Glasilo delavcev sozd Merx Številka 5 — leto III — Julij 1983 Sozd Merx združuje: Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske, Konjice, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli-gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda- — Naklada: 7200 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič (glavni in odgovorni urednik), člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Rado Teržan, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet, Mirjam Bevc, Fanika Ilijaš. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo — tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Men, Ul. 29. novembra ,16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Men Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Pomanjkanje blaga pri tekstilu in galanteriji Zaradi splošno znanih vzrokov, kot so izvoz, devizna participacija, prepoved uvoza, se pojavlja na domačem tržišču pomanjkanje tudi pri tekstilu in galanteriji. Proizvodne delovne organizacije izvažajo, kolikor je mogoče, in tako ostajajo za domači trg zmanjšane količine blaga. Pomanjkanje se občuti na vseh področjih, posebno pa še pri izdelkih iz bombaža in sintetike, saj skoraj celotna tekstilna industrija temelji na uvozu osnovne surovine. Ob takšni tržni situaciji ima veleprodaja zelo oteženo delo in zaradi tega ne more zagotoviti zadostnih količin raznega blaga za maloprodajo, torej za tr- govine. Letos smo to najbolj občutile ženske ob pomanjkanju hlačnih nogavic. To krizo smo v sestavljeni organizaciji Merx premagali z združevanjem deviznih sredstev za obe slovenski proizvajalki nogavic in si tako zagotovili dodatne količine hlačnih nogavic, ki so bile razdeljene maloprodaji po vnaprej določenem ključu. Situacija na tržišču glede tekstila in galanterije bo v jeseni še slabša, kajti proizvodne delovne organizacije si prizadevajo za čim večji izvoz. Vprašanje pa je, kako se bodo ob tej zmešnjavi na tržišču znašle naše trgovinske delovne organizacije. Roža Vahčič Izvoz mesa Plan izvoza bo dosegla samo delovna organizacija KK Šentjur Za prvih pet mesecev letpšnjega leta Glavno je vsekakor pomanjkanje ži-dejanski izvoz mesa (junetine) zaostaja vine in pa seveda nizka izvozna cena. za planiranim. Na osnovi razgovora s predstavniki naših kmetijskih delovnih Delovna organizacija Kmetijski kom- organizacij r.v moremo pričakovat', da * hinot Šentjur pa prav zaradi kvalitete bo plan izvoza mesa za leto 1983 izpol- živine v družbeni proizvodnji lahko njen. Med vsemi kmetijskimi delovnimi izvaža meso v glavnem ha zahtevnejši organizacijami bo predvidoma realizi- trg, v Italijo, in tako doseže višjo rala plan samo delovna organizacija izvozno ceno kot pa ostale tri kmetijske Kmetijski kombinat Šentjur. delovne organizacije, ki izvažajo In kje je vzrok za takšno stanje? predvsem v Jordanijo, Grčijo in Iran. Ne moremo biti zadovoljni Odkupili smo samo sedem ton borovnic Odkup borovnic še ni končan. V sestavljeni organizaciji Mera smo načrtovali, da bomo v letošnjem letu odkupili od devet do deset ton borovnic za izvoz. Do sedaj smo jih odkupili samo približno sedem ton, kar pa je vsekakor boljše kot lani, ko smo jih odkupili samo tri tone. Začetna odkupna cena je bila 75,00 dinarjev za kilogram borovnic, danes pa je že celo 100,00 dinarjev za kilogram. Čeprav smo se letos bolje pripravili na odkup borovnic, ribeza in gozdnih sadežev, pa še vseeno ne moremo biti zadovoljni. Merxove turistične ambicije Najprej zahodno in ribniško Pohorje, nato še Zgornja Savinjska dolina Ob sodelovanju mariborskega in koroškega združenega dela je sestavljena organizacija Mera ustanovila konzorcij za izgradnjo in razvoj turizma na področju zahodnega Pohorja Ribnica — Kope. Projekt je torej že gotov. V prvi fazi je predvidena izgradnja turistične vasi Ribnica, odstranitev pomanjkljivosti na Kopah, izgradnja restavracije pri Grmovškovem domu z 260 sedeži. Konzorcijski pristop na Pohorju bo operativno vodil IMOS iz Ljubljane ob sodelovanju Konstruktorja in Marlesa iz Maribora. Za ureditev Golt pa ostajamo v Merau že pri znanih stališčih in pogojih od lanskega leta, predvsem pa jih vključujemo v celovito reševanje turizma v Gornji Savinjski dolini. Prav te dni smo podpisali inženiring pogodbo z Razvojnim centrom v Celju za izdelavo celovitega pristopa k razvoj u turizma v tej dolini. V projektu se najprej predvideva izgradnja turistične vasi v Mozirju. Kolonizacijski način dela pa vključuje vse družbenopolitične skupnosti, delovne organizacije in druge, ki kažejo poslovni interes. O delu samoupravne delavske kontrole Prvega junija so se prvič sestali člani odbora samoupravne delavske kontrole sestavljene organizacije Me‘rx. Za novega predsednika so imenovali Janja Jazbinška iz delovne organizacije Potrošnik, temeljne organizacije Prodaja Šentjur, za njegovega namestnika pa Rudija Lesniko iz Kmetijskega kombinata Šentjur. Na prvi seji so obravnavali osnutek Pravilnika o organiziranju in delovanju samoupravne delavske kontrole sestavljene organizacije in pripravili smernice za pripravo programa dela, izhajajoč iz pristojnosti, ki so določene v samoupravnem sporazumu o združitvi in statutu sestavljene organizacije Mera. Tako kot vsako leto, smo tudi letos organizirali tiskovno konferenco z namenom, da bi obvestili vsa sredstva javnega obveščanja o nekaterih aktivnostih v naši sestavljeni organizaciji Mtrx. v Na celjskem gradu so predstavniki Merxa odgovarjali novinarjem na zastavljena vprašanja predvsem glede združevanja sredstev in dohodkovnega povezovanja našega sistema z drugimi republikami in pokrajinami ter naših načrtov na področju razvoja turizma na Zahodnem Pohorju in v Zgornjesavinjski dolini. Takšna srečanja novinarjev so potrebna —je bil zaključek te konference — tudi za njihovo osebno izpopolnjevanje. Škoda je le, da se ne udeležijo takšnih srečanj tisti novinarji, ki velikokrat pišejo o sestavljeni organizaciji Merx zelo kritično prav zaradi nepravilnega informiranja. Skupni prihodek Kako dolgo bo samo še teorija? Temeljnim organizacijam združenega dela trgovine in proizvodnje, ki so med seboj reprodukcijsko povezane, je osnovni motiv za poslovanje doseganje optimalnega lastnega dohodka na podlagi združevanja dela in sredstev skupnega prihodka. Vendar se določbe zakona o združenem delu o dohodkovnih odnosih v praksi prepočasi uveljavljajo. Eden osnovnih vzrokov je v tem, da se v teoriji in praksi le postopoma uveljavljajo te družbenoekonomske osnove. Zato je potrebno na osnovi kritične ocene družbene prakse in teoretične obdelave ekonomskih podlag začeti praktično izvajati dohodkovna načela. Zato da bi spremenili teorijo v prakso, so osnovali raziskovalno skupino, ki jo vodi Štefan Korošec, v njej pa sodelujejo poleg univerzitetnih profesorjev, delavcev Razvojnega centra iz Celja, še nekateri strokovni delavci. Iz sestavljene organizacije Mera sodelujeta v tej skupini pri raziskovalni nalogi Jure Toplak in Žare Frančeškin. Naloga, ki mora biti končana do februarja 1984 in bo služila organizacijam združenega dela kot model, bo ugotavljala skupni prihodek in skupni dohodek pri nekaterih agroživilskih proizvodih in optimal-nost nekaterih elementov poslovnega procesa. Cilj naloge je torej, da poišče uporaben model za povezovanje organizacij združenega dela na osnovi združevanja dela in sredstev preko skupnega prihodka in skupnega dohodka. Upajmo, da bo delovna skupina tokrat pripravila nekaj več užitnega gradiva za dejansko uporabo v združenem delu. Nove obveznosti V najkrajšem času bo potrebno uskladiti vse dokumente Po obisku republiške inšpekcije v naši sestavljeni organizaciji Mera, ta je ugotovila določeno pomanjkljivost glede obrambno-varnostnih priprav, je komite za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito sozda Mera skupaj s kolegijskim vodstvom temeljito proučil vsebino dokumentov in predlagal nekatere ukrepe. Na razširjeni seji komiteja za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, na kateri so sodelovali vsi predsedniki komitejev delovnih organizacij,združenih v sozd Mera, je Žare Frančeškin, predsednik komiteja sožda Mera povedal prisotnim za nekatere aktivnosti na tem področju ter poročal o varnostno-politični oceni v sestavljeni organizaci- ji. Na osnovi razprave so bili sprejeti sklepi, ki obvezujejo vse komiteje v delovnih organizacijah, da v najkrajšem času uskladijo svoje dokumente, istočasno so nekateri člani komiteja sozda Mera sprejeli obveznost, da koordinirajo in organizirajo razprave v tistih delovnih organizacijah, ki skrbijo za preskrbo. Na koncu je bil sprejet dogovor, da se najmanj enkrat na dva meseca skliče razširjena seja komiteja za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito sozda Mera z udeležbo vseh predsednikov komitejev delovnih organizacij, tako da bi bili vsi člani kar najbolj informirani o stanju in varnostnopolitič-nih razmerah v sozdu Mera. V tej številki lahko preberete: Koliko porabimo v sozdu Merx za nerazvite, SIS... stran 2 Sozdova gradbišča v besedi in sliki stran 3 Ocena učinkovitosti delovanja delovnih skupnosti je gotova stran 4 Kje so vzroki za nastalo izgubo v Zdravilišču Dobrna? stran 5 Samo dve članici sozda Merx imata svoje interno glasilo stran 6 Športni prispevki stran 8 MERK VESTNIK ■mn STRAN 2 JULIJ 1983 Koliko porabimo v sozdu Mera za nerazvite, SIS... Ogromne številke, ki gredo mimo nas Navadili smo se že stalnih vprašanj delegatov ali delavcev o stroških delovnih skupnosti pri obravnavanju periodičnih in zaključnih računov. Vedno znova in znova želijo vedeti, koliko nas je stala delovna skupnost (emeljne delovne organizacije in tudi sestavljene organizacije. Največ razprav se vedno vrti okrog stroškov delovne skupnosti sestavljene organizacije. Ne trdim, da to ni pravilno. Nasprotno, to dokazuje, da so delavci vendarle spoznali, da bi se ob določeni racionalizaciji teh služb lahko delo opravilo prav tako kakovostno, morda še bolje. Nova obveznost 3,640.000 dinarjev za rekonstrukcijo in dopolnitev zmogljivosti Tovarne dušika v Rušah Na osnovi samoupravnega sporazuma, ki ga je sestavljena organizacija Merx podpisala s tovarno dušika iz Ruš o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju, bomo julija sklenili kreditno pogodbo o kreditiranju za rekonstrukcijo in dopolnitev zmogljivosti za proizvodnjo umetnih gnojil v skupnem znesku tri milijone šeststo štirideset tisoč dinarjev. Celoten znesek bo treba plačati v treh obrokih, prvega - milijon dvesto štirideset tisoč dinarjev — pa bomo morali plačati že julija. Pri vseh teh razpravah pa me vedno znova moti to, da se nihče izmed delegatov, delavcev, pa tudi individualnih poslovodnih organov ter strokovnih delavcev iz knjigovodstva ne vpraša, koliko da ta ali ona temeljna delovna in tudi sestavljena organizacija za razne prispevke in davke za posamezne samoupravne interesne skupnosti, koliko da delavec vsak mesec iz osebnega dohodka in koliko damo za nerazvite in manj razvite pokrajine. To so ogromne številke, ki jih pri sprejemanju periodičnih in zaključnih računov prezremo. Nihče se ne vpraša, kam gredo ta sredstva, kako se realizirajo pro- grami itd. Menim, da bi o teh vprašanjih morale večkrat razpravljati delegacije in stališča sporočiti organom samoupravljanja. Morda bo ta prispevek spodbudil marsikaterega delavca, da se bo v bodoče vključeval v razprave, ko bodo sprejemali programe dela in finančne programe za posamezne samoupravne interesne skupnosti, ko bodo določali prispevke in davke iz dohodka. Vsakdo bo lahko ugotovil, da so stroški delovnih skupnosti neznatni v primerjavi ž ostalimi dajatvami, če upoštevamo, da od teh delovnih skupnosti vendarle nekaj imamo. Za potrditev mojega mišljenja samo naslednja primerjava: SOZD Merx 31.3.1982 31. 3. 1983 indeks prispevki in davki iz dohodka delovnih organizacij 55,265.234 71,053.095 129 davki iz osebnega dohodka 5,799.162 10,741.544 185 prispevki iz osebnega dohodka 65,447.155 81,198.337 124 za nerazvite in manj razvite pokrajine 18,398.000 41,140.000 224 Skupaj 144,909.551 204,132.976 141 Do večjih problemov pri preskrbi ni prišlo * Ocena preskrbljenosti trgovine z živilskimi artikli in pralnimi sredstvi v letu 1983 Na osnovi letnih proizvodno-prodajnih planov, ki jih je sozd MERX sklenil z vsemi - pomembnejšimi dobavitelji živil in ostalega blaga široke potrošnje, so bilančno pokrite skoraj vse potrebe po osnovnih živilskih artiklih za celjsko regijo. Slabša pa je preskrbljenost z artikli, ki že nekaj časa predstavljajo deficitarno blago (kava, maslo, siri, čokolada itd.). Značilnosti sedanjega trenutka na tržišču splošnih živil so sledeče: — precej okrnjen proizvodni program glavnih dobaviteljev, temu je vzrok trenutno stanje razpoložljivih surovin in reprodukcijskega materiala industrije, to pa vpliva na slabo založenost in izbiro v trgovinah, — neizpolnjevanje vseh dogovorjenih postavk samoupravnih sporazumov o skupnih proi-zvodno-prodajnih planih ter pojavi vezane trgovine, kjer se deficitarno blago povezuje z nakupom manj vabljivega in manj kvalitetnega blaga, — padec porabe nekaterih živil in ostalih artiklov široke potrošnje glede na lansko obdobje, kar j c posledica občutnega zmanjševanja življenjskega standarda oziroma povečanih življenjskih stroškov ob realno zmanjšanih OD, kar se nepor sredno kaže v finančnem poslovanju članic sozda, — vedno večje zahteve dobaviteljev po sovlaganju finančnih sredstev in avansi ran ju deficitarnega blaga, kar tudi zmanjšuje že tako nizko akumulativ-nost trgovine. Kljub naštetim težavam in motnjam ni prišlo do večjih problemov v preskrbljenosti prebivalstva Celja in širše celjske regije. _ Tržna situacija in informacije o založenosti proizvodnje z osnovnimi surovinami in reprodukcijskim materialom ne vli- vajo večjega optimizma glede založenosti z blagom široke potrošnje v naslednjem polletju. Še naprej predvidevamo okrnjen asortiment in nezadostno ponudbo sledečih artiklov: — mesa in mesnih izdelkov — čokolade in čokoladnih izdelkov — kave, masla, sirov — čistilnih sredstev — vseh vrst kozmetike in zobne paste — nogavic. Naloga marketinga v naslednjem obdobju je: — v zaostrenih tržnih razmerah mora, zagotoviti čim boljšo preskrbljenost potrošnikov z deficitarnim blagom. V ta namen je potrebno izboljšati odnos dobaviteljev do sprejetih letnih planov glede dobav blaga. — Izpeljati mora raziskave o nabavnem tržišču glede nave- zave poslovnih stikov tudi z ostalimi proizvajalci artiklov široke potrošnje, da bi izpopolnili prodajni asortiment in zagotovili večji dotok deficitarnega blaga. — Po končanih dopustih je potrebno začeti s pripravo planskih elementov za samoupravne sporazume o skupni proizvodnji in prodaji med sozdom MERX in dobavitelji, da bi se tako zagotovile potrebne količine osnovnih živil in ostalega blaga široke potrošnje v letu 1984. Za ilustracijo podajamo pregled izpolnjevanja planskih količin osnovnih artiklov široke potrošnje: Plan leto 1983 Realizacija do 30. 6. 84 % izpolnitve plana — olje 3.270 ton 1.500 ton 46 — sladkor 7.400 ton 3.018 ton 40 — testenine 740 ton 370 ton 50 — margarina 550 ton 170 ton 31 — detergenti 3.000 ton 1.746 ton 58 — vina 420 vag. 160 vag. 38 Sklepi, ki obvezujejo Tretja redna seja poslovnega odbora sozda Merx Komentar: Ljudski pregovor pravi, da v težkih časih ljudje več pijejo. Glede na prodajo vin bi lahko sklepali, da pri nas še vendarle niso tako hudi časi, Boris Klančnik L točka V prvi točki dnevnega reda je poslovni odbor potrdil zapisnik 2. seje in sprejel informacijo predsednika KPO o problemih preskrbe. 2. točka Poslovni odbor je obravnaval delovni osnutek samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju na področju razvoja in izvajanja računalniško podprtega informacijskega sistema ter projekcijo skupnega plana AOP obdelav sozda MERX ter DO KOVINOTEHNA ter sprejel naslednje sklepe: 1. Samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju na področju razvoja in izvajanja računalniško podprtega informacijskega sistema s projekcijo skupnega plana AOP obdelav sozda »MERX« in DO Kovinotehna se kot osnutek daje v razpravo v tozde. 2. Javna razprava v tozdih, ki so udeleženci sporazuma, traja od 20.6. do 5.7.1983. V tem času so pristojne službe v DSSS delovnih organizacij dolžne v pisni obliki sporočiti morebitne pripombe in predloge, ki so jih delavci oblikovali v javni razpravi. 3. Usklajevanje pripomb in predlogov med udeleženkami sporazuma bo trajalo od 6. 7. do 10. 7. 1983. 4. Seja DS sozda bo predvidoma 15. 7. 1983, ko bo določen predlog samoupravnega sporazuma in določen rok za njegov sprejem pri udeležencih (sporazum bi naj sprejemali do 31.7. 1983, kar sovpada s sprejemanjem periodičnih obračunov). 3. točka Poslovni odbor je obravnaval analizo učinkovitosti delovanja nekaterih DSSS delovnih skupnosti skupnih služb v sozdu MERX in sprejel naslednje sklepe: 1. Poslovni odbor verificira zaključke delovne skupine v zvezi z analizo učinkovitosti delovanja nekaterih DSSS v sozdih MERX. Analiza z zaključki se pošlje vsem članicam v obravnavo. Za vodenje obravnave so odgovorni poslovodni organi članic. 2. Delovna skupina nadaljuje delo tako, da ugotovitve, do katerih je prišla pri pripravi analize, ovrednoti. 3. DSSS, ki jih analiza zajema, naj pripravijo analizo učinkovitosti svojega delovanja. 4. Družbenopolitične organizacije pri članicah naj posvečajo več pozornosti na področju organiziranosti DSSS in se aktivno vključijo v razprave v svojih delovnih okoljih. 5. Problematiko delovanja DSSS članic sozda MERX naj obvezno obravnava kolegij direktorjev na svoji prvi naslednji seji. 4. točka Po obravnavi delovnega osnutka Pravilnika o organizaciji in delovanju samoupravne delavske kontrole v sozdu MERX je bil sprejet naslednji sklep: Poslovni odbor v skladu z 11. členom sprememb in dopolnitev statuta sozda MERX določa osnutek Pravilnika o organizaciji in delovanju samoupravne delavske kontrole v sozdu MERX in ga daje v javno razpravo, ki traja 15 dni. V tem roku so članice dolžne osnutek obravnavati in predlagati morebitne spremembe oziroma dopolnitve ter jih posredovati pravni službi v DSSS sozda MERX. Po usklajevanju pripomb se bo akt posredoval DS sozda MERX, da ga bo sprejel . 5. točka Na predlog DSSS sozda MERX — sektorja za marketing — je poslovni odbor sprejel naslednji sklep PO predlaga DS, da na svoji naslednji seji sprejme naslednji sklep: 1. Potrdi se dopolnitev že sklenjenega SS med sozdom MERX in SOUR BELJE PIK RO Tvornica Šečera, OOUR Proizvodnja šečera, Šečerana Beli Manastir, in sicer tako — odobri se povečanje združevanja sredstev z 10 na 15 milijonov din za dobo 5 let po 16% letni obrestni meri — vsozdu MERX se zagotovi povečana dobava sladkorja z 2000 na 3000 ton letno. 2. Interna banka se zadolži, da skupaj z DO BLAGOVNI CENTER zagotovi dodatna sredstva za združitev« v višini 5 milijonov din. 3. Marketing sektor se zadolži, da redno vsako leto poroča poslovnemu odboru oziroma DS o izpolnjevanju obveznosti iz sklenjenih sporazumov. 4. Za podpisnika sprememb in dopolnitev SS se pooblasti predsednika KPO FRANCA BANA. 6. točka V tej točki dnevnega reda je predsednik KPO FRANC BAN poslovnemu odboru sporočil ugotovitve glavne republiške inšpekcije o stanju obrambno-varnostnih priprav v sozdu MERX. 7. točka Za izvedbo proslave ob dnevu MERX-a, 25. novembra, je PO imenoval pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo: 1. Franc Ban, predsednik KPO 2. Vitomir Dolinšek, podpredsednik KPO 3. Jože Gračnar, podpredsednik KPO 4. Jure Toplak, podpredsednik KPO 5. Valentin Vidmar, predsednik DS sozda 6. Boris Ropoša, predsednik KOS 7. Žare Frančeškin, ZK sozda 8. Stane Mele. DO POTROŠNIK CELJE 9. Karli Brajlih, DO TKANINA CELJE 10. Rudi Kajtnar, DO MPI CELJE 11. Stanko Lesnika, KK ŠENTJUR 12. Florjan Jančič, DD SLOVENSKE KONJICE 13. Jože Rajh, KZ LAŠKO 14. Peter Meštrov, DO GPC 15. Franc Petauer, sozd MERX — marketing 16. Tone Petek, sozd MERX — RIS 17. Ana Peperko, sozd MERX — kadr. soc. sl. 18. Franc Senica, sozd MERX — IB 19. Vlado Črešnik, sozd MERX — poslovni sekretar Pripravljalni odbor za posamezne aktivnosti imenuje operativni odbor. MERK VESTNIK JULIJ 1983 Sozdova gradbišča v besedi in sliki Trgovina v Ponikvi Trgovina v Ponikvi je bila zgrajena v pogodbenem roku. Vrednost investicije je 15.000.000 dinarjev, bruto površina prostorov je 900 kvadratnih metrov, zunanjih asfaltiranih površin pa je 100 kvadratnih metrov. Objekt se izredno lepo vključuje v okolico. Otvoritev trgovine je bila 31. maja. aifipii® ..... d Pogled na trgovino z vzhodne strani, ko so se dela že bližala koncu. ■v:-:;;--.-;- v;: : ' . ... :' m ijj Pogled na trgovino z zahodne strani dan pred otvoritvijo, ko so delavci polagali zadnje metre asfalta. Otvoritveni nagovor je imel Edi Kolar, direktor tozda Trgovinska dejavnost iz kmetijskega kombinata Šentjur. Še pogled.na dvorišče na dan otvoritve, ko so asfaltno površino zasedli kmetijski stroji in čakali na prve kupce. Detajl pri montaži stropnih PI plošč. Jašek dvigalu in razširitev nadstrešnice pri skladišču temeljne organizacije Prehrana, delovna organizacija Blagovni center Vrednost del znaša približno 4,500.000 dinarjev Dvigalni jašek je v zaključni fazi. Gradbena dela izvaja GIP Gradis, tozd GE Celje. r Začeli so širiti rampo in nadstrešnico. Pivnica Šentjur Delovna organizacija Hoteli in gostinstvo, tozd Gostintvo in turizem Celje je star lokal Kavarna v Šentjurju preuredilo v pivnico. Projekt je izdelal sektor za investicije in raz voj sozda Merx (Žare Pre-stnger), sektor je vodi! kompletni inženiring. Vrednost vseh del znaša približno 1,500.000 dinarjev Zunanji videz nove pivnice Notranjost pivnice daje prijeten občutek domačnosti, kar se kaze tudi pri obisku pivnice Besedilo in slike Albin Breznik Market Debro v Laškem Gradnja marketa Debro v Laškem se je začela 15. aprila, končana pa bo konec novembra, na dan republike. Gradi GIP Ingrad, vrednost vseh del znaša približno 25.000.000, od tega bodo za gradbeno-obrtna in instalacijska dela porabili 14.700.000 dinarjev. Površina trgovine s skladišči in bifejem je bruto 400 kvadratnih metrov. Investitor je delovna organizacija Potrošnik, tozd Prodaja Laško. Dela na gradbišču so stekla po načrtu, izvajalec Ingrad je v roku pričel montažo hale. Programska usmeritev koordinacijskega odbora sindikata sozda Mera Celje za leto 1983 na osnovi sprejetih programov na letnih konferencah osnovnih organizacij zveze sindikatov, članic sozda i ii pupiavi pivgitiiiiSNC usmeritve za delovanje KOS za leto 1983 smo upoštevali, da bo družbenopolitično delo sindikata usmerjeno predvsem v prizadevanje za gospodarsko stabilizacijo, prizadevanje za večjo stopnjo dohodka, povečanje produktivnosti dela in rentabilnosti ter ekonomičnosti poslovanja. Programi za leto 1983 morajo biti čvrsti, vsebinsko bogati in točno opredeljeni: — V sindikatih je potrebno skrbeti za utrjevanje samoupravnega položaja delavcev pri obvladovanju pogojev za pridobivanje dohodka in njegove porabe. — Poskrbeti za učinkovitejše in kvalitetnejše združevanje dela in sredstev in vodenje pravilne politike zaposlovanja. — Sprejeti je treba tako obliko nagrajevanja, da bo stimulativno vplivala na vsakega posameznika in zagotavljala socialno varnost zaposlenih. — Nenehno je treba krepiti odgovornost pri uresničevanju planskih ciljev in rezultatih naložb. — SkrbetLje treba za realno in usklajeno planiranje z opredeljenimi — dolgoročnimi razvojnimi cilji, upoštevajoč dane materialne možnosti. — Posebno pozornost bomo posvečali razvoju agro-živilstva in to s povečanjem kmetijske proizvodnje, odkupom živine, krušnih žit, sadja, zelenjave in mleka. Izredno skrb moramo nameniti izvozu in pridobivanju deviznih sredstev. Dosledni moramo biti pri izvajanju štipendijske politike za mlade kmetijce in krepitvi samoupravne organiziranosti v KZ ter vključevanju kmetov kooperantov v organizacijo zveze sindikatov. - Vso pozornost bomo posvetili razvoju in krepitvi samoupravnega sistema po načelu ustave, zakona o združenem delu ter krepitvi sa- moupravnega položaja delavcev v tozdu, DO in SOZD. Skratka — dolžnost nas vseh v sindikatu je, da skrbimo za dosledno uveljavljanje sprejetih stališč in smernic 3. konference ZSS v zvezi z življenjskimi in delovnimi razmerami delavcev. Težji pogoji za gospodarjenje in nekoliko poslabšan politični položaj zastavljata sindikatu in ostalim subjektivnim silam nalogo, da vložijo več naporov za razrešitev in normalizacijo obstoječih razmer. Pomanjkanje določenih artiklov, nenormalno naraščanje cen in ostale težave izpostavljajo našega prodajalca negodovanju kupcev, to pa zahteva od slehernega visoko stopnjo zavesti in koncentracije, predvsem od delavcev v trgovini in gostinstvu. V ta namen si bomo prizadevali, da v sodelovanju z republiškim odborom sindikata naših dejavnosti storimo vse, da bodo le-ti sproti seznanjeni s položajem v združenem delu. Z ustreznejšo kadrovsko štipendijsko politiko bomo zagotavljali izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, istočasno pa opozarjali na hiperp redukcijo mladih kadrov, ki bodo zaradi opisanih dejstev ostali nezaposleni. Nikakor ne smemo biti indiferentni do našega informativnega sistema, "kajti ena izmed poglavitnih nalog je, da delavca samouprav-Ijalca sproti obveščamo o gospodarskem in političnem položaju v enoti, tozdu, DO in SOZD. Naša aktivnost se mora čutiti tudi pri osveščanju in usposabljanju članstva za delovanje v SLO in družbeni samozaščiti. Organizacija sindikata in zveze komunistov pa je dolžna spremljati delo in aktivnosti odgovornih, vodilnih in vodstvenih delavcev, predstavnikov družbenopolitičnih in samoupravnih organov ter zanje enkrat letno izdelati tudi oceno. MERK VESTNIK STRAN 4 JULIJ 1983 Ocena učinkovitosti delovanja delovnih skupnosti je gotova Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi niso posvečali dovolj pozornosti organiziranosti delovnih skupnosti in svobodni menjavi dela Po sklepu kolegijskega poslovodnega organa je delovna skupina, ki so jo sestavljali Vlado Črešnik, Ana Peperko, Peter Og-rajenšek, Albert Lebič in Žare Frančeškin, pripravila analizo učinkovitosti delovanja delovnih skupnosti v delovnih organizacijah Potrošnik, Blagovni center, Tkanina, Gostinsko podjetje in Mlinskopredelovalna industrija. Analiza je zelo kvalitetna in čeprav je v njej zajetih samo pet delovnih skupnosti, lahko ugotovitve te delovne skupine uporabimo tudi za ostale delovne organizacije. Analiza delovnih skupnosti je pravzaprav sestavljena iz dveh delov. V prvem ocenjuje smotr- nost organizacije dela v delovnih skupnostih, opredeljuje dela in naloge, ki se podvajajo, dela in opravila, ki so organizirana na nivoju temeljne organizacije in pogojujejo zapiranje tozdov ter koliko dejansko stanejo skupne službe v delovni organizaciji in službe na nivoju temeljne organizacije. V drugem delu pa analiza prikazuje, da je treba načela svobodne menjave dela med delovno skupnostjo in članicami, ki so dostikrat predmet kritičnih obravnav, bolj dosledno izvajati in da to pripelje do boljših rezultatov pri svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo delovne organizacije in temeljne organizacije. Zaradi enotnejše organiziranosti skupnih služb v delovni in temeljni organizaciji ter da bi odpravili podvajanje del in nalog, neenotnost poslovne politike, neusklajeno koordiniranje dela, pomanjkljiv informacijski sistem in manjši ekonomski učinek, predlaga te delovna skupina sledeče: 1. Kadrovsko funkcijo bi bilo treba*v celoti centralizirati, dela in naloge, ki jih sedaj v celoti ali delno opravljajo posamezne temeljne organizacije, bi bilo pametno prenesti na nivo delovne skupnosti delovne organizacije (Potrošnik — temeljna organizacija Prodaja Celje- in Šentjur, Mlinskopredelovalna industrija ■=— temeljna organizacija Pekarne in slaščičarne Rogaška Slatina, Tkanina — temeljna organizacija Potrošnja Zagorje). 2. Finančno-računovodsko funkcijo bi bilo treba v celoti centralizirati, dela in naloge, ki jih sedaj opravljajo v celoti ali delno v posamezni temeljni organizaciji, bi bilo pametno prenesti na nivo delovne skupnosti (Potrošnik, Gostinsko podjetje, Mlinskopredelovalna industrija — temeljna organizacija Pekarne in slaščičarne Rogaška Slatina, Tkanina-temeljna organizacija Potrošnja Zagorje). 3. Razpršenost del in nalog s področja komercialne funkcije, ki jih sedaj opravljajo delavci na Premajhen interes za izvoz t*s. srpisi ° r“p°ia8a"'“z sp*r ™2a “ RErSllSSS?” PrT'“- „ °!Cdev “ “-da ->d P"«sa junija dalje proizvodnjo , l=,„ 1983 "aTnomem^o” izvoza satsmonrga J^c delovne organizacije razpola- slovanskem trgu. Po družbenem dogovoru j -- ,n ® p , Popravljen gajo s 75 procenti ustvarjenega deviznega se zbirajo sredstva iz prilivov od eeneral- takšnostanje je zlastfmočan izvozi, rij generalmlvol'6^^6"10 VeČj' M -T023 aSroživilsk,h Proizvodov in promeS^etonfa pa^ V mal°ob™ejnem Večja pravica razpolaganja z deviznim 8 prlentovzSl^LTredslToTizTOza V VZ,r°k di' 'ZVOZ pn 'VOm ,pa Je Povezana z izvrševanjem mesa se združujejo sredstva v višini 15pro- nornlni g - , ^ h 1 Je planiran kot ge- vseh sprejetih obveznosti v družbenem do- centov in so namenjena uvozu surovin in neralni izvoz šele v drugem polletju m se- govoru o zagotavljanju in uporabi deviz za krmil (ribja moka, ^sna moL mleko v prahu in aditivi). Realizacija plana izvoza za leto 1983 glede na vrsto izvoza (vrednostno v din fco jugomeja do vključno 25. 5. 1983) Plan Korigirani Realizacija Realizacija Korigiran Realizacija Realizacija j, generalnega plan general, generalnega v % glede na Plan izvoza plan izvoza izvoza po v % glede na 5te p. , ... , lzvoza izvoza izvoza korigiran po MOP po MOP MOP korigiran st. Delovna organ,zacja $ = 41,80 $ = 63,40 $ = 63,40 plan $ = 41,80 $ = 63,40 $ = 63,40 plan 1. KZ Celje 7,016.000 10,641.492 1,559.077 2. KZ Laško 4,000.000 6,066.985 1,513.593 3. KZ Sl. Konjice 8,640:000 13,104.688 2,407.678 4. KK Šentjur 2,935 4,451.650 2,279.542 5. BLAGOVNI CENTER 3,500.000 5,308.612 1,581.042 101,69 14,65 15,791.000 23,950.942 24,355.970 24,95 2,500.000 3,791.866 — _ 18,37 — — _ _ 51,21 43,581.000 66,101.325 17,070.374 25 82 29,78 — — _ SKUPAJ 26,091.000 39,573.430 9,340.932_______23,60 61,872.000 93,844.133 41,426.344 44,14 V Se veliko odprtih vprašanj Delovne organizacije bi se morale zavedati pomena izvoza Kmetijske delovne organizacije potrebujejo za zaščitna sredstva in za mineralna gnojila v letošnjem letu približno 1.226.000 dolarjev. Po planu generalnega izvoza in izračunu sedme enote siseota bi naša sestavljena organizacija po 'omenjenih procentih družbenega dogovora ustvarila samo 76.000 dolarjev za zaščitna sredstva in mineralna gnojila, za surovine za krmila pa 53.000 do-larjev. Iz vseh teh podatkov je razvidno, da sestavljena organizacija Merx z izvozom ne pokriva vseh potreb po mineralnih gnojilih in zaščitnih sredstvih ter surovinah za krmila in bo morala za razliko skleniti bilateralne sporazume s tistimi organizacijami, ki imajo presežek deviz, zbranih po družbenem dogovoru. Vendar je tudi to zelo težko zagotoviti, ker tudi v sami Sloveniji gre vse po planu. Edino, kar nam preostane v tej težki gospodarski situaciji, je to, da se naše delovne organizacije bolj zavzemajo za čim večji izvoz. Jasno je, da bi se vse .delovne organizacije, še posebej pa kmetijske, morale zavedati pomena izvoza in bi morale biti pripravljene postati blago v izvoz, seveda če po kvaliteti ustreza tujemu trgu. Prav tako bi morale vse naše delovne organizacije, ki imajo kakršnekoli zunanjetrgovinske posle, celo leto bolj sodelovati s službo zunanje trgovine v okviru sektorja za marketing in ne samo takrat, kadar potrebujejo to službo za rešitev problema, ki mu sami niso kos. Glede na to, da z dosedanjim izvozom članic sozda Merx ne moremo biti preveč zadovoljni EEiEiEEE EEEBESP PLAN ZA LETO 1983 REALIZACIJA (do 25. 5. 1983) Enote Vrednost v din $ = 41,80 Vrednost v din $ = 63,40 v ton Vrednost v din fco jugomeja $ = 63,40 1. KZ Celje — živo govedo 50 kom. 1,686.590,00 2,558.129,00 — zadnji deli 40 ton 4,000.000,00 6,066.985,60 10,002 1,559.077,00 — konji 396 kom. 14,104.410,00 21,392.813,00 269,541 24,355.970,00 — sadje 100 ton 1,800.000,00 2,730.143,50 — hmelj 8 ton 1,216.000,00 1,844.363,60 2. Skupaj: KZ Laško 22,807.000,00 34,592.435,00 25,915.046,00 — zadnji deli 40 ton 4,000.000,00 6,066.985,60 8,913 1,353.437,00 — zajci 10.000 kom. 2,500.000,00 3,791.866,00 — — lesno oglje — — — 11,030 160.156,00 Skupaj: 6,500.000,00 9,858.851,60 1,513.593,00 3. KZ Slovenske Konjice -- jabolka 300 ton 3,600.000,00 5,460.287,00 — goveda 40 ton 5,040.000,00 7,644.401,80 15,762 2,407.678,00 Skupaj: 8,640.000,00 13,104.688,80 2,407.678,00 4. KK Šentjur — živo govedo 370 ton 26,543.000,00 40,258.999,00 128,880 11,918.052,00 — meso 155 ton 17,347.000,00 26,310.999,00 43,465 7,387.703,00 — konji 40 kom. 1,426.000,00 2,162.881,40 — — sadje (jabolka) 100 ton 1,200.000,00 1,820.095,60 — drugi klavni izdelki • — r— — 0,328 44.161,00 Skupaj: 46,516.000,00 70,552.975,00 19,349.916,00 5. Blagovni center Celje — ribez, borovnice - — 3,500.000,00 5,308.612,40 39,940 1,581.042,00 skupaj SOZD »MERX«; 87,963.000,00 133,417.560,00 50,767.276,00 vseh nivojih organiziranosti (direktorji temeljnih organizacij, poslovodje, komercialisti v delovni skupnosti delovne organizacije in drugi), bi bilo nujno treba centralizirati na enem nivoju, po vsej verjetnosti v delovni skupnosti delovne organizacije, in to po možnosti organizirati v skladu z usklajenimi izhodišči. Točno je potrebno tudi opredeliti vlogo sektorja za marketing in tako organiziranih komercialnih služb. 4. Razvojna dejavnost kot poslovna funkcija se pojavlja v dveh delovnih organizacijah, kjer dela in naloge s tega področja opravljajo v optimalnem obsegu, saj je to usklajeno s področjem del in nalog razvojno-investicijskega sektorja sestavljene organizacije. Potrebno pa bi bilo razmisliti o organiziranosti laboratorijskega področja, ki je sedaj v delovni organizaciji Mlinskopredelovalna industrija, njegove kapacitete pa niso zasedene, članice sestavljene organizacije pa dobivajo laboratorijske raziskave od zunaj. 5. Od vseh 221 delavcev, ki v delovnih skupnostih delovnih organizacij opravljajo dela in naloge skupnega pomena, ima višjo strokovno izobrazbo 26 delavcev ali 11,76 procenta, visoko strokovno izobrazbo pa le 9 delavcev ali 4,07 procenta. To kaže na slabo izobrazbeno strukturo delavcev v teh delovnih skupnostih, kar ima lahko za posledico nekvalitetno izvrševanje nalog, poleg tega pa zahteva tudi več časa. Delovna skupina je v analizi svobodne menjave dela med delavci temeljnih organizacij in delovnimi skupnostmi delovnih organizacij ugotovila tudi vrsto pomanjkljivosti. Ugotovili so, da delovne organizacije, članice sestavljene organizacije Merx, v praksi še vedno uporabljajo proračunski sistem financiranja, obogaten z nekaterimi elementi svobodne menjave. Idealnega modela uporabnega v praksi seveda ni, kar pa ne pomeni, da v bodoče ni potrebno ničesar storiti. Zato delovna skupina predlaga sledeče: K Postopoma moramo vgraditi odnose medsebojne menjave dela in preverjanja uspešnosti delavcev v delovnih skupnostih v vseh delovnih organizacijah, članicah sozda Merx, tudi v enotnih delovnih organizacijah. 2. Merila in mehanizme prispevka delavcev delovne skupnosti v dohodku temeljne organizacije in na to vezano nagrajevanje po delu moramo pospešeno razvijati, preverjati uspešnost delavcev delovne skupnosti, preverjati kvaliteto in odgovornost do opravljenih nalog. 3. Skladno z racionalizacijo služb moramo zmanjšati stroške. 4. Zaostriti moramo odg/ir-vornost do individualnih pošlo vodnih organov in družbenopolitičnih organizacij glede hitrejšega vključevanja in reševanja problemov na področju racionalizacij upravno-administra-tivne režije. To je prenos služb in poslov iz temeljnih na delovne organizacije, zagotavljanje kontinuitete strokovnosti in vzporedno zmanjšanje zaposlovanja v režiji. 5. Zmanjšati je treba stroške na zaposlenega povsod tam, kjer se učinek dela direktno ne kaže’ v povečanem dohodku. 6. Posebej moramo izpostaviti vse tiste temeljne organizacije, ki ne bodo v skladu z medsebojnimi pravicami in obveznostmi (obojestransko) izpolnjevale obveznosti, zapisane v sporazumu. 7. Sproti ne smemo preverjati in obravnavati le stroškčv delovne skupnosti, delovne organizacije in sestavljene organizacije, temveč vse stroške režije. Razpravo morajo obvezno voditi družbenopolitične organizacije in samoupravni organi enkrat letno. Delovna skupina tudi ugotavlja, da družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v temeljnih, delovnih in sestavljenih organizacijah organiziranosti delovnih skupnosti in.svobodne menjave dela v preteklosti niso posvečali dovolj pozornosti. Težave se pojavljajo zlasti pri preverjanju realizacije dogovorjenih nalog, ki so opredeljene v samoupravnih aktih. Menijo, da so poleg strokovnih služb prav družbenopolitične organizacije in samoupravni organi odgovorni za dajanje pobud za uspešnejše razreševanje teh problemov. Prodajne prostore Trima povečali za 250 m2 Z novimi prostori so obogatili svoj izbor Delavci v prodajalni Trim so že dalj časa razmišljali o razširitvi prodajnih površin. Ponudila se jim je priložnost, da povečajo prodajne površine za 250 kvadratnih metrov. Takoj so se lotili dela in v zelo kratkem času izredno lepo in domiselno povečali prodajne prostore, s tem pa tudi obogatili svoj že tako dober prodajni program športne in rekreacijske opreme. V petek prvega julija je predsednik delavskega sveta Zdravko Stropnik odprl nove prodajne prostore, ki so razdeljeni v tri etaže. V kratkem govoru je direktor temeljne organizacije Maloprodaja Alojz Forštner povedal osnovne podatke o investiciji, ki jo je izvedel naš investicijski sektor. Za kratko predstavitev novih prostorov smo zaprosili vodjo te enote Jožeta Vehovarja, ki je povedal: »V pritličju novega dela bodo prodajali pokale, me dalje, športne žoge, šahe in re kreativne pripomočke vseh vrst V prvi etaži imamo športno tri kotažo od trenirk, športnih majii in hlačk do dresov. V drugi etaž bodo naši Celjani in okoličan lahko dobili vso športno obute\ in galanterijo, kot so razne torbe in nahrbtniki. Zelo veliko narr pomeni tretja etaža, kjer bo nekakšen razstavni prostor opreme za trim kabinete, za šole, društva in druge podobne organizacije. Stari del trgovine smo sedaj namenili prodaji šotorov, opreme za kampiranje, čolnov in drugih pripomočkov za letovanje in kampiranje. V zimskem času pa bomo tukaj prodajali vso opremo za smučanje, istočasno pa bomo tudi odkupovali staro smučarsko opremo in jo prodajah tistim potrošnikom, ki ne bodo imeli dovolj sredstev za nakup nove. Moram priznati, da (Nadaljevanje na 5. strani) DELEGATSKO VPRAŠANJE Še o zimskih športnih igrah sozda Mera z delegatskim vprašanjem Od 5. marca 1983, ko so potekale II. zimske športne igre sozda MERK, je preteklo že več mesecev, vendar še do sedaj niso dokončno in zadovoljivo rešena nekatera, po našem mišljenju še vedno odprta vprašanja. Gre predvsem za financiranje zaključka iger. Že leta 1982, pred izvedbo letnih športnih iger, je bila sprožena iniciativa, da bi se po končanih igrah vsi tekmovalci in gostje srečali ob majhni zakuski in morebiti plesu, kjer bi najboljšim ekipam in posameznikom podelili pokale in diplome. Ideje ni bilo moč realizirati predvsem zaradi stabilizacijskih prizadevanj vseh, da bi bili stroški za izvedbo športnih iger čim manjši. Ponovno je prišla ideja o skupnem zaključku športnih iger na dan pred letošnjimi zimskimi športnimi igrami. Pripravljen je bil celotni finančni načrt, članice sozda MERK so imele vsaj kar se tiče zaključka iger, nalogo in dolžnost, da se opredelijo glede prispevanja finančnih sredstev za zaključek iger. Konferenca sindikata DO POTROŠNIK je na dveh sejah, in sicer 21.4. 1982 in 2. 3. 1983, sprejela sklep, da se takšne manifestacije ne morejo financirati po številu zaposlenih, ampak kvečjemu po številu udeležencev. Enak sklep pa je sprejel na eni svojih sej tudi organizacijski odbor za izvedbo športnih iger. Poudariti moramo, da konferenca DO Potrošnik in verjetno tudi ostale članice niso prejele nikakršnega pojasnila, zakaj se ta sklep ni upošteval, do česar bi imeli glede na to, da smo številčno najmočnejša članica sozda, vso pravico. Prav tako še do danes ne poznamo končnega finančnega obračuna zimskih, športnih iger sozda MERK. Polovična sredstva za zaključek športnih iger, ki jih je vplačal DO Potrošnik, znašajo 24.300 din. Po podatkih organizatorja zaključka tozda Prodaja SLOVENJ GRADEC je znašal strošek na udeleženca približno 350,00 din. DO Potrošnik je sodeloval na igrah z 22 tekmovalci, kar znaša 7700,00 din. Iz tega sledi, da znesek 24.300,00 din ne predstavlja dejanskega dolga, temveč nekakšno akontacijo ali pokrivanje nekih drugih stroškov, ki pa delovni organizaciji niso znani. Na podlagi podanega konfe- Prodajne prostore Trima povečali za 250 m2 (Nadaljevanje s 4. strani) je sedaj naša prodajalna Trim resnično specializirana, dobro založena trgovina, zato tudi pričakujemo, da bomo v letošnjem letu lahko prodali mnogo več, saj načrtujemo, da bi ob koncu leta dosegli 8 milijard prometa. To toliko bolj zaradi tega, ker daleč naokrog ni takšne specializirane prodajalne s športno in rekreacijsko opremo. Lahko se kar pohvalimo, da smo med prvimi v Sloveniji. To dokazuje tudi to, da pri nas kupujejo ljudje iz vse Slovenije. Prav danes na dan otvoritve smo pripravili za prodajo 50 moških in ženskih koles,, ki jih v zadnjem času tako primanjkuje na tržišču. V dobre pol ure smo prodali vse. Ljudje so čakali kar v vrsti. Vseh petnajst delavcev, kolikor nas je trenutno zaposlenih v tej prodajalni Trim, se bo potrudilo, da bo v teh lepih, novih prostorih vsak kupec našel nekaj zase ter se bo vedno rad vračal v našo prodajalno. renca sindikata DO Potrošnik še vedno vztraja pri svojih sklepih, da se športne in druge manifestacije financirajo po številu udeležencev in ne po številu zaposlenih. Prav tako nemudoma zahteva od organizacijskega odbora za izvedbo športnih iger, da mu pošlje obračun stroškov zimskih športnih iger po vseh postavkah z označbo, za kaj so bila porabljena sredstva, ki predstavljajo razliko med dejanskim stroškom na udeleženca (približno 7700 din) in plačanim zneskom (24.300 din). Namestnik konference sindikata Boris Krnet ODGOVOR: Komisija za šport in rekreacijo pri KOS sozda MERK je za izvedbo zimskih športnih iger imenovala organizacijski odbor, ki so ga sestavljali: Jože Gračnar, Jure Toplak, Zdenka Zimšek, Dušan Ilovar, Boris Kmet, Jože Sedovšek, Dani Vovk, Elza Sagadin, Franc Petauer in Alenka Vinkovič. Odbor je na prvi seji sprejel program dela. Na drugi seji 18. 2.1983 so bili v 2. točki med drugimi sprejeti tudi naslednji sklepi: 1. Gostinske usluge bo nudil tozd Gostinstvo in turizem Radlje. V ceno 200,00 din se vključi malica in dnevna smučarska karta. Malica bo od 11. do 13. ure. Tov. Toplak bo skrbel za organizacijo gostinskih uslug na Kopah skupaj s tov. Rutnikom. 2. Za pokrivanje stroškov tekmovanja bo prijavnina delovnih organizacij za veleslalom in smučarski tek taka: — za tekmovalko oziroma tekmovalca v smučarskem teku znaša prijavnina 200,00 din, — za tekmovalko oziroma tekmovalca, ki bo nastopil (-a) samo v veleslalomu, znaša prijavnina 300,00 din, — za tekmovalko oziroma tekmovalca, ki bo nastopil (-a) v smučarskem teku in veleslalomu, znaša prijavnina 400,00 din. 3. Žrebanje startnih številk bo v četrtek, 24.2. 1983 ob 9. uri v prostorih sozda MERK. V ta namen je potrebno poslati vabila vsem DO — udeleženkam iger — rok je 21. 2. 1984. 4. Navodila za tekmovanje, pravila in startno listo je potrebno posredovati udeležencem športnih iger v petek 25.2. 1983. Ža to je zadolžena propagandna komisija. 5.. Potrebno je zagotoviti zdravnika. Za to bo poskrbel Dušan Ilovar. 6. Organizacijski odbor zimskih iger bo zagotovil zdravstveno službo na samem tekmovanju. Zavarovanje tekmovalcev pa morajo urediti DO —- udeleženke same. 7. Zaključek zimskih iger z razglasitvijo rezultatov tekmovanja bo v Mislinji, to bo izvedel DO Potrošnik tozd Prodaja Slovenj Gradec. O vsem se je treba dogovoriti do 23. 2. 1983. Za to sta zadolžena Dušan Ilovar in Dani Vovk. (Zapisnik so prejeli vsi člani organizacijskega odbora in komisija za šport in rekreacijo pri KOS sozda MERK.) Že pred tem sestankom je komisija za šport in rekreacijo pri KOS sozda MERK na podlagi sklepa KOS pripravila predlog financiranja zaključka zimskih in letnih športnih iger s predvidenimi stroški za zimske in letne športne igre. Predlog delitve stroškov po številu zaposlenih je bil dogovorjen v skladu z osnov-' nim ciljem iger — množičnostjo. Participacija po udeležencu bi po pričakovanjih neugodno vplivala na številčnost ekip. (Nadaljevanje na 6. strani) Zdravilišče Dobrna Kje so vzroki za nastalo izgubo v Zdravilišču Dobrna V prvem trimesečju letošnjega leta so imeli izgubo 4,578.546,80 dinarjev Analiza, ki jo je pripravila delovna organizacija Zdravilišče Dobrna, je pokazala, da je glavni vzrok za večjo izgubo in manjši dohodek spremenjena struktura nočitev oziroma 5248 nočitev uporabnikov družbenih sredstev manj, kar so nadomestili z nočitvami samoplačnikov. Manj nočitev uporabnikov družbenih sredstev zaradi stabilizacijskih prizadevanj družbe potegne za sabo istočasno manj zdravstvenih storitev. V Zdravilišču Dobrna so se odločili, da bodo prav tej problematiki posvetili glavno skrb in usmerili vsa prizadevanja v to, da bodo nadomestili manjše število nočitev uporabnikov družbenih sredstev s prodajo bolj izpopolnjenih aranžmajev oziroma paketov, ki bi vsem delavcem nudili optimalno zaposlitev in izkoriščenost vseh kapacitet, tako gostinskih kot tudi zdravstvenih. Prav tako je na povečano izgubo vplival tudi manjši dohodek zaradi manjšega števila planiranih nočitev tujih gostov. V prvem trimesečju so imeli manj nočitev tujih gostov, kot pa so načrtovali. Tako so od načrtovanih 1490 nočitev imeli samo 714 nočitev ali 47,9 procenta. Ker pa so to nadomestili z domačimi gosti, so zaradi razlike v ceni, ki bi jo zaračunali tujim gostom, dosegli manjši dohodek in sicer kar za 672.792,00 dinarjev. Na to so precej vplivale tudi cene, predvsem pa prepozna odobritev višjih cen. Za primer bi lahko vzeli meso, ki zavzema v jedilniku kar 50 procentov. Cene mesa so se povečale kar za 35 procentov, medtem ko so ostale cene penzionskih obrokov in obrokov po naročilu nespremenjene. Pri analizi porabe materiala in energije so v delovni organizaciji ugotovili, da so v posameznih obratih za pripravo jedil ravnali neracionalno in neekonomično ter da so količinsko porabili manj energije, vendar so imeli povečane stroške zaradi višjih cen. Da bi to odpravili, so sklenili, da bodo uvedli enotno tehnologijo priprave jedil za vse kuhinje, se pogovorili z delavci o racionalni porabi živil za pripravo jedil ter uvedli enotni razpored delavcev, da bi tako optimalno izkoristili razpoložljivi delovni čas. V načrtu imajo tudi ureditev centralne pripravljalnice živil, ki pa je v današnjem času ne morejo urediti zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev. V delovni organizaciji Zdravilišče Dobrna ne pričakujejo bistvenega izboljšanja rezultata v drugem trimesečju, ampak šele v tretjem in četrtem trimesečju, ko naj bi se pokazali že tudi rezultati sedaj sprejetih ukrepov glede popestrene ponudbe zdraviliških paketov in že najavljenega prihoda večjih skupin tujih gostov. JM Družbenopolitična aktivnost v DO Blagovni center Delovno predsedstvo akcijske konference in sekretariati OO ZK ter vodilni in vodstveni delavci so organizirali na pobudo predsedstva OK ZKS Celje delovni razgovor o dohodkovnem povezovanju, o združevanju dela in sredstev, o aktivnostih in spremljajoči problematiki na tem področju. Izhodišče za delovni razgovor je bila ocena uresničevanja zakona o združenem delu z vidika dohodkovnega povezovanja, pripravilo jo je predsedstvo občinskega komiteja ZKS Celje, na njeni osnovi naj bi vsa delovna okolja proučila svoje dejanske razmere. V uvodni besedi je direktor sektorja za marketing sozda MERK Franc Petauer vse prisotne podrobneje seznanil z vsemi aktivnostmi in tudi s problemi pri združevanju dela in sredstev, saj je ta sektor odgovoren za vzpostavljanje povezav med članicami sozdov MERK in proizvodnimi organizacijami, ki so dobaviteljice raznovrstnega blaga. Opozoril je, da na podlagi zakona o obveznem združevanju dela in sredstev poteka združevanje na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov med ozdi, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev in proizvodnimi ozdi za skupno poslovanje, za razširitev proizvodnje, vendar današnje "zaostrene gospodarske razmere dejansko onemogočajo pravo učinkovitost in hitrejše urejanje medsebojnih dohodkovnih odnosov. Bistveni problem je v tein, da obvezo prevzemajo le ozdi s področja blagovnega prometa, ne pa tudi proizvodni ozdi, ki imajo zaradi tega mnogo ugodnejši ekonomski položaj. Razmere na tržišču ■■eesisSEaHeeBi so tudi povzročile, da je povpraševanje mnogo večje od ponudbe, zato mnogi proizvodni ozdi odklanjajo sklepanje samoupravnih sporazumov. Tudi pri oblikovanju sredstev za razširjeno reprodukcijo je razmerje 1:7 v korist proizvodnih ozdov in le-ti mnogokrat niSo-pripravljeni skupaj ugotavljati rezultatov poslovanja. V razpravi, ki je sledila, je bilo poudarjeno, da bo potrebno najti kvalitetnejša merila za delitev celotnega prihodka in dohodka, kar bo tudi vplivalo na učinkovitejše povezovanje. Poudarili so tudi, da je potrebno posebno pozornost nameniti povezovanju trgovskih delovnih organizacij na debelo in drobno v združenih sistemih in in navzven povezovanju s proizvodnimi ozdi. Ocena predsedstva OK ZKS je bila ugodno sprejeta. Na osnovi le-te in plodne razprave so oblikovali stališča, glede katerih je potrebno poudariti, da je treba posebno pozornost nameniti tudi v prihodnje povezovanju med tozdi v DO, povezovanju DO — članic v sozd MERK ter nadaljevati vse aktivnosti pri sprejemanju in sklepanju samoupravnih sporazumov s proizvodnimi ozdi ter jih razvijati z resnično učinkovitimi kriteriji za reševanje prihodkovnih in dohodkovnih odnosov. Ob tem so tudi ocenili, da ima odgovorno vlogo pri združevanju dela in sredstev interna banka sozda Mera. Delovno predsedstvo akcijske konference je organiziralo še strokovno predavanje o POJAVIH NACIONALIZMA V SFRJ. Predaval je izvršni sekretar OK ZKS Celje Franci Puser. Zdenka Zimšek Samo dve članici sozda Mera imata svoje interno glasilo Ali so tajniki samoupravnih organov zadolženi za izdajanje internih informacij Vsakokrat, ko kje kaj »zaškriplje«, ko delavci prekinejo delo ali celo »štrajkajo«, znamo tako lepo povedati, da nismo pravočasno, na pravi način in pravilno informirali delavca. Potem pa zopet pozabimo na ta tako pomemben element v današnjem samoupravnem življenju, ki bi lahko velikokrat pripomogel k pravilni odločitvi delavcev v raznih samoupravnih organih. Osnovni nosilec pravilnega, pravočasnega informiranja delavcev je še vedno sindikat. Toda vprašajmo se, kolikokrat je sindikat razpravljal o tej problematiki na svojih sestankih v delovnih organizacijah in tudi na nivoju sestavljene organizacije. Klenim, da lahko preštejemo te sestanke na prste ene roke. Če pa so že razpravljali, so se vedno zadovoljili s tem, da imamo v okviru sestavljene organizacije mesečno glasilo Vestnik. Ponovno moram poudariti, da to glasilo še zdaleč ni taka oblika informiranja, ki bi zadostovala delavcem v posameznih delovnih okoljih pri njihovem samoupravnem odločanju. Glasilo Vestnik lahko prinaša informacije samo o tem, kaj se dogaja na nivoju sestavljene organizacije, predstavlja vam lahko delovne organizacije, posamezne delovne uspehe, dobre in prizadevne delavce in seveda tudi nekaj utrinkov iz vaših delovnih okolij, ki pa niso takšni, da bi se lahko delavci na osnovi njih odločali za razne samoupravne odločitve. Zato je nujno, da v vsaki de- lovni organizaciji najmanj dvakrat mesečno izdajajo ciklostirane interne informacije, tako da bi bil vsak delavec obveščen o tem, kaj se v tistem obdobju dogaja pri njih, kaj so sprejeli samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, kakšni so razni interni razpisi itd. Kdo pa je tisti, ki bi moral skrbeti za izdajanje takšnih informacij v delovnih organizacijah? Kot že velikokrat, tudi tokrat ponovno poudarjam, da so to tajniki samoupravnih organov tam, kjer jih imajo, drugače pa vodje splošnih kadrovskih služb. V naši sestavljeni organizaciji Merx ima kar šest delovnih organizacij tajnike samoupravnih organov in sicer: Teko, Mlinsko-predelovalna industrija, Tkani- DRAVIIMJSKI DOM INFORMATOR na, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur in Blagovni center Celje. Od vseh teh delovnih organizacij pa samo Dravinjski dom redno izdaja ciklostirane interne informacije, ki pa niso kvalitetne samo po vsebini, ampak so tudi oblikovno zelo lepo urejene. Izdajanje informacij pa poskušata še delovni organizaciji Potrošnik in Mlinskopredelovalna industrija. Videli pa smo lahko tudi že prvo številko mladinskega glasila v delovni organizaciji Tkanina. V ostalih delovnih organizacijah pa niti ne razmišljajo o izdajanju internih informacij. Menim, da bi morale osnovne organizacije sindikata in zveze komunistov na svojih prvih sestankih obravnavati problematiko informiranja, še posebno sedaj, ko je bil zaradi pomanjkanja papirja sprejet dogovor, da se tiskanje glasil delovnih organizacij in sestavljenih organizacij začasno preloži. To pa velja tudi za naše glasilo Vestnik, obseg katerega smo prav zaradi tega zmanjšali s 14 na 8 strani. Zato bomo morali v vseh delovnih okoljih razmišljati, kako bomo zagotavljali delavcu drugačen dotok informacij. V sestavljeni organizaciji smo to deloma že nadomestili z izdajanjem poslovnega informatorja. JM Uspela razstava Tkanine Pestra izbira opreme za letovanje Že dobrih šest mesecev je minilo od takrat, ko smo lahko videli v naših prodajalnah oziroma smo lahko kupili dobro Merxovo kavo. Pred kratkim se je posrečilo naši sestavljeni organizaciji Merx kljub visoki devizni stimulaciji le zagotoviti nekaj ton kave in tako smo bili edini v Sloveniji, ki smo ponudili potrošniku vsaj nekaj tega tako dragocenega blaga. Potrošniki niso pričakovali kave, zato so bili toliko bolj presenečeni, naše prodajalke pa so prav tisti dan imele polna ušesa laskavih priznanj, ki so jih izražali kupci v prid naši sestavljeni organizaciji. V prodajalni Bonboniera so dobili za prodajo 112 kilogramov kave. Poslovodkinja Lidija Tamše je povedala: »Kavo smo pričeli prodajati ob 15. uri, vsak jo je lahko kupil samo lOdkg. Gneče sploh ni bito, za prodajo pa smo se tudi dobro pripravili. Ljudje sploh niso mogli verjeti, da imamo kavo, da jo lahko kupijo.« Pa še dogodek, ki sem ga videla prav v tej prodajalni. Vstopi skupina turistov in vpraša: »Ali imate čokolado?« Prodajalka prijazno odgovori: »Ne, čokolade nimamo, imamo pa kavo.« Eden izmed turistov se nasmehne: »Ali res? To je tista kava, ki jo lahko popijemo, ne?« Prodajalka: »Ne, pravo kavo imamo.« »To se pa lepo sliši, da je po dolgem času spet prava,« odvrne turist in takoj kupi lOdkg kave. Vsi ostali pa za njim. Ob hudi poletni vročini so si lahko občani Celja in okolice ogledali na Ingradovi ploščadi ob Ljubljanski cesti KAMP RAZSTAVO, ki jo je organizirala članica sozda Mera delovna organizacija Tkanina, prodajalna Trim. Razstava je bila odprta ves teden od devete zjutraj do sedmih zvečer. Na njej sta »dežurali« Nežika Domitrovič in Milena Fegeš, vedno dobro razpoloženi delavki prodajalne Trim. Za kratek razgovor sem zaprosila Mileno Fegeš. Povedala je: »Že lani smo imeli podobno razstavo, vendar ne v takšnem obsegu kot letos, saj prikazujemo oziroma razstavljamo šotore, razne vrste čolnov, ležalne stole, opremo za kampiranje, senčnike, ležalne mreže, viseče mreže, zračne blazine, roštilje, plinske kuhalnike in še mnogo stvari za kampiranje.« In kakšen je namen te razstave? Milena Fegeš: »Namen te razstave je vsekakor ta, da bi prodali čim več opreme tako na tem razstavnem prostoru pa tudi v trgovini. Ker pač nimamo v trgovini toliko prostora, da bi lahko razstavili šotore, čolne in prikazali vso ostalo opremo, smo se odločili za prikaz na prostem. Mislim, da smo svoj namen dosegli.« Koliko ste prodali do danes? Milena Fegeš: »V slabih treh dneh smo prodali za približno trideset starih milijonov in to predvsem šotore, čolne, motorje za čolne, ležalnike ter stile in mizice za kampiranje.« Ali so bili kupci samo Celjani? Milena Fegeš: »Prav zanimivo je, da so bili kupci iz različnih krajev, celo iz Kopra. To pomeni, da so tudi drugod ljudje zainteresirani za nakup te opreme, pa verjetno tudi nimajo možnosti, da bi si jo poprej ogledali.« Ali načrtujete v prihodnje še kakšno razstavo? Milena Fegeš: »Zaenkrat ne, čeprav bi zelo želeli predstaviti tudi zimsko športno opremo, vendar to ta hip ni izvedljivo, ker nimamo primernega prostora. Vsekakor pa bi bilo potrebno organizirati več takšnih in podobnih razstav, kajti prodajalci smo opazili, da ljudje kljub težki gospodarski situaciji in nizkim osebnim dohodkom še vedno zelo veliko dajo na šport m rekreacijo.« JM m 'M: § ».-C; v Se o zimskih športnih igrah sozda Mera z delegatskim vprašanjem (Nadaljevanje s 5. strani) Program je bil 16. 2. 1983 pripravljen in posredovan delovnim organizacijam. Isti program je bil dne 23. 2. 1983 obravnavan na kolegiju direktorjev DO. Predlog je bil na kolegiju soglasno podprt (glej zapisnik kolegija dne 23. 2. 1983). Drugih pripomb ni bilo. Delovna organizacija Potrošnik oziroma konferenca OOS DO Potrošnik dne 21.4.1982 na ta predlog ni mogla nič pripomniti. Druga konferenca sindikata DO Potrošnik pa je bila nekaj več kot leto kasneje in sicer 2. 3. 1983. Pripombe te konference komisija za šport in rekreacijo pri KOS sozda MERX ni mogla več upoštevati, saj je že organizacijski odbor za izvedbo zimskih športnih iger 6. 3. 1983 igre uspešno izvedel. Tudi glede množičnosti so bile igre uspešne. Komisija za šport in rekreacijo pri KOS je v skladu z dogovori pravočasno pripravila in posredovala plan stroškov in predlog financiranja vsem delovnim organizacijam oziroma konferencam sindikata in OOS, da so o tem razpravljali in to sprejeli. Kako so potekale razprave, ne vem, toda organizacijski odbor je dobival prijave ekip, kot je bilo predvideno. Vse je potekalo v skladu s sklepi do trenutka, ko je bilo treba poravnati tudi, po mojem prepričanju, sprejete obveze. Nekatere DO oziroma OOS iščejo vse mogoče izgovore, da bi zavlačevale ali se celo izognile poravnavi obvez. To zavlačevanje in ponovno obljubljanje, da bodo obveze takoj poravnali, onemogoča odboru, da bi pripravil končno poročilo o zimskih športnih igrah. Stanje v času odgovora na delegatsko vprašanje 'je naslednje: Predračun zimskih športnih iger vključno z zaključkom (posredovan vsem 16. 2. 1983) Pldnirani prihodki: — startnina po udeležencu po pravilih — prispevek DO — po številu zaposlenih Skupaj Dejanski stroški po računih brez avtobusnega prevoza Do 27. 6. 1983 so prispela plačila od DO Še neporavnane obveznosti od DO Poleg tega DO še niso poravnale: — stroškov avtobusnega prevoza ni plačala ena DO — obvez za nevrnjene startne številke (ekipe, ki so številke izgubile, morajo plačati dolžni znesek). Organizacijski odbor je znesek poravnal, ni pa se mu še posrečilo dobiti denarnih sredstev od ekip — dolg znaša 185.000. 00 din 59.800,00 din 100.000. 00 din 159.800,00 din 157.990,30 din 146.364,80 din 13.435,20 din 1.620,00 din Kot predsednik organizacijskega odbora zimskih športnih iger apeliram na komisijo za šport in rekreacijo pri KOS sozda MERX, naj vpliva na konference sindikata DO oziroma OOS in njihove komisije, da obveznosti poravnajo. Odbor bo potem takoj pripravil zaključno poročilo. Nespoštovanje dogovorjenega samo ovira normalno komuniciranje, vnaša zmedo in zmanjšuje ekspeditivnost. DO Potrošnik oziroma konferenca 2.700,00 din sindikata je po mnogih urgencah 22. 6. 1983 poravnala obvezo v višini 24.300,00 din. Istočasno pa je postavila delegatsko vprašanje o stvareh, o katerih bi se morali dogovoriti že pred igrami. Vsaj za konferenco sindikata DO Potrošnik neinformiranost ne bi smela biti vzrok nesporazuma, saj je namestnik predsednika konference sindikata tudi član organizacijskega odbora zimskih športnih iger. Jože Gračnar MERK VESTNIK »Z PRAVNE PRAKSE Odškodninska odgovornost več delavcev — povzročiteljev škode Če je povzročilo temeljni organizaciji škodo pri delu oziroma v zvezi z delom več delavcev, ki zanjo odgovarjajo, je mogoče odločati o odškodnini tudi po prostem preudarku. (Odločba Sodišča združenega dela SR Slo-venijei Sp 114-83 z dne 17. 3. 1983). Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku delavca predlagatelja, s katerim je zahteval, da mu temeljna organizacija vrne neupravičeno odtegnjen znesek od osebnega dohodka, zavrnilo pa je zahtevek temeljne organizacije, ki mu je ugovarjala, češ da ji je predlagatelj povzročil škodo v višini omenjenega zneska. Na pritožbo temeljne organizacije je pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo tako spremenilo, daje ugotovilo, da obstajata obe terjatvi, ki ju vsebujeta zahtevka in je predlagateljev zahtevek zavrnilo. V danem primeru je bilo ugotovljeno, da je temeljni organizaciji povzročilo škodo v zvezi z delom več delavcev, ki so bili pri njej v delovnem razmerju. Temeljna organizacija je škodo ocenila, nato pa je delavcem, ki so povzročili škodo, brez sodnega postopka odtegnila določen del osebnega dohodka, ustrezen deležu škode, ki naj bi ga povzročil posamezni delavec. 'Sodišče prve stopnje je ugodilo predlagateljevemu zahtevku, ker je tak poseg v osebni dohodek delavca nezakonit, zavrnilo pa je ugovor temeljne organizacije, ker v postopku po mnenju sodišča ni bilo mogoče natančno ugotoviti, kolikšen del škode so povzročili delavci in kolikšen del druge osebe. Pritožbeno sodišče je izpodbijano odločbo spremenilo, ker je ugotovilo, da je zahtevek predlagatelja sicer utemeljen, ugotovilo pa je, da je tudi zahtevek temeljne organizacije utemeljen. V danem primeru so bili za škodo odgovorni le delavci temeljne organizacije, višina škode je ugotovljena, povzročilo pa jo je več delavcev. V postopku ni bilo mogoče ugotoviti za vsakega delavca, kolikšen del škode je povzročil, vendar je bilo ugotovljeno,da so deli škode, ki jih je povzročil vsak izmed njih, različni. V takem primeru ne gre za stanje, ki ga ureja tretji odstavek 205. člena Zakona o združenem delu, ampak se upošteva 223. člen Zakona o pravdnem postopku, ki se po pooblastilu zakona uporablja tudi v postopku pred sodišči združenega dela. Ker je bil delavcu odtegnjen od osebnega dohodka znesek, ki je ustrezal predlagateljevemu deležu povzročene škode, je pritožbeno sodišče odločilo na zgoraj omenjeni način. Lastna udeležba pri nakupu stanovanja Delavec je dolžan sodelovati z lastno finančno udeležbo tudi v primeru, če je organizacija združenega dela sofinancirala nakup stanovanja, za katerega je pridobil stanovanjsko pravico delavčev zakonec. Obveznost lastne udeležbe temelji na samoupravnem splošnem aktu, pri čemer je posojilna pogodba le izvedbeni akt. (Odločba Sodišča združenega dela SR Slovenije Sp 285-82-3 z dne 18. 2. 1982). Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku udeleženega tozda in delavcu naložilo plačilo sorazmernega dela lastne udeležbe, čeprav je tozd le1 sofinanciral nakup družbenega stanovan ja, ki ga je drug tozd dodelil delavčevi ženi. Delavec je odklanja! plačilo lastne udeležbe zato, ker ni on imetnik stanovanjske pravice in ker tudi ni sklenil ustrezne posojilne pogodbe. Pritožbeno sodišče je delavčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje ter v svoji odločbi med drugim navedlo: Udeleženi tozd je sodeloval pri nakupu stanovanja s 50% vrednosti cene stanovanja in sicer z zneskom 580.000 din. Sofinanciranje je potekalo na podlagi pogodbe s tozdom, v katerem je zaposlena delavčeva žena. Oba tozda sta kot pravni osebi solastnici stanovanja, čeprav je stanodajalec tozd, v katerem je Nagradni razpis Pred nami je glavna poletna sezona in mnogo nas bo preživelo nekaj časa na dopustu v drugem kraju, večina ob morski obali. Veliko bo različnih doživetij — veselih, resnejših in morda celo jeznih. Kdor Želi, lahko z njimi razvedri tudi ostale sodelavce. Dogodek, zanimivo doživetje je potrebno opisati, morda fotografirati ali celo narisati in prinesti ali poslati v uredništvo gla- sila Vestnik, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje s pripisom: ZA NAGRADNI RAZPIS. Na prispevke ne pozabite napisati svojega točnega naslova. Tri najboljše bomo nagradili z lepimi nagradami, ki pa naj bodo za zdaj še skrivnost. Vse ustrezne prispevke (opisane dogodke, fotografije s komentarjem ali risbe), ki jih bomo prejeli, bomo objavili v Vestniku. Poročilo o službenem potovanju v Munchen zaposlena delavčeva žena, ki je postala tudi imetnica stanovanjske pravice. Pravilno je stališče izpodbijane odločbe, da mora delavec plačati sorazmerni del lastne udeležbe, čeprav sam ni postal imetnik stanovanjske pravice,: ampak je uporabnik stanovanja, za katerega je bila stanovanjska pravica dodeljena njegovi ženi. Udeležbo je dolžan plačati ne glede na to, da ni hotel podpisati posojilne pogodbe, ki je bila sklenjena na temelju 18. člena samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj. Delavčeva obveznost ne temelji na posojilni pogodbi, ampak na določilih samoupravnega splošnega akta, s čimer se zagotavlja enakopravnost delavcev pri delitvi sredstev sklada skupne porabe. Obveznosti v zvezi s plačilom lastne udeležbe se bodo določale v skladu s samoupravnim splošnim aktom ne glede na to, če delavec posojilne pogodbe ne bo podpisal. Namen potovanja v dneh od 8. do 10. 6. 1983 je bil ogled 12. mednarodne razstave pekarstva in pekarskih pripomočkov IBA 83 v Miinchnu. Razstava je bila organizirana na prostoru, ki obsega 8,5 ha v 21 paviljonih, razstavljalo je 641 razstavljavcev iz 19 dežel in s treh kontinentov (Severna Amerika, Azija, Evropa). Tako ogromen prostor si je nemogoče podrobno ogledati, vsaj ne v času, ki je bil nam na razpolago. Predvsem je vse podrejeno kupcu — potrošniku teh dobrin. Le-tega želijo prepričati o boljši kvaliteti, ki je plod novih tehno-. logij na osnovi novih tehničnih pridobitev. Znano je namreč, da poraba kruha upada, kar pripisujejo raznim kuram za vitko postavo. Seveda ta ocena velja samo za razviti zahodni svet. V grobem bi lahko razstavljene eksponate razdelili na pekarniško opremo, pakirne stroje, laboratorijsko opremo ter pekarske dodatke. Od zadnje IBA 1980 je opazen velik tehnični napredek pekarskih peči, strojev in posebno hladilne tehnike. Nemški in ostali proizvajalci prikazujejo široko ponudbo pekarskih peči, strojev in priprav za pekarsko obrt in samo delno za pekarsko industrijo, pri čemer je težišče nemških proizvajalcev izrazito na obrti za različne velikosti obratov, čeravno na več mestih reklamirajo geslo: 1000 Miinchenčanov zadovolji v 1 uri 1 delavec. Poudarki v razvoju, ki jih na IBA 83 ne moremo in ne smemo prezreti, so bili v: 1. ) vgraditvi mikroprocesorjev za avtomatizacijo in natančnejše vodenje — krmiljenje poteka dela — npr. pri pekarskih pečeh, komorah za fermentacijo in strojih za mešanje; ta tema je postala posebno aktualna z uvedbo 5-dnevnega delavnika in s skrajšanjem delovnega časa, 2. ) prihranku energije in zaščiti okolja, posebno z izboljša- Kratko obvestilo Junija je tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« vsem prejemnikom do 50% zmanjšala dobavo predvidenih količin roto papirja (glede na letošnji plan) . Težav in problemov tovarne iz Krškega, ki s svojo proizvodnjo pokriva okoli 80 % vseh jugoslovanskih potreb, ne bi na dolgo in široko razlagali. Dejstvo je, da sama tovarna ni mogla neposredno vplivati na odpravljanje težav, čeprav so povečali obseg proizvodnje in tudi produktivnost. Glede na pomen toyarne »Djuro Salaj« in njene proizvodnje poskušajo probleme reševati v republiki pa tudi s pomočjo zveznega izvršnega sveta. Vendar bo na ta način zagate mogoče reševati le dolgoročno. Ta hip pa še ni mogoče natančno reči, do kdaj bodo veljale omejitve pri dobavi. Jasno pa je, da z razpoložljivim roto papirjem ni mogoče natisniti vseh časopisov in drugih publikacij. Zato je problematiko obravnaval sekretariat tiskovnega sveta RK SZDL v razširjeni sestavi (17. 6.) in sprejel naslednja stališča: — glede na razpoložljive količine roto papirja v treh osred- njih časopisno-založniških hišah v Sloveniji imajo pri tiskanju prednost trije politično-informa-tivni dnevniki, ki pa morajo le toliko skrčiti svoj obseg, da s tem ne bo bistveno ogrožena njihova temeljna vsebinska zasnova; — obseg regionalnih glasil, političnih tednikov in verskega tiska naj se zmanjša na še sprejemljivo razumno mero; — glede vseh ostalih edicij do nadaljnjega velja dogovor, da se tiskanje začasno preloži v soglasju z njihovimi ustanovitelji oziroma izdajatelji. To zadnje velja tudi za glasila v ozdih, ki so tiskana na roto papirju. Ne glede na to, da so težave verjetno kratkoročne, pa je treba pri teh glasilih takoj predvideti, kaj napraviti, oziroma kako izdati glasilo, če roto papirja ne bo! Večinoma gre za glasila večjih delovnih organizacij ali sozdov in praviloma z veliko naklado. To pa pomeni, da bi prehod na drugačen tisk oziroma drugačen papir ta glasila podražil . Zato bo treba dolgoročno razmišljati tudi o drugačnem zagotavljanju pretoka informacij, posebej v sozdih. Vabilo v bolj zdravo in lepšo prihodnost Ali veste, kako zelo čudovita je lahko narava? Ali veste, da to čudovito naravo nekateri zavestno uničujejo? Ali veste, da ni lepše stvari, kot v rojevajočem se jutru, ko se dviga nežna megla, nekje v objemu gozda poslušati tišino, ki jo včasih blago premoti ptičje žgolenje? Ali veste, da vam lahko gozd nudi zdravje, pomiritev in še marsikaj? Ali veste, da lahko v gozdu nabirate razna zdravilna zelišča, sadeže in gobe? Ali veste, da je v Sloveniji približno 2.000 vrst gob? Ali veste, da nekatere gobe zaradi človekovega neznanja tudi izumirajo? Vprašanj bi lahko bilo še in še. Kaj pa odgovori? Odgovore na vsa ta skrivnostna vprašanja lahko dobite, če se vključite v naše vrste. Vsi skupaj bomo s predlogi in samimi dejanji reševali naravo in spoznavali njene skrivnosti. Otroci naših otrok nam bodo hvaležni, ker jim bomo pomagali ohraniti vsaj delček narave. Vpišite se v gobarsko družino BISERNICA! Z ekskurzijami, predavanji, determinacijami (določanjem vrste gobe), izleti, sestanki in še z raznimi akcijami bomo skupaj skrbeli za varstvo okolja in tudi razširjali naše znanje. Več nas bo, več bo idej. Torej zaključimo naše vabilo z eno samo mislijo: Pridite, pomagajte sebi, družbi, zdravju in prihodnosti! Vse informacije glede članstva in načrtovanih akcij lahko dobite na sedežu gobarske družine Bisernica vsak drugi ponedeljek od 17. do 19. ure v ulici bratov Vošnjak št. 1, Nova vas (v prostorih krajevne skupnosti). Gobarska družina Bisernica, Celje njem pekarskih peči in naprav Za prihranek energije, 3. ) varstvu pri delu in preprečevanju poklicnih bolezni, posebno z različnimi ukrepi za preprečevanje prašenja z moko, 4. ) izboljšanju obstojnosti in kvalitete pekarskih izdelkov z uporabo zaščitnih plinov pri pakiranju in hitrem zamrzovanju, 5. ) uporabi ekstrudorjev, posebno v pekarski industriji. Na teh področjih so težišča razstavljenih novosti in izboljšav. Poleg tega so prikazane še številne izboljšave pri obstoječih pekarskih pečeh, strojih in drugi tehniki, ki na splošno služijo povečanju kapacitet in optimaliza-ciji delovnega procesa v velikih in manjših pekarnah. Kljub tako velikemu razstavnemu prostoru ni možno prikazati vseh možnosti uporabe, tako da je delovanje naprav pretežno le ponazorjeno. Zanimivo je bilo tudi doziranje moke, vode in primesi. Na tem področju je opazen napredek z računalniki in brez njih. Velika ponudba silosnih naprav za moko pokriva potrebe pekarn vseh velikosti. Tu je avtomatika krmiljenja dopolnjena s kombinacijo tehtanja, doziranja moke in vode ter z regulacijo temperatur. Ena naprava te vrste obsega 8 silosov za moko in jo lahko dopolnimo z napravo za doziranje mikro komponent npr. za kvas, sol, pecilni prašek itd. (do 40 komponent). Vodimo lahko največ 99 programov. Pozornost vzbuja naprava z brezprašnim transportom moke od silosa do gnetilne posode, ki ima skoraj za prah nepropustno h avbo iz nerjavečega jekla in z odsevanjem moke s povratkom v silos. Zanimiv je tudi bil gibljiv sesalec za moko, ki ga lahko namestimo v vsak prostor pekarne, kjer je pač v danem trenutku največ prahu. Posebno pozornost smo posvetili pakirnim strojem. Razstavljeni stroji imajo velike- zmogljivosti, zavzemajo malo prostora in so zanimivi zaradi večnamenskosti pakiranega materiala (PVC, P E. PP, CE). Omeniti velja še plastične košarice za vzhajanje kruhov. Tu smo dobili idejo za domačo rešitev. Konditorska oprema je bila prav tako pogosto zastopana, vendar ji zaradi pomanjkanja časa nismo posvetili več pozornosti, razen strojem za čokoladi-ranje, ki bi jih prav tako lahko izdelali doma, ker v bistvu niso zahtevni. Velik napredek kaže razstavljena laboratorijska oprema — od klasične (Brabender) do aparatov z računalniki ter končno do popolnega analitičnega avtomata, ki opravi v nekaj sekundah analize, za katere je sicer potrebno 2 dni dela. Pekarski dodatki in izdelki so kazali težnje po kruhu iz ržene moke in iz celega zrnja. Kruh se vse bolj pakira v majhnih količinah in narezan. Na sejmu ni bilo videti opreme iz socialističnih držav, razen iz Jugoslavije. Poročilo so podali: Zoran Nikolič, Milan Nikolič Leon Trunki' Nov odlok o priznanjih in nagradah občine Celje Posameznikom in organizacijam se za uspehe in dosežke splošnega pomena, še zlasti pa pri pospeševanju razvoja občine, širjenje njenega ugleda in za sodelovanje z njo, podeljujejo naslednja priznanja in nagrade: — proglasitev za častnega občana, — nagrada Slavka Šlandra, — priznanje samoupravljal-cu, — priznanje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, — celjski grb, — priznanje občine Celje, — plaketa mesta Celja. Pobude za podelitev priznanj in nagrad lahko dajejo delovni ljudje, občani, organizacije združenega dela, delovne in krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva, enote ter organi oboroženih sil SFRJ, državni organi ter druge skupnosti. Proglasitev za častnega občana opravi občinska skupščina, ki podeljuje tudi nagrado Slavka Šlandra in priznanje samoupravljala!. Celjski grb, priznanje občine Celje in plaketo mesta Celja podeljuje izvršni svet občinske skupščine. Priznanje splošnega ljudskega odpora in DS pa podeljuje svet občinske skupščine za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Za častnega člana se lahko pri-glasi oseba, ki je izredno zaslužna za razvoj socialistične samoupravne družbe, za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, za utrjevanje miru v svetu, za razvoj in dosežke na kateremkoli področju človekove ustvarjalnosti oziroma za pomembne dosežke v razvoju občine. Častni občan ima pravico do dodatka k osebnemu dohodku, če njegov osebni dohodek ne dosega določene višine. Nagrado Slavka Šlandra podeljujejo za najvišje dosežke, izredne stvaritve ali vrhunske uspehe na vseh področjih življenja in dela, ki so splošnega pomena za občino ali prispevajo h krepitvi njenega ugleda. Nagrado Slavka Šlandra lahko prejme posameznik tudi za izredno pomembno življenjsko delo. Nagrada je denarna in se podeljuje praviloma ob občinskem prazniku. Priznanje samoupravljalcu dajejo za izredne dosežke na področju razvoja samoupravljanja in delegatskih odnosov, podeljuje pa se ob občinskem prazniku. Priznanje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite dajejo za dosežke na področju razvoja, krepitve in podružblja-nja ljudske obrambe, civilne zaščite, varnosti in družbene samozaščite. Podeljuje se vsako leto ob dnevu varnosti in oboroženih sil. Celjski grb dajejo za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine ter mesta Celja na kulturnem, športnem in drugih področjih. Celjski grb dajejo v obliki kovinskega ščita, na katerem so tri šesterokrake zvezde. Priznanje občine Celje se daje" za pomembne uspehe in dosežke na vseh področjih ustvarjalnosti v občini, z namenom, da se spodbudi nadaljnje ustvarjalno delo. Plaketa mesta Celja se daje za kakovost izdelkov, razstavljenih na sejmih in razstavah v občini Celje. Podeljuje se v treh stopnjah: zlata, srebrna in bronasta plaketa. -mj JULIJ 1983 NAGRADNA KRIŽANKA ZA NAŠ DRUŽINSKI KROG □ MsmovEc ZA STO P4AJEMNMA ZA STANOVANJE TELEVIZIJSKI SPNE-JEMNIK VELIK kOS POHIŠTVA REKA V VOJVODINI •LAŽJA OSLiKA KOZ (medte.) NEKAV SR ITALIJI, LEVI PRITOK TIBERE IGRALKA GARDNE R SL. BRAZIL. NOGOMETAŠ SLOV. ŠA-HISTPUC BOGASTVO GOZDOV GOLJUFIJA KRAJŠE POTOVANJE FRANC. MOŠ. ONE LEBLAMCOV KNJIŽNI JUNAK LUPIN GL. MESTO TURČIJE HITER FR. PLES ZAKLJUČNI DEL SKOKA SESTAVIL: R. N. POVRŠINE, OBMOČJA TEŽKO TA-UIVA KOVINA (Ta) GOROVJE V SEV. BOSNI BESEDE •REZ POUDARKA FILMSKI PRODUCENT (ARTHUR) TRBBOŠA-TOST STEBRA (v ar- hMeMurt) ATEMND SVETIŠČE SUROVINA ZA PLATNO VRBtA ZEMLJE GRAPA, SOTESKA NAPLAČILO, nadav STAR SLOVAN RIBJA. KOŠČICA UPANJE, NADA REKA V ČRNI GORI POKRAJINA V SEVERNI ŠPANIJI IGRALEC POLIČ ŽIVALSKA KRMA JAPONSK' BORILNI ŠPORT UGLEP, VELJAVA VIŠJI OFICIR KOTOR ARHITEKT SAARINEN 1 ILOVNATA I PRST PISATELJ MEŠKO KARLOVAC ZELEN O- KRA8NI KA; MEN, NEFfŠ I KAČJI GLAS DEBELA PALICA VISOKA IGRALNA KARTA IGRALKA KARIČ BARVA IGRALNIH KART MESTO V JUGOZAH. ROMUNIJI, SREDIŠČE OLTENIJE HRVAŠKI SKLA- DATEU (KRSTO) ANNY ONDRA ŽITNO SOCVETJE Zbor partizanskih društev Jugoslavije na mnogoboju 1983 Konec junija smo se na dolgo pot v Črno goro odpravili zastopniki društev Partizan, da bi se udeležili 29. partizanskega mnogoboja Jugoslavije. Tu seje zbralo okrog 1000 športnikov in športnih delavcev iz vseh republik in pokrajin. Iz Ljubljane sta odpeljala dva avtobusa s sto potniki, od teh pa jih je bilo kar 38 iz Partizana Gaberje iz Celja. Posebej je potrebno poudariti, da nas je kar pet članov zaposlenih v delovnih organizacijah članicah sozda MERX, in sicer Milenko Andušič in Zdenka Zimšek v Blagovnem centru, Marjana Giis v MODI, Jelka Gaberšek v TEKU in Jana Mladenovič v DS SS SOZD MERX, ki pa žal ni mogla potovati z nami. Sicer pa so bili z nami športniki iz najrazličnejših krajev naše republike — iz Kopra, Novega mesta, Slovenj Gradca,Maribora, Bakovec, Škal, Gorij, Mozirja, Prebolda, Šoštanja in Ljubljane. Organizator letošnjega srečanja je bil Partizan iz Črne gore. Pot je bila izredno naporna, vendar jo je ves čas spremljala pesem. V jutranjih urah smo prispeli v Pljevlje, kjer so nas sprejeli gostitelji — predstavniki rudnika. Izmenjali smo darila, značke, zastavice in že smo nadaljevali vožnjo v Žabljak pod Durmitorjem. Ta kraj leži na največji nadmorski višini na Balkanu, na 1465 m, ob prečudovitem Črnem jezeru in pod znamenitimi vrhov Durmitorja, ki so se zasneženi bleščali pod sončnimi žarki. Nepozabna je tudi vožnja preko izjemno oblikovanega mostu, preko Tarskega konvoja. Sam kraj krasijo številni novi hoteli, moteli in bungalovi. Otvoritev s kulturnim programom je bila na trgu v centru Zabljaka. Od tu smo se udeleženci podali na desetkilometrski marš do mesta, kjer je bila leta 1940 osma pokrajinska konferenca KPJ za Črno goro, Sand-žak, Boko, Kosovo in Metohijo, te se je udeležil tudi tovariš Tito. Vsi udeleženci smo odprli tudi spominski park Partizan. Organiziran je bil še izredno zahteven orientacijski pohod, ki pa za člane našega društva zagotovo ne bi bil pretrd oreh, če jih ne bi pri reševanju nalog in iskanju kontrolnih točk zmotil hud naliv. Seveda pa so organizatorji poskrbeli tudi za veselje, ples in zabavo. Na tovariškem srečanju je naše društvo sodelovalo s programom aerobne gimnastike — in ni potrebno posebej poudarjati, da smo poželi aplavz. Ob zaključku seveda ostaja še najpomembnejše na tej veliki športni manifestaciji — razglasitev najboljših društev Partizan v minulem letu in podelitev prehodnih zastav predsednika Tita, ki je bil vse do svoje smrti pokrovitelj te prireditve, ter kristalnih vaz najboljšim mestnim in vaškim krajevnim skupnostim. Iz naše republike je zastavo prejelo društvo Partizan iz Gorij, sicer pa so jo dobila še društva iz Vareša, Prilepa, Borova, Smedereva, Novega Sada, Peči in organizacija za rekreacijo ZTKO občine Titograd. Najboljšim društvom, športnim in delovnim organizacijam iz vseh republik in pokrajin je bilo razdeljenih še 35 specialnih diplom Partizana Jugoslavije. Naše društvo je vsa ta priznanja že prejelo, saj smo že vrsto let najboljši v naši republiki. Takšno srečanje partizanskih društev pomeni enotnost v akciji in programski usmeritvi in je le del tiste množične športne aktivnosti, ki se vse leto razvija v društvih po vsej Jugoslaviji. Udeleženci partizanskega mnogoboja smo se razšli z lepimi željami, da se ponovno srečamo prihodnje leto v Srbiji. Zdenka Zimšek lEiiiiii « ‘ i Ekipa za mali nogomet DO Blagovni center: Marjan Prevolnik, Boris Tamše, Friderik Meznarič, Konrad Breznikar, Avguštin Veronik, Danilo Vrečko Tradicionalno srečanje nogometašev V delovni organizaciji Blagovni center je mnogo športnic in športnikov, zato ni čudno, da jih društva in delovne organizacije večkrat povabijo na svoja srečanja. Pri moških je zanesljivo najbolj popularen mali nogomet, saj ga igrajo vsi od najmlajših do najstarejših, pri ženskah pa je to odbojka. V vseh delovnih okoljih je precejšnje šftvilo priznanih nogometašev, ki igrajo v občinski, zimski in sindikalni ligi. Že tradicionalno pa je srečanje na turnirju, ki ga organizira Partizan iz Dramelj. To ekipo sestavljajo delavci TDO Potrošnik in krajani krajevne skupnosti Dramlje. Leta 1982 je prepričljivo zmagala ekipa Blagovnega centra, letos pa je morala priznati premoč ekipe iz Dramelj, saj je v finalni tekmi izgubila z rezultatom 4:2. Takšni turnirji so priložnost za medsebojno spoznavanje delavcev iz članic sozda MERX in seveda krepijo tovarištvo, zato ponovno poudarjamo, da bi takšnih srečanj moralo biti še več in v vseh športnih panogah. Naj to velja kot pobuda športnim refe- rentom, ki skrbijo za organizacijo športa in rekreacije v delovnih organizacijah članicah sozda MERX. Zdenka Zimšek Pa še to.. Za prvomajsko nagradno križanko je prišlo doslej rekordno število rešitev. Zato smo po žrebanju pogledali, od kod so prišle in ugotovili, da so rešitve poslali iz skoraj vseh naših temeljnih in delovnih organizacij, po čemer lahko sodimo, da glasilo vendarle prebirajo tudi v naših bolj oddaljenih enotah. Eni izmed rešitev je bilo priloženo pismo našega upokojenca za uredništvo. Odločili smo se, da ga objavimo, saj je zanimivo, kako glasilo ocenjuje naš upokojenec Peter Romih. Takole piše: »Pošiljam vam rešitev nagradne križanke iz vašega-našega glasila. Do rešitve res ni bilo težko priti, toda včasih mi vendarle na koncu še kakšna črka manjka. Na splošno pa je njihova Rešitev križanke iz 4. številke Vestnika SKALOVITOST, MAO, SB, KOLABORACIONIST, TON, ANABAZA, ELTON, OMELO, LAV AL, PTA, DESKANJE, AKA, ARNO, BIRT, RAŠ, TOZD, OL. ENTREE, VELEPRODAJA, VN, TANIN, ARA, LIE, ITALIANISTIKA, KARATE, NAONIS IZID ŽREBANJA: '1. nagrada 500,00 din: Ivan AKERMAN, Muzejski trg 8, 63000 Celje 2. nagrada 300,00 din: Renata HARTMAN, Podš-mihel 21, 63270 Laško 3. nagrada 100,00 din: Ernest ŠPEH, Mozirje 258, 63330 Mozirje 4. nagrada 100,00 din: Rafael URANC, Trg 9, 62391 Prevalje težavnost ravno pravšnja. Pa še to: mislim, da križanka kar precej popestri glasilo, iz katerega sicer lahko izvem vse pomembnejše stvari, ki se dogajajo v naši sestavljeni organizaciji Merx. Zelo všeč mi je tudi to, da je del prostora v glasilu namenjen tudi našim delavcem, včasih se spomnite tudi upokojencev. Lahko bi rekel, da je glasilo vsestransko, saj je v njem poleg pomembnih stvari še prostor za kulturo in šport. Skratka, zdaj res ne bi bilo lahko najti slabe točke našega glasila. Morda bi bilo lahko včasihvsajza nas upokojence malo več humorja. Čestitam uredniškemu odboru za uspešno in dobro opravljeno delo in upam, da bo tako tudi v bodoče.« Seveda se Petru za čestitke in spodbudne besede o našem glasilu lepo zahvaljujemo. Uredništvcs