Sonja Sever Bebček Miha Ilustriral M. Sedej Končno so se ustavili pred velikim poslopjem sredi trga. Dva orož-nika sta nadaljevala pot, a tretji je Mihca vodil skozi ogromna vrata v stavbo. Tu ga je peljal po visokih stopnicah in dolgih hodnikih ter ga naposled porinil v prostorno sobo. Pri veliki mizi je sedel za visokimi kupi papirja star gospod, zatopljen v svoie spise. Počasi je dvignil sivo glavo in se začudeno zagledal v Mihca. Orožnik je vojaško pozdravil, rau nekaj pripovedoval in predal popisane papirje. Gospod jin je dolgo in pazljivo čital. »Kaj neki bo sedaj ta gospod storil?« je plaho razmišljal Miliec. Čim dalje ga je gledal, tem bolj se ga je bal. Grozeče so se gospodu stiskale obrvi in zdaj pa zdaj ga je prodirno pogledaL Konč-no je odtožil papirje in ga s strogim obrazom nekaj vprašal. Mihec je pozorno gledal na nje-gove ustnice, toda ni ga razu-mel, ker je prenaglo govoril. Tedaj je orožnik počasi in raz-ločno vprašal Minca: >Si ti zažgal senik ?< in mu delal znake z rokami. >Ne, ne!< je Mihec živo od-kimal in z rokami in čudnimi glasovi skušal dopovedati, da je spal doma, ko je gorelo, in da je v seniku delal le svoja krila in nič drugega ter pri tem zakrilil z rokami kot bi hotel leteti. Sodaik ga je začudeno gledal, le toliko je razumel, da fant taji požig in da mora biti res pravi bebec. Dolgo ga je opazoval, kakor da ne bi vedel, kaj naj stori. Naposled je nevoljno skomizgnil z rameni, namočil pero in nekaj napisal. Pismo je dal otožniku, ki je spet vojaško pozdravil in odvedel dečka iz sobe. Kako je Mihcu odleglo, ko ni več videl strogega obraza sodnika. Orožnik ga je spet peljal po dolgih hodnikih in po stopnicah ter se končno ustavil pred zaprtimi železnimi rrati. Tu je pozvonil in vrata so se odprla. Na pragu je stal starejši mož v zeleni suknji z zTezdami na ovratniku. Temu je orožnik predal pismo in snel malemu ujetniku verige z rok. Mihcu so od sreče zažarele oči. Že je mislil, da se bo sedaj lahko svoboden Trnil domov. Toda — o groza! Tuji mož ga je čvrsto prijel za toko, potegnil k sebi, otožnik pa je odšel in železna vrata so se zaprla! Mihec je bolno zaječal. Ujet je, ujet v tujini, kakor ptica v kletki. >Pustite me ven, saj nisem kriv, pustite me!< se je uprlo v njem in silno se je mučil. da bi to dopovedal pazniku. A vse zaman. Tudi ta starček ga ni razumel. Še čvrsteje ga je stisnil za roko in odvedel s seboj. Na koncu dolgega Kodnika je odprl mala vrata in ga porinil v mračno izbico ter zaklenil vrata za njim. 202 Kaj je sedaj ubogi Mihec pretrpel, ni moči opisaii. Prestrašeno je strmel okrog sebe. Sam je bil, čisto sam, med tesnimi zidovi. Le malo svetlobe je prihajalo skozi visoko, močuo zamreženo okno. Zdelo se mu je, da ga bodo stene zadušile in da se pogreza v črno brezno. S silo je skušal odpreti Trata, trkal in butal je vanje in nečloveški glasovi so se mu izvijali iz prsi. »Mama, mama, na pomoč!« je kričalo v njem. Jokal in divjal je, dokler se ni ves utrujen in spehan zgrudil pred vrati. Tako ga je našel paznik, ko je vstopil z večerjo. »Nikar fant, saj te ne mislimo obesiti!« je dobrodušno zagodrnjal, dvignil Mihca s tal in ga skoraj nežuo posadil na posteljo. Nato mu je prigovarjal, naj nikar ne divja, naj bo pameten in lepo poje večerjo. Mihec je začudeno gledal zdaj pazuika, zdaj skledo s sadečo se kašo. Saj se mu je po vsem tem, kar je doživel, kar čudao zdelo, da še nekdo tako lepo ravna ž njim in mu celo prinese jesti. Kakor žarek sonca je toplo posiialo v Miteevem srcu. Hvaležno je pogledal moža, s tresočo roko prijel za žlico in zajel kašo. Kar teknila mu je in hlastno jo je poiedel. Saj pa je bil revček res že zelo lačen, od sinoči še ničesar ni pokusil. Pazniku se ie ta slabotni nebogljeni bebček nehote smilil in čakal je pri njem, dokler ni pojedel. »No vidiš, vse si zmazal!« tnu je dobrohotno prikimal. »Le pameien bodi in malo potrpi, saj nismo tako hudi. Sedaj pa mirno lezi v posteljo in zaspi, gotovo si že truden,« mu je še rekel in pokazal ter odsel. Spet je bil Mihec sam. Dolgo je še gledal v vrata, ki so se zaprla za paznikom. Kako rad bi vpraial dobrega starčka, kdaj ga bodo pustili domov. Toda gotovo ga tudi on ne bi razumel! V izbici ie postajalo vedno bolj nuačno. Mihec je ždel na postelji in se zagledal v tisti mali košček neba, ki ga je videl skozi zamreženo okence. Nebo se je čedalje bolj teranilo in zdajci sta se vžgali na njem dve zvezdici in mehko lukali v izbico. Mihcu je postalo nenaTadno toplo pri srcu. Mar niso to mamine dobre oči, ki ga sedaj ljubeče g]edajo z neba? »O, marna,« je sklenil roke in vroče prosil: »Pomagaj mi, da pridem spet domov, da končam krila in poletim k tebi! Prosim, mama, poglej, kaj dela sedaj moja uboga sivka! Ali že spi v svojem hlevčku, alr je v strahu pred surovimi ljudmi pobegnila v gozd? Prosim, mama, ne daj, da bi z njo slabo ravnali!«: In glej! Kakor da bi mamine oči res šle iskat sirko, sta zrezdici zdajci izginili za rahel oblak. Mihec pa je bil prepričan, da ga je mama slišala, in nič več se ni čutil tako zapuščenega. V tem lepem razpoloženju se je sprožil na posteljo ia kaj kmalu so ga sanje odnesle ven iz te ozke izbice v domači kraj. Nenadoma se je znašel pred vasjo sredi ceste. Roke mu niso bile več vklenjene, tudi orožniki ga niso vodili. Svoboden je bil, svoboden! Ves srečen je pohitel skozi vas, proti domači bajtici. In glej, nihče ni več gledal grdo in sovražno za njim. Vsi, prav vsi so mu prijazuo kimali v pozdrav. Kaj kmalu so ga obkrožili tovariši in kakor nekoč veselo tiščali okrog njega. Celo županov Francek mu je prišel naproti, ga proseče pogledai, kakor bi Iiotel reči: »Oprostif« in mu ponudil roko. Mihec se ni nič premišljal. Veselo mu je stisiiil desnico. Pozabljeno je bilo vse, kar se je zgodilo. V spremstvu veselih tovarišev se je vzpel na klanec. Glej, mar ga ne čaka tam na pragu sivka? Urno je pohitel k njej in jo ljubeče objel. A sedaj še krila. Kaj je ž njimi? Hitro je stekel proti gozdu. Toda kako se je začudil, ko je dospet na reber! , 203 Tam je stal župatiov senik, nrav takšen kot nekoč, o kakem pogbrišču ni bMo slčdu. »Hvala Boguf« si je oddahnil Mihec. »Bile so le grde, merfeče sanje« Brž je pohitel k senikn in radovedno odprl vrata. In glej čudo, na leseni steni so visela njegova krila, popolnoma izdelana. pre-krasna in velika, prav taka kakor si jih je zamislil. »Kdaj neki sem jih končal?i je ugibal. Toda tega se nikakor ni mogel spomniti. Urno jih je snel s sfene in pohitel r. njimi na travnik. Tu si jih je brž nataknil. }oj, kako so bila lahka! Saj komaj čuti, da jih ima na sebH Široko je razpro^trl roke iii za-mahnil. In glej! Rahlo sc jc dvignil s tal. Zamahnil je dru-gič in dvignil se je še više. Mahal je še in še in kmalu se je kakor postovka zibal r ju-tranjem vetru. Veselo je za-krožil nad vasjo. O, kakn so se tedaj vaščani čudili! Drli so sku|>aj in mu veselo mahali t pozdrav. Toda Mihec se sedaj ni menil za vaščane. »\lama, k tebi pridem!« je srečno zapelo v njegovi duši. Močneje je za-krilil in se dvignil v sinje vi-šavc. Kakor orel je brzel proti srebrnim oblakom in zlatemu soncn. Vas, polja in gozdovi so ostali dalcč pod njim. Komaj, da jih je še videl. Krilil je,ce-dalje raočneje in vse bitrcje se je dvigal. Žc je srečal srebrne incglice in glej tam mcd belimi oblaki '80 zablestela zlata nebeška vrala. Mihcu je on začudenja zastalo srcc. >R'aj! O niama, že sem pri tebi!« je zavriskalo v Miličevi duši. Krepko je zamahnil s krili, toda joj! ta hip je z gliivo zadel v trd leden čblak in nebeška Vrata so izginila. »Uuuu!« ie Mihec glasno zajcčal in bolno nakremžil obraz. Prebudil se je. »Kje so krila? Kje nebeška vrata?« se je prepadeno Ozi^al. Skozi okence se je razlival jutrariji svit po tesni izbici, a mesto v nebeških višaTah se je znašel na trdih tl«?h zraven postelje. Postal je silno žalosten. Torcj vse, kar je pravkar taki) lcpega do-živel, so bile )e sanjc. Resnica jc le, da so ga zaprli kot požigalca y'jefto. Žalost ga je tako prevzela, da se mu še vstati ni Ijubilo in kar na tleh se je milo razjokal. ¦ *Kaj pa je s teboj, fant, da si spet na tleh?« se je začirdil paznik, ki je TStopil z zajtrkom. Ko' je videl siroraašnega dečka vsega v snlzah, se mu je silno zasmilil. Nežno ga je dvignil s poda in zagodrnjal: »Bog -re. če jc revček sploh kaj kriv. prav nič ne kaže, da bi bil tak < Peljal ga je k mizi in ga tolažil: »Nikar ne bodi žalosten, Saj bo še vse dobro, sedaj jej. tnkaj sepi fi princsel zajlrk!« in mu še sam namočil-kruh v mleko. Kako je Mihc« dobro dela i čimprej nadaljeval delo. Marljivo je potem oblikoval ves popoldan in kaj kmalu je pod ajegovimi spretnimi prstki zrastel mali hlev za kozo, nato še oreh in domača kočica. Ko je tako delal, je bil v dnhu ves doma na klancu in je skoraj pozabil na svoje gorje. 7. žarečim obrazom je zvečer kazal pazniku svoj dom in mu na- tančno razkladal, kje je sedel z mamo in kod hodi vsak dan s kozo. StarČek se ni mogel dovolj načuditi, saj še v svoiem življenju m videl dečka, ki bi znal narediti tako ljufeke stvari, pa kar iz kruha! Stvarce i so bile kakor iz rumenega porcelana. >Škoda za fanta,« je zamrmral, L ko mu je voščil lahko noč in ga zapustil. ' Znočilo se je in Mihec je iskal tisti dve zvezdici, ki sta ga sinoči tako dobrotljivo gledali skozi okence. In res, spet sta zasijali na noč- F oem nebu. »O mama, glej, kaj sem naredil!« se je razveselil in kazal 1 s prsti na stoj umotvor. »Mar ni ta kozica čisto podobna naši sivki? Barva seveda ni prava. sivkica pa je le! A oreh, hlev in hišica in cvetice na paši, mar niso prav take kakor v resnici?« Tako se je v duhu še dolgo razgOTarjal s svojo materjo, dokler se nista zvezdici odmaknili izpred okna. »Lahko noč!« je še želel raami, legel na posteljo in zaspal. 205 To noč Mihec ni imel posebnili sanj. Le enkrat se mu je zdelo, da je drobna sivka na mizi žalostno zameketala. A glej, ko je drugo jutro odprl oči in pogledal na mizico, kozice ni bilo. »Kdo jo je vzel.c se je preplašil, brž skočil s postelje in jo začel iskati. Na mizi je res ni bilo, niti pod njo. Ne da bi ponoči oživela in se začela sprehajati! Iskal jo je povsod in glej — tam v kotu za posteljo je ležala njena glavica. »Uboga sivkica, kaj se ti je vendar zgodilo?« jo je pomiloval in brž odmaknil posteljo. Vidi, vidi! V steni je bila majlma luknja. »O, siroia sivka! Miška te je odnesla in pojedla!« je žaloval za njo. »Kaj pa zopet delaš, fant«? se je začudil paznik, ko je vstopil in našel posieljo sredi izbe, a Mihca čepečega v kotu. Mihee mu je pokazal žalostne ostanke svoje koze in luknjo v zidu ter mu z usti in rokami dopovedoval, kako mu je miška pojedla sivko. »O, šmentana stvar,« se je zakrohotal paznik, sstar sem že in marsi-kaj sem doživel, da bi pa miška kozo pojedla, nak, tega pa še nisem slišal. No, kar poiolaži se, boš že drugo naredil, saj sem ti tu prinesel dovolj kruha! Sicer pa glej, glej!« je pokazal s prstotn na mizo. »Tvoja miška se ni zadovoljila le s kozo, tudi pol grma in kos hleva ti je pc>-hrustala!« Sedaj pa se je še Mihec od srca smejal. O ta poredna miška, kaj je vse naredila! Toda nič se ni hudoval naujo ia kaj bi se tudi! Mar mu ni že v zibelki vedno nagajala ia nm odnašala skorjice kruha? Ko je bil Mihec zopet sam, ie brž hifel popravljati ikodo in kmalu se je na paši pasla nova sivka, skoraj še lepša kot prva. Da bi imel pri sebi Tse, kar je ljubii, si je nato naredil še mamin grob. Na gomilo je zasadil cvetice, pri vzglavju postavil križ, da je bil prav tak kot v res-nici. Pri tem delu mu je postalo toplo in žalostno pri srcu, in ko je bil grobek gotov, ga je dolgo s solznimi očmi gledal. Tako potrtega je našel paznik, ko mu je prinesel kosilo. Sočutno je gledal iihogega faata in si skrivaj obrisal solze. Z okorno roko mn je pogladil lase in ga tolažil, kakor je pač vedel in znal. Mihec že dolgo ni bil vajen take nežnosti in hvaležno ga je gledal s svojimi temnimi očmi. O, kako rad je imel tega starčka! Saj je bil edini, ki je še imel zanj toplo besedo in lep pogled. Kar težko mu je bilo, ko je odšel. Ko je bil Mitec sam, se je spet zagledal t materin grobek. Nesreča, ki se mu je zgodila poslednje cmi, se je zdajci s vso težo zvalila nant in solze so mu kar vrele iz oči. O, zakaj ni že prej končal kril in zletel k mami! Sedaj ga ng bi mogli tako zapirati. Krila in spet krila so mu prihajala na misel in nevede so začeli njegovi prsti gnesti mehek kruh. Na mizici so rasla čudovita krila, Mihčev obraz pa se je čedalje bolj jasnil in kmalu je bil spet ves v svojem delu. »Kaj pa naj bo to?« je zvečer začndeno vprašal paznik in si ogle-doval nenavadno tvorbo. Mihec je krilil z rokami in mu dopovedoval, da so to krila, s katerimi bo poletel. >A, tako, Ietel bi rad,« se je muzal starček. »No, ker si bil tako pri-den, boš že jutri izletel iz te sobice.« Pokazal je na vrata in jih široko odprl. >Jaz da bom šel skozi vrata, jutri, po