«Nekaj bo 1 e treba ukreniti zoper to!» Prizor z letošnjih zrelostnih izpitov na tržaškem slovenskem učiteljišču. Vsem maturantom: Mnogo uspeha! Pokol v Alžiriji V sredo, 5. julija so Alžir-ci še enkrat izpričali svojo privrženost narodnoosvobodilni fronti, začasni vladi Fer-hata Abasa in idealu enotne domovine. Na de G aullove spletke so na ta dan, ki je padel na 131. obletnico franco. ske zasedbe Alžirije, razglasili «dan celovistosti alžirskega ozemlja» ter organizirali splošno stavko in protestne demon stracije po vsej Alžiriji. Al žirci so se v ogromni večini odzvali pozivu ha splošno stavko, s katero so manifestirali enoten odpor proti vsem načrtom o razdelitvi njihovega ozemlja. Prebivalstvo je šlo v strnjenih vrstah na ulice in je ob vihranju alžirskih zastav ter ob vzklikanju Ferhatu Abasu znova pokazalo, da je v svoji borbi za neodvisnost enotno in nepopustljivo. Znova je francoska vojska izvršila svoje ((veliko poslanstvo» s streljanjem na množice. Izvršila je pravi pokol. Ubitih je bilo več sto alžirskih rodoljubov, ranjenih pa jih je bilo okoli 700. Ta krvava kopel je razburila tudi številne francoske poslance in senatorje, ki so v parlamentu protestirali. Skupina 16 alžirskih senatorjev pa je zapustila dvorano med debato o Alžiriji in. je objavila izja vo, v kateri odločno protestira proti surovosti vojske in policije v Alžiriji in poudarja, da je alžirsko prebivalstvo upravičeno in mirno manifestiralo proti razdelitvi, kateri nasprotujejo tudi mnoge francoske stranke. Ferhat Abas je v Rabatu, kamor je prišel na razgovore z maroškim kraljem, izjavil da so ti dogodki še bolj oslabili položaj Francije in njen ugled med svetovnim javnim mnenjem, ter je poudaril, da bo alžirska vlada nepopustljiva glede načela celovitosti alžirskega ozemlja, kajti Alžirija ni neke vrste švicarski sir, kakor si zamišlja de Gaul-le. Tudi maroški kralj Hasan je izrekel alžirski vladi in alžirskemu prebivalstvu vso podporo v borbi za neodvisnost in za nedeljivost alžirskega ozemlja, ki je nedeljiva enota kot taka in nedeljiva enota kot sestavni del Magreba. Francoska vlada, ki je zašla v veliko zagato, je nenadoma napravila novo taktično potezo. Debre je izjavil, da noben član vlade ni nikoli izrekel besede edelitevr>, temveč da se govori samo o «gru- iiiiMiiiitiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiMiitiifHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii Govor Hruščeva v Kremlju kadetom vojaške akademije Sklene naj se mirovna pogodba z Nemčijo Krediti za obrambo ZSSR se bodo zvišali Napovedal je tudi, da so prekinili napovedano znižanje števila vojaštva «upoštevajoč vojaške priprave NATO» - Umik ene francoske divizije iz Alžirije spada v okvir številnih zahodnih «grozilnih not» - Poziv na sodelovanje v miroljubnem in gospodarskem tekmovanju MOSKVA, 8. — Na sprejemu v Kremlju na čast kadetom vojaške akademije je HruŠčev pozval države, ki so bile sovjetske zaveznice v zadnji vojni, naj mudijo dokaz modrosti za rešitev nemškega vprašanja i udeležbo na konferenci skupno z drugimi miroljubnimi državami in naj sklenejo mirovno pogodbo. Dodal je: «V današnji dobi ni mogoča nobena druga pobuda, ki bi bila bolj miroljubna kakor sklenitev mirovne pogodbe in odprava ostankov zadnje vojne.* Pozval je zatem Kenne- —— — „ . , , dyja, de Gaulla in Mac Jlh Predlagajo. Sovjetska Millana, naj se udeležijo konference na vrhu za sklenitev nemške mirovne pogodbe. Pripomnil je: «Upoštevajoč vojaške priprave NATO je bila sovjetska vlada prisiljena pozvati obrambnega ministra SZ, naj do novega u-kaza prekine znižanje števila oboroženih sil, ki je bilo predvideno za 1961.» Sporočil je, da se bodo krediti za obrambo povečali za 3 milijarde 144 milijonov rubljev, tako da bodo znašali skupno 12 milijard 399 milijonov rubljev. «Prisiljeni smo bili to storiti,» je dodal HruŠčev, «ker ne moremo zanemarjati varnosti sovjetskega ljudstva.. Nadaljeval je: »Sovjetska zveza bo prišla na konferenco za mir z Nemčijo s svojim načrtom pogodbe. Zahodne države naj% pripravijo svoje predloge. Proučili bomo vse predloge in bomo nato sprejeli najboljše.« . Obrazložil je tri mogoče rešitve za Berlin: jamstvo SZ, ZDA, Velike Britanije in Francije; jamstvo nevtralnih držav; jamstvo OZN. PripoTV"'it je: «Ce imajo na Zahodu boljše rešitve, naj vlada bi zelo obžalovala, če bi nekateri bivši zavezniki SZ odklonili skupen podpis mirovne pogodbe z Nemčijo in če bi Zvezna republika odklonila roko, ki jo socialistične države ponujajo s spravljivimi nameni. Postopek za sklenitev mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo bo strogo v skladu z mednarodno prakso. Po sklenitvi pogodbe se bo SZ odpovedala vsem dosedanjim obveznostim, kar se tiče komunikacij z zahodnim Berlinom.« Zatem je Hruščev izjavil, da se strinja z nedavno izjavo Kennedyja, da katera koli nova odločitev o zahodnem Berlinu ne bi smela prejudicirati pravic prebivalcev, in je dodal: ((Po- vsem naravno je, da mora katera koli odločitev o zahodnem Berlinu upoštevati dejstvo, da je to mesto v srcu suverene države in da vse komunikacije zahodnega Berlina z zunanjim svetom gredo po ozemlju te države. Sovjetska zveza je pripravljena nuditi najširša jamstva za zahodni Berlin in naši predlogi so popolnoma v skladu s tem » Hruščev je dalje izjavil, da se SZ ne bo da'a ustrahovati po grožnjah in da bodo nosti. ima na razpolago vsa sredstva, da ukloni katerega koli napadalca. «Naše oborožene sile imajo vsa sredstva za izpalnitev svoje naloge. Imajo zadostno količino jedrskega orožja in dovolj raketnih izstrelkov za prenašanje tega orožja, kamor bi bilo potrebno. Tisti, ki mislijo na vojno, naj ne upajo, da se rešili zaradi oddalje-Ce imperialisti sprožijo vojno, bo to njih popolno uničenje in na ta način bo človeštvo napravilo enkrat za vselej konec s tistim sistemom, ki nosi v sebi zavojevalne vojne.« Dodal je, da, če zahodne države res želijo mirno rešiti nemško vprašanje, bi morale pripraviti Zahodno Nemčijo do tega, da podpre predlog Vzhodne Nemčije za nemško konfederacijo. Zahodne države pa bi morale sprejeti sovjetski predlog, naj bi se pred sklenitvijo mirovne pogodbe obe Nemčiji pogajali in rešili vprašanje združitve. V svojem govoru je Hruščev omenil tudi francoski sklep, da odpokliče eno divizijo iz Alžirije. Izjavil je, da gre za eno od številnih ((grozilnih not, ki se v tem trenutku slišijo na Zahodu«. Nadaljeval je: «Toda, če bo sprožena tretja svetovna vojna, ji bodo dali ton a-tomski izstrelki. V tistem trenutku ne bo nobene važnosti odpoklic ene divizije ali desetih iz Alžirije.« Hruščev je izjavil, da je splošna in popolna razorožitev temeljno vprašanje, kat.-rega reš:tev bi temeljito izboljšala celotno ozračje v mednarodnih odnosih. SZ bo storila vse, kar more, za rešitev tega vprašanja. Predlagal je, naj začnejo spet proučevati nekatere predloge, ki so jih posamezne države postavile v zadnjih letih; ustanovitev neatomske-ga področja v Srednji Evropi; umik čet s tujih ozemelj; podpis nenapadalne pogodbe med NATO in državami varšavskega pakta; v Evropi naj se ustanovi področje medsebojne inšpekcije; možnost fotografij iz zraka na obeh straneh demarkacijske črte med silami NATO in silami varšavskega pakta. Ponovil je, da je prepričan, da nova svetovna vojna ni neizbežna, toda sovjetske oborožene sile morajo ostati pripravljene in budne. V svojem govoru je Hruščev ostro napadel kanclerja Adenauerja in ga obložil, da gre po Hitlerjevi poti, čeprav se rad postavlja kot žrtev nacizma. Nadaljeval je: «Gospod Adenauer, ki ni bil v vojni, skuša morda povzročiti vojno ob zatonu svojega življenja? Ali se je zamislil nad svojimi besedami, ko je označil Sovjetsko zvezo za potencialno sovražnico Nemčije?« Hruščev je primerjal zahodne vojne hujskače z osebnostmi, kakor sta general MacArthur in maršal Montgomery, «ki sta bila v vojni in jo poznata« in ki sta v svojih nedavnih izjavah poudarila nujnost miroljubne rešitve vseh nerešenih vprašanj. Pozval je zatem voditelje zahodnih držav, naj sodelujejo v miroljubnem in go- spodarskem tekmovanju med državami, in je odobril, kar je izjavil Kennedy 22. junija glede miroljubnega in gospodarskega tekmovanja med Vzhodom in Zahodom. Ponovil je trditev, da bo Sovjetska zveza v kratkem dohitela ZDA na enem glavnih sektorjev proizvodnje. Izjavil je tudi, da v tujini namenoma potvarjajo sovjetsko stališče in da SZ nikogar ne ogroža. Prav nasprotno, grožnje prihajajo od zahodnih držav, in posebno od Zahodne Nemčije, in te grožnje bi lahko pripeljale do jedrske vojne. Kritiziral je oboroževanje Zahodne Nemčije in je de-jal, da je Nemčija že začela dve svetovni vojni in bi utegnila začeti tudi tretjo, kar pa želi Sovjetska zveza preprečiti. Za Hruščevom je govoril obrambni minister Malinov-ski, ki je obtožil zahodni tisk, da je sprožil vojno psihozo takoj po sovjetskih predlogih za mirovno pogodbo z Nemčijo. Dodal je, da je Sovjetska zveza odločena zaustaviti pot vojni. Hkrati pa mora še povečati svojo borbeno sposobnost in mora svoji vojski dati prvovrstno moderno orožje zaradi mpe-rialističnih napadalnih sil. Jutri bo v Moskvi velika letalska parada. Pričakujejo, da bo Hruščev govoril tudi jutri. Predsednik Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht pa je govoril danes v Rostocku, kjer je ponovil svoj predlog za nenapadalno pogodbo (Nadaljevanje na Z. strani) pacijin, ki naj bi se izvedla v primeru neuspeha pogajanj. Francija še dalje vztraja pri pridržitvi. Dopustimo Debreju to razlago. Toda dejstvo je, da Francija trdi, da Sahara ni sestavni del Alžirije in da je zadeva zase. Razen tega govori o ((grupaciji« oziroma o koncentraciji francoskega prebivalstva v nekaterih krajih alžirskega ozemlja, ki bi po njihovih načrtih ostalo pod francosko suverenostjo. Ce torej niso v Parizu iztekli besede ((delitevs, jo pa imajo v načrtu. Saj je Debre izjavil, da je že pripravljen načrt o taki ((grupacijh. Francija tudi še vedno vztraja, naj bi najprej dosegli sporazum o Sahari, t. j. naj bi alžirska vlada to ozemlje prepustila Franciji (670 milijonov ton petrolejskih rezerv in 75 milijonov dolarjev deviznih prihrankov na leto), zatem pa naj bi prišlo do «samoodločbe». To torej za de Gaulla ni delitev?! Skratka: de Gaulle nadaljuje dosedanjo politiko obljub, groženj, propagandnih potez in pokolov. Ce misli, da bo taka politika pripeljala do rešitve, se zelo moti. Saj so prav zadnji dogodki v Alžiriji pokazali, da tako imenovane tretje sile, ki jo skuša ustvariti, v Alžiriji ni. Po teh dogodkih se je med političnimi krogi v Parizu še bolj utrdilo prepričanje, da so krvave demonstracije pokazale vso neutemeljenost trditev, da alžirska vlada ni predstavniška. Opazovalci in komentatorji poudarjajo, da je alžirska vlada še enkrat pokazala, da uživa zaupanje vsega alžirskega prebivalstva. Medtem se nadaljujejo priprave za obnovitev pogajanj med francoskimi in alžirskimi predstavniki. Verjetno se bodo začela okoli petnajstega julija. Ce bo šla francoska vlada na nova pogajanja s takim razpoloženjem, kakor je šla v Evian, mora vedeti, da si s tem prevzema vso odgovornost za nov neuspeh, kajti usoda Alžirije je zgodovinsko že doložena, in samo vprašanje časa je, kdaj bo popolna neodvisnost Alžirije uresničena. Spor med Irakom in K u-vaitom je prišel pred Varnostni svet OZN. Medtem je Velika Britanija poslala v Ku-vait in v Perzijski zaliv veliko število vojaštva in vojnih ladij. Iraška vlada je tudi pred Varnostnim svetom ponovila, da ne misli uporabiti sile za uresničenje zahtev do Kuvaita o katerem ponavlja, da je sestavni det Iraka Med debato v Varnostnem svetu je britanski delegat predložil resolucijo, o kateri je sovjetski delegat izjavil, da hoče legalizirati britansko intervencijo v Kuvaitu. Resolucija namreč med drugim (tjemlje na znanje britansko izjavo, da bo svoje čete umaknila, ko se bo kuvajtskemu šejku zdelo, da kuvaitska neodvisnost ni več v nevarnosti)). Iraški delegat pa je poudaril, da ne more biti govora o sprejemu Kuvaita v OZN, češ da je to ozemlje sestavni del Iraka. Kuvaitski delegat je izjavil, da ne more zahtevati umika britanskih čet, dokler ne dobi zagotovila, da bo Kuvait sprejet v OZN in dokler ne bo gotov, da je minila iraška grožnja Brit.mska resolucija je bila sprejeta z 8 glasovi, toda SZ je postavila proti njej veto. Zavrnjena pa je bila resolucija ŽAR, ki zahteva umik britanskih čet. Mnogi govorniki so poudarili, da bi morale spor rešiti predvsem arabske države v okviru Arabske lige. To si tudi prizadeva tajnik lige Hasana ob aktivnem sodelovanju zlasti kairske vlade. V arabskih krogih ugotavljajo, da britanske vojaške koncentracije odkrivajo, da namerava Velika Britanija ostati v Ku-vaitu dlje, kakor so nekateri mislili. Kairska vlada je s posebno izjavo ostro protestirala proti britanski vojaški intervenciji v Kuvaitu in poudarila, da vse kaže, da je Velika Britanija čakala prvi znak krize za intervencijo. Ta intervencija ogroža tako iraško ljudstvo kakor tudi vse arabske države in tudi Kuvait sam. Dalje poudarja kairska izjava, da ni nobenega vzroka za take vojaške koncentracije, potem ko se je iraška vlada obvezala v OZN, da ne bo podkrepila s silo svojih zahtev nad Kuvaitom Zaradi tega je Z AR zahtevala v OZN predvsem umik britanskih čet iz Kuvaita m šele po tem umiku naj se Kuvait sprejme v OZN. Večina arabskih voditeljev poudarja, da je iraška poteza povzročila večkratno škodo. Predvsem je zadala udarec v hrbet arabski solidarnosti. Zatem je neposredno in posredno podprla britanski imperializem v še neosvobojenih delih arabskega sveta. Britanski imperializem krepi svoje položaje v teh predelih pod krinko «invazijske grožnje» od strani Iraka. Britanske sile so znova zasedle Kuvait samo nekaj dni potem, ko je Britanija proglasila njegovo neodvisnost. Razen tega obsojajo nekateri arabski krogi tudi Kuvait, ker se je obrnil za po moč k Britaniji, ne pa k arabskim državam in ker je praktično šel mimo Arabske l,ae- 7atn ie glavna naloga (Nadaljevanje na 2. strani) i Cena 40 lir TRST, nedelja 9. julija 1961 Leto XVII. - Št. 162 (4936) 0 popisu po narodnosti Sredi oktobra tega leta bo po vsej Italiji po desetih letih zopet popis prebivalstva. V zvezi s tem so v Trstu med pristaši vladajočih strank začeli razpravljati o vprašanju, ali bi kazalo na Tržaškem in Goriškem izvršiti popis tudi po narodnosti. V javnosti je za krajšim člankom v časopisu ((Trieste» sprožil to vprašanje z večjim poudarkom beneški dnevnik ali Gazzettinos, in sicer s posebno anketo med tržaškimi javnimi delavci; vprašal je za mnenje tudi nekatere Slovence, pristaše Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliške skupnosti. Ker je vprašanje popisa v naših krajih izredno važna zadeva za ves slovenski živelj, je vodstvo ((Narodne in študijske knjižničen v Trstu povabilo dr. Lojzeta Berceta, ki je v svojem publicističnem delu posvetil posebno pozornost manjšinskim vprašanjem, naj bi v posebnem predavanju naši širši javnosti raz. ložil svoje poglede in s tem pripomogel k razčiščenju pojmov med Slovenci. Iz predavanja smo v našem listu že ponatisnili zaključke predavatelja. Danes objavljamo predavanje v širšem izvlečku, ker gre za odločitev v izredno važni zadevi, povezano z bojem za pravice in obstanek Slovencev in je torej dobro, da se naša javnost seznani tudi z motivacijo predavatelja, ki se je postavil proti popisu po narodnost v naših krajih v današnjih razmerah. S čim zagovarjajo svoje mnenje pristaši popi- „ sa v italijanskih političnih krogih? Pravijo, da ui potem, to je na podlagi rezultatov popisa lahko izvedli določbe Posebnega statuta glede slovenske narodnostne skupine na Tržaškem; krščansko-demo-kratična agencija «Italia» D poročala, da bi potem lahko izvedli nekatere u-pravne napotke krogov bli-zu kurije v prid Slovencem. Po predavateljevem mnenju ti razlogi ne držijo in ne utemeljujejo zahteve Po izvedbi popisa po narodnosti. Narodnostne pravice pripadajo Slovencem, kakor vsaki narodnostni skupini, ne glede na njihovo število. Manjšinske kiavzule v mednarodnih Pogodbah, sklenjenih po Prvi in drugi svetovni voj-hi, priznavajo narodnost-yhh skupinam pravice, ki jamčijo da ohranijo svoje etnične posebnosti, lo ® na njihovo števi-r,,J| ° so se pripravljali nar^i?81 Za pravila Zveze vnin V P° Prvi svetovni Kotili Je na primer ham-rnrt ^mštvo za medna-no( 0 Pravo predlagalo, t*aJ se sprejme načelo, da zc sto ljudi iste narodnosti ustvarja narodnostno skupino, ki ji pritičejo hianjšinske pravice.) Kakor rečeno, ne postavljajo hianjšinske klavzule ni-kakšne številčne omejitve in zagotavljajo državljansko enaKopravnost posameznim pripadnikom manjšine. To velja tudi glede Posebnega statuta, ki zagotavlja narodnostne pravice tržaškim Slovencem, v statutu ie samo ena izjema, ki bi morda do neko mere opravičevala po-Pis po narodnosti. To je določba, da morajo biti napisi na javnih uradih in na ulicah v tistih predelih Trsta in drugih občin, kjer doseže v volilnih o- krožjih odstotek manjšine 25 /o vsega prebivalstva. Zaradi volilne reforme so bila volilna okrožja v tržaški občini odpravljena; zato gre v Posebnem statutu pri definiciji te pravice Slovencev očitno za Pogrešek, ki bi ga bilo tre-“a po mnenju tržaškega župana dr. Pranzila (v izjavi «Gazzettinu»), na kakšen način «premagati». kiato pač ni nujen popis vsega prebivalstva ter bi se pri tem lahko naslonili na prejšnje podatke o narodnostnih razmerah. Tudi prof. De Castre in poslanec Bologna naglaša-ta v svojih izjavah v «Gaz-zettinu», da število pripadnikov k narodnostni skupini ne odloča. Prof. Scio-lis niti ne omenja mednarodnih obvez Italije (mirovne pogodbe in Posebnega statuta), temveč je mnenja, da mora demokratična Italija izvršiti nasproti manjšinam obveze, ki izvirajo iz njene u-stave. Jasno je torej, da obstajajo nasproti Slovencem v Italiji formalne obveze, ki jih je sprejela italijanska država in ki jih mora izpolniti ne glede na število Slovencev na Tržaškem in drugod v Italiji. Drugi razlog, ki govori proti popisu po narodnosti, je nejasnost glede metode popisovanja, ki naj odloči narodnostno pripadnost popisanca. To je bil že pri popisih v preteklosti in je ostal še danes za politike in izvedence trd oreh. Izkušnje nas učijo, da je od izbire metode popisovanja v veliki meri odvisen tudi rezultat popisa po narodnosti. Značilno je, da se niti italijanski javni delavci, ki jih je urednik «Gazzettina» vprašal za mnenje, niso na jasnem, kako naj se popis izvrši, oziroma, kakšna vprašanja naj se postavijo po-pisancu, ki naj jih vsebujejo popisne pole. Najpomembnejše osebnosti med njimi so proti poizvedovanju po tako imenovanem občevalnem jeziku («lin-gua d’uso», eVmgangsspra-chet>, var.je na gospodarskem in kulturnem področju š.ri. Dej.tvo, da je v odnosih prihaja'0 do raznih težav, narekuje, da se še bolj vztraj. no deluje pri iskanju rešitve vseh vprašanj skupnega interesa, tem bolj, ker gie za dve socialistični državi. Najnovejše stanje medsebojnega sodelovanja dokazu,e, da raz- Giancarlo Pajetta hudo ranjen pri avtomobilski nesreči VARŠAVA, 8. — Komunistični poslanec Giancarlo Pa-ietla se je hudo ponesrečil pri Bidgošču, na cesti med Varšavo in Gdanskom. V avtomobil, v katerem sta se z njim, poleg šoferja vozila še njegov sin Luka in dopisnik glasila KPl tl’Unitš» v Varšavi Achille Finzi. je trčil manjši tovornik, pri čemer je avtomobil vrglo ob cementni drog napeljave visoke napetosti. Finzi je umrl na poti v bolnišnico, Pajetta je utrpel resnejše poškodbe, medtem ko sta njegov sin in gofer le laže ranjena. Zdi se. da je ponesrečenec prestal najhujše, vendar je njegovo stanje še vedno zelo resno. Ugotovili so mu možganski pretres, na več krajih ima počeno lobanjo, na desni strani prsnega koša pa ima šest zlomljenih reber; od kadar so ga sprejeli v bolnišnico, mu dajejo kisik. Nocoj je prispel v Varšavo namestnik tajnika KPI Luigi Longo, ki je takoj obiskal ponesrečenega Pajetto. like v pogledih niso in ne | tev miru na svetu. Jugoslovan- smejo predstavljati nepremagljivih težav in ovir. Koča Popovič je nato z obžalovanjem ugotovil, da se splošni mednarodni položaj zadnje čase ni popravil in da napetost ni popustila. Jugoslovanska vlada sodi, da je ena najvažnejših nalog likvidacija posledic svetovne vojne in preprečevanje možnosti, da bi nemški militarizem in revan-šizem ponovno ogrožal mir v Evropi. Popovič je z zadovoljstvom ugotovil, da sta vladi Sovjetske zveze in Jugoslavije o tem najvažnejšem vprašanju in o mnogih drugih važnih vprašanjih imeli in imata podobne poglede. Omenil je nato, da so jugoslovanskim narodom znani napori sovjetske vlade za popuščanje napetosti na svetu. Poudaril je, da je Jugoslavija storila vse, kar je v njeni moči, da kot socialistična država izpolni svoje obveznosti do človeštva. Jugoslovanska vlada je sprejemala in sprejema koristne pobude ter je podpirala in podpira predloge in dejanja drugih držav, kj so imele za cilj "rdi- ska vlada je prepričana, da bo napovedana konferenca izven-blokovskih držav pripomogla k iskanju poti za rešitev mednarodnih vprašanj, da bi se zagotovili mir, neodvisnost in enakopravno mednarodno sodelovanje. Dalje je Popovič poudaril, da jugoslovanska vlada obsoja vse poskuse vsiljevanja drugim narodom režimov, ki niso v skladu z njihovimi interesi. Jugoslovanska vlada sodeluje v borbi proti kolonializmu in se zavzema za biezpogojno pomoč nerazvitim državam ter za uresničenje vseli oblik politične in gospodarske enakopravnosti v mednarodnih odnosih. Jugoslovanska vlada sodi, da je skrajni čas, da se sprejmejo ukrepi za sporazum o razorožitvi, da so Združeni narodi najprimernejši forum za mednarodno sodelovanje, da pa je to mednarodno organizacijo _ potrebno prilagoditi nastalim' nekristjan, izvoljen pa je bil razred ni razume’, preobrata«, ki ga je PSI napravil pred letom dni, ko je zahteval likvidacijo Tambronijeve vlade in sestavo začasne vlade demokratičnega premirja, da bi utrdil ogrožene pozicije italijanske demokracije, ampak je po upravnih volitvah in po sestavi nekaterih upravnih odborov levega centra prešel na poskus, da bi PSI vključili v ((obnovljene parlamentarne kombinacije centrističnega tipa«, hkrati pa je Fanfanijevi vladi, ki bi morala biti začasna in kratkotrajna, vtisnil pečat trajnosti. V takem položaju je pobuda PSI posledica politične doslednosti in ustreza istim razlogom, ki so PSI nasvetovali njegovo zadržanje pred enim letom, in ki ((vodijo našo splošno politiko«. Ce ne bo vladne krize, piše De Martino, pa bo prišlo do važnega razčiščenja in dežela bo v stanju soditi o stvareh, mimo dvoumja, ki so ga Ur stvarili okrog sedanje vlade in tistih, ki jo podpirajo. De Martino zaključuje: ♦ Brez socialistov ali proti njim ne bo mogoč niti preobrat v levo niti levi center niti kakršna koli utrditev demokracije. Po letu dni jalovega pričakovanja, odlaganja in izgovorov ne smemo izgubljati več dragocenega časa v u-godni gospodarski konjunkturi za napad na to, kar je v deželi zastarelega in arhaičnega: v tem je smisel bitke, ki se bo začela v parlamentu. Ta bitka se ne bo zaključila čez nekaj dni, ko bodo prešteli glasove o zaupnici, niti se bo zaključila tako kmalu«. Delegacija sicilske skupščine je danes zaključila posvetovanja z voditelji političnih strank (danes je govorila še s tajnikom PDIUM Covelli-jem in voditeljema PSDI Sa-rap.atom in Tanassijem) zvečer pa se je vrnila v Palermo Pred odhodom je voditelj delegacije Corallo izjavil, da so se vse stranke strinjale v bistvu z njegovimi zahtevami, različna stališča so se po-kr-zale le glede datuma novih volitev. Delegacija predlaga, da naj se volitve vrše v roku treh mesecev po razpustu deželne skupščine, nekateri pa predlagajo, naj bi tri mesece po razpustu razpisali predvolilno kampanjo (v tem primeru bi med razpustom in volitvami preteklo skoro pet mesecev). Canaletti Gaudeti, ki je oil včeraj izvoljen ra rimskega župana je danes podal ostav-ko. Canaletti Gaudenti je de- deljevali razpravo o proračunu ministrstva za javna dela, ki jo bodo zaključili v ponedeljek. A. P. «»------- 108 rudarjev zgubilo življenje PRAGA, 8. — Včeraj popoldne je nastala v rudniku Du-kla blizu Ostrave eksplozija, kateri je sledil požar, pri čemer je zgubilo življenje 108 rudarjev. Požar se je razširil z veliko naglico in reševalne skupine so se borile proti požaru vso noč. Kljub velikim naporom, da bi rešili blokirane rudarje, je 108 od teh zgubilo življenje. Reševalne situ pine so bile na delu vso noč. Zjutraj pa so sklenili prekiniti operacije karadi nevarnosti, da pride do novih žrtev To je najhujša rudarska nesreča, kar se jih je letos zgodilo na svetu. Po vojni je bilo več nesreč v rudarskem bazenu blizu Ostrave. Lansko leto maja je zgubilo življenje 54 rudarjev v Hlubini blizu Dukle. rili, da uredijo svoje odnose do Jugoslavije, to je vprašanje državljanstva, obiska dru-ž;n, oziroma vrnitve v Jugoslavijo. ♦ Jugoslovanska vlada, je poudaril Rankovič, meni, da vsi tisti, ki so po vojni ostali v r.ozemstvu, oziroma odšli v inozemstvo, niso sovražniki domovine. To je vlada tudi praktično dokazala. Jugoslovanska vlada, ki je pripravljena pomagati vsem, ki žele urediti svoje odnose z Jugoslavijo, razen seveda velikim vc.jnim zločincem in aktivnim udeležencem sovražnega delovanja v inozemstvu proti Jugoslaviji. Vsem osebam, ki bodo uredile svoje odnose do Jugoslavije, bo omogočeno prihajati na reden obisk v Jugoslavijo. V zadnjih petih letih so pristojni organi dali 80 tisoč dovoljenj jugoslovanskim državljanom, ki so želen obiskati svoje družine v Jugoslaviji. Istočasno so jugoslovanske oblasti po vojni dale 20 tisoč potnih listov osebam, ki so radi izselitve svojcev, želele odpotovati v inozemstvo. B. B. Atentat na poslanika ZDA SAJGON, 8. — Neznanec je odvrgel danes bombo proti avtomobilu ameriškega poslanika v Južnem Vietnamu. Ameriški diplomat ni bil ranjen. Predstavnik ameriškega poslaništva je izjavil, da se je poslanik vračal z avtomobilom domov, ko se je njegovemu avtomobilu približal neznanec na motorju in odvrgel bombo. Ta pa je od zadaj spodrsnila z avtomobila na tla, ne da bi eksplodirala. Atentator je začel nato streljati, da bi se izognil za- spremembam v mednarodnih odnosih, da bi v prihodnosti opravičila upanje, ki ga narodi polagajo vanjo. s glasovi komunističnih, socia lističnih in nekaterih fašističnih svetovalcev. V poslanski zbornici so na- Z, Govor Hruščeva (Nadaljevanje s 1. strani) Sejaiec v Alžiriji med vsemi državami ob Baltiškem morju, tako da bi napravili iz tega morja «morje miru«. Vzhodnonemška vlada je sklenila, da bodo občinske volitve v Vzhodni Nemčiji 17, septembra, t. j. istega dne, ko bodo v Zahodni Nemčiji politične volitve. Iz Bonna pa so javili, da bo kancler Adenauer prišel 12. in 13. julija v zahodni Berlin, kjer se bo razgovarjal s člani tamkajšnje vlade. Pred povratkom v Bonn bo imel tiskovno konferenco. Vojaške ukrepe, ki jih je napovedal Hruščev v svojem govoru, tolmačijo v Wa-shingtonu kot zaostritev sovjetskega stališča glede Berlina in posredno tudi kot neke vrste mobilizacijo. V Londonu ni do sedaj nob#nega uradnega komentarja. Kažejo pa ((presenečenje« glede vzrokov, ki jih navaja Hruščev za napovedane ukrepe. Vendar pa ugotavljajo, da je verjetno hotel Hruščev v svojem govoru omeniti posebne ukrepe. ki jih po pisanju nekaterih ameriških časopisov pripravljajo ZDA. Tudi v Bonnu ni do sedaj še nobene uradne reakcije na govor Hruščeva. Predsednik francoske vlade Debre, ki je na obisku v Atenah, pa je na tiskovni konferenci izjavil, da Francija in njeni zavezniki niso pripravljeni sprejeti sprememb v Berlinu, Dodal je; «Ne samo, da je možnost' enotne zahodne politike glede Berlina, temveč taka politika že obstaja. Nikoli nismo nasprotovali pogajanjem za rešitev pravih vprašanj, ki se tičejo dokončnega statusa Nemčije in evropske varnosti. (Nadaljevanje s 1. strani) žene rezultate dolgoletnega potujčevanja, ki ga je njihov narod izvajal nad drugimi, in to proti temu, da bi se storjena krivica popravila. Toda tu nastaja vprašanje, zakaj ne bi izbrali drugih kriterijev, ki jih dopuščajo manjšinske klavzule mednarodnih pogodb, ki sicer ne vsebujejo natančne definicije narodnostne skupine ali narodnostne manjšine, a vendar navajajo znake, po katerih se manjšina lahko loči od večinskega naroda. Te pogodbe, ki so jih države Antante vsilile manjšim državam po prvi svetovni vojni v Versaillesu o-ziroma Saint Germainu, priznavajo vsem državljanom enakopravnost ne glede na «raso, jezik ali vero«, in ti «zunanji« znaki manjšine so bili vneseni tudi v Deklaracijo o človečanskih pravicah, ki so jo sprejele vse države članice Organizacije združenih narodov leta 1948. Zakaj na primer ne bi poizvedovali o poreklu popi-sanca, ki ga zajema pojem rase, recimo za en rod nazaj? Ali bi ta metoda ne bila praktičen pripomoček za ugotovitev narodnosti zlasti pri nas, kjer je fašizem do skrajnih meja pospeševal raznarodovanje in prisilil ljudi, da so se potuhnili in pričeli izdajati za Italijane? Ali bi ta metoda ne dala bolj verne slike o narodnosti prebivalstva kakor druge? Ta metoda ima tudi svoje pristaše med priznanimi manjšinskimi izvedenci in je našla vnete zagovornike zlasti med narodi, ki so pred osvoboditvijo bili žrtev potujčevanja. Težko bo med vladajočimi, oziroma političnimi strujami, ki niso prežete s pravilnim pojmovanjem IMtIIIIIIIUIItlllltllllllllllltlllllllllllllMIIIIIIIIUlIllllllllllllllllllltlllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllimilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIII ko malo (leta 1910 na primer 20.000 manj, kakor jih je pokazala revizija). Kdor količkaj pozna metode, ki jih je uporabljala nacionalistična občinska uprava proti Slovencem, iz zgodovine ali iz ustnega izročila naših prednikov, se bo v te okoliščine z lahkoto vživel. Ce se torej metoda občevalnega jezika ne da braniti, kaj nam predlagajo italijanski izvedenci? Prof. Schiffrer je za to, da se popisancu postavijo tri vprašanja: 1. Ali znate i-talijansko? 2. Ali znate slovensko? 3. Kateri jezik govorite bolje in kateri u-streza vašim narodnim čustvom? Prof. De Castro, ki tudi zavrača občevalni jezik, bi popisanca vprašal: Govorite italijanski ali narečje? Govorite katerega izmed slovanskih jezikov? Katerega govorite tekoče? Po njegovem mnenju bi po materinem jeziku ne smeli poizvedovati, ker bi bil o-če popisanca lahko Italijan, mati pa Slovenka. Predlog prof. Schiffrerja je zlasti značilen; saj združuje dva kriterija, ki lahko vsak zase že predstavljata posebno metodo popisovanja: objektivnega, to je zunanji znak, kakor je jezik, in subjektivnega, to je čustveno razpoloženje popisanca nasproti jeziku, ki ga govori. Precej manjšinskih teoretikov, zlasti takšnih, ki pripadajo, recimo, gospodujočim narodom, ki so potujčevali ali še danes potujčujejo druge, se navdušuje za subjektivni kriterij, češ, o narodni pripadnosti naj odloča čustvo, zavest popisanca in njegova volja, h kateri na- sledovanju in uspelo mu je rodnosti hoče pripadati, zbežati. 1 Ti očitno priznavajo dose- N A D A L 3 E V A N 3 E arabskih driav doseči čimprejšnji odhod britanskih čet in nato v okviru Arabske lice urediti spor. V četrtek je ljudska skupščina Vzhodne Nemčije sprejela (tnemški mirovni načrt«, ki ga je v svojem govoru obrazi ožil Walter Ulbricht. Po tem načrtu bi se vladi obeh nemških driav sporazumeli o ustanovitvi nemške mirovne komisije, v kateri bi bili predstavniki parlamentov in vlad obeh držav. Člani komisije naj bi se sporazumeli o nemških predlogih za mirovno pogodbo in o sporazumu dobre volje, katerega namen bi bil doseči nujno izboljšanje odnosov med obema nemškima državama. Sporazum dobre volje bi vseboval šest osnovnih točk: 1. Obe nemški državi bi se dogovorili o prepovedi atomskega oboroževanja njunih vojaških sil in o njunem prenehanju oboroževanja sploh. 2. Obe Nemčiji bi se sporazumeli o številu, oborožitvi in razporeditvi njunih vojaških sil. 3. Prepovedali bi vsako re-vanšistično in vojno propagando na svojih območjih. 4. Obe nemški državi bi imeli sklep o družbeni ureditvi za dejanje svobodnega odločanja ljudstva v obeh državah in bi se medsebojno obvezali, da se ne bosta vmešavali v zadeve družbene u-reditve. 5. Obe državi bi izstopili iz vojaških paktov in bi se izrekli za ustanovitev brez-atomskega področja v Srednji Evropi. 6. Obe nemški državi bi se zavzemali, da bosta sprejel) ukrepe za razširitev medse boj ne trgovine, kulturnih in športnih stikov in za izboljšanje medsebojnega prometa. Kar se tiče zahodnega Berlina, bi se spremenil v svobodno demilitarizirano mesto in bi tak ostal do končne združitve Nemčije. Mirovni načrt določa tudi ustanovitev konfederacije obeh nemških držav, s katero naj bi ustva-rili pogoje za ponovno združitev Nemčije kot miroljubne vojaško nevtralne države. Iz Washingtona pa so s poročili, da so na pritisk Ade■ nauerja odložili izročitev ameriške spomenice o Berlinu kot odgovor na spomenico Hruščeva. Spomenica je bila že pripravljena, toda Adenauer je postavil številne ugovore, češ da je premalo ostra in da ttdopušča dvome o zahodni odločnosti«. Zato so se začeli predstavniki zahodnih vlad znova posvetovati, da sestavijo novo besedilo, ki bo všeč kanclerju.. Koreja Med Sovjetsko zvezo in Severno Korejo so v četrtek sklenili pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni vojaški pomoči. Pogodba določa vojaško pomoč ene države drugi, če bi bila ena ali druga napadena. Istega dne je bilo v Kremlju zborovanje, na katerem je govoril Hruščev, ki je izjavil, da je sklenjena pogodba zgolj obrambnega značaja in da ne bo ovirala plime združitve Koreje. Ko se bo Koreja združila, ne bodo nove vlade vezale določbe te pogodbe. Hruščev je tudi izjavil, da Sovjetska zveza podpira predlog Severne Koreje o ustanovitvi konfederacije ter razširitvi kulturnih in gospodarskih stikov med obema Kore-jama kot dober začetek na poti do združitve Koreje. Hruščev je zatem ostro napadel politiko ZDA na Daljnem vzhodu, Srednjem vzhodu in v Latinski Ameriki. Italija Pretekli torek je avstrijski zunanji minister Kreiskg izročil italijanskemu poslaniku na Dunaju Martinu odgovor avstrijske vlade na italijanske predloge glede vprašanja Južne Tirolske. Avstrija odklanja predloge italijanska vlade, ker jih ima za nezadostne, da bi nogii zagotoviti dejansko zakonodajno in upravno avtonomijo bocenske pokrajine, hkrati pa izraža tudi dvom, da bi tudi te predloge dejansko uveljavili. Spričo tega ima avstrijska vlada za zaključeno fazo neposrednih pogajanj za poravnavo spora med obema deželama glede Južne Tirolske in predlaga, naj se preide na drugo točko resolucije OZN, kjer je govora o drugih ((miroljubnih sredstvih» za porav. navo spora, in s tem v zvezi predlaga imenovanje mednarodne preiskovalne komisije, ki naj ugotovi dejansko stanje v bocenski pokrajini. Na svoji seji v petek je italijanska vlada izjavila, da se s 'tako oceno položaja ne strinja in ne more soditi, da je faza neposrednih pogajanj med Italijo in Avstrijo že zaključena, kar je po njenem mnenju razvidno tudi iz odgovora avstrijske vlade, ki italijanskih predlogov nima za povsem negativne, ampak izraža le dvom. da bi jih ne uveljavili. Predlagano mednarodno preiskovalno komisijo ima za «nesmisel«, češ da komisija nima kaj ugotavljati, ker gre baje pri tem za vprašanje nravnega in diplomatskega značaju, glede katerega je po mneju italijanske vlade pristojno le mednarodno razsodišče v Haagu. Tako smo seaaj, spričo tako nesprotujočih si stališč italijanske in avstrijske vlade glede vprašanja Južne Tirolske, zašli v pravo slepo ulico v odnosih med obema državama, in po vseh znakih sodeč bo zadeva spet romala pred ge- neralno skupščino OZN, oziroma pred njen politični odbor (če bo avstrijski vladi u-spelo to doseči). Resolucija o nezaupnici vladi ki so jo v četrtek predložili poslanski zbornici socialistični poslanci, je precej razgibala politično življenje, ker Fanfanijevi vladi pač ne more biti vseeno, kakšno stališče bodo v debati o tej reso-ciji zavzele stranke, ki jo sicer podpirajo, vendar pa imajo nekatere, zlasti republikanska stranka, delno pa tudi PSDI, do nje precejšnje pridržke. Znano je namreč, da jo socialdemokrati in republikanci podpirajo le pogojno in začasno, ker menijo, da mora prej ali slej prepustiti mesto vladi levega centra (brez liberalcev). Debata o socialistični resoluciji bo prihodnji torek in Fanfani skuša doseči, da ne bi niti socialdemokrati in republikanci govorili o levem centru niti liberalci centrizmu, ampak da bi se splošnem omejili le na utemeljevanje razlogov, za kaj v tem trenutku baje ni mogoča nobena drugačna vlada, razen takšne, kakršna je sedanja Fanfanijeva. V ta namen je Fanfani baje celo obljubil, da bo iz vladnega načrta za šol stvo izločil popravek, ki vse b nje finansiranje katoliških zasebnih šol, ki mu nasprotu jejo tako socialdemokrati in republikanci, kakor tudi liberalci . Na Siciliji je deželna skupščina izglasovala pooblastilo deželni vladi za začasno po slovanje, da ne bi okrog 6000 nameščencev deželne uprave ostalo brez plače. V Rim je prispela delegacija deželne skupščine in skuša doseči zagotovila, da razpust deželne skupščine ne bo prizadel avto nomije Sicilije. Ko bodo rešili to vprašanje, bo debata o de-mokristjanski nezaupnici deželni vladi socialističnega poslanca Coralla in zelo verjetno je, da bo pri glasovanju o nezaupnici propadla in podala ostavko, če bo proti vladi glasovala tudi desnica (kar Pa ni povsem gotovo). Pa tudi sicer Corallova vlada ne namerava ostat i dolgo na oblasti: ostavko bo podala najkasneje 31. t-m, Sledil bo razpust deželne skupščine, imenovanje treh komisarjev in razpis volitev v roku treh mesecev po razpustu skupščine. «D0M» trg. izvoz, podjetje za domačo In umetno obrt LJUBLJANA — Mestni trg 24 Odkupuje in prodaja folklorne, umetno-obrtne izdelke iz cele Jugoslavije. Bogata in pestra izbira v naših trgovinah vas bo vsestransko zadovoljila. Poslovnice v LJUBLJANI, Cankarjeva 6, Titova 4, Mestni trg 24 ter Trg revolucije 6. človečanskih pravic, temveč težijo za tem, da se v njihovem jeziku za vsako ceno ohrani premoč nad manjšinskim, in predstavniki manjšine najti. skupen imenovalec za izvedbo popisa po narodnosti. In če do tega sporazuma ne pride —. tu bodi s priznanjem zabeleženo, da je prof. Udina za to, da se upošteva tudi mnenje manjšine glede popisa jdo narodnosti — potem je jasno, da bi takšen popis samo razvnel politične strasti, ne da bi dal stvarno narodnostno podobo v krajih na meji. Izkušnje, ki so jih imeli Slovenci s popisi po narodnosti na Tržaškem, Goriškem in Koroškem — u-radnih neposrednih popisov po narodnosti v videmski pokrajini ni bilo nam ne vlivajo upanja, da bi bil nov popis v naših krajih morda bolj objektiven, kakor so bili dosedanji. Tudi v primeru, ko bi se našla s teoretičnega vidika zadovoljiva metoda popisovanja, bi o-stalo še vedno vprašanje same izvedbe popisa in nadzorstva nad njo. Dejanska beseda pri upravah velikih občin na Tržaškem in Goriškem, v katerih živi največ naših ljudi, nimamo v razmerju, ki ga dosežejo naši izvoljeni občinski predstavniki. In popis izvajajo občine. Nam ne gre iz glave, da so na nas v Trstu celo leta 1910, ko smo bili po svojem gospodarskem in socialnem razvoju na višku ter je bila-naša odporna sila temu dosledno neprimerno večja kakor danes, lahko utajili dobrih 20 000 (po prvem popisu 36.208, po reviziji 56.916 Slovencev brez Hrvatov), v Gorici pa dobrih 2500. Še sam cGazzettino« ugotavlja, da so volitve pokazale, da je bilo 1. 1921 v Trstu 40.000 Slovencev in ne 26.000, kakor so jih našteli pri uradnem popisu leta 1921. Za objektiven popis niso dane ne objektivne politične okoliščine — pomislite samo na zadnje demonstracije proti tržaškim Slovencem zaradi njihove zahteve po uvedbi dvojezičnosti — pa tudi psihološke ne. Nezaupanje našega človeka do vsakega ukrepa oblastev raste iz leta v leto vzporedno s kopičenjem neizpolnjenih obljub. Ce ne držijo več, Jiaj-svečanejše pogodbe in izjave, potem je razumljivo, da se v našem človeku vedno bolj utrjuje prepričanje, da se za vsakim aktom oblasti nekaj skriva proti njemu. Dodajte še razočaranje, ki ga je doživel po vojni, v kateri je s svojo krvjo pripomogel do zmage demokracije — v resnici pa mu danes ne priznavajo niti pravice do uporabe lastnega jezika v javnih uradih — potem boste razumeli, zakaj bi naš človek v primeru popisa po narodnosti ne izpolnil popisne pole kot državljan svest si svojih pravic, temveč bi se morda piej vdal tistemu pritisku, ki vlada še danes v obmejnih krajih iz časov fašizma. (To je omenjal celo bivši tržaški demokrist junski podžupan na zadnjem kongresu KD v Tr stu, ko je dejal: «Si tratta di smobilitare uno stato d’animo diffuso da noi a seguito di situazioni stori-che, frutto della dottrina nazionaiistica che deve es-sere superato ...» Op. ur ) Na vrh vsega še ni izključeno, da bi nasprotna propaganda — kakor se je to zgodilo tik pred zadnjim popisom na Koroškem — poskušala prikazati popis kot glasovanje, kdo je za Italijo in kdo proti njej, da bi tako še bolj zmedla Slovence. Končno še en važen razlog, ki govori proti izvedbi popisa po narodnosti pri nas v današnjih razmerah. Ni dvoma, da bi pomenil popis nekakšno znanstveno legalizacijo množične naselitve Istranov v naših vaseh, ki s0 bile še za časa fašistične-ga režima popolnoma slovenske. KMETJE. VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko TRST, Ul. Milano 18 .v. TELEF. 35-169 . pC katera vam nudi po najnižjih • cenah vsakovrstna semena -najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsak« velikosti Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice tovarne A G R I A W E R K E Rri BI JI IIl|| AOCA v Trstu, Ul. Torrebianca V> ITIMUHLUOOU vo*al xxx Ottobre, djblte vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PKHMAKI,EX — Cene ugodne Naši intervjuji h■ Y2r°k* za nazadovanje pevskih zborot * vili po mojem mnenju v glavnem tile: Potrebno bi bilo večje priznanje od nihU* Prosvetne zveze in drugih prosvet-orBanizacij za požrtvovalnost pevcev, TihSOpe^U^ei° v ze obstoječih pevskih zbo-si n jZnati )e treba, da ima pevec na va-jjj n° težav. Ce hoče biti redno pri vsa-v aP> ra marsikaj žrtvovati, na primer v P0‘etnem času mora opustiti delo na m ■ kdy> f, pa dela v tovarni, še ■ tega ne Te. Tako se dogaja, da prihaja pevec Vaji kar s polja ves trudeh in zdelan in tudi meni se to večkrat zgodi. 2. Pri vajah se pevci učijo in učijo, pa Naša bežna anketa o problematiki naših pevskih zborov je Vri kraju. Računali smo sicer na izjave še nekaterih naših glasbenikov in dirigentov, ki Va jih žal nismo dobili. Toda kljub temu je anketa, pri kateri je sodelovalo 14 glasbenikov in pevovodij, pokazala, “a problem pevskih zborov pbstaja, da je v kritični fazi }n da so tudi mišljenja, kako ,z te kritične faze, bolj ali manj enotna. Izrečenih je bilo Vrecej stvarnih ugotovitev in Vredlogov, ki jih bo treba resn° proučiti in nato pri Vrakličnem delu tudi upošte-Va-ti- Ugotoviti moramo tudi, da je naša anketa naletela na zlvo zanimanje ne samo med poklicnimi glasbenimi delavci ,n Pedagogi, temveč tudi pri Pevcih in javnosti sploh. Tudi *e0a menimo, da je ta potika javne razprave o vpra sa njih našega kulturno-pro-svetnega življenja koristna m jo bomo zaradi tega obdržali udi ko bomo v prihodnosti. Po poletnem premoru, posegli e na druga področja delova-la naših prosvetnih društev ln organizacij. Preden zaključimo poglavje o Pevskih zborih, pa smo dolž-1 omeniti še pismo, ki nam «a Je poslala «skupina ške-uenjskih Slovencev», ki se ne mnja z ugotovitvijo g. Iva-Grbca, ki je v svojem od-govoru v okviru naše ankete J^enil, da je za razpad ške-ip 'V*kega pevskega zbora «Ve-Cii v kriva tudi' resolu- 1° kominforma. Poudarjamo, t„ na!n ne gre za polemiko, mveč samo za ugotavljanje vzrokov za nazadovanje sreh z^orov in za iskanje -J.stev in prijemov za čim-E *■l?nji izhod iz krize. Nega-nih posledic resolucije ko-tnforma na tem področju Po 13 letih, ni mogoče onikati, toda samo sklicevati nanje nas tudi ne bo ni-““mor privedlo. Zato res i-reno vabimo skupino ške-enjskih Slovencev, ki je «o-nia zvesta svojemu pevske-u zboru», da bi to svojo zve-.°po «Velesilj» tudi konkre-(>zlrjj}a v aktivnem delovanj u, bi se — kot sami pravijo Wojem pismu — uspet po-niela naše prelepe slovenske Pesmui. Od naše strani, od na-'sn?a dnevnlka, prepričani pa m°, da tudi od prosvetne or-vanizacije, pa bo deležna vse ne in v mejah možnosti ut strokovne pomoči. Ce nas turf' ?. ’!t*- ?‘iii’ z°kaj ne bi dt skupaj in s skupnimi na-p°n delali. Zaradj poletnega ,pre-rnora v Ijudsko-prosvet-nem delovanju, bo tudi naša naslednja ljudsko -Prosvetna stran izšla še-'* v prvi polovici septembra. Vsem prosvetar-jem želimo prijeten oddih in povratek na delo s Podvojenimi silami. 3. Prosveta bi morala v ta namen poskrbeti, da bi še obstoječe zbore večkrat vabila na skupne prireditve, pevske nastope ali na vesele družabne prireditve, da bi vsaj s tem imeli pevci nekaj zadoščenja za njihov trud. To mislim, da bi zvabilo tudi mladino, da bi pristopila k zboru in k vajam, ker so mnenja, da za zapeti eno v gostilni res ni treba hoditi k vajam. 4. Prosveta bi morala poskrbeti, da bi večkrat obiskal zbore na vasi kakšen strokovnjak za zborovsko petje in jim kaj novega raztolmačil, ker domačemu pevovodji ne dajo toliko pozornosti. Moji pevci bi bili za to zelo hvaležni in jaz še bolj, ker se s svojimi 100 urami pevovodske šole ne čutim še dovolj izkušenega in izdelanega pevovodjo. Tako je imel zelo ugoden odmev nedavni obisk pevovodje Siliča iz Kopra ob priliki magnetofonskega posnetka nekaterih pesmi našega zbora. 5. Poskrbeti bi bilo treba za večjo izbiro skladb in nuditi pevcem zlasti tiste, ki so 'jim priljubljene. Zato priporočam, naj bi si ZSPD izpopolnila zbirko svojega notnega materiala za zborovsko petje. IVAN PETEJAN Potrebno bi bilo najti nove .oblike dela, da bi še v večji meri pritegnili mladino - Vloga Slovenskega gledališča pri vzgajanju gledališke publike V prvih povojnih letih, ko je bilo zopet omogočeno prosvetno delovanje naših društev, so se tudi prosve-tarji iz Doberdoba in bližnjih Poljan zbrali v svojem prosvetnem društvu, k: so mu dali ime «P. D. 1 Jezero«, po tistem Doberdobskem jezeru, ki predstavlja glavno značilnost doberdobske o-kolice. V začetku je bilo treba o-rati ledino, saj je zadnjih 30 let, po zaslugi fašističnih «kulturonoscev» prosvetno življenje tudi v tem kraju popolnoma zamrlo. Vendar se je mlad.na/ pa tudi nekateri starejši, lotiia dela z vso vnemo ter v okviru društva ustanovila moški pevski zbor in dramsko druži- no. Oba sta takoj začela z vajamii v ’ - ’ Dne 12. septembra 1948 je dramska družina prvič nastopila z Jalnovo štiridejan-ko «Dom» in se kar dobro odrezala. Ta prvi uspeh je mladim prosvetarjem vlil novega poguma, da so se še z večjo vnemo lotili študi-ranja in maja 1949 zopet nastopili z Igro «Vozel». Nastopi domače dramske družine so se vrstili vse do leta 1953. Pri tem naj omenimo, da so celo prosvetarji s Poljan, ki štejejo komaj 14 družin, naštudirali enodejanko «V posredovalnici«-ter z njo uspešno nastopili oktobra 1951. Takratno intenzivno delo dramske družine je pripisati dejstvu, da so ta- lYn(lllllimil1MIIHimH1l1ltllllllllllllllimiMHIIIIIII11ll|llllllllllllllllllHlimiH|||IM||||||||H||||i||||||||||||||||||||f|||||||||||||||Mi|||||||||||||||||||„|||||t,,|||||||||||||||||„||||„||m||||||||||||I|||||||„||| BEŽEN OBISK PRI BAZOVIŠKIH PROSVETARJIH Pomanjkanje društvenih prostorov je resna ovira za prosvetno delo Vaje pevskega zbora so v... privatni sobi - Druge panoge spijo Bazovski pevski zbpr z društvenim praporom v ozadju Delovanje prosvetnega društva «Lipa» iz Bazovice obstaja izključno v delovanju pevskega zbora, ki se je pred tremi leti osvežil s pristopom mladih pevcev, tako da je zbor štel takrat 37 mladih fantov in mož. V teku časa je nekaj pevcev odpadlo, nekaj pa jih je odšlo k vojakom, tako da šteje zbor danes 25 pevcev, samih delavcev, ki jih poučuje prof. Ubaid Vrabec iz Jrsta. Tu moramo pohvaliti zborovodjo za nesebično delovanje pri zboru kakor tudi za pot, ki jo opravi iz Trsta do Bazovice, da pride točno k vajam. Vrabec je dal zboru nov polet, ga osvežil, mu dal samozavesti in elastičnosti. Prej se je zbora držala neka starrkopitnost in utesnjenost, iz katere se pevci niso mogli izmotati. Pa tudi program te sedaj svež in času piimeren. Iz novejše društvene kronike (starejšo kroniko je Primorski dnevnik že objavil) bi omenili 60-letnieo, ki je bila določena za 2. avgust 1959, pa smo jo morali zaradi slabega vremena od- ložiti na 9. avgust. Priredi- i tev je dobro potekala. Našemu programu so sledile točke prosvetnih društev Lo-njer-Katinara in Dolina, ki sta s prisotnostjo povzdignila vso proslavo. Preusednik Sl. prosvetne zveze prof. Andrej Budal je prinesel društvu pozdrave in izročil diplomo z besedami: ((Prejmite to diplomo v spomin in priznanje za dosedanje dele z željo, da bi se naša pesem krepko oglašala po kcaških planotah!« profesor Rado Ravbar pa je govoril v i-menu SGKZ: »CO-letn.ca naj bo predvsem mladini za zgled za vztrajno delo v bodočnosti.« Tudi naše stare pevke sc se spomnile tega važnega datuma s poklonitvijo spominskega traka na društveni prapor, ki je pretrpel ves vojni križev pot skupno s svojim narodom. Za nadaljnjo društveno kroniko moramo omeniti, da je pokojni in bivši dolgoletni zborovol-ja Srečko Ražem, čeprav že hudo bolan, zadnjič vodil nastopajoči pevski zbor. Pevci so mu zadnjič zapeli tako ljubo pesem «Pozdrav». Moramo pa še dodati, da je v današnjih razmerah proslava 60-letnice bazovskega pevskega društva še posebno važna ne samo za Bazovico; ampak za vso tržaško okolico in o-koliške vasi. Teže in v zelo nepriklad-nih časih pa smo praznovali društveno 50-letnico, ki se je vršila 21. avgusta 1949, v letu najmočnejšega zaleta ((proslule resolucije«, ko smo ob bojkotu proslavljali ppl stoletja življenja našega društva. Kljub vsemu pa se je proslave udeležilo 14 pevskih zborov in ogromna množica ljudstva iz vseh krajev od blizu in daleč. Kronist je takrat zabeležil: (.Poudariti maramo, da je bila organizacija tako kulturnega dogodka kakor tudi prevoz pevcev odlična (prevoz je vodil tov. D. Maver). Zahvala gre organizatorje n in točnosti naših pevcev. In še bi se ljudje odzvali društvenemu povabilu, če bi bilo avtobusov r.a razpolago.« Za tiste čase ni nihče pričakov il taztga nav.iu ljudi in lahko trdimo, da je bilo Gruntarjevo dvorišče premajhno, da bi sprejelo vso to množico. Čeprav so temni dogodki v letu 1949 klavrno vplivali na razvoj celokupnega slovenskega življenja, razvoja le niso uničili. Tako niso mogli zavreti tudi naše proslave. Pevsko društvo je bilo v Bazovici celega pol stoletja središče in žarišče kulturnega življenja. In «Lipa» bo zopet oživela in se razvijala še bolj kot prej. V tej nezlomljivi volji so takratni organizatorji preživljali polstoletno dobo društva. Ko je Prosvetna zveza razpisala pevsko tekmovanje, smo nastopili v Borštu in o-svojili prvo mesto. Zbor nastopa v Radiu, na raznih prireditvah, Prešernovih proslavah, na veselicah tu in onstran meje v obmejnem pasu. Delovanje zbora je zadovoljivo, a najtežji problem je točnost pri vajah, pa čeprav so le enkrat na teden. Želimo si polnoštevilnih vaj, tako da ne bi bilo potrebno ponavljati že predelane pevske snovi. In še en problem je pri nas zelo boleč: prostori. Društvo nima niti najmanjše sobice za pevske vaje, seje in hranitev arhiva. Ta boleč problem je, društveni delegat večkrat pojasnjeval na občnih zborih prosvetnim voditeljem, a do danes so besede ostale le glas vpijočega v puščavi. Ce bi imeli prostor, bi se delovanje dvignilo. Danes, ko imamo vaje v privatni sobi, je vsa zadeva zelo pereča, ker nam sobo od danes do jutri lahko odpovedo. V bodoče si želimo le, da bi merodajni faktorji uvideli potrebo po društvenih prostorih, da bi nam domače prebivalstvp bilo še bolj -.vesto in nas sprejemalo s simpatijo, da bi pristopili k zboru mlajši, da osvežijo in okrepijo zbor z novimi glasovi. Ker je mladina up naroda. mora mladina skrbeti za neprekinjeno delovanje. M. P. krat imeli režiserja, ki jim ga je pošiljala ZSPD iz Gorice. Zato je poznejše in sedanje mrtvilo na tem področju pripisati predvsem tej okolnosti, da namreč sedaj nimamo sposobnega režiserja, s katerim bi lahko naštudirali kakšno igro. Vzporedno z dramsko družino se je razvijal tudi moški pevski zbor in tudi ta je šel skozi več ali manj aktivna obdobja, kadar je i-mel pevovodjo odnosno je bil brez njega. Prvič so do-berdobski pevci nastopili na Ljudskem taboru v Sovod-njah septembra 1948, potem pa je v delovanju zbora nastal presledek do leta 1958, ko je zopet prišel do svojega pevovodje in že aprila 1959 imel svoj samostojen koncert v Prosvetni dvorani v Gorici. Od takrat pa do danes je moški pevski zbor, ki šteje skoro 40 članov, o-srednja gibalna sila P. D. »Jezero« ter je imel celo vrsto nastopov v Gorici, Trstu, Ogleju, Križu ter tudi na radiu Koper. Poleg tega njegovi člani stalno sodelujejo pri pripravah in izvedbi programa vsakoletne prireditve na prostem «Praznik ob jezeru«, ki je postala že tradicionalna za vse kraško področje. S praznikom ob jezeru je prosvetno društvo začelo ob tesnem sodelovanju s ZSPD iz Gorice leta 1953, ko je domača dramska družina nastopila z igro «V Ljubljano jo dajmo«. Prireditev je doživela velik obisk in lep u-speh. Igro so naslednje leto ponovili tudi v Glinjah na Koroškem, prav tako z u-spehom. Praznik ob jezeru se od takrat ponavlja skoro vsako leto in vedno z velikim uspehom. Tudi sedaj so naši prosvetarji na delu s pripravami za letošnjo prireditev, ki je napovedana za nedeljo f. t. m. Najbolj aktivni so tudi tokrat člani pevskega zbora, ki so steber društva. Precejšnjo vlogo pri poživitvi prosvetnega življenja v Doberdobu pa je imelo tudi Slovensko gledališče iz Trsta, Od leta 1954 dalje je imelo SG v občinski Moški pevski zbor Doberdobeev s svojim pevovodjem tov. Verginello dvorani v Doberdobu celo vrsto kvalitetnih predstav, s katerimi je pomagalo vzgojiti gledališko publiko tudi med našimi Kraševci in veselje do prosvetnega izživljanja na splošno. Tudi nekatera druga društva, med njimi ASK «S. Gregorčič« iz Gorice, so dala v Doberdobu nekaj predstav. Dvakrat je nastopil v občinski dvorani tudi Slovenski oktet iz Ljubljane, ki je navdušil za petje mladino in mnogo pripomogel k ponovnemu delovanju domačega pevskega zbora. Ne smemo pa prezreti tudi delovanja društva na drugih področjih, zlasti v fizkulturi. Mladinci in mladinke so sodelovali pri telovadnih nastopih doma, v So-vodnjah in Steverjenu. Ze nekaj let ima društvo svoj sedež v prenovljenem poslopju, kjer je tudi manjša dvorana, ki pa je žal primerna le za predavanja in notranje prireditve. Društvo ima svojo knjižnico, ki jo je v zadnjem času ZSPD obogatila s knjigami svoje potujoče knjižnice. Potrebna pa bi bila večja akcija, da bi ljudje bolj segali po lepem čtivu. Društvo je v zadnjih dveh letih organiziralo' vrsto izletov po soški dolini in tudi v Istro. Po posredovanju ZSPD smo imeli v Doberdobu tudi gospodinjski večaj za naše žene in dekleta, ki so si na njem pridobile koristno praktično znanje. O-menimo naj tudi predavanja, ki jih Doberdobci radi poslušajo, zlasti če jih spremljajo skioptične slike. Na splošno lahko rečemo, da je prosvetno delo p. d. »Jezero« osredotečeno v njegovem moškem pevskem zboru, ki ga vodi Albin Verginella. Za gledališke predstave je med domačini tudi dovolj zanimanja, saj je znašala povprečna udeležba pri posameznih prireditvah 200 in celo do 300 ljudi. Zal pa se je v zadnjih letih odrsko delovanje omejilo predvsem na gostovanja od zunaj. Potreben bi bil dober režiser, ki bi našo mladino pripravil za kakšno samostojno prireditev, kar bi tudi pri domačem občinstvu vzbudilo več zanimanja. Od združitve goriške ZS PD s SPZ iz Trsta pričakujemo tudi v Doberdobu o-krepitev prosvetnega dela in njegovo načrtno ter dosledno izvajanje, saj bomo s skupnim delom in medsebojno pomočjo lahko več dosegli ,kot pa Vsak zase. Zlasti pa bo treba tudi pri nas najti prosvetnemu delu nove oblike in ga bolj prilagoditi toku časa in potrebam mladega sveta, ki se ne zadovoljuje več s starimi oblikami prosvetnega dela. Le talko bomo v okviru društva pritegnili k delu še nove sile in s tem postavili osnovo za učinkovito obrambo in okrepitev naših kulturnih dobrin. In za zaključek še: Vsi ste vljudno vabljeni na naš bližnji «Praznik ob jezeru«, kjer bo poskrbljeno za vse: za pester kulturno-prosvetni program, za zabavo in razvedrilo pa tudi za pijačo' in jedačo. Pridite v čim večjem številu in ne bo vam žal: med Doberdobci se je še vsakdo vedno dobro počutil. iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii,mm, JUNIJ 9. Pevskn zbor «Lipa» iz Bazovice poje na pokopališču v Gročani. 10. SG — peta repriza »Cardaške kneginje« v Križu. 10.—13. Razstava OF v okviru prosvetnega društva Prosek-Kontovet. 11. SG — šesta repriza »Cardaške kneginje« v Križu. 11. V Gorici otvoritev razstave slovenskega slikarja Andreja Košiča. 11. Zaključna prireditev slovenskih nižjih srednjih šol v Gorici. 13. Pevskii zbor «Jacobus Gallus« snema za radio Koper 6 pesmi. 15. Pevski zbor »Jacobus Gallus« snema za radio Trst A 6 pesmi. 16. SG — Krstna predstava ((Prgišča zemlje« v Avditoriju. 17. Zaključna produkcija podružnice glasbene šole Glasbene Matice v Trebčah. 18. SG — prva repriza »Prgišča zemlje« v Avditoriju. 18. Društveni izlet pevskega zbora «Jacobus Gallus« na Otočec. 18. Zaključna produkcija glasbene šole GM v Nabrežini. 18. Nastop pevskih zborov p. d. «Slovan» iz Padrič in ((Slovenec« iz Boi šla na reviji pevskih zborov v Mariboru. 20 SG — druga repriza «Prgišča zemlje« v Skednju. 21. SG — tretja repriza »Prgišča zemlje« na Opčinah. 22. 25. 27. 29. 29. 30. P. d. «Skedenj» priredi predavanje prof. Zorka Jelinčiča o narodnoobrambnih vprašanjih. ^ sedma repriza »Cardaške kneginje« v Avditoriju. SG — repriza »Sneguljčice« v Boljuntu. SG — osma repriza «Cardaške kneginje« v Boljuncu. Tamburaški zbor p. d. Prosek-Kontovel in solisti snemajo za radio Trst A. V okviru Narodne in študijske knjižnice predavanje dr. Lojzeta Berceta o popisu prebivalstva m narodni skupnosti, / r JULIJ Zbor ((ilacobus Gallus« poje na radiu Koper nove pesmi v priredbi in pod vodstvom prof. Karla Boštjančiča. SkupniL sestanek pevovodij s Tržaškega in Goriškega na sedežu Zveze prosvetnih društev v Gorici. Društveni izlet p. d. «Naš prapor« iz Pevme v Ljubljano in na Bled. Op. ur. V okvir ljudsko-prosvetne aktivnosti na Tržaškem m Goriškem bi popolnoma upravičeno spadale tudi zaključne prireditve na slovenskih šolah, na katerih so otroci nastopal, s pevskim, in igralsk,m, ter instrumentalnimi točkami V nas pregled smo vključil, le prireditev v Gorici ki je zajela vse šole o ostalih pa sm0 tako že obširno poročal, m nas ih. dnevnih številkah O pevskih zborih Moški pevski zbor je čvrsti steber vsega vaškega prosvetnega življenja vrševanje svoje naloge. Obvladati mora tehniko zborovskega petja, poznati zborovska literaturo ter imeti do članov pevskega zbora korekten, tovariški odnos. Predvsem pa mora pesem, katero bo uvežbal z zborom, sam prej temeljito naštudirati. Pevovodja in pevci si morajo sestaviti konkreten načrt delg zlasti glede nastopov, radijskih snemanj itd. Ce bodo imeli pevci na ta način pred seboj neki določen cilj, bo to zanje resnična spodbuda k nadaljnjemu delu. Seveda pa je iluzorno misliti na uspeh, če se pevci ne udeležujejo točno pevskih vaj. &e tako potrpežljiv pevovodja se bo v takem .primeru kmalu vsega naveličal in zbor bo nujno propadel. Se enega vprašanja bi se dotaknil — • programske politike. Kakor so že drugi na tem mestu poudarili, bi bilo nujno potrebno osvežiti program zborov in ga napraviti pestrejšega .V kolikor okolnosti dopuščajo, se naši zbori ne bi smeli omejevati le na izvedbo in študij skladb a capella in to skladb, ki datirajo povečini še izza časov čitalnice. Po mojem mnenju bi bilo nujno potrebno poseči tudi po tuji zborovski literaturi, tudi po skladbah, ki so opremljene s spremljavo klavirja ali instrumentov (večja ali manjša zasedba). Prav gotovo ne bi slabo vplivalo, če bi pevovodje posegli tudi po primernih zborih iz operne literature, zlasti slovanske, ki je je na pretek. V določenih primerih bi na poživitev našega zborovskega petja pozitivno vplivalo, če bi se zborovski ansambel polotil skladbe, ki jo sicer uvrščamo v tzv. lahko glasbo. To bi spodbudno vplivalo zlasti na mlajše pevce. Torej: Možnosti so velike, potrebna je le dobršna mera dobre volje s strani pevcev in pevovodij. Razumljivo pa je, da pevovodja, ki bo vložil v delo svoje strokovno znanje in trud, zasluži, da se tudi materialno dostojno podpre. DR. GOJMIR DEMŠAR nimajo nobene prospektive, tako da sčasoma izgubijo veselje do vaje in petja. Želeli bi torej več nastopov, kar bi jim bilo v spodbudo. Pevovodje so se raztovarjali o bližnjih in daljnili ciljih Praznik ob Doberdobskertt jezeru julija 1953. Domači prosvetarji predvajajo igro c(V Ljubljano jo dajmo® V okviru združevanja I goriške in tržaške prosvetne organizacije je bil 5. julija v Gorici tudi skupen sestanek vseh pevovodij, ki delujejo pri go-riški ali tržaški prosvetni organizaciji. Ker bodo v prihodnji sezoni vsi delovali v eni sami zvezi, so se pevovodje zbrali, da skupno pregledajo svoje delo, ugotove stanje pevskih zborov in se pomenijo o ciljih, bližnjih in daljnih. Kako potreben je bil tak sestanek, je razvidno že iz dejstva, da so se nekateri pevovodje pri tej priložnosti prvič videli in spoznali. Ker so cilji vseh udeležencev popolnoma enaki, je naravno, da je cel sestanek potekal v prisrčnem prijateljskem vzdušju. Zedinili so se v sklepu, da bi bil najprimernejši dan za prvo skupno prireditev 24. september. Prej je nemogoče, ker je potreben določen čas za priprave, kasneje bi pa trgatev predstavljala veliko oviro. Vsi združeni pevski zbori, goriški in tržaški, bi zapeli Venturinije-vo lUjedinjeno domovi-no», Simonitijevo «Le vkup uboga gmajna» ter novo Vrabčevo harmonizacijo Prešernove «Zdravice». Samo goriški združeni zbori bi zapeli tudi tri pesmi; samo tržaški združeni zbori pa dve; razen tega bi še nastopili trije tržaški mešani zbori z dvema pesmima. Nekoliko delikatno vprašanje dirigiranja teh pesmi so pevovodje rešili tako, da je vsak pevovodja dobil svoj delež ter se je porazdelitev , ki jo bo seveda dirigiral avtor sam. Glede skupnih pesmi za kasnejše skupne večje prireditve so pa sklenili, da bodo konkretne predloge pripravili za prihodnji sestanek, ki bo v Trstu takoj po prireditvi. Ze sedaj pevovodje apelirajo na pevce vseh zborov, da bi se z vso vnemo lotili vaj, ko bodo te napovedane in da bi vsi storili po svoji moči, da bi ta prva skupna prireditev goriških in tržaških Slovencev čim lepše in mogočne j e uspela. Pesmi, ki so jih pevovodje izbrali, niso težke ter ne bodo zahtevale velikih naporov, temveč le mnogo dobre volje in pevske discipline. Z željo in upanjem, da bodo vsi, ki jim je pri srcu rast naše pevske kulture, podprli njihove načrte in požrtvovalno sodelovali, so se pevovodje razšli. vu «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiifiiiiii«iiiiiiiiiiHiiiiiiiiUiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŽIVLJENJE IN DELO PROSVETNEGA DRUŠTVA «JEZERO« IZ DOBERDOBA Bržčas se ne motim, če trdim, da smo vsi, ki se na Tržaškem bavimo z glasbeno Problematiko, edini o vzrokih nazadovanja nafih pevskih zborov. Predvsem je današnji čas tisti, ki z novimi tehničnimi pndo* bitvami (motorizacija, televizija itd.) in z vsakdanjo borbo za zaslužkom zlasti mlade judi, ki bi morali tvoriti jedro pevskih zborov, odvrača od petja. Razen tega mla-dma danes ne dobi v šoli več prave spodbude za zborovsko petje, ker tisto ne spa-da v okvir rednega učnega načrta kakor Je bilo to v preteklosti. Prezaposlenost staršev je tudi vzrok, da ne utegnejo otroka že v nežni mladosti seznaniti z narodno pesmijo. r° so glavni vzroki poleg številnih dru-Qlh, ki so bili v glavnem že nakazani v tej rubriki, da tako pogosto izpodleti poizkus, pritegniti posameznike v pevski zbor. to bi še nekako šlo, a dosti teže je obdržati pevce skupaj — vsaj za daljšo dobo, ter ustvariti pevski ansambel, ki bi zares nekaj pomenil v našem glasbenem življenju. Slednje pa je odvisno v prvi vrsti °sebnosti pevovodje. Njegova dolžnost samo v tem, da zbor uči, temveč mora *ti tudi sam temeljito pripravljen za iz’ / kov. Na piknik je prišlo poldne je bilo v parku varjaš z njimi in jih Razgovor z gostinci in turisti v Sesljanu i in Devinu Zarad i razmer v ] Poadižju manj turistov iz Avstrije K (PoUojiii h. julija Sličice s piknika Po dolgih letih spet v rojstnem kraju Nekaj Tržačanov na počitnicah in nekaj Jugoslovanov v campin-gu - Več turistov iz severnih dežel - Gostinci so zelo zaskrbljeni Divja in romantična obala med Sesljanom in Devinom V teh dneh se mnogo govori in piše o ogromni škodi, ki je nastala v Poadižju zaradi pomanjkanja tujskega prometa, saj so vsi hoteli skoraj popolnoma prazni. Računajo, da znaša škoda čez 10 milijard lir. Vzroki so znani in jih ni treba posebej navajati. Toda politični položaj v Poadižju je vplival tudi na naš domači turizem, kar prihaja zlasti do izraza v devinsko-sesljanskem predelu. Ta teaen smo obiskali Devin in Sesljan ter se razgovarjali z lastniki hotelov in restavracij, z gostilničarji in z upravniki ccampingov*. Našim čita-teljem posredujemo nekaj misli, ki so jih izrazili ljudje, s katerimi smo govorili. Hotelir v Devinu (ob morju): «Letošnja turi- stična sezona je — kar se mene tiče — enakovredna lanski. Doslej nisem dobil nobene odpovedi vnaprej rezerviranih sob, kajti v glavnem imam stalne goste, ki obiskujejo hotel sedaj že več let zaporedoma.* Hotelir v Devinu (v vasi) : «Ce primerjam turistični promet v letošnjem juniju s prometom v juniju lanskega leta, tedaj moram ugotoviti, da je letos večji kot je bil lansko leto. Lani smo imeli v juniju 152 nočnin, letos pa 213. Res je, da so nam nekateri gostje odpovedali že rezervirane sobe, a to ne škodi, ker imamo dru- ge, ki jih nadomestijo.* Baristka v devinskem baru: «še nobeno leto nismo imeli tako malo prometa kot letos. Lani, na primer, smo imeli vse zasedeno, bilo je dnevno mnogo kosil in večerij, tako da smo marsikdaj morali prinesti mize in stole iz kuhinje na vrt, da smo lahko zadostili vsem gostom. Sedaj pa poglejte, kako je danes! Dva gosta na vrtu! Julijsko sezono smo začeli prav tako slabo, saj i-mamo le štiri kompletne oskrbovance. Avstrijskih turistov ni, in to se zelo, zelo pozna!* Najemnica tcampinga» med Devinom in Sesljanom: "Lansko leto so se pri nas ustavljali največ Avstrijci, letos pa Avstrijcev ni. Na prvem mestu so Francozi, sledijo jim Nemci, nato Angleži, potem pridejo druge narodnosti in šele na koncu Avstrijci. Zato je razumljivo, da bo letošnje leto ekonomsko izredno slabo. Sicer pa sami vidite, da je v vsem «eampingu» samo en šotor! Marsikdo se prav zaradi tega, ker je «camping* vedno prazen, niti ne ustavi, ker misli, da ja «camping» zaprt. Zanimivo je, da je letos postavilo v »campingu* svoje šotore že precej Jugoslovanov, ki so trenutno na četrtem ali petem mestu.* Vzrok temu slabemu stanju je politični položaj v Poadižju. Poglejte to pis- •iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii iiimiiin iiiiiii iiiiiiiiininiiiiiiiimi luiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiimiimiiii 11 iiiiiiiiiiii mi um mm umu n 1111111111111111111 iiiiiiiiiiiimini mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiium IH ar Ion Brando Uživa, da se vanj zaljubijo in trpijo, __________ko jih zapustij in ženske Iz Hollywooda je prišla pred nedavnim vest, da se je Marlon Brando poročil s portoriško igralko Rito Moreno. Marlon Brando to zanika, vendar ni izključeno, da je vest resnična. Dejstvo je, da je Rita Moreno edina ženska, h kateri je Marlon od časa do časa vrne, ker je druge vse zapustil, ne da bi se jih kdaj pozneje spomnil. Rita dobro ve, kakšen brezsrčnež je Marlon, a ni nikoli zgubila upanja, da se bo nekdaj vrnil k njej. Ko jo je pred nekaj meseci poklical po telefonu in jo povabil v nočni lokal, je vabilo z veseljem sprejela. Čeprav je ni videl že nekaj let, se ni potrudil, da bi ji povedal, zakaj jo je poiskal. Zdelo se mu je naravno, da Rita priteče na vsak njegov klic kot pes, ki čaka na žvižg svojega gospodarja. A Marlon jo je zopet razočaral, ker je ob kozarcu whiskyja ves večer molčal. Ko se je že svitalo, je nenadoma vstal in rekel: «Pojdimo domov. Tu ne vzdržim več!* Ko sta pri- šla pred njegov dom, jo je nagnal. Zakričal ji je: "Spravi se! Ne potrebujem te, ne potrebujem nikogar!* Rita je žalostna tiho oJšla Ni bilo prvič, da je tako ravnal z njo, dobro je poznala njegova čudaštva. A ker je še vedno upala, da se Marlon povrne k njej, si m mogla kaj, da ni vsak večer, ko ji je Marlon telefoniral, šla spet z njim v kak nočni lokal, kjer je Marlon, kot vedno, pil in molčal. Nekega večera jo je spet povabil na svoj dom. Rita je bila vsa srečna. Zdelo se ji je neverjetno, da bo spet v Marlonovem domu, kakor v starih časih, čudno stanovanje: lu- ksuzna boheme in po' vseh sobah bobni, na katere Marlon tolče po cele ure v divjem ritmu, ko da bi bil obseden. Zdi se, kakor da bi hotel zliti vso svojo togost v ritem tega bobnanja. Tako je storil tudi tisti večer, namesto da bi posvetil vso pozor nost Riti, je začel udarjati po bobnih. Ko se je naveličal, ji je rekel: «Grem trenutek ven po cigarete.* Potekla je ura, dve, tri; in Marion se ni vrnil. Rita je bila obupana. Pomislila je, da ni več vredno živeti. Sla je v kopalnico in požrla veliko količino uspavalnih tablet, llgasnila je vse luči in legla na Marlono-vo posteljo. Hotela je u-mreti, a usoda je odločila drugače. Ko je njena prijateljica Aliče 1 Marshak videla, da se Rita ni vr nila domov, je v bojazni, da se ji ni kaj zgodilo, šla v Marlonovo stanovanje in je tako prišla še pravočasno, da je rešila prijateljici življenje. Ko se je Rita zbudila, ji ni bila prav nič hva-ležna. Pomislila je samo na to, da ima Aliče ključ od Marlonovega stanovanja in da je tudi ona e-na 'izmed tolikih Brando-vih ljubic. Vedela je, da ni to nič čudnega, da je Aliče bila, kot vse ostale, le bežna avantura, ker Marlon ljubi le samega sebe. Marlon Brando ne pozna slabe vesti. Zenska, ki jo zapusti, lahko joče in kriči, a ga ne omehča. Ko mu kakšna ugaja, ji obljubi vse. Ko pa se je naveliča, jo zavrže, kot da mu ni bilo nikoli nič do nje. Tako je napravil s Francozinjo Josiane Mariani, revno ribičevo hčerko, ki je iz obupa skoro ponorela, s France Nuyen, ki je začela piti, z Ano Kashfi, kateri je sicer u-spelo, da se je Marlon z njo poročil, a jo je takoj nato zapustil, in z mnogimi drugimi. Nobena ni vzdržala ob strani tega nemogočega človeka, ki sovraži ženske, in za katerega se zdi, da ima užitek pri tem, da se jim prikupi in da jih potem, ko se zaljubijo, zavrže kot izžeto limono. mo, ki nam ga je poslal odbor neke mladinske organizacije z Dunaja in ki med drugim pravi: «. ..žal nam je, da moramo odpovedati rezervacijo za šeto-rovanje naših članov, toda politični položaj je tak, da nikakor ne moremo priti k vam v goste. Upamo, da se bo k letu položaj izboljšal...» Najemnik bencinskega servisa v Sesljanu: «Avstrijcev je dosti manj kot lansko leto in to se vidi tudi po bencinskih bonih. Računam, da je letos za 40 odstotkov manj prometa kot lanii.* Gostilničar v Sesljanu: «Lansko leto smo imeli mnogo dela s prehodnimi gosti, zlasti z Avstrijci, ki so se pri nas ustavljali bodisi na kosilu, bodisi na večerji. Letos tega ni. Ce bo šlo tako naprej, bomo imeli veliko zgubo.* Lastnica penziona v Sesljanu: «Doslej sem dobila že štiri odpovedi za sobe in v vsakem pismu je bila odpoved utemeljena s položajem v Poadižju. številne sobe v Sesljanu. ki jih oddajajo v najem zasebniki, so prazne. Vsa sreča je v tem, da se je nekaj Tržačanov odločilo preživeti svoj dopust v Sesljanu in so zasedli nekaj sob. Ce tega ne bi bilo, bi bil položaj dosti slabši.* Uslužbenec campinga v Sesljanskem zalivu: «Letos je zelo malo Avstrijcev, zato pa je toliko več Angležev in turistov iz severnih držav Evrope. Zato je bilo v juniju skoraj 50 odstotkov manj prometa kot v istem mesecu lanskega leta.* Uslužbenec hotela v Sesljanskem zalivu: «Prome-ta je manj kot lani, predvsem zaradi tega, ker ni Avstrijcev.* Nemška turistka: "Položaj v Poadižju prav gotovo vpliva na zastoj tujskega prometa med Nemčijo in Italijo. Nekateri ljudje so bolj občutljivi, drugi manj, nekateri vzamejo časopisne vesti resneje, drugi manj. Vsekakor pri nas vprašanje Poadižja ni tako občuteno kot je v sosedni Avstriji.* Avstrijski turist: «Doma sem iz Graza. Sedaj sem že tretje leto v Sesljanu, ki mi zelo ‘ugaja. Spočetka sem tudi jaz premišljal, ali naj grem letos v Italijo ali ne, no, kot vidite, sem se odločil, da zopet obiščem Sesljan. Sedaj sem zadovoljen, ker vidim, da so mnoga časopisna poročila pretirana. Morda je drugače v Poadižju, toda pri vas je tako kot je bilo lani in predlanskim!* Skupina ameriških rojakov se je zbrala za spominsko fotografijo V lepem parku gozdarske šole v Postojni je bil v torek tradicionalni piknik, ki ga je priredila Slovenska izseljenska matica za ameriške rojake, kakor že nekaj let, na Dan borca in ob ameriškem «Dnevu tudi nekaj ameriških Hrvatov in Srbov, ki so zdaj na obisku v Jugoslaviji, ter veliko število domačinov, zlasti mladine, saj je 4. julij v Jugoslaviji državni praznik. Dopoldanski sprejem Urednik »Prosvete« iz Cleve ituia v pogovoru s simpatično Lj ubljaneanko lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIllllllllllllllllllllllllllllll||IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIII Prihodnjo pomlad Petdesetletnica katastrofe «Titanica» Javljajo se rešeni potniki Veljaven od 9. do 15. julija Oven (od 21. 3. do 20. 4.) U- goden pričetek tedna in nasprotovanja boste premostili. Nekaj sporov na delovnem področju. Različne u-godne priložnosti. Srečna dneva torek in petek. Bik (od 21. 4. do 20.5.)) Manjši spo ri, ki pa jih z dobro voljo in s potrpežljivostjo lahko premostite. Izkoristiti morate vse možnosti, ki se vam • nudijo. Srečni dan četrtek. Dvojčka (od 21. 5. do 22. 6.) Pri ljubezenskih za-[ devah ni mogoče reči niti dobro niti slabo. Verjetne diskusije za ki imajo materialno podlago. Srečna dneva sreda in petek. Rak (od 23. 6. do 22. 7.) Oblaki nad sentimentalnim področjem se bodo razpršili, Vaše delo in vaš trud bosta poplačana. Vesti, ki vas bodo zanimale. Srečna dneva sobota in nedelja. stvari, Lev (Od 23. 7. do / 22. 8.) Razpolo- ženje bo spremenljivo in ne boste preveč zadovoljni. Vendar bo neka dobra vest vse izpremenila. Pazite na svoje zdravje in privoščite si malo počitka. Devica (od 23. 6. do 22. 9.) Nezanimiva srečanja, za oddih bo še najboljši kino, Nepričakovano se bo položaj spremenil v vašo korist, kar bo imelo tudi finančne posledice. Srečni dan nedelja. Tehtnica (od 23. 9. do 23. 10.) Zaposleni bpste na mnogih krajih, tako da se ne boste niti zavedli, kdaj bo minil čas Zamudili boste neki sestanek. Srečni dan petek. Škorpijon (od 24. 10 do 22. 11.) Teden pripravlja prijetna presenečenja. Sreča vam bo mila. Predvidevajo se iz-premembe v vsakdanjem življenju. Vesel večer. Srečni dan torek. 23. 12.) prepirček. Strelec (od JI. do 20. Vaši sentimentalni odnosi bodo umirjeni, pa čeprav se lahko pripeti kakšen Odločen pre-okret za izboljšanje materialnega položaja. Srečni dan nedelja. Kozorog (od 21. 12. do 20. 1.) j Dnevi bodo polni nepredvidenih prijetnih stvari. N a delovnem področju vedno bolje. Zanimive vesti vas bodo razveselile. Srečni dan sobotai Vodnar (od 21. do 19. 2.) Čudno, toda prijetno srečanje. Tudi nepričakovane zapreke vam bodo preprečile izvedbo načrta. Težave materialnega značaja. Srečni dan petek. Ribi (od 20. 2. do 20. 3.) Zaloga sreče, bo razdeljena med vsem tednom, pa čeprav se ne bo zgodilo nič posebnega. Na vidiku ie daljše potovanje. Srečni dan sreda. Vc f f \k (I ;« \ S va Ko so časopisne agencije pred dnevi posredovale novico, da je v New Yorku umrla v starosti 72 let zadnja potnica, ki j® preživela katastrofo čezoceanske ladje «Titanic» 12. aprila 1912, se je v Motali na Švedskem javila Agnes Sandstrom: «To bo najbrž pomota, zakaj zraven sem bila tudi jaz, s seboj pa sem imela dve hčeri, ki so ju prav tako rešili. Morda so po svetu še drugi preživeli potniki, ki bodo prihodnjo pomlad lahko praznovali petdesetletnico rešitve iz valov, potem ko se je «Tita-nic» potopil zaradi trčenja ob ledeno goro.» Agnes Sandstromovi je zdaj 74 let in živi na Švedskem, od koder se je leta 1912 izselila s svojima hčerkama, takrat enoletno Bea-trice in triletno Margit. Medtem so se že vse tri vrnile v domovino. Samo mati Agnes se spominja noči strahote 12. apri-la, ko je ladja «Titanic» trčila ob ledeno goro in je utonilo 1«00 izmed skupno 2400 potnikov. Spominja se, kako je dolgo iskala reševalni čoln ter je najprej vrgla vanj oba otroka, poleni pa je še sama skočila s krova. Izseljenci, ki so se vozili kot potniki tretjega razreda v spodnjem delu ladje, večinoma niso razumeli niti besedice angleško, zato niso vedeli, kaj pomenijo svarilni klici posadke. Mnogi so ostali v kabinah, nekaj jih ie prav zadnji trenutek brez rešilnih pasov skočilo v valove. — Agnes pravi, da njen mož ni vedel, da potuje z otrokoma .prav na tisti ladji. Hotela ga je presenetiti v San Franciscu, kamor se je bil odpravil dobro lelo dni poprej, da bi družini priskn bel nov dom. neodvisnosti*. Letos pa je ta prireditev imela še posebno obeležje zaradi proslave 20. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov. V senci košatih dreves se je zbralo veliko število slovenskih izseljencev, ki so prišli po dolgih letih na obisk v svoje stare kraje iz Severne Amerike, Argentine, Belgije, Kanade itd. Najprej so si ogledali Postojnsko jamo, nekateri so šli na izlet v Predjamski grad in v bližnje zanimive kraje, popoldne pa so v družbi svojih svojcev, sorodnikov in prijateljev kramljali, prepevali in se zabavali v parku ter si o-gledali razstavo «Postojna v borbi za svobodo* in razstavo domačih umetni- nagovorom gostom je odpadel zaradi obolelosti tov. Ivana Regenta, predsednika Izseljenske matice Goste pa so popoldne pozdravili na veselici v parku tajnik Izseljenske matice Rado Švagelj, predsednik krajevne podružnice Izseljenske matice Leo Vilhar, predsednik krajevnega turističnega društva Elo Garzarolli, urednik lista ameriških Slovencev »Prosveta* Alois Benigar in predsednik Slovenske narodne podporne jednote v Clevelandu Kamil Zarnik. Sonce je močno' pripekalo, da se je topil asfalt na cesti, po kateri so vozili proti morju nešteti avtomobili in avtobusi domačih in tujih turistov. Do- skoraj prazno, številne stojnice, obložene s folklornimi izdelki, butaricami slivovke, vezeninami, čipkami, preprogami, sadjem, steklenicami domačih vin itd., priložnostne mize, točilnice, plesišče in prijazna postojnska dekleta z zalogami značk ter srečk za srečolov so čakali goste, ki so začeli prihajati po kosilu. Amerikanca takoj spoznaš že od daleč, po obleki in naglasu. Praktična obleka, svetle barve, slamnati klobuk, cigara v u-stih. Nasmejani izraz obraza, živ, a topel pogled oči, ki hočejo vse videti, vse Pl avolasa Ljubi j ančanka spremlja svojo teto in bratranca iz Amerike, ki je prvič na obisku v Sloveniji. Vse ga zanima, navdušen je nad naravnimi lepotami in pravi, da ne znajo izkoristiti vsega tega bogastva. Pri dolgi mizi sedi skupina argentinskih izseljencev. Mati je Vipavka, oče Gorenje. Prvič sta letos na obisku v starih krajih in sta pripeljala s seboj 14-letno hčerko, ki ne zna slovensko. Drugi ne znajo špansko in tako se ubogo dekletce pogovarja le s starši. No, če bodo nekaj tednov tu, se bo že nekaj Dekleta v narodnih nošah so' prodajale "gostomTudi zvočne razglednice bo laže in "fotografirati*, da bo ostai spomin na domače kraje in ljudi neizbrisen. Ženske nosijo skoraj vse naočnike. Dobro nosijo svoja leta, tako ženske kot moški. Prijeten vtis ti napravijo že ob prvem stiku, tako so odprti, iskreni, topli; vsakega takoj tikajo, po ameriški navadi. Ko se pogo- r /a mizami v parku je bilo kar prijetno iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Silvana Mangano Silvana Mangano je redki, skoraj edinstveni primer v svetu filmskih zvezd. Lahko bi bila najslavnejša italijanska igralka, ker ima za to vse pogoje: je lepa, nadarjena in — žena znanega producenta Dina De Lauren-tiisa, ki bi bil gotovo vesel, če bi bila žena bolj ambiciozna. Ampak Silvana nima rada tistega življenja, ki navdušuje skoraj vse igralke: potova- nja z enega konca sveta na drugi, flirti, škandali itd. Dobro se počuti le doma s svojimi otroki. Pred približno enim mesecem je povila hčerko, tako da ima sedaj že štiri otroke: tri deklice in enega fanta. Silvana pravi, da obožuje otroke, in ker nima finančnih težav, jih zeli imeti še več. Zeio nesrečna je, ko mora zaradi dela zapustiti dom in otroke. Ko se je poročila z De Laurentii-som. je mislila, da ji ne bo več treba igrati v no- benem filmu, ampak mož, cenjen in previden producent, dobro ve, da filmi s Silvano pomenijo gotov dobiček, ne g.ede na to, da mu ni treba plačati drugi filmski zvezdi težkih milijonov in da tako ostane ves denar v družini. Silvane pa vse to ne zanima, kakor je ne zanima, če so njene slike na prvih straneh ilustriranih revij, če pišejo o njej, da je dobra igralka, ali pa, da je samo lepa. Važno je zanjo le to, da se nihče ne vmešava v njeno družino, da ne govorijo, kot so lansko leto, da se ne razume več z možem zaradi flirta z Albertom Sor-dijem. Bilo je vse izmišljeno, a to jo je zelo uža-lostilo, ker Sordi je njihov dober priiatelj in e-den izmed redkih, ki mu je dovoljen vstop v Dl Laurentiisovo hišo. Silvana Mangano je torej Igralka ki ne ljubi škandalov, ne ekstrava gane. Brani, kolikor ji je mogoče, svoj družinski mir. Snema od časa do časa kak film, ker ne more tega odreči možu. Ni mu odrekla niti ko si je morala za film «Jovanka in ostale* dati ostriči vse lase. Gina Lollobrigida se je bila namreč odrekla vlogi, ker si ni hotela dati o-striči las. Di Laurentiis pa je bil v škripcih, ker je bil za priprave tega filma porabil precej denarja. Tako je prepričal ženo, da je sprejela to vlogo. Seveda se je tudi v tem filmu, kot v vseh o-stalih, dobro odrezala, ker Je tenkočutna, natančna in vestna, tudi če se ne počuti dobro pod reflektorji, ampak samo doma s svojimi otroki. Sedaj pa Je spet zdoma, tokrat zaradi snemanja filma "Sodni dan*, ki ga režira Vittorio de Sica in v katerem igra mnogo znanih igralcev, kot so Jack Palance, Alberto Sordi, Vittorio Gassman in drugi. zuješ, pa spoznaš, da tudi za njih ni lahko življenje, čeprav imajo vse udobno-ti in visoko raven življenja. Krepko morajo de’ati. Prosti čas izrabijo za oddih, za domače opravke, popivanja m zapravljanja časa ne poznajo. Delavec iz Clevelanda tako pravi svojim znancem: «Ce bi vi tako delali kot mi v Ameriki, bi imeli dvakrat Ameriko.* naučila, da ji bolj prijetno. Od nekod prihaja vabljiv, prijeten vonj. Kje se kadi? Oho, tam pa pečejo prašičke ter kuhajo smo na lovski način. Marsikomu se cedijo sline in potrpežljivo čaka, da pride na vrsto. Nekdo odnese celega pečenega prašička. Dober tek! Srečam prijaznega gospoda, ki je precej podQben Eisenhowerju. Videla sva se že na uredništvu našega dnevnika, ko nas je pred nekaj tedni obiskal. To je urednik "Prosvete* Alois Benigar, po rodu iz Trnovega. že dolgo let živi v Ameriki, govori pa takp lepo slovenski, da skoraj ne bi mogel verjeti. To šo ljudje takega kova, kot je bil pokojni Luis Adamič Okrog tete iz Amerike so sorodniki in prijatelji iz Ljubljane. Dobre volje so in prepevajo popevke iz časov Marije Terezije naprej. Veseli Ribničan, ki je prišel po tridesetih letih pogledat, če še izdelujejo suho robo. ne more zatajiti svojega porekla. Vsi se smejejo njegovim šalam. Fotograf vabi na skupno fotografiranje. To mora biti za spomin. Tu se srečajo in pozdravljajo znanci iz Clevelanda, Detroita itd. Piknik traja pozno v noč, toda Amerikanci odhajajo zgodaj. Zadnji so domačini. Ves dan je bilo lepo, sončno vreme; ponoči pa naliv, nevihta. Domačinom in rojakom, ki so prišli na obisk v svoj' lep, domači kraj, bo ostal ta dan v lepem spominu. ALBTN BUBNIČ K.duj bo prašiček pečen? K K KI«? H H K K H K K K W K K K SW! K Danes praznujeta v Skednju 'T..„ ’ 7im vinogradnikom ODLOK VLADNEGA GENERALNEGA KOMISARJA Št. 18 OD 1. JULIJA 1961 Še za dvanajst mes komisarska uprava kmečke bolniške blagajne Očitna bojazen pred dejstvom, da bi se na volitvah v upravni odbor kmečke bolniške blagajne uveljavili kandidati Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov Nagrajeni vinogradniki in gostje pred dolinskim županstvom Pod naslovom «Predpisi 0 pomoči v bolezni neposrednih obdelovalcev* je Uradni vestnik vladnega generalnega komisariata Rjavil dne 1. julija 1960 komisarski odlok št. 20 o« 25. junija 1960, ki pra- ../Generalni komisar italijanske vlade za tržaško ozemlje — glede na odlok vladnega generalnega kolarja št. 20 z dne 27. Riaja 1959, ker se smatra P°trebno podaljšati r°k, predviden v členu 6 penjenega odloka za iz-oiitev prvega upravnega v,- ^žaške pokrajinske zajemne blagajne, in gle-5 Pa odlok predsednika republike z dne 27. okto-a. t954 ter na podlagi S ^ pooblastil odreja: 1- Rok> omenjen v ,5H-ern odstavku člena 34 aicona z dne 22. novembra 1954 št. 1136 za izvo-. ,®.v P^ega upravnega eta tržaške pokrajinske virtJemne blagajne, predviden v členu 6 odloka •fdnega generalnega ko-št. 20 z dne 27. 11 Ja 1959, se podaljša na val asecev in bo učinko- odloka dneVa objave tega velW,2' Ta odlok stopI v la« ?, Iia dan- ko se ob-in, fl .Uradnem vestni- in sicer 1 ■ dni kasneje, izšla št 10 AUlija 1961' je nika viadn«Uradnega vest" ga komf. ega generalnega noTSanata- ki obiav-si v d naslovom «Predpi-P°sredrvn?°C v oolezni ne-orilnu . obdelovalcev* nii • i®- ki je bil podrsan dne 27. junija 1961. °dlok pravi: . ^Generalni komisar ita- janske vlade za tržaško om11? 'e glede na svoja losa z dne 27. maja I9fin 20 in 25 iuni.ia “O st. 20, ker smatra rnt Potrebno podaljšati cm k, Predviden v členu 6 m»? ir?1' 20 z dne 27. Ja 1959, že podaljšan členom 1. odloka št. 20 izv??? 25> junija 1960, za ek c, 7 Prvega upravne-sko , . tržaške pokra jin* eipdo Jemne blagajne, in v °e na odlok predsedni-ka. repubiike z dne 27. ok-nrJNL > ter na podlagi ja »pooblastil odre- i- Rok, omenjen v z nlem °dstavku člena 34 št lite 2 novembra 1954 • *uo, za izvolitev prve-ške PPravnega sveta trža-ne K1P0kra.jinske vzajem-fclern? »aine’ Predviden v genP?„,6 odloka vladnega 20 , aLnega komisarja št. že 27- maja 1959, odloke s členom 1 neradeS , vladnega ge-25 ii??ga komisarja z dne še i? Ja 196°' Se podalj-cev nadaliniih 12 mese-dneva ° u?inkoval od Jjave tega odloka v vbh Ta odlok stopi objavi ° tlrt dan- ko se ku n v. Uradnem vestni-' u- julija 1961).» sar d?mr> generalni komise enW m,ara ie torei sarsko Podaljšal komi-niškp J?Pravo kmečke bol- njih m aga1ne za nadalj-*2 mesecev. zv^na odbora Kmečke sestnikov Zv?Ze -malih pc> leto n?\ sta ze lansko vladnem ktirala pri gen-PodohA komisarju proti Robnemu dekretu, ki ea iuntt? komisar izdal 25. št ]q (Uradni list Oba n*?! 1 juliJa 1960K jasnil? sta tudi P0' žašk? kmetom, da je tr-blaeair, mečka bolniška ki jo n at- e?lna blagajna, hrisar Ppravlja več let ko-videvo četudi zakon pred-vo ’p komisarsko upra-Tp aI 5a. Pičle 4 mesece, berairfi ,se_, zakona je ge-sprempn ? komisar že tom « 8 svojim dekre- 1® ko 20 ')d 27 maja komisa? Je dol°čil- da bo mesi??? opravljal za 12 no n bolniško blagaj- kreti, najnovejšem de- UpravH?? S6, bo komisar no š? bolniško blagaj- PJesecev Zc\ nadaljnjih 12 ‘bani ta pno torej naj-vetkiot mesecev ali de Va z?koneC k0t Predvlde' gen?*??111 so razlogi, ki so mitor? emu vladnemu ko-rju svetovali podaljša- nje tako nedemokratičnega upravljanja Kmečke bolniške blagajne? Ti razlogi niso znani, ker jih generalni vladni komisar v svojem dekretu ne navaja. Naloga kmečkih organizacij bi bila, da ponovno protestirajo pri generalnem vladnem komisarju in zahtevajo, da se razpišejo volitve. Zadeva se zdi že smešna tako, da bi lahko rekli v italijanščini: «Ma non č una cosa seria!» Zelo radi bi vedeli, kakšna je tista «necessita», ki jo generalni komisar kliče na pomoč, da opraviči ta najnovejši dekret. Prevečkrat smo slišali tu pa tam izjave, da bi bilo neprijetno, če bi zmagali na volitvah nezaželeni predstavniki kmetov, in mogoče moramo tu i-skati razloge, zaradi česar ni v pokrajinski posvetovalni komisiji za kmečko bolniško blagajno, predstavnika Kmečke zveze, in da niso bile do danes še razpisane po zakonu pred- Včlanjeni Poglavarji družin Koloni in spolovinarji Družinski člani Mladi kmetje Kmečke žene Skupno Dne 21 12. 1960 pa je bilo vpisanih v bolnišVn blagajno 1552 kmetij ali poglavarjev družin. če primerjamo ta podatek s podatkom, ki ga je navedel v. svojem poročilu ravnatelj Zveze neposrednih obdelovalcev iz Ulice Roma 29, vidimo, da ta zveza šteje med svojimi člani nič manj kot 47 poglavarjev družin neposrednih obdelovalcev več kot jih je vpisanih v Kmečki bolniški blagajni. Iz tega bi morala izhajati stoodstotna gotovost v "zmago pri volitvah v. u-pravni svet pokra'inske kmečke bolniške blagajne. Ali pa morda ni vse tako gladko kot izgleda? videne volitve. Ne razumemo, odkod ta bojazen? Stari podatki o vpisanih v Kmečko bolniško blagajno nam povedo, da je bilo tedaj v le-to vpisanih 3784 članov («Relazione al bilancio preventivo dell’e-seroizio 1960«), če ta podatek primerjamo s podatkom o članih zveze neposrednih obdelovalcev iz U-lice Roma 20, katerega je podal v svojem poročilu ravnatelj zveze («Relazio-ne morale e Finanziana sulTattivitš. svolta dalla Federazione dei coltivato-ri diretti di Trieste duran-te l’anno 1959»), se nam naravnost vsili prepričanje, da bi predstavniki te Zveze morali, če so njihovi podatki resnični, kar izsiljevati od generalnega vladnega komisarja, da razpiše volitve za izvolitev upravnega sveta pokrajinske kmečke -bolniške blagajne, ker jim zmaga ne bi mogla uteči. V omenjenem poročilu či-tamo: z izkaznico 1598 1408 159 143 141 128 1045 947 42 37 2985 2661 Ni sicer to bistvo vprašanja. Preprosti ljudje bi po naše rekli: «Prenašaio datume kot mačka mlade.* Generalni vladni komisar bi imel tudi drugačne možnosti. Lahko bi si zagotovili tudi na druge načine upravo kmečke bolniške blagajne. Generalni komisar bi namreč lahko razveljavil I. odstavek tretjega člena odloka št. 20 od 27 maja 1959 in določil za večne čase. da vodi pokrajinsko bolniško blagajno imenovani komisar ali pa bi po razveljavitvi istega odstavka omemene-ga člena lahko določil z novim odlokom zaželene o-sebe, ki naj bi tvorile u-pravni svet. Verjetno ima generalni vladni komisar tudi taka «demokratična» pooblastila... Ponovno podaljšanje komisarske uprave je nov diskriminacijski ukrep vladnega generalnega komisar ja v odnosu do Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov. In zato naj tudi še nekrat poudarimo, da tako ukrepanje ni v skladu s «prejetimi pooblastili*, ki jih vladni generalni komisar navaja v obrazložitvi odloka. Mi seveda zopet protestiramo proti najnovejšemu diskriminacijskemu ukrepu vladnega generalnega komisarja, zlasti še zato, ker ni v ničemer osnovan. Kmcovalci, člani kmečke bolniške blagajne, pa bodo lahko še enkrat sami presodili, kako se lahko krojijo zakonska določila, če se nekdo boji, da bi mu bila v škodo! SAMOTORICA Število priletnih vaščanov se je tudi pri nas skrajno zredčilo. Franc Gruden, po domače Podžupov. je bil takega letnika (72 let). Ni bil posebno trdnega zdravja, a zadnje čase se je počutil razmeroma dobro, saj si je nabavil novo kolo, ki ga je kljub svoji nadušljivosti nameraval uporabiti. Tudi je še opravljal to in ono lažje delo. Ob košnji je pomagal pri spravljanju sena. A prav to opravilo je bilo zanj usodno: padel je z voza in se poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je preminil. Bil je zelo napreden mož, svojo kmetijo je lepo uredil in jo skrbno vodil. Kot narodno zaveden in politično napre. den vaščan je stalno sledil političnim dogodkom širšega in ožjega merila, o njih trezno presojal in obsojal krivice nasproti podjarmljenim narodom in delovnemu ljudstvu, še posebej pa krivice nasproti naši narodni manjšini. Zadosti je bilo naših žrtev. iiiiimMiiimimiiiimminMimHiimumiHUUumiiiiiiiflMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHtiiiiMiiittiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiittiiiiiiiiiiiiimii ZA NASE GOSPODINJE Na vrsti so močnate jedi CMOKI Pri kuhanju raznih vrst cmokov zakuhamo najprej poskusni cmok. Ce se razkuha, dodamo še malo moke, zdroba ali drobtin. Ce so cmoki pretrdi, prilijemo nekoliko mleka, smetane ali mineralne vode. Cmoke navadno oblikujemo z mokrimi rokami. AJDOVI CMOKI S SKUTO Testo: pol l ajdove moke, pol l vrele vode, sol, 2 'žlici olja, bela moka za gnetenje.. Nadev: 20 dkg skute, 3 žlice kisle smetane, 8 dkg ovsenih kosmičev, 1 jajce, 5 dkg kuhanega prekajenega mesa, zelen peteršilj, sol; olje in drobtine za zabelo. Ajdovo moko poparimo v skledi s slano vodo, ki smo ji dodali olje. Dobro premešamo in pustimo, da se ohladi. Ohlajeno stresemo na desko in ugnetemo z belo moko v voljno testo. Testo takoj razvaljamo, razrežemo na če-tverokotne krpe, na vsako položimo žličko pripravljenega nadeva, oblikujemo cmoke in jih skuhamo v vreli, slani vodi. Kuhamo jih približno 10 minut; odcejene zabelimo s prepraženimi drobtinicami in postrežemo s poljubno solato. Za nadev dobro vmešamo pretlačeno skuto s smetano, primešamo sesekljane ovsene kosmiče in pustimo počivati pol ure. Nato dodamo še jajce, sesekljano meso in peteršilj, dobro premešamo in osolimo. MARELIČNI ALI ČEŠPLJEVI CMOKI IZ KROMPIRJEVEGA TESTA Pol kg kuhanega krompirja. I jajce, 2 žlici olja, sol, 2 žlici smetane, 10 dkg pšeničnega zdroba, po potrebi moke; marelice ali češplje; drobtine in olje za zabelo. Pretlačimo še gorak kuhan krompir, dodamo jajce, olje, sol, smetano, zdrob in zamesimo z moko, da dobimo gladko, voljno testo. Pustimo ga počivati četrt ure. Iz testa izoblikujemo klobaso, jo razrežemo na manjše koščke, ki jih sploščimo in nanje položimo sadež. -Zavijemo in oblikujemo cmoke, ki jih skuhamo v slani vodi. Kuhane zabelimo z drobtinami, prepraženimi na oliu MARELIČNI ALI ČEŠPLJEVI CMOKI IZ KRUHOVEGA TESTA 3 namočene in ožete žemlje, 2 žlici olja, sol, 1 jajce, B žlic moke, marelice ali slive; drobtine in olje za zabelo, sladkor po želji. Zemlje namočimo, ožmemo in v skledi dobro razmešamo. Dodamo olje, ščepec soli in jajce. Potresemo z moko in zamesimo gladko testo, iz katerega izoblikujemo na deski debelejšo klobaso. Razdelimo jo na enake koščke, v katere zavijemo sadež in oblikujemo cmoke, ki jih zakuhamo v vrelo slano vodo. (1 cmok zakuhamo za poskušnjo.) Kuhane cmoke zabelimo z drobtinami, prepraženimi na olju. Po želji jih potresemo še s sladkorjem. NADETI KROMPIRJEVI CMOKI Po! kg kuhanega krompirja, rumenjak, 2 žlici olja, sol, približno 12 dkg moke za me-senje, 5 dkg prekajenega, kuhanega mesa; drobtine in o-Ije za zabelo. Kuhan, še gorak krompir pretlačimo, mu dodamo rumenjak, olje, sol, moko in zamesimo gladko testo. Izoblikujemo cmoke in vtaknemo v vsakega košček prekajenega mesa. Skuhamo jih v slanem kropu ter zabelimo z drobtinami, prepraženimi na olju. SKUTINI CMOKI Četrt kg skute, 3 žlice olja, 1 jajce, sol, 10 dkg drobtin, 1 žlica ostre moke; drobtine in olje za zabelo. V pretlačeno skuto dobro vmešagno olje in jajce, osolimo in primešamo drobtine in moko. Testo pustimo počivati 10 minut, nato damo kuhati en smok za poskušnjo. Ce se razkuha, dodamo še nekaj je rekel, in je čas, da bi to enkrat nehalo! V ponedeljek smo razkrili njegov grob pri sv. Urhu, kamor smo ga velikoštevilno spremili vaščani in tudi znanci iz soseščine. Toliko teže nam bo po njem, ker se je tako nenadno ločil od nas. Lahka mu domača zemlja! Izrekamo svojcem naše sožalje! NABREŽINA Premočno kosi smrt med mlajšimi vrstami. Semkaj je spadal 36-letni Angel Blažina. Doma je bil iz Gabrovca pri Proseku, a se je naselil v naši vasi. Bil je znan širom občine, saj je opragljal dimnikarski poklic. Izredno skrben in varčen kot je bil, si je tukaj zgradil udoben dom. V njegovi krepki postavi smo si predstavljali samo zdravje. Nenadno pa je moral zaradi želodčne bolezni v bolnišnico, ki pa mu ni rešila življenja. Prejšnji četrtek je prerani grob sprejel zemske ostanke tega pridnega, delovnega in mirnega moža ter dobrega družinskega poglavarja, navezanega le na svojo družino, ženo in otroka. Lahka mu zemlja! Svojcem naše sožalje. iiiiiiiiitiiiiiMiHiiHiiiiiiiiimiiiiimiiniiniiiiiMiitiiiiiHiiitiiiiMiiitiiiniiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiit ZLATA P Danes praznujeta v Skednju mnenja, da je nesmiselno ta-zlato poroko Antonija in Franc kim prizanašati in bo treba Gerk. Se mnogo skupnega življenja jima želijo hčerki in sin z družinami ter družini Gropajc in Jerkič. Čestitkam se pridružujeta tudi uprava in uredništvo' »Primorskega dnevnika« ter jima želita še mnogo let zdravja in sreče. KRIZ Večkrat govorimo o vprašanju šolanja naše mladine. Naši zavedni in napredni vaščani se pogostokrat razgovar-jajo o vpisu naših otrok v slovenski ali italijanski vrtec, ali v slovensko ali v italijansko osnovno šolo. Za zavedne vaščane ni to nobeno vprašanje, saj se zavedajo svoje narodne dolžnosti in vedo, da spada njihov otrok po vseh postavah v slovensko vzgoje-valnico oziroma učilnico. A nekateri starši imajo o tem kaj čudne pojme, češ. vseeno je v to ali ono šolo... In drugi; je bolje, če gre 0-trok v italijanski vrtec oziroma v osnovno šolo, kasneje mu bo v šoli in v življenju laže... In tako naprej. Vse takšne in ne vemo še kakšne utemeljitve povedo samo tole: ali so taki starši docela nepoučeni ali pa so poučeni in imajo pri tem svoje posebne in seveda napačne račune. Najbolj pa se ukvarjamo s primeri izobraženih roditeljev in celo takih, ki bi po svojem drobtin. Cmoke kuhamo pokrite 8 minut. Kuhane zabe-1 vzgojiteljskem poklicu morali limo s prepraženimi drobtina- biti drugim za zgled in spod- | budo, a so prav obratno. Smo SALEZ Na naši planoti tja do Tr-novice je cvetna doba rastlin malo kasnejša kot na o-stalem spodnjem Krasu. Letos je bilo to v naš prilog, ker je bilo grozdje v popolnem cvetju, ko se je vreme (po 17. 6.) spremenilo in so začeli lepi sončni dnevi, primerni za normalno oprašifev. Seveda so tudi izjeme kot posledica slabe oprašitve, kar je odvisno predvsem od sorte in lege. Opaziti pa je, da igra vlogo za boljšo opraši-tev tudi nega trte, zlasti skrb za zadostno hrano z dobrim hlevskim gnojem, ki mu ne smeta manjkati dve za trto in njen plod važni snovi: kalij in fosfor. Ce je teh v gnoju premalo — kar navadno je — jih moramo dodati z u-sfreznimi gnojili. Trta je letos v nevarnosti za obe najbolj nevarni bolezni. Oo sedaj smo se pred njima oču-vali. Seveda je treba biti' stalno na preži, ker perenospo-ri prija vlaga, odiju pa suša. Naše gospodinje pa imajo svoj posebni račun s povrtnino. To sezono je otvoril grah, ki so ga posadile lepe površine in mu je bilo vreme do prve polovice junija po volji. Dobro se je sponesel in je bila kupčija zadovoljiva (nad 100 lir za kg). Tudi nekaj stročjega fižila (tegolinov) smo že spravili na trg, a prava sezona zanj in jedilne bu-čice, bo šele pričela. Seveda ne bo račun odvisen le od tržne cene, kolikor tudi od vremena. Ne eni ne drugi kulturi ne ugaja vročina, ki ju že močno stiska. Kar se le da, izkoriščamo lepo vreme za spravljanje krme. Kdor jo je spravil pod streho v prvih dneh lepega vremena, je uganil, ker bo imel boljšo pičo. A to ni tako lahko reči, ker niso vse travne površine za kosilni stroj. Za koso pa je neprimerno teže, ker ni koscev. Praksa nas vedno bolj uči, da je treba najprej urediti senožeti. Majša površina, razmeroma več in tudi boljše krme, lažje in hitrejše delo, manjši trud — te prednosti izboljšanih senožeti je deležno celotno gospodarstvo. Sploh je vedno večje pomanjkanje delavcev in je vsako gospodarstvo navezano le na svoje lastne delovne člane. na dan z njihovimi imeni. To pa je naloga zadevnih in naprednih vaščanov. Ti naj nepoučene, a v bistvu poštene roditelje poučijo in jim svetujejo, kot je pravilno in pošteno ne samo z narodnega, ampak tudi 's stališča kasnejše usode njihovih otrok. Kako radi bi videli na našem odru dramo J, Lukeša «Prgišče zemlje«! Upamo, da se nam bo nudila za to prilika v novi gledališki sezoni. Zdi se nam, da ima to delo svoj pomen, predvsem za naše obalne vasi in bi moglo marsikomu služiti kot «me-mento«. Naj še povemo, kaj pravijo naši kmetje. Lanski vinski pridelek je malone pošel. Letošnji zarod je vzbujal upanje na dobro novo letino. Za to je vedno nujno potrebno lepo vreme. Pa je v %dobi cvetenja prevladovalo deževno vreme, ta veliki sovražnik normalne oploditve je pospravilo velik del pridelka. Tudi peronospora in oidij sta se v bregu močno vgnezdila. Pravilna nega trt ima kljub temu svoje uspehe. SOVODNJE Napeljava vodovoda po naši občini naglo napreduje. Ce se bo delalo s sedanjim ritmom, bo v dveh mesecih napeljano glavno vodovodno omrežje po občini in bodo vaščani lahko pričeli z napeljavo stranskih cevi v svoje hiše. Doslej so položili cevi in izvršili ko-lavdacijo v Rupi in na Peči. Jarke pa kopljejo proti Rubijam in Gabrjam. Stroj za kopanje jarkov je prišel pred dnevi v Skrije, kjer je v nekaj dneh opravil izredno dosti dela. Ko bo opravil delo v tem zaselku, bo pričel kopati jarek po Sovodnjah. ŠTEVERJAN Letošnja sadna letina, ki spomladi zaradi ugodnega vremena kazala zelo dobro, je ena najslabših v zadnjih letih. Pokvaril jo je dež, ki je v velikih količinah padal v poznih spomladanskih mesecih. Njegove posledice se poznajo zlasti na vinski trti, ki bo po dosedanjih predvidevanjih dala tudi do 80 odstotkov manjši pridelek kot v normalnih letinah. DOBERDOB V vasi še vedno kopljejo jarke za vodovodne cevi, ki jih polaga konzorcij CAFO. Dela napredujejo nekoliko počasneje zaradi skalnatega terena, na katerem se s krampom in lopato ne pride daleč. Konzorcij je sklenil zamenjati vodovodno omrežje po vasi, ker je že izrabljeno in se zaradi tega izgubi precej vode. V torek popoldne, na dan vaškega patrona, je bila na dolinskem županstvu velika svečanost. Razdelili so nagrade vinogradnikom iz dolinske občine, ki so se udeležili pete razstave domačih vin v Dolini. Razstava je bila, kakor vsako leto, tudi letos prvo nedeljo maja ob priliki tradicionalnega praznika pod mlajem. Razdeljevanja nagrad so se udeležili poleg dolinskega župana Lovrihe tudi pokrajinska svetovalca dr. Corberi in Visintin, dr. Perco in Galante' za Kmetijsko nadzorništvo, inž. Pečenko kot zastopnik Kmečke zveze, Marij Grbec kot zastopnik Zveze malih posestnikov ter A-lojz Markovič, ki je zastopal Kmetijsko zadrugo. Goste in nagrajene kmete je najprej pozdravil župan Lovriha ter se zahvalil vsem ustanovam in podjetjem, ki so poklonila darila za nagrade. Domačim vinogradnikom je župan dejal, naj jim bodo nagrade v spodbudo za nadaljnje uspehe, in je poudaril, da bi bilo dobro, če bi naši vinogradniki nadaljevali po tej poti. Poudaril je važnost vinske razstave v Dolini, ki se je močno uveljavila, in je dodal, da se bo morala razstava prirejati tudi v nedeljo in se vedno izboljševati, tako da bi bilo število nagrajenih kmetov vedno večje. Tudi dr. Corberi in dr. Perco sta, prvi v imenu pokrajine in drugi v imenu Kmetijskega nadzomištva, pozdravila vse prisotne ter želela še večje uspehe in napredek v tej panogi kmetijstva. Sledilo je razdeljevanje nagrad. Za bela vina so bili nagrajeni sledeči vinogradniki: Josip Ota, ki je prejel zlato kolajno Kmetijskega nadzomištva, Ivan Smotlak pa srebrno kolajno pokrajinske uprave; Josip in Ivan Sancin sta dobila škropilnico, Ivan Slavec žveplal-nik, Josip Lovriha, Anton Bandi, Andrej Hervat, I-van štrajn in Josip Pangerc pa vsak po eno škatlo ogio 6; dr. Signori Trg bolnišnice 6 «» ------- LOTERIJA BARI CAGLIARI FLORENCA GENOVA MII.AN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 6 88 14 20 9 27 5 86 71 51 75 66 63 84 80 88 19 77 28 45 89 87 22 39 26 67 57 82 54 75 52 15 47 21 61 47 20 11 36 11 6« 89 30 38 66 12 51 EN Al .OTTO 112 222 X2X XXX Skupna vsota nagrad znaša 48 milijonov 365.982 lir. Izžrebani sta bili dve dvanajstlci po 9 mi-lijonev 673 000 lir, trideset enajstič do 483 600 lir in 487 desetic Po 29.700 lir. Dvanajstlci sta iz Bariia in Florence 64 povčevega dela •Ljudje cesti*, ki izhaja v pob listku v Primorskem dnevniku, z uspelim Jajčkom *9 drugimi ustvaritvami. Na tej razstavi je predstavil dianajst del, med katerimi je večina povsem novih, kjl' razvija svojevrstno in zanj- \ mivo tehnično prikazovan}1 j oseb. Na otvoritvi se je zbrala veliko število ljubiteljev n-metnosti in ■— kar je zlasti razveseljivo — veliko števi«1 --slovenskih in italijanskih akademikov. KINO ') Nazionale 15.00 Velikani filmšKe-ga platna. — Revija najtKM slovečih policijskih filmov. D!‘ nes film «Surova Silan, Fenice 15.00 «Veličastni Tarzani. tech-nicolor, S. Scott. Excelsior 15.00 »Divja balada*1 Anthony Quimn, Gary CoopU' tech-nicolor. Grattacielo 15.00 «P rista ni 5k> .rontan, Marlon Brando. Arcobaleno 14.00 «Svet v moj*"1 žepun. Rod Steiger, Nadia 1®-ler Prepovedano mladini. Supercinema 14.30 «Ali, čarovtiijj z vzhoda«, technicolor, Di£" Shawn, Diane Baker. Alabarda 14.30 «Ursuš», Edfu' ry, Moira Orfei, technicolor-Aurora 15 00 »Lokostrelci ** Sherwooda». Cristallo 15.00 «Jezdec samotn* doline», technico-lor, Alan Lad^ Garibaldi 15.00 «Ti-hotapci nk' jen, teobnicolor, Miohele M°f’ ga-n, Mel Ferer. Capitol 15.00 «Rio negron, tecž ^ nicoior, E. Andersen, Lourdd De Olivende Impero 15.30 19.00 21 15 «Edef ska dolina*. Italia 15.00 «Garsor.jera», Eled nora Rossi'Drago. Prepoved*' no mladini. Massimo 14.30 «Veter iz divJ1' ne», Robert Mitchum, Barbaf* Bed Gaddes. Moderno 16 00 «Cena uspeh**’ Dean Martin. S. Mac Leine. A’ Franciosa. Astoria 16.00 «Teddy boys pesni1*' Tony Dallara, Mina. Astra 15 30 «Spacema.n». . Vittorio Veneto 15.15 «ZakonSF j možje v nevarnosti*. Syl’ Koscina. . Ideale 16.30 «Nasilneži», techn' color Marconi 15.00 na prostem 2d tANI • u'jaki, ki niso v gmot-r.i"’. Položaju, da bi plačevali ijOtno vzdrževalnino, naj vlo-Pr! Dijaški Matici poseb- vodlifh*nio za P°dP°ro P° na' nih razpisa Dijaške Matice. ' .V,sa ostala pojasnila in naslov u preJmejo prosilci pri "‘ovih navedenih v 1. točki. UPRAVA SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA TRST E VESTI C &OLSK strr>tVnatel-'stV0 nižje trgovsKe obves°fV"e 50,6 prl Sv’ Ivanu Sole ia učence V. r. osnovne ki so opravili uspešno iz- Prt . opravili uspe r- do o traia vpisovanje za I. lavni« Julija 1961. vsak de- lčenc?d 10' d0 12• ure' •ožiti n!.,Pn VP,S" morajo pred-1 r0) anJe dokumente: ga urada llst 0(1 ana8rafske' “ '3 Mirn!0 0 Precepljenju * 4 o zdravih očeh y aanje šolsko spričevalo . druga pojasnila se dobijo 'a tkjništvu šole. **» . Pavnateljstr-, Državne nižje "dustrijsk, strokovne Sole s slo-onskim učnim jezikom v Trstu uozarja prizadete starše, da se » 1 vpisovanje učencev in u-.gPJt za prihodnje šolsko leto 62 kak,'r siedi: za I (prvi) j’Zted do vključno 25 julija, za 'n III ra/.ied do vključno • seotembra t.l. £***★★ ★ ★*»*★* + ★* J Kino j J Iz obzorja: * eUkani filmskega platna jf * DANES * * Surova sila* it JUTRI * * Temno ogledalo J ^V-V***** ***** * KNOPROSEK-KONTOVEl pr*dvaJa danes 9. t. m. °h 16.30 uri barvni film: Gusarji Martinike d filibustieri oella Martinica) Hjjp SKEDENJ ob*uaia danes 9- ‘ m- stem rl °b 20 30 na pro' Linemascope barv. ni film: «LOVCI» d cacciatori) Igr» KIRK DOUGLAS ®b 10 *• m' na prostem nepozabni film: ^Pomagajte si sami* Igra TOTO’ C* OPLAŠI ) °BlSi Lir * “ v e.L.KTHC.0 VINO FE Kan..,’ D Ilca Carducct «1. •če hi ,e: bunde dežne plato ' „. *• ,raR*. |ope In mno. vHt m*,h ar,lklov najboljših nab res konkurenčnih ce- Dy. Vajenca — 14-15-ietna 'tKtriioT>bri> v°IJo do dela, za e-ka M ■ Pl'n in vodo, Išče tvrd ' T< ^6^' U1- OhžHa » ‘'ha i*J4'!et"e’'a vajenca. Trgo-Jestvin, Ul. Rossetbi 14. 'n slaščičarna *icjj. °Promliena v lepi po- oartio zagotovljeno, pro- Zobni zdravnik dr. R. Hlavaty ORDINIRA ZA ZOBNE BOLEZNI IN USTNO PROTETIKO V UL. LAVATOIO ST. 4 OD 16. DO 19. URE 'tržaška knjigarna I rnl - Ul. sv. Frančiška 20 l elelon 61-792 NOVO: D. Smole: Antigona L 570 — Mučen iške Begunje L 450,- Motorje, avtomobile, kata-brige. stiskalce in koinplekt-ne hladilnike za sladoled, nove in malo rabljene, nemških in italijanskih znamk, vse nadomestne dele za motorje in avtomobile, kolesa, dežne plašče, razno tekstilno blago, nogavice in ure vam nudi takoj in po zer lo ugodnih cenah solidna tvrdka: 0. ŠEFIC TRST, Ul. Giulia 5— tel. 41-275 Preden greste na dopust se naročite na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevna naročnina L 400.— Telefonirajte na št. 37-338 LANATEX TRST, Ul. Machiavelli 9 Blago-konfekcija za dame in gospode — dežni plašči — kvalitetno blago vse po izredno nizkih cenah. AVTOPREVOZ______ Rihard Cunja Trst, Strada del Kriull st 289 Tel. 35-379 TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO . KONKURENČNE CENE vid i\a ITst, Ul. Crispi 73 tel. 90-021 Specializirana delavnica z: popravilo in obnovitev izpuš nih naprav in rezervoarje. zago'ovljeno - arosti Nask,, ... Usta, Ul. S. Francesco 20 j ‘ "h'/ ur iJV-liUj 1 \f uff»Vt M-4' Varo,t' Naslov na Intereuropa Mednarodna špedicija in transport KOPER izvršuje: — mednarodno špedicijo :n transport s svojimi kamioni in skladišči — posle na mednarodnih velesejmih in izložbah v tuzemstvu s svojo specialno organizacijo — kvantitativni prevzem blaga — redni zbirni promet » vsemi evropskimi centri — najemanje bookling prostora potom svojih poslovnih enot: LJUBLJANA, SE2ANA NOVAGORICA KOZINA JESENICE, MARIBOR. PREVALJE, R1JEKA ZAGREB, SARAJEVO. BEOGRAD, ZRENJANIN NOVI SAD SUBOTICA Goriško - beneški dnevnik Ob zaključku kaninskih prireditev Razstava mizarskih izdelkov je bila površno pripravljena Zato je imela manjši obseg in uspeh kot prejšnja leta Kako je s prostori za stalno razstavo pohištva ■ Mislimo že sedaj na prihodnje leto Praznik Sv. Ivana je že davno za nami in z njim tudi tradicionalne prireditve, ki so s tem v zvezi vsako leto v Kiminu. Od raznih razstav, ki so bile pri tej priliki organizirane, je ostala le še razstava pohištva krminskih mizarskih obrtnikov, pa tud: ta bo danes zaključila svoje 15-dnevno razkazovanje solidnih izdelkov domačih obrtnikov. Razstava je urejena v prostornih učilnicah šole »Vittc-rino da Feltre», ki je sicer nekoliko odmaknjena od središča mesta, ima pa dovolj prostora za tako manifestacijo. Ko smo si med tednom ogledali razstavne prostore, ni bilo tam niti enega obiskovalca. Predstavnik razstav-ljalcev, ki je bil edini prisoten, nam je povedal; da je bil letos obisk manjši kot piejšnja leta in da prihajajo obiskovalci največ ob nede-ijah. Tudi razstava ima letos manj udeležencev in manj pohištva, vendar še vedno dovolj, da si obiskovalci lahko ustvarijo sliko o tej panogi domačega obrtništva in o solidnosti njegovih izdelkov. Letos je razstavilo svoje izdelke osem krminskih mizarjev in sicer: Giuseppe Mat-rig. Biasi, Mobilificio Cormo-nese, Romano Fabbris, Lio-rello Cucul, Romualdo Mar-culin, Giuseppe Mineri in Gio-vanni Gasparini, poleg njih pa še podjetje SISA iz S. An-drata, ki razstavlja moderne stole. Lani je imel vsak raz-stf.vljalec po en prostor, letos pa, ko jih je toliko manj, ima Mobilificio Cormonese, ki niti ni več obrtna delavnica, ampak se je razvilo v industrijo, zasedenih kar pet prostorov. Med raznimi podjetji, ki so druga leta razstavljala, smo letos pogrešali tudi izdelke Ivana Prinčiča; to podjetje se je v zadnjem času razvilo v industrijo ter serijsko izdeluje enoten tip pohištva, ki se je že uveljavil po raznih pokrajinah Italije. Manjka tudi podjetje Marin in številne delavnice, ki so bile z njim povezane, ker so jih zaprli zaradi štečaja. Kje je vzrok, da je letos razstava zaostala tako po svojem obsegu, kot po uspehu? Domačini navajajo v odgovor predvsem to, da je bilo vse piipravljeno v zadnjem trenutku in marsikdo ni bil poučen o pripravah. Potrebno bi bilo sklicati že nekaj mesecev pred razstavo več sestankov prizadetih obrtnikov in skupaj z r.jimi proučiti vso organizacijo. Na ta način bi jih pritegnili v večjem številu k sodelovanju. Poleg tega bi bila potrebna večja propa- ganda, bodisi z lepaki, kakšno brošuro in tudi po časopisju, da bi vzbudili zanimanje javnosti za to prireditev, ki je osnovne važnosti za krminsko gospodarstvo. Vsega tega |n-ios ni bilo, ali v zelo majhnem merilu. In vendar smo videli na razstavi izdelke, ki zaslužijo pozornost občinstva tako po svoji okusni in kvalitetni Izdelavi, kot tudi po svoji ceni. Lična in moderna spalnica z omaro na šest vrat in s stekleno zunanjo prevleko, ki t je sedaj v modi stane 285 tisoč lir. Tudi drugi izdelki, ko* moderna knjižnica švedskega tipa, ali dnevne sobe, ki jih razstavljata Mineri in Gasparini, kažejo, da gredo kiminski pohištveni izdelki v korak z modernim časom in njegovimi zahtevami. Kako pa je z načrtom za stalno razstavo? Krminski 0-brtniki in ljudje na splošno z zanimanjem sledijo temu vprašanju. Kot je znano, je pokrajinska uprava ta načrt že odobrila in sedaj čakajo še na odobritev iz Rima. Izbi eno je bilo že zemljišče, kjer naj bi postavili poslopje za tako stalno razstavo, ki naj bi prikazovala pohištveno obrt vsega področja. Stalo naj bi ob Ul. Rapacis blizu križišča proti Borgnanu. Obrtniki pričakujejo, da bodo s .tako stalno razstavo pritegnili pozornost kupcev na svcje izdelke. To je važno vprašanje, saj se vedno bolj občuti konkurenca drugih sorodnih podjetij iz sosednih pokrajin, zlasti tistih, ki izdelujejo pohištvo na serijski podlagi. Kar se prireditev ob prazniku Sv. Ivana tiče, pa so nekateri mnenja, da bi jih morali organizirati prav okrog 24. junija, ali morda tudi nedeljo prej, ne pa okrog Petra in Pavla, ko ljudi vabijp v razne druge kraje, kot n. pr. na tombolo v Gorico, na tradicionalni praznik v Dolenjah itd. Letošnje prireditve v Krminu so se odvijale na podoben način kot druga leta. Zelo obiskana je bila razstava tipičnih domačih vin in marsikdo ga je tako temeljito pokušal, da ie izgubil oblast nad svojimi nogami. Tudi za šport se je mladina zanimala, še bolj pa za plesne prireditve. Za prihodnje leto hi bilo treba dodati v program kaj novega in zanimivega, kar bi povečalo zanimanje za ta praznik in bi skupaj s večjo in bolj smotrno propagando privabilo nove obiskovalce iz bližnje in oddaljenejše okolice na značilno poletno prireditev. na kateri so se od nekdaj sestajali in srečavali bri- ški vinogradniki in sadjarji s furlanskimi kmeti, saj predstavlja Krmin že od nekdaj vez in posredovalca med enimi in drugimi. Obvestilo Dijaškega doma Uprava slovenskega Dijaškega doma v Gorici sporoča prizadetim staršem in dijakom, da je njen urad odprt vsak delavnik od 9. do 12. ure. V tem času se lahko zglasijo v Dijaškem domu za vse informacije in druge zadeve. Vpisovanje otrok v srednjo šolo Opozarjamo starše o-trok, ki so dokončali peti razred osnovne šole, da se zaključi vpisovanje v slovensko nižjo srednjo šolo 25. julija. Cepljenje otrok v Sovodnjah in Števerjanu Cepljenje otrok proti otroški paralizi še vedno traja. Dr. Belli je v četrtek cepil 52 otrok, jutri pa se bo vrnil, da bi nadaljeval z delom. Starše otrok sovodenjske občine zaradi tega opozarjamo, naj pridejo zjutraj v ambulanto s svojimi otroki. Zdravnik je na razpolago vsak ponedeljek in četrtek. V Števerjanu so v petek cepili 47 otrok, in sicer prav majhne pa tudi mladino, staro do 20 let. iiiiiiiiiiimiiitmmiiiiiniiiMiiiiiiiimiimiiiiitiiiiiiii milini imi hi Mimiiiimiiiiiiiimmii iii im V torek 11. jul’ja v goriški pokrajini Splošna protestna stavka za odpravo spolovinarstva Razveljavi naj se kolonski sporazum, ki so ga podpisali bonomijanci, in podpiše nov, ki bo upošteval težnje prizadetih Praznik ob Doberdobskem jezeru Letos bodo sodelovali «Veseli Sentvidčani» V teku so priprave, da bo tudi letošnja prireditev na dostojni višini Po vsej državi so manifestacije spolovinarjev, kolonov, dninarjev in kmečkih delavcev, da bi se odpravilo spo-lovinarsfvo in sel nadomestilo z novim modernim kolonskim sporazumom, ki bi upošteval sedanje gospodarske m socialne potrebe te kategorije in postopoma omogočil izročitev zemlje tistemu, ki jo obdeluje. Te množice zahtevajo na Goriškem razveljavitev Kolonskega sporazuma, ki so ga ločeno podpisali agrarci in bo-nomijanska organizacija v , goriški pokrajini. Preneha naj se izplačevanje sredstev iz «ze-lenega načrta« za posamezne kmetovalce. Sopj?lno zavarovanje pa naj se prilagodi vsem strokam spolovinarjev, kolonov in kmečkih delavcev. Da bi se uresničile vse te zahteve, so sindikalne organizacije spolovinarjev, kolonov in neposrednih obdelovalcev Federbraccianti, Federmezza-dri, Delavska zbornica, Kmečka zveza ter Zveza demokratičnih občin proglasile v torek II. julija po vsej goriški pokrajini 24-urno splošno protestno stavka, v kateri bodo sodelovali vsi člani prizadetih kategorij. Ob 10. uri bo v Gradiški sindikalno Zborovanje, na katerem bodo govorniki pojasnili značaj borbe in njene cilje. «»-:— Laurenti bo predaval o slovenski manjšini V okviru kulturnega društva «Rinascitaa v Gorici bo tajnik Neodvisne socialistične zveze iz Trsta Eugenio Laurenti govoril o slovenski narodni manjšini v Italiji ter o njenih pravicah. Predavanje bo v sredo ob 20.30 v veliki dvorani Delavske zbornice, Ul. 24. maja št. 1, prvo nadstropje. Sledila bo d skusija. Dimnik mu je padel na glavo Med pripravljanjem večerje je padel pločevinast del dimnika na glavo 37-letnemu Izidoru Miklušu iz «kazer-met». Prebil mu je kožo na čelu in povzročil lažji možganski pretres. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Ulici Vittorio Veneto. Radio Trst A 8.- Koledar; 8.30: Foslužali boste . . .; 9.: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenski zbori; 11.30: Počitnice, slovo od starih m prikaz novih oddaj za naše najmlajše; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 14.30: Sedem dni v svetu; 14.45: Zbor «Jacobus Gallusu; 15.10: Tržaški maodolinski ansambel; 15.30: Kubanski motivi; 16.: Popoldanski koncert; 17.: Obzornik filmskega sveta; 17.30: Plesna čajanka; 18.: Turistični razgledi; 19.15: Glasba iz revij; 20.: Šport; 20.30: Armando Tro-vajolt in Sil Austin; 21.: Iz zakladnice sleovensklh narodnih pesmi; 21.30- Muzio elementi: Tfli; 22.: Nedelja v športu; 22.10: Vabilo na ples; 23,: Ritmi s klavirjem. Trst 7.15: Kmetijska oddaja; 20.: Po večernih krajevnih vesteh Kronike in rezultati športne nedelje. Koper 6.: Prenos no; 7.15: Jutranja glasba; 8 00: Domače novice; 8.05: Kmetijska oodaja; 8.20: Zapeli vam bodo In zaigrali; 9.: Reportaža; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Tony Dallara; 10.: Prenos RL; 10.30: Operne skladbe- 11.: Popotovanja; 11.15: Poje’ Betty Curtis; 11.30: Spre- hod po Dunaju; 12.; Pogovor s poslušalci; 12.10: Glasba po željah; 12.35: Zunanjepolitični pregled; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.: Glasba po željah; 15.15: ’ Tolminski ženski oktet; 15.30: Veliki zabavni orkestri; 16.: Prenos RL; 19.: Ljubljanski jazz orkester; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glas- ba; 22.35: Športna nedelja; 23.: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ita.. morjih, 8.30: Kmetijska oddaja; 11.15. Offenbachove skladbe; 12.20: Glasbeni album; 13.: Po dnev Nedelja, ». julija 1901 nih vesteh poročilo o kol. dirki po Franciji; 13.30; Antidi-scobolo; 14.30; Slavni ljubezenski dueti; 15.: Zabavna glasba; 17.15: Simfonični koncert; 19.: Neapeljske pesmi; 19.30: Športni dnevnik; 20.; Cha-cha-cha in calypso; 21.: Antologija italijanskih komikov; 21.40: Giuseppe Lazzari: «Carovnik iz Rue de la paix»; 22.05: Teden aktualnosti; 22.35: Violinist A. PeMiccia In pianist G. Agosti. II. program 9.: Jutranje vesti; 10.: Nedeljski orkestri in slavni motivi; 15.: Discobolo; 15.30: Al- bum pesmii; 16.: Kol, dirka po Franciji; 17.: Glasba in šport; 18.30: Plešite z nami; 20.20: kol. dirka po Franciji; £0 40: A. Fabrizi: «Moja prireditev«; 21.45: Večerna glasba; 22.30: Nedelja v športu. III. program 16.15: Na programu skladbe A. Roussela in M. Regera; 17.: Proces proti internacionalistom; 17.55: Na programu Boecherini in Paganinl; 19.: John Stanley in J. S. Bach; 19.15: V biblioteki; 19.45: Prejeli smo; 20.: Vsakovečerni koncert; 21.30: Bellini: «Mesečn-ica»; 23.45; Bettijeve poezije. Slovenija 6.40: Majhni ansambli; 7.15: Pesmi Rada Simonitija; 7.35: Godalni orkestri in naši pevci; 8.: Mladinska radijska igra: 8.58: Glasbena medigra; 9.; Poročila; 9.05: Veseli zvoki; 9 48: Ivan Matetič-Ronjgov: Moja zemlja; 10.: Se pomnite tova- Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Speriahzirnnt tehniki tvrdke Radio TREVISAN/ Vam zapotai llijo ta-kniSnjo intervenctio riši... 10.30: Za veselo srce in urne pete ... 10.50: Nedeljska matineja; 11.30: Nedeljska reportaža; 12.: Naši poslušalci čestitajo; 13.30: Za našo vas; 13.50: Koncert pri vas doma; 15.30: Melodije, ki jih radi poslušate; 16.: Igramo za vas; 17.; Športno popoldne; 20.: Zabavni zvoki; 21.: Športna poročila; 21.10: Iz glasbenega u-stvarjanja Amerike; 22.15: Ples na glasba; 23.05; Sergej Prokofjev: »Ognjeni angel«, »Zaljubljen v tri oranže«. Ital. televizija 9.45: Oddaja za analfabete; 10,15: Kmetijska oddaja; 16.30: Mednarodne tekme v lahki atletiki v Parizu; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Program za najmlajše; 20.10: Cineselezione; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Peppino in Luigi De Fiilippo; »Peippino na balkonu«; 22.10: Ozračje XX. stoletja; 22.35: Nedelja v športu; ob koncu TV dnevnik. Ponedeljek, l(. julija 19(1 17.: Program za najjnlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45; Kako opremimo stanovanje; 19.15: Oddaja za izseljence; 19.45: Oddaja za delavce; 20.05; TV šport; 20.30; TV dnevnik; 21.15: Film «Campo 111»; 22.55: Oddaja »Viaggiare«; 23.25: TV dnevnik. Jug. televizija RTV Zagreb 14.: ivloioristič ne dirke za veliko nagrado Jadrana - prenos iz Opatije; Evro-vizija 16.30: Mednarodno tekmovanje v lahki atletiki; prenos iz Pariza; RTV Beograd 20.: sedem dni; 20.30: Spoštovanja vredna vlačuga, francoski umetniški fiim po romanu Jeana Paula Sartra. Ponedeljek, 1«. julija 19(1 JRT 20.: TV dnevnik; HIV Beograd 20.15: Tedenski športni pregled; 20.30: Vasil lloski: Mladi sinovi, gostovanje TV studia Skopje; RTV Zagreb 21.30: Aktualne teme. Poletni praznik ob Dober-dobskem jezeru, ki ga že več let zaporedoma organizira prosvetno. društvo «Jezero» iz Doberdoba pod okriljem in s pomočjo ZSPD iz Gorice, je prišel že tako v navado, da si, vsaj na Krasu, ljudje ne morejo več predstavljati, da hi mogel mesec julij mimo brez te prireditve. Tudi letos so se doberdob--ki prosvetarji, zlasti pa člani pevskega zbora, lotili z vsj vnemo priprav, da bi ta praznik še bolje in lepše uspel kot prejšnja leta. Pri teh pri-piavah pa je prišlo do nekaterih ,ovir. ki iih je bilo treba premagati in zato so prireditev odložili za en teden ter bo v nedeljo 23. in v ponedeljek 24. julija. Glavni del programa bo v nedeljo popoldne in je že za gotovljeno tudi sodelovanje znane pevsko-godbene skupine »Veseli Šentvidčani», ki bo s svojim pestrim sporedom narodnih pesmi in drugih znanih popevk prav gotovo vžgal tudi naše občinstvo, kakor je to storila po številnih krajih Slovenije. Seveda so na programu tudi druge zanimive točke in oa ples, ki se bo nadaljeval tudi v ponedeljek. Boberdobski prosvetarji vabijo že sedaj vse znance m piijatelje, da pridejo v nedeljo 23. t.m. v prijetno senco košatih topol ob Doberdobskem jezeru, kjer se bolo lahko pošteno razvedrili. Poskrbljeno bo tudi za razne tešeče in druge dobrote ter prostor za parkiranje vseh vrst mptornih vozil. Doberdobci vas vabijo. Pridite ! «»------- Seja pokrajinskega in občinskega sveta V soboto 15. julija ob 21. u-ri je končno sklicana prva seja novoizvoljenega pokrajinskega sveta. Na dnevnem re- du je potrditev svetovalcev, odstop nekaterih izvoljenih svetovalcev in njihova nadomestitev, izvolitev predsednika pokrajinskega odbora, štirih odbornikov in dveh namestnikov- V petek 14. julija ob 21. uri pa bo seja občin, skega sveta v Gorici, na ka_ teri bodo izvolili župana in odbornike. Včeraj zvečer je bila seja števerjanskega občinskega sveta, na kateri so izvolili nekaj komisij in odobrili načrt za javna dela. muhi ......... Prekop pedlega partizana Posmrtne ostanke italijanskega partizana Giuseppa To-missija, ki je kol politični k misar italijanske divizije «C -ribaltli« psdei na slovenske ozemlju v zadnji oteMivi fašističnih okupatorjev in dom: čih izdajalcev leta 19*5, so d nes pripeljali iz Skotje Lol a v niegov rojstni kraj v Videm. Grob padlega italijanskes:. partizana je bil v Mlakah pri Škofji Loki. Sinoči so krsto s posmrtnimi ostanki položili na katafalk v Domu zveze borcev v Škofji Loki, kjer so se člani Zveze borcev, Jugoslovanske ljudske armade in številni loški meščani danes Poslovili od prsmrtnih ostankov bivšega italijanskega partizana. j OD VČERAJ DO DANES MHIIIIHHIHHHHHHHHHIHHHHHHHHIHHIIIinilllHHIIHHHIIIIHHHHIHHHHHIHHHHIIHHIIIItl Nesreča pri igri 15-letni deček dobil hude opekline po obrazu V bolnišnici bo ostal deset dni Včeraj dopoldne se je skupina otrok igrala na dvorišču neke hiše v Ul. sv. Gabrijela v Gorici. V nekem kotu so pripravili preprosto ognjišče, postavili nanj lonec, v katerega so med drugim nasuli tudi kalijevega nitrata in pod njim zakurili. Ogenj pa je povzročil eksplozijo, ki je pognala lonec v obraz 15-letnemu Gior-giu Chiariottu iz Ul. sv. Gabrijela 47. Deček je bil ves opečen po obrazu. Domači so takoj poklicali avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto. Tu so mu zdravniki ugotovili opekline prve in druge stopnje na desni polovici obraza in poškodovano je bilo tudi desno oko. Pridržali so ga na zdravljenju za deset dni. «»-------- Seznam prodajaln ki bodo popoldne zaprte Objavljamo seznam trgovin iz Gorice, ki bodo imele od 10. do 21. julija ter od 7. do 25. avgusta Žaprto vsako popoldne razen ob sobotah in dan pred praznikom. Trgovine z jestvinami: Antonio Aguzzoni, Ul. Brigata Pavia 27, Cooperativa Gorizia-na, Ul. don Bosco 42, Maria Pecile, Drevored XX. sept. 15, Giuseppe Komauli, Ul. don Bosco 71, Maria Cabas, UL Torriani 2, Bisiach, Pettarin, Drevored XX. sept. 23, Lucia Valentinuzzi, Trg De Amicis 9, Giuseppe Glessi, Ul. Brigata Pavia 27, Attilio Brisco, Ul. Ponte del Torrione 17, Antonio Brisco, Ul. S. Chiara 2. Pekarna Skorianz, Ul. Brigata Pavia 80, drogerija Gu-glielmo Cocolet, Ul. Brigata Pavia 76, trgovina s sadjem in zelenjavo Lina Zitteri, Ul. Brigata Pavia 74, Gemma Sel-va (trgovina s sadjem in zelenjavo), Ul. Torriani 50. «»------- Trčenje motociklistov na Travniku Ob 17.45 sta se na Travniku pred Smutovo trgovino zaletela 45-lntni Giuseppe Vivian iz Borgo Castella 12 in agent javno varnosti 40-letni Giuseppe Falcone s Trga sv. Antona 7. Falcone se je pripeljal iz Castella, Vivian pa je bil na-, nienjen piou Castellu. Falco- ne se je po padcu prevrnil še v avtomobil 33-letnega Pavla Brumata iz Vrtojbe, ki je bil ustavljen. Pri padcu se je Falcone potolkel po roki, nogi in po glavi, razbil pa je tudi avtomobilska vrata. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Od 2. do 8. julija se je v Gorici rodilo 20 otrok, umrlo je 15 oseb, poroke so bile 4, oklicev pa 16. ROJSTVA: Marzia Devettl, Elisabetta Bressan, Loris Pe-los, Alessandro Marconi, Rita Tuntar, Fioretta Daris, Patrizia Pausa, Ovidio Zotti, Giovanni Bregant, Rita Cabas, Paola Furlan, Silvio Pisaroni, Fio-rella Frandolic, Grazia Leonardi, Marina Vitali, Monica Piazza, Alberto Padovani, Laura Di Felice, Eugenio Ca-nini in Paolo Zotti. SMRTI: 75-letna Francesca Bressan, vdova Bressan, 75-letna Emilia Turri, vd. Rijavec, 89-letna Maria Pascolat, vd. Lorenzone, 63-letna Francesca Jakin, vd. Bizaj, 69-let-na Carolina Fiegl, vd. Četrtič, en dan stara Fiorella Daris, 71-letni invalid Giovanni Grion, upokojenka 8 '-letna Giuseppi-na Brezar, por. Viotti, upokojenec 58-letni Lodovico Co-ciancig, agent policije 47-let-ni Bernardino Landi, upokojenec 91-letni Nikolaj Dominiko, upokojenec 65-letni Ovidio Regolin, upokojenec 76-letni Giuseppe Pich, upokojenec 7C-letni Luciano Deboni, upokojenka 84-letna Caterina Mi-•žerit. vd. Peterfiel.’ OKLICI: karabinjer Antonio Andreotti in Maria Toneguz-zo, agent javne varnosti Dino Sciotti in učiteljica Lucia Leonardi, delavec Roberto Cafa-relli in Bruna Miceu, straž-mojster Pietro Hes in Amalia Montanari, električar Elio Vit-iorelli in tekstilna delavka Michelina Fina, mehanik Enio Lippetti in Alma Šorli, oficir italijanske vojske dr, Antonio Ferrero in Darinka Stocca, sel Umberto Viscarelli in Liliana Spada, Francesco Doliach in Clara Ipavez, šofer Livio Pe-ressin in Maria Lenarduzzi, karabinjerski brigadir Salva-tore Vizzi in Maria Meleleo, prodajalec Mario Masulli in tekstilna delavka Iolanda Ga-brielli, Amedeo Vendramin in tekstilna delavka Giulia Pau-sig, strugar Alessandro Furlan in frizerka Eliana Delich, oficir italijanske vojske Giovanni Bertolo in slaščičarska delavka Maria Anna Mascoli, geometer Lorenzo Basso in osnovnošolska učiteljica Nerea Bernardis. POROKE: zidar Aldo Mon-iicolo in tekstilna delavka Anna De Palo, zasebni uradnik Bartolomeo Curatoli in osnovnošolska učiteljica Silva , Ter-pin, Romeo Mucci in Emanuela Firrincieli, mehanik E-gone Badin in Danica Sirk. KINO v GORICI CORSO. 15.00: «Judeževi sinovi«, B. Lancaster, J. Sim-mons. V barvah. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 15.00: «Rio Bravo«, John Waine, M. 0’Hara. A-meriški film. VITTORIA. 15.00: »Kakšna ženska! in... koliko dolarjev!«, J. Sernas in M. Carotenuto. Italijansko-francoski barvni film. Mladini pod 16. letom vstop j-repovedan. CENTRALE. 15.00: «Veličastni Tarzan«, Gordon Scott. Tech-nicolor. Ameriški film. MODERNO. Zaprto. «»------ DEŽURNA LEKARNA Cez dan in ponoči je odprta lekarna DTJdine iz Ul. Rabat-ta št. 18. tel. 21-24. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 27,4 stopinje ob 15.30, najnižjo 17 stopinj ob 3.10. Povprečna dnevna vlaga 56 odstotkov. Od ponedeljka lO. julija EDINA PRILIKA Trgovina Manufaktur nega Blaga CORSO VERDI 92 GORICA BO ZAČELA PROPAGANDNO PRODAJO VSEGA POLETNEGA BLAGA PO SLEDEČIH CENAH ZA MOŠKE OMeke od L. 6.500 n. Suknje » 2.900 » Hlače » 1.500 » Dežni bombažni plašči » 5.900 » Srajee » 900 » ZA ZENSKE Obleke od L. 900 n. Tailleurs » 1.700 » (krilo in suknja) Suknje » 1.500 » Dežni bombažni plašči n> 4.900 » Krila plisse » 1.800 » ZA OTROKE Obleke od L. 3.200 n* Suknje » 1.200 » Illače » 290 » Dežni bombažni plašči » 4.800 » To je več kot razprodaja! Ustavite se pred izložbenimi okni, se boste prepričali Dežni plašči iz nylona po L. 3.900 — 8 — 9. julija 1961 t&m Prvi dan atletskega šesteroboja v Parizu Francija s 56 točkami v vodstvu pred atleti Nemčije in Italije Morale ponovno izenačil v teku na 400 m z zaprekami italijanski rekord PARIZ, 8. — V prvem dnevu atletskega šesteroboja najboljših atletov Francije, Italije, Nemčije, Belgije, Švice in Holandske so bili najbolj uspešni domači' tekmovalci, ki so prinesli lastni ekipi 56 točk in z njimi prvo mesto v zečasni lestvici tega mednarodnega srečanja. Drugo mesto je pripadlo Nemčiji z 49 točkami medtem ko se je morala Italija, s 46 doseženimi točkami zadovoljiti s tretjim. Ostala mesta so si razdelili Belgija (33), Švica (24) in Holandska (20). Srečanje se je uspešno začelo za Italijane. Berruti je zmagal v teku na 100 m in če ne bi zamudil na startu, bi lahko povzročal z doseženim časom precej skrbi svetovnemu prvaku v tej panogi Haryju. Sicer Je kazalo, da bo Francoz De- lecour prvi prerezal nitko na cilju, toda Berruti ga je pri 70 m dohitel in tudi zmagal. V teku na 400 m z zaprekami pa je zmaga pripadla odličnemu Moraleju, ki je z doseženim časom izenačil v Moskvi izboljšani italijanski rekord. Tudi v metu krogle so bili Italijani uspešni z Meconijem, medtem ko je drugoplasirani Nemec Urbach zaostal za več kot 1 m. mini Šesta etapa amaterskega Tonra Italijan Zancanaro zmagal v Montpellieru j n goslovan Šebenik privozil na cilj nekaj sekund za zmagovalcem MONTPELLIER, 8. — Po je bila danes šesta etapa ama gi progi. V tej etapi je Itali skokom pred Belgijcem Dur som, ki je privozil na cilj ne V tej skupini je bil tudi Slo 11. mesto. V splošni lestvici je Spanec Gabica še vedno na prvem mestu in je tako tudi po današnjem napadu obdržal rumeno majico. Vrstni red na cilju je na-slednii 1. ZANCANARO (It.) 3.43’5S” (z odbitkom 3.42’58”) 2. Durnez (Belg.) 3.44’01” (z odbitkom 3.43’31”) 3. Holmes (VB) 3.44’02” 4. Bangsborg (Skand.), S. včerajšnjem dnevu počitka terskega toura na 151 km dol-jan Zancanaro zmagal z na-nezom in Angležem Holme-kaj sekund za zmagovalcem, venec Šebenik, ki je zasedel Groeneveg (Hol.), 6. Hauta-lahti (Skand.), 7. Hernandez (Sp.), 8. Fuchs (Sv.), 9. Knoops (Hol.), 10. Gawllczek (Polj.), 11. Šebenik (Jug.), 12. Verstraete (Hol.), 13. Ramsbot-tom (VB), 14. Cardoso (Port.), 13. Nijs (Belg.), 16. Gazda (Polj.), 17. Hentges (Luks.), 18. Cerbini (It.), 19. Maurer (Sv.), 20. Echenard (Sv.) itd. Izidi so naslednji: 100 m: 1. Berruti (It.) 10”3 2. Delecour (Fr.) 10”5 3. Gamper (Nem.) 10”6 4. Mueller (Šv.) 10”7 5. Smit (Hol.) 10”7 6. Braconnier (Belg.) 10”9 400 m zapreke: 1. Morale (It.) 50”5 2. Janz (Nem.) 50”7 3. Pellier (Fr.) 52"3 4. M. Lambrechts (Belg.) 53”1 5. Walter Bickel (Šv.) 53”6 6. Nederhand (Hol.) 57”5 800 m: 1. Moens (Belg.) 1’50”3 2. Schmidt (Nem.) 1’50”6 3. Jazy (Fr.) 1’51”5 4. Bucheli (Šv.) 1’51"8 5. Spinozzi (It.) 1’52”7 6. Steylen (Hol.) 1’54’’2 5000 m: 1. Flossbach (Nem.) 14’21”4 2. Bogey (Fr.) 14’21"8 3. Allonsiu (Belg.) 14’23”2 4. Ambu (It.) 14’39”4 5. Cuje (Hol.) 14’41” 6. Friedli (Šv.) 15’19” 1500 m: 1. Michel Bernard (Fr.) 3’45”8 2. Verheuen (Belg.) 3’45”9 3. Janssen (Hol.) 3’49”8 4. Rizzo .(It.) 3’50”6 5. Ostach (Nem.) 3’50”6 6. Von Willer (Šv.) 3’51’’2 Krogla: 1. Meconi (It.) 18,62 2. Urbach (Nem.) 17,41 3. Delecourt (Fr.) 15,87 4. Bruno Graf (Šv.) 15,86 5. Szostak (Belg.) 15,44 6. Doornbwoch (Hol.) 11,57 Daljina: 1. Veron (Fr.) 7,50 2. Weicher (Hol.) 7,21 3. Klein (Nem.) 7,19 4. Canova (It.) 7,03 5. Devroux (Belg.) 6,78 6. Schlosser (Šv.) 6.75 Štafeta 4x100 m: 1. Francija (Couly, Lagorge, Piquemal, Delocour) 40’’4; 2. Italija, 3. Nemčija, 4. Švica, 5. Belgija, 6. Holandska, Kopje: 1. Macquet (Fr.) 77,93 m 2. Carlo Lievore (It.) 76,47 3. Salomon (Nem.) 70,13 4. V. D. Heyden (Hol.) 63,08 5. Knydsen (Belg.) 61,93 6. Urs von Wartburg (Šv.) 59,76 m. Skok s palico 1. Lehbertz (Nem.) 4,40 2. Barras (Sv.) 4,40 3. Balastre (Fr.) 4,10 4. Van Dijck (Belg.) 4,00 5. Ghezzi (It.) 4,00 6. Wijsen (Hol.) 3,90 Deseteroboj: Po petih panogah je lestvica naslednja: 1. Timme (Hol.) 3.874 točk 2. Heise (Nem.) 3.858 3. Holdorf (Nem.) 3.840 4. Hamerbeek (Hol.) 3.817 5. Von Moltke (Nem.) 3.702 6. Aeppli (Šv.) 3.633 7. Piccolo (It.) 3.615 8. Salmon (Belg.) 3.574 9. Sar (It.) 3.527 10. Derbise (Fr.) 3.417 11. Dornbossh (Hol.) 3.411 12. Monneret (Fr.) 3.389 13. Jaspers (Belg.) 3.374 14. Medesani (It.) 3.355 15. Duttvveller (Šv.) 3.311 16. Duriez (Fr.) 3.280 17. Marien (Belg.) 3.241 Po občnem zboru Ernesto Audoly predsednik US Triestine Končno ima Triestina svoj legalno izvoljeni odbor. Pred dnevi je bil občni zbor, med katerim so izvolili člane odbora. Za predsednika je bil izvoljen Ernesto Audoly, za podpredsednika po odv. Salva-tore Moscolin in inž. Carlo Se-gre Melzi, za tajnika prof. Re-dento Romano, medtem ko bo ekonom rag. Luciano Damia-ni. Za mladinski nogometni odsek bo v sklopu Triestine odgovarjal dr, Umberto Bal-di, za plavalni odsek odv. Silvano Miani, za hokej in drsanje pa rag. Giorgio Bobo-lini. V izvršnem odboru so poleg predsednika in obeh podpredsednikov še štirje svetovalci in sicer dr. Brunner, Baldi, Moradei in Salvagno. Odbor je imenoval tudi komisijo za prodajo in nakup igralcev, v kateri so Audoly Brunner, Moradei in Salvagno. uiiiniiiiiiimiiimiiiimimiiiiimiiiiiiiiuiimmmuiiHiiiiiMmHmimmuHmmmnuHtuiu Na Gradu sv. Justa V petek srečanje najboljših boksarjev Beograda in Trsta V jugoslovanski ekipi nekaj tekmovalcev, ki so nastopili na evropskem prvenstvu VOZNI RED VLAKOV Tržaški športni novinarji mestu boksarski dvoboj, ki b tve zlate kolajne kot najbolj tovnemu prvaku welter ju Nagraditev sama ne bi ime zana s prireditvijo v panogi, no zastopa. Zato se je porodila misel, da bi organizirali boksarski dvoboj med beograjsko in tržaško reprezentanco. Srečanje bo, kot smo že včeraj javili, v petek 14. t. m. zvečer na Gradu sv. Justa, Do danes imajo prireditelji v rokah že dokončne prijave so sklenil; prirediti v našem o v okviru slovesne podeli-šemu športniku 1960, leta sve-nior kategorije Duiliu Loiu. la odziva, če ne bi bila pove-ki jo Tržačan Loi tako čast- Letos slavi 50-letnico svojega obstoja splitski nogometni klub «Hajduk», ki sodi tako med najstarejše jugoslov. nogometne klube. Pa ne samo zaradi tega jubileja, tudi sicer uiiva uHajduk« v Jugoslaviji in v vsem naprednem športnem svetu velik ugled, kar je v tesni zvezi s praznovanjem 20-letnice oboroženega upora jugoslovanskih narodov proti okupatorjem. «Hajdukov ci» so zapisali najlepše strani svoje bogate zgodovine prav za časa narodnoosvobodilne borbe. «Hajduk» je postal prvi novi predstavnik Jugoslovanske armade, prvo moštvo nove Jugoslavije. Medtem ko so na neosvobojenih področjih še grmeli topovi, je kompletno moštvo nmajstora z mora» nosilo partizansko u-niformo, od katere bo trajno ohranilo na svojih dresih rdečo peterokrako zvezdo. Prvi dnevi okupacije. Italijanska vojska je zasedla «Hajdukovi) dom, zapuščen, izpraznjen in brez trofej. Tudi na igrišču je bilo prazno in pusto Nihče se ni zbral, da bi nekoliko poigral z žogo, da bi oblekel beli dres ljubljenega splitskega kluba. Tedaj se je začelo zvito vabljenje in snubljenje «Haj-dukovcev«, da bi obnovili svoj klub pod novim imenom «SpaIato», v oklepaju pa naj bi le ostalo tudi ime «Ha jduk». Ponujali so mu celo nastopanje v prvi italijanski nogometni ligi, z drugimi besedami, splitski igralci naj bi postali profesionalci in prejemali visoke plače. Na sestanku kluba so odgovorili z odločnim uNe!« «Hajduk» je ostal znest svo- Ob 50-letnici ustanovitve «Hajduk» ■ borec proti okupa ji tradiciji, «Hajduk» je samo jugoslovanski. Razjarjeni okupator je tedaj razpustil društvo in zaplenil in oplačkal društveno lastnino. Skozi Split so de-filirala slavna italijanska moštva Roma, Juventus, Torino... toda za nasprotnika so lahko našli samo izbrane vojake italijanskega garnizona. «Hajduk» pa se je medtem že ukvarjal z drugimi mislimi, z drugimi akcijami. Ze leta 1941 so bili v vrstah narodnoosvobodilnega gibanja tudi člani kluba in aktivni igralci. Osem med njimi se jih ponaša s Spomenico in opravljajo visoke funkcije v družbeno-po-litičnem življenju. Sledeč vzgledu prvoborcev je še pred kapitulacijo Italije odšel v partizane znaten del «hajdukovcev», mnogi pa so delovali v ilegali Sredi leta 1944 je bilo sklenjeno, da se na osvobojenem Visu zberejo vsi i-gralci prvega moštva «Hajduka». Onim, ki so ostali v Splitu, je bil dostavljen poziv in odzvali so se vsil Po napornem prebijanju skozi sovražne vrste, so se tako 18. junija 1944 zbrali na osvobojenem Visu psi igralci in vodstvo kluba. Od funkcionarjev so bili prisotni brata Kaliterna, dr. Sime Poduje, Marin Vi dan, , Miljenko Krstulovič, ing. Marko Markovina, Dušan Gusina in drugi. Sestanek na Visu je bil samo epilog dolgoletnega dela komunistične organizacije v «Hajduku», ki se je začelo že v prvih letih po prvi svetovni vojni. ((Hajdukov* dom in igrišče sta vedno bila tribuna, na kateri se je pripravljalo mladino za revolucionarno delo. Zato ne preseneča dejstvo, če je »Hajduk« že med prvo svetovno vojno prenehal s svojo dejavnostjo, podobno kot je to storila generacija »hajdukovcev« leta 1941. V avgustu so že padle prve žrtve. Na poziv partije je 11. avgusta 1941 krenil iz Splita proti Dinari Prvi splitski partizanski odred, v katerem so bili tudi aktivni nogometaši »Splita*, bivši juniorji ((Hajduka* Zelič, Dujmič, Frua in Borozan. Odred je bil napaden nad vasjo Košuta. 1200 sovražnih vojakov je jurišalo na 44 splitskih prostovoljcev. Borba je trajala ves dan, na kamnitih zagorskih predelih pa je odmevala Internacionala, Zvečer, ko je bil obroč prebit, je 23 utrujenih in izčrpanih borcev padlo v roke okupatorju, ki je nekoliko dni kasneje izrekel nad njimi smrtne obsodbe. Na fotografijah, ki so ohranje- ne, je videti nekatere med njimi, kako odhajajo na morišče v rdečem klubskem dresu in z nogometnimi čevlji na nogah. Za prvo skupino je odšla druga, tretja itd. Športniki Splita so zapisovali zlate strani svoje dejavnosti. Ko je bil «Hajduku obnovljen, je z Visa poslal zgodovinski pozdrav svojemu rodnemu Splitu. Igralci so zaprisegli, da bodo nadaljevali svojo pot do končne zmage in se ponovno vrnili v svoje milo, svobodno mesto pod Marjanom. Prve tekme je odigral na osvobojenem Visu, nato pa je eHajd uk* odpotoval v Italijo, kjer se je srečal z nekoliko zelo močnimi angleškimi moštvi. Predvsem važna so bila njegova srečanja z reprezentanco britanske vojske, za katero so nastopali mnogi znani angleški profesionalni igralci. Njegova pot se je nadaljevala proti Egiptu in deželami Srednjega vzhoda, kjer so «beli» nadaljevali svojo propagandno politično dejavnost velike vrednosti. Nekaj dni po zaključku vojne se je s parnikom »Plavnik«, ki je prvi razvil jugoslovansko zastavo v tujih vodah «Hajduk» vrnil v Split. Za izredne zasluge med narodnoosvobodilno borbo je bil «Ha jduk* odlikovan z «Redom zasluge za narod«, predsednik republike Tito pa je trikrat sprejel njegove igralce in člane vodstva. Take časti ni doživel v Jugoslaviji še nikoli noben športni kolektiv in prav zaradi te svoje junaške in ponosne zgodovine je splitski majstor s mora» tudi danes najbolj priljubljen klub med jugoslovanskimi športniki. Carbija, ki je prišel na italijanskem prvenstvu do finalnih borb ter polfinalistov Galligarija, Vita in Pivetto in B-accheitija. Z jugoslovanske strani so javili, da bo v reprezentanci Beograda, ki jo bodo sestavljali v glavnem boksarji Crve-ne zvezde, Milovan Tomič, ki je bil na nedavnem evropskem prvenstvu na tem, da premaga odličnega sovjetskega boksarja Lagutina, dalje preizkušeni Tomislav Jerovič, ki ima za seboj preko 200 nastopov, medtem ko bo v wel-ter težki kategoriji nastopil sicer mladi, a odlični Branko Dimič. Naj še omenimo, da bo beograjske barve branil tudi Mihajlovič, ki je bil določen za rezervo na evropskem prvenstvu. Za prireditev vlada v našem mestu veliko zanimanje in prav zato so prireditelji sklenili, da bodo vstopnice res po ljudskih cenah tako, da bo lahko čim več ljubiteljev tega športa prisostvovalo temu dvoboju, ki bo brez dvoma na res visokem nivoju. V SKOKU V VIŠINO Balasova ponovno izboljšala svetovni rekord: 1.90 m BUDIMPEŠTA, 8. — Svetovna prvakinja Jolanda Balas je danes že enajstič izboljšala lastni rekord v skoku v višino z mero 1,99 m. Prejšnji rekord, ki je bil 1,88 m, Je Balasova dosegla 18. junija letos v Varšavi. VVimbledonski turnir Angležinja Mortimer prva med ženskami LONDON, 8. — Angležinja Angela Mortimer je v finalu v Wimbledonu premagala rojakinjo Christine Truman s 4:6, 6:4 in 7:5 in si tako zagotovila naslov letošnje prvaki nje mednarodnega leniškeg turnirja. BEN ETK E-M1L AiN -PARIZ-RIM-BARI ODHODI 5.32 A Cervignano - Por-togruaro 6.10 R Bologna - Milan (#) 6.35 D Benetke - Turin - Rim 8.48 R Benetke - Rim 10.14 DD Benetke - Milan - Genova (II) • Pariz 10.24 A Portogruaro 12.53 R Cervignano - Be- netke 13.34 A Cervignano - Be- netke 14.52 D Benetke - Milan -Pariz 16.35 D Tržič - Benetke • Ban 16.50 A Tržič - Portogruaro 17.40 D D Benetke - Pariz 18.38 A Tržič - Portogruaro 19.22 A Tržič - Cervignano 20.50 R Benetke 22.10 DD Benetke - Milan -Turin - Genova -Ventimiglia - Marseille - Mestre - Bologna - Rim PRIHODI 6.22 A Cervignano - Tržič 7.28 A Portogruaro. - Tržič 7.55 DD Turin - Milan Benetke - Rim 9.25 D Marseille - Ventimiglia - Genova -Turin Benetke 10.27 R Benetke - Cervi- gnano - Tržič 11.35 DD Pariz - Benetke 13.30 D Rim Bologna • Bari Ancona - Benetke 14.00 A Cervignano 15.33 D Pariz Milan - Be- netke 17.07 D Benetke - Porto- gruaro Cervignano 18.06 A Tržič (***) 18.48 R Bologna • Benet ke 19.15 A Portogruaro - Tržič 19 o5 DD Pariz - Milan - Benetke 21.22 R Rim - Milan - Me- Stl"6 ^ j 22.30 A Benetke - Tržič 23.55 DD Turin - Milan - Genova (II) - Rim -Bologna - Benetke 7.06 D 9.45 A 12.20 D 12.30 A 13.55 DD 14.30 A 16.12 A 17.28 A 19.06 D 19.45 D 20.28 A 21.32 A 7.05 A 8.06 A 8.23 D 9.11 A 9.48 D 11.59 A 15.08 A 16.56 A 18.28 DD 19.42 A 21.03 A 22.47 A 23.10 D 24.00 DD 1.07 D Videm - Trbiž - Dunaj - Hamburg Videm Videm Videm Calalzo (*) Videm Videm . Videm Videm Videm - Benetke • Muenchen Videm Videm PRIHODI Videm Videm Videm Videm Dunaj • Muenchen-Videm Trbiž Videm Videm Vidim Trbiž Videm Videm Videm Videm Hamburg • Dunaj • Videm Calalzo - Trbiž • Videm (#*) Videm (#) samo I. razred; (*##) ne vozi ob nedeljah. VIDEM-DUNAJ -SALZBURG -MUENCHEN ODHODI 3.45 A Videm - Trbiž 5.18 A 6.16 D 6.21 A Videm Videm Videm Trbiž (*) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob sobo tah od 24. 6. do 29. 7„ od 2. do 9. 9. in od 16. 12. do 24. 2.; (**) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob nedeljah od 25. 6. do 30, 7. in od 3. do 10. 9. ter od 17. 12. do 25. 2. OPC1NE-LJUBLJANA -BEOGRAD ODHODI 0.19 D Opčine - Reka • Zagreb - Beograd 7.22 A Opčine 8.28 D Opčine Ljubljana 11.57 DD Opčine - Reka -Ljubljana - Beograd - Atene - Istanbul 13.41 A Opčine 18.00 A Opčine 20.00 A Opčine 20.20 D Ljubljana - Beo grad PRIHODI 5.30 D Beograd - Zagreb • Opčine 7.13 A Opčine 9.40 D Beograd • Ljubija na 11.24 A Opčine 17.18 A Opčine 17.28 DD Istanbul Beograd 20.06 D 21.48 A Atene -Ljubljana - Reka - Opčine Ljubljana - Opčine Opčine R — rapido; DD — br-zec; D — brzec; A — potniški Najnovejši izum moderne tehni!:e Superautomatic s 57 rubini milili Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jamči: izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno ŠVICARSKA SUPERMARKA EMPORIO DEL MOTOCICLO LORENZI TRST, Ul. S. Lazzaro 1? Tel. 24-245 Dobite: Avtomobile Fiat 1100, 600, topolino, vespe, lambrete nove in rabljene, nadomestne dele za vse motorje in avte po zelo ugodnih cenah. Št SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Expresna potniško, tov orna Unija JADRAN — ZDA — JADRAN Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New York. Trajanje potovanja 15 dni Za vse informacije prosimo obrnite se na našega agenta AGENZIA MAHITTIMA MEDITERRANEA, Via Milano 4-1, Trst — telefon 24-188 OT Try r-zi h!M JL v—1 Jtrsl J HettevueN še gobtom toplo pUpoloča iiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiii Ljubljana - Tel. 21-280 TRSTEUU na KRASU «0 KOMEN " Odprta ob sobotah in nedeljah vabi goste na >jsj odlično hrano in pijačo ter prijetno zabavo. Dohod z avtomobilom. Okolje odlično in moderno urejBno> VFNF7TA » postrežba V Diiuuin brezhibna Trsi, Dl. Valdirivo št. 3, tel. 36-991 (/) DOM «KEKEC> NOVA GORICA Vabi goste na odlično ■ hrano in pijačo, ter pri' O. jetno zabavo. Dohod z avtomobilom. Hotel «ADRIA» - Ankaran tel. Škofije št. 12 obvešCa cenjene goste, da Je ponovno pričel obratovati. Gosti bodo postreženi s prvovrst- w ” no hrano in izbranimi pijačami. Priporočamo se in jamčimo za kulturno in sodobno postrežbo Hotel ADRIA ANKARAN GOSTINSKI SOLSK1 CENTER HOTEL KRIM — BLED— tel. 415, 419 Prvorazredna postrežba *—* odlična kuhinja — narodne specialitete ~ udobne sobe Ilutvl CvnVtul Po'1/0'102 tel. 6138 ■■ 1 s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete Dnevno godba in ples 2diamli,iča ROGAŠKA SLATINA, DOBRNA in LAŠKO SO LEPO UREJENA llngniilin Slutili« zdravi želodčne bolezni. Dulirn« ženske in živične bolet ni I.HMku pa je specializirana uslano-va za rehabilitacijo invalidov Prospekte in cenik posreduje brezplačno Celjska turistična zveza Celje Hotel «SL()N» LJUBLJANA. Titova ul s svojimi obrati se gostom iz Trsta toplo priporoča. (irar.d hotel LJUBI.J ANA, nudi vse gostinske usiugf po zmernih cenah ter sf priporoča za cenjeni obis* tel. 16 Hotel «TRIGLAV» - Koper Prvorazredna restavracija, sodobno opremljene sobe terasa, NOCN1 BAR Z VSAKODNEVNIM POGHAMOM OBIŠČITE SVETOVNO ZNANO POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.39, II).JI) Ib m l/.JD IZREDNI OBISKI PO DOUOVOHU Z UPRAVd wjr ■ H OglJUl p| _ n ■ jk Nova Gorica, nudi udobne sobe po Ev U ■■■ "T!” n*« H K KS M zmernih cenah, prvovrstno kuhinjo IMeet v četrt-k, »obulo in nedelja Lfldjb GB ob cesti 90 Zagovornik si je ogledoval tožilca in se potihem menil z njim. Pravcati užitek je našel v tem tajnem pomenku. Ali niste na napačni sledi, gospod državni tožilec? Seveda, marsikaj vam je znano. Marsikaj vam je znano in razprava in priče vam bodo tudi nekaj povedale. Toda marsikaj vam tudi ni znano. In dokazi? Zagovornik je ujčkal glavo v dlani, zibal se je po mornarsko in šepetal nekaj. Ni, ni, je ponavljal. Sicer še ni prav ndč jasno, kaj bo nastalo iz tega. Toda zadeva bo zelo zapletena. Skušali jo bomo še bolj zamotati, čimbolj jo bomo morali zamotati. Potem je odložil svinčnik. Ah, je vzdihnil, ko bi človek ne imel opravka s tako nezaupljivim templjem ... Jeroman se je ozrl po njem. Nikakor ui mogel razumeti, zakaj ga možičez n« ---------- .-.1 s tako sovraž- nim pogledom. Tožilec se je za čas odrekel nadaljnjemu trudu, ali usedel se je tako, kakor da ne namerava še oditi. Jeroman je prišel v Ponikvo brez posebnega namena. Pripit? Da, nekoliko je pil. Prav nič se mu ni mudilo. Ne, ustavljal se ni, razen v potoku... Nič takega, omuhaval se je pač... Pred mlinom ni našel nikogar in je stopil v hišo. Nič ne more vedeti, če je bil kdo v mlinu. V kuhinji je sedela Lenka. Lenka je brala. Pri oknu. Vendar tožilec ni mogel strpeti v brezdelju. Nenadoma se je pričel zanimati za psa. Ali ni naletel na psa? Da, Šek je bil na dvorišču. Dozdeva se mu, da mu je prišel pod noge. Ne spominja se dobro, tako se mu dozdeva. Potem je stopil v hišo. Tožilec je odnehal. «To smo že čuli,» je rekel. Stari sodnik je silil dalje. «Stopili ste torej v hišo?* «Da.» »In potem ?> No, potem ... Jeroman se je nagnil naprej. Roke, dotlej spoštljivo sklenjene na hrbtu, je preložil pred- se. Videti je bilo, da je sodnikom vse znano, kar je že nekajkrat povedal v preiskavi. Nemara želijo še kakšne podrobnosti? Toda sedaj se je pričel zanašati na zagovornikove nasvete: svojih misli nikakor ni hotel oplajati z novimi domisleki. «Pripovedujte, pripovedujte.* Da, Lenka je vstala. Samo malce je bila iznena-dena. Potem sta se šalila. Jeroman jo je vprašal, če verjame v čarovnice. V čarovnice? Lenka se je smejala. Kaj ti hodi na misel, je rekla. Stala sta si na-sproti in se smejala. Ah ni obtoženec vprašal po Luci? To je bil zopet tožilčev glas. In vsakokrat, ko ga je Jeroman začul, ga je neprijeten občutek silil, naj dvigne roko v obrambo. Jeroman se tega ni spomnil. Morda je vprašal po njej, toda zanesljivo se tega ne spomni. «In po Valentu? Ali ni obtoženec vprašal: Kje je Valent?* »Mislim da ne.» »Da ali ne?» «Ne.» Tožilec je ponovno pričel groziti z naočniki v roki. Njemu je bilo znano čisto nekaj drugega, je rekel. Znano mu je bilo, da je obtoženec pri prvem zaslišanju v Podgradu izjavil, da je bilo njegovo prvo vprašanje, ko je stopil v hišo: Kje je Luca? Takoj zatem pa je vprašal po Valentu. «Ni izključeno,* je pripomnil zagovornik, «ni izključeno, da je bilo vprašanje v preiskavi zastavljeno v obliki, ki je neposredno izsisila pozitiven odgovor. Vsekakor ne smemo pozabiti psihološke nepripravljenosti preproste osebe, posebej takrat, ko se ta prvič spoprime s sodiščem. Da bo sodišče to upoštevalo, o tem sem prepričan.* Zagovornik je to odmolil in se znova posvetil svojemu mlinčku. Tedaj se je oglasilo zvonjenje. Siloviti odmev je napolnil praznino koprskega trga in ves obtolčen pro- drl v dvorano. Bilo je poldne. Glave nagnetene za ograjo so se zganile in poskrile nekaj svetlih obrazov — kakor da je poletni piš razmajal leho sončnic. Tudi v pisarju in prisednikih se je zganilo življenje. Končno so tudi ti našli nekaj človeških gibov in oder se je na mah zazdel bolj obljuden. Množična misel je bila tako zgoščena, da so občutljivejši nosovi ujeli nekaj vonja po toplih omakah. Samo stari sodnik, samo on in Jeroman sta se še vedno mudila v Ponikvi. Sodnik je iskal resnico. Iskal jo je z velikim potrpljenjem, to se lahko reče. Med enim in drugim vprašanjem je razmišljal tudi o tem: ali naj jemlje obtoženca tako kakor se kaže ali takšnega, kakršen je? A kako naj se človek odloči, preden ne iztakne razlike? Jeroman potemtakem ni nameraval ostati v Ponikvi? šel bo dalje, tako je rekel Lenki. Prijel jo je za roko, tedaj pa je prihrumel Bržan in zamahnil s popečkom. Toda starec je znal govoriti tudi s svarečim glasom. «Ne tako naglo,* je rekel, «ne tako naglo!* In Jeroman se je moral vrniti. Stari sodnik je postajal zahtevnejši. Nič več ni upošteval Jeromanovih tolmačenj, vpregal ga je v vse tesnejše ojnice. Doslednost vprašanj ni dopuščala daljših premislekov in tako so se razkrile nekatere podrobnosti, o katerih bi Jeroman nikdar ne govoril; niti takrat, ko bi mu utegnile koristiti. Med Bržanom in Jeromanom ni bilo nikakih nasprotij? Kje------ Bržan potemtakem ni mogel pridrveti v hišo s slabim namenom. Prejkone sploh ni vedel, da je Jeroman v Ponikvi. Drug za drugega nista vedela. Br-žan je star, toda ob prizoru v hiši tudi starec ni mogel ostati brezbrižen. Skočil je torej k ognjišču. Ali je bilo tako? Kaj naj bi bil rekel Jeroman na to? Molčal je. »Izpustili ste Lenko, da bi se obranili Brzana? Po- vejte, povejte!* «Da. Odrinil sem ga in pobegnil iz hiše.* «Oho! Odrinil!* Kaj je pravzaprav hotel od dekleta? Nič takega. Potegnil jo je k sebi, tako v šali. ■ je še vedno omrežen od slivovca... «To rad verjamem. Toda dekle, Lenka hoč reči...» •Stari sodnik se je prekinil. Nesmisel. Prizor mu bil očiten in navsezadnje niti ni bil tako važen. ■ doživljajoč Jeromanovo duševno razpoloženje se prepustil tudi njegovemu nadaljnjemu ravnanju udobnosti naslanjača. «In tako smo šli,* je rekel utrujeno. Jeroman je gledal začudeno. »Govorite, govorite!* Da, Jeroman se je bil odpravil. Hotel je pač od Nič ne ve, zakaj se je bil povzpel na jez. Moral bi stopiti po brvi, pa se je povzpel na jez. In ko je bil na jezu, ko je že bil tam... no, dvignil je nesrečno zapornico... «Iz maščevanja?* »Ne, ne!» Nastala je popolna tišina. In iz te je potem Pri zahtevno vprašanje. »Zakaj potemtakem?* Jeroman je najprej zajel sapo. »Tako,* je re* Nato je sklenil dolge, mršave roke, dlan ob dlan . kor v molitvi. Stisnil jih je med kolena, se skrči' dve gubi in zannpal. Ne, ne, je hropelo in se trg1 iz nizkega, moškega joka. Ne, ne .. in rusa glava obupno odkimavala nad golim, belim kolenom, ki je napelo iz strganine. Ljudje na odru so se nekoliko privzdignili. BiU nekoliko iznenadeni Leha sončnic za pregrajo P9 olesenela v brezvetrju. , (Nadaljevanje sle^