ste«. 28.
o Ljubljani, v torek, dne 4. februarja 1908.
Leto xxxvi.
Velja po poŠti:
M celo leto naprej	K 26'—
ia pol leta „	„ 13 —
za četrt leta „	„ 6-50
ca en mesec „	„ 2 20
V upravniStvu:
za celo leto naprej	K	22 40
za pol leta „	„	1120
za četrt leta h	h	5'60
za en mesec „	„	1-go
Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
_ dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi sc
nc vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stanu enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem c.b-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, iivzemSi nedelje in prainikc-, ob pol 6. url popoldne.
(Jpravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
---Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188.
Liberalno mizeriia.
V nedeljo so liberalci zborovali v Ljubljani, da izbero svoje kandidate. Še nikdar niso bili tako klavrni, dasi so sklicali skupaj vse, kar je njihovega. Načelnik liberalne stranke Hribar je v tem odločilnem trenutku ušel v Dalmacijo in prepustil stranko njeni usodi. Dr. Tavčar je bil zopet na vrhu in govoril je vsaj odkrito, tako da vemo, pri čem da smo.
Dr. Tavčar je povedal v svojem govoru, da se liberalci bore samo še za mesta, kmečke občine so prepustili ljudski stranki. Evfemistično se je izrazil dr. Tavčar, da bodo v kmečkih volivnih okrajih volitve »kolikor toliko mirne.« Grozdje je liberalcem prekislo, zato ga tako velikodušno prepuščajo drugim.
Pa tudi o mestih so se na celem shodu razgovarjali samo o mestni skupini Kamnik—Tržič—Radovljica, kjer kandidira okrajni glavar pl. Detela. Bilo je silno komično, kako so razpravljali o tem okraju. Dr. Tavčar je proglasil dr. Detelo za »obrabljenega birokrata«, torej za čisto nesposobnega kandidata. Če jc pl. Detela res tak, čemu se ga pa potem tako strašno boje, da so celo ministrskemu predsedniku Becku brzojavili dolgo brzojavko, v kateri prosijo, naj prepove glavarju Deteli, da ne sme kandidirati? Obrabljeni birokrati so po naši izkušnji vsi liberalci; čemu se je torej ves liberalni tabor tako grozno prestrašil, če kandidira »obrabljeni birokrat«?
Dr. Tavčar nam je pa postregel tudi z neko povestico. Pravi, da je bil koncem meseca decembra preteklega leta pri ministrskem predsedniku Becku, ki mu je baje zatrdil, da ne bo smel noben političen uradnik sprejeti kandidature in da bodo morali biti politični uradniki čisto nepristranski. Kako se to strinja s toliko hvali-sano liberalno ljubeznijo do uradništva? Doslej so vendar liberalci povsod in vedno trdili, da so oni poklicani zastopniki uradništva in da ni ljubezni do uradništva drugod, kakor pri njih. Zdaj pa se oglasi samostojni uradnik, da bi kandidiral, pa planejo po njem in ga hočejo ubiti! Nam je gospod glavar pl. Detela, dasi osebno simpatična oseba, vendar politično tuj, saj je izjavil, da ne pristopi v deželnem zboru nobeni stranki in nobenemu klubu. Čemu se torej tako zaganjajo vanj?
Zelo huda prede liberalcem v tem j okraju, če smemo verjeti najbolj zanesljivi priči dr. Vilfanu, ki je protikandidat Dete-lov. Dr. Vilfan je naravnost povedal, da bo proti Deteli propadel in je za to nehvaležno nalogo predlagal kakega Kamniča-na. Fajdiga iz Kamnika je bil pa tega mnenja, da je za Durchfallskandidata bolj pripraven dr. Vilfan in ni hotel iti po kostanj v ogenj. Kakor bolnemu otroku so prigovarjali dr. Vilfanu, naj se žrtvuje, in Fajdiga se je celo daleč spozabil, da je dr. Vilfanu obljubil cele tri četrtine kamniških glasov, kar se jc celo dr. Vilfanu zdelo preoptimistično. Dr. Triller je nato izgovoril, kakor vedno, najmodrejšo besedo. Rekel jc dr. Vilfanu: Ako zmaga, bo naj-sijajnejša njegova zmaga, če pa propade, bo najčastnejše propadel. Dr. Triller je res Sokrates liberalne stranke: Sama čast in sijajnost v obeh slučajih! Kdo bi se mogel temu upirati? In srce dr. Vilfanovo se je začelo širiti in mehčati. Ko je pa dr. Triller v junaški ekstazi predlagal brzojavko na Becka, da mora kratkomalo prepovedati Deteli kandidaturo, pa je nastalo v poročilu »Narodovem« — »velikansko navdušenje«. Če le niso delali liberalci računa brez — Becka!
Dr. Tavčar si je privoščil tudi barona Schvvarza. Nekoč so vprašali dičnega liberalnega kolovodjo, čemu vsake kvatre enkrat napade v »Narodu« gospoda Bo-židara Schvvarza? In je odgovoril, da je to potrebno, ker kadar hoče od Sclnvarza kaj doseči, ga napade v »Narodu« in ga tako preplaši, da mu potem takoj ugodi. Med liberalcj kroži neki izrek gospoda deželnega predsednika Sch\varza, ki se je izrazil: Za božjo voljo, tega ne smemo, sicer pridemo v »Narod«! Na to slabost gosp. Schvvarza greši dr. Tavčar, in zato je dregnil zopet vanj, da bi ga oplašil. Veliko modrosti ni v tej kurjeveški politiki; mi se smejcmo liberalnemu »Don Ouichotu«, ki tako grozeče jaha na svoji polomljeni politični Rosinanti in si predstavlja, da se klanjajo dežele in kraljestva njegovemu ba-haštvu. Prazen sod!
Politični velegovornik liberalne stranke in spodrsnjeni kandidat, lepi dr. Novak, je podal liberalcem ekspozč njihovega položaja. iz katerega v pouk in zabavo doslovno citiramo: »Klerikalci menijo, da ne manjka že ničesar drugega, kakor samo še zadrgniti vrv, katero so nam ovili krog
vratu . . . Zgodovina naša se iznova začenja ... orožje se sveti... napol neumno ošabna, napol »farizejsko« hinavska klerikalna stranka bo izginila s površja .. klerikalna stranka je dosegla dramatični višek ... slavi orgije, toda to veselje ni čisto ... naprednjaki trdno stoje in ne spreminjajo svojega prepričanja ... jedro na-prednjakov je ostalo.« itd. Dasi je branje takih čenč lahko tudi zanimivo, omenimo samo dve stvari iz tega mladostne neizkušenosti prepojenega govora.
1.	^Neodvisne kandidature« v ribniškem in notranjskem kmečkem okraju je proglasil dr. Novak kot liberalne, katerim obljublja vso pomoč liberalne stranke. Toliko v pouk Ribničanom in Notranjcem!
2.	Dr. Novak vprašuje: Zakaj ni mogoča vol. reforma v kranjskem deželnem zboru, po kateri bi nemški veleposestniki izgubili svoje mandate, če je mogoča taka reforma na Goriškem in v Istri? — Neizkušeni dr. Novak ne ve, da veleposestniki lahko preprečijo sklepanje o vsaki volilni reformi s tem, da zapuste zbornico. Naj gre dr. Novak pregovarjat veleposestnike, da se naj prostovoljno odpovedo svojemu privilegiju! Kadar bo to opravil, pa naj zopet govori, dotlej naj pa ponižno molči!
Kandidate so postavili liberalci tiste, ki jim jih je nasvetoval »Slovenec«: Za mesto Ljubljana: odvetnik dr. Ivan Tavčar in odvetnik dr. Karel Triller. Za mestno skupino Kranj-Škofja Loka tovarnar Ciril Pire. Za mestno skupino Vrhnika-Po-stojna-Lož graščak .Josip Lenarčič. Za mesto Idrija učitelj Engelbert Gangl. Za dolenjska mesta Novo mesto -Višnja gora-Črnomelj-Metlika-KostanjevicaKrško notar Ivan Plantan. Za mestno skupino Kam-nik-Tržič-RadovIjica odvetnik dr. Janko Vilfan.
Izmed teh je najzanimivejši Gangl, kateremu so socialni demokratje tako program revidirali in popravili, da je liberalec samo še po imenu. Pa je to liberalcem vse eno in — Ganglnu tudi.
Tako stopa liberalna stranka v volilni boj v znamenju velike mizerije.
Voiluno jibsnle.
Shod v Št. Petru na Krasu.
V nedeljo, dne 9. t. m., popoldne ob 3. uri, bo v Št. Petru na Krasu volilni shod
v posojilnični hiši. Povabljeni so somišljeniki S% L. S. tudi iz sosednjih občin: Ko-šana, Šmihel, Slavina, Zagorje.
Dolenjske kmečke občine.
Včeraj so se v Ljubljani sešli zaupniki iz kmečkih občin sodnih okrajev Litija-Mokronog - Radeče-Trebnje-Višnja gora-Zužemberk, ki so se zedinili, da proglase za deželnozborske volitve v tem volilnem okraju sledeče tri kandidate: Bivši deželni poslanec g. Fr. Košak, župan na Grosupljem, dr. Evgen Lampe, stolni vikar v Ljubljani, in g. France Vehovec, župan v Žužemberku, S tem je število kandidatov S. L. S. v kmečkih občinah dopolnjeno.
Liberalec se vsiljuje Belokranjcem.
Prišel nam je danes sledeči letak v roke (barva je rdeča): Belokranjci! Dne 21. februarja t. I. volimo vsi kakor en mož za svojega poslanca moža iz svoje srede, ker edino tak pozna vse naše potrebe, to je Julij Macelle, župan in posestnik v Gra-dacu. — Belokranjski kmetje. — Prvo, kar jc opomniti, je. da je ime kandidata pokvarjeno. Na njegovi hiši se namreč bere Julius Mazelle. Ta mož je liberalec in je volil z liberalci. Doslej se je brigal za slovensko politiko, kakor za farno cerkev, kamor navadno nikdar ne pride. Doslej se je zanimal le bolj za razprodajo velepo-sestev. Da je sedaj stopil na tuja tnu tla politike. tega niso krivi belokranjski kmetje, ampak kakor vse kaže, liberalna »inteligenca«, na čelu znani Rauch. Ti so ga torej nekoliko potegnili. Kajti belokranjski kmetje ne bodo volili njega, marveč izkušenega drž. poslanca dvornega svetnika Šukljeta, to pa od Gorjancev do Kulpe in kočevskih planin!
+ Volitve v kranjskem veleposestvu bodo dne 6. marca. Današnji uradni list naznanja, da jc v tej skupini 82 volivcev.
Po umoru portugalskega Kralja
in prestolonaslednika.
Grozni umor v Portugalu vzbuja so-žalje po celem omikanem svetu. Svetovna javnost se peča pred vsem ž njim. Dohajajo še vedno poročila, ki opisujejo podrobno strašno dejanje.
Zarote proti portugalski kraljevi rodbini.
Kralj Karo! in portugalska kraljeva rodbina je že dolgo vrsto let na anarhi-
LISTEK.
DUamantl kralja Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M.
(Dalje.)
»Odprite svoja usta,« sem dejal Goo-du, ki je nemudoma odprl svoje ustnice in zrl v starega možaka, kakor razljučen pes, in odkril njihovim začudenim pogledom dve tanki plasti gumija, ki je bil tako nedolžen, kakor zobje novorojenega slončka. Njegovi gledavci so kar zijali.
»Kje so njegovi zobje?« so zaklicali, »s svojimi lastnimi očmi smo jih videli.«
Good je obrnil svojo glavo naokoli in z izrazom neizrekljivega zaničevanja zamahnil preko svojih ust. Nato jih je zopet odprl in tamkaj ste se zopet svetili dve vrsti lepili belih zob.
Mladenič, ki je vrgel nož. se je zgrudil v travo in začel tuliti strahu, kolena starega moža pa so se kar tresla od strahu.
»Vidim, da ste duhovi,« jc rekel jecljajoč: »ali je kedaj človek, rojen od ženske, imel brado samo na eni strani svojega obraza in ne na drugi, ali okroglo in prozorno oko, ali zobe, ki so sc premikali in razstopili in zopet zrastli? Prizanesite nam, gospodje?«
Imeli smo srečo, in nepotrebno je omeniti, da sem skakal od veselja.
»Naj bode,« sem dejal s kraljevskim nasmehom; »ne, zvedite resnico. Mi prihajamo z drugega sveta, Akoravno smo ljudje, kakor vi; mi prihajamo,« sem nadaljeval, »z največje zvezde, ki sveti po noči.«	^
»Oj! Joj!« je stokal zbor začudenih domačinov.
»Da, da,« sem nadaljeval, »tako je, zares,« in zopet sem se milostno nasmejal, ko sem izrekel to neznansko laž. »Mi prihajamo, da ostanemo nekoliko časa nri vas in vas blagoslovimo s svojo navzočnostjo. Kakor vidite, prijatelji, pripravil sem sc na to s tem, da sem se naučil vašega jezika.«
»Tako je. tako je!« je dejal zbor.
»Samo, moj gospod,« je rekel stari mož, »naučil si se ga zelo slabo.«
Nejevoljno sem ga pogledal in obmolknil je od strahu.
»Sedaj, prijatelji,« sem nadaljeval, »vi morda mislite, da bodemo po tako dolgi poti imeli pogum, da maščujemo tak sprejem. da morebiti usmrtimo ono brezbožno roko, ki je — ki je, na kratko povem — vrgla nož proti glavi onega, čegar zobje prihajajo in odhajajo.«
»Prizanesite mu. gospodje!« je rekel stari mož milo proseče. »Kraljev sin jc in jaz sem mu stric. Ako sc mu kaj zgodi,
zahtevali bodo od mene njegovo kri.«
»Da, tako jc v resnici,« jc z velikim povdarkom potrdil mladenič.
^Morebiti dvomite, da nimamo moči maščevati se,« sem nadaljeval. »Stojte, da vam pokažem. Na noge, ti pes iii suženj (ko sem nagovoril Umbopo na divjaški način), daj mi ono čarobno cev, ki govori,« in namignil sem na repetirko.
Umbopa se je vzdignil in mi je z nekim izrazom v obrazu, ki je bil skoro podoben divji jezi, kakor je nikdar nisem videl na njegovem obrazu, izročil puško.
»Tukaj je, gospod gospodov,« je rekel z globokim poklonom.
Ravno, ko sem zahteval puško, sem zapazil majhno gorsko antilopo, ki je stala na neki skali kakih sedemdeset korakov daleč, in sklenil sem. da jo poskusim ustreliti.
»Vidite ono žival tamkaj,« sem rekel in pokazal zbranim na žival. »Povejte mi, ali je mogoče človeku ubiti jo od tukaj s samim glasom?«
»Ni mogoče, gospod,« je odgovoril stari možak.
»In vendar jo bom jaz,« sem rekel mirno.
Starec se je nasmejal. »Tega moj gospod nc more storiti,« je rekel.
Vzdignil sem puško in nameril na kozla. Bila je majhna žival, tako, da jo je
bilo prav lahko zgrešiti, vendar sem vedel, da jo pogodim.
Globoko sem dahnil in počasi pritiskal na petelina. Žival je stala kakor da bi bila iz kamena.
»Bum! Bum!« In antilopa je skočila kvišku in padla na skalo mrtva kot miš.
Ječanje od groze in strahu je nastalo med četo pred nami.
»Ako potrebujete mesa,« sem opomnil hladno, »pojdite in poberite ono žival.«
Starec je dal znamenje in eden izmed njegovih je odšel in se kmalu povrnil z antilopo. Z zadovoljstvom sem opazil, da sem jo zadel lepo v hrbet. Gnetli so se okolu trupla uboge živali in osupnjeno gledali luknjo, ki jo je naredila kroglja.
»Sedaj vidite,« sem rekel, »da ne govorim praznih besedi.«
Nobenega odgovora ni bilo.
»Ako še vedno dvomite nad mojo močjo,« sem nadaljeval,« naj gre eden izmed vas tja na skalo, da ga usmrtim, kakor to žival.«
Nikdo ni bil nič kaj voljan odzvati se, dokler ni navsezadnje spregovoril kraljev sin.
»Dobro si povedal. Pojdi ti. stric, in se postavi na skalo. Samo antilopa je. ki jo je čar ustrelil. Gotovo pa ne more usmrtiti človeka.«
(Dalje prihodnjič.)
stičnem zapisniku. To dokazujejo trije nanj naperjeni napadi. Ko ga je obiskal leta 1903 angleški kralj Edvard, so nameravali anarhisti pognati v zrak velik sprejemni paviljon, kjer naj bi se sestala vladarja. Lovec podgan Luciano je čul v kanalu človeške glasove in mislil, da se namerava vdreti v neko banko. Preiskava je dognala, da so nameravali anarhisti pognati paviljon v zrak. Meseca julija 1903 so ustrelili anarhisti stražo pri kraljevem gradu. Lani decembra so našli v kraljevi loži opere San Carlo dve bombi. Ko so nameravali prijeti arhitekta, ki je gradil poslopje, je bil mrtev. Mož se je ustrelil.
Napad.
Železniški vlak iz Villa Viciose je do-šel v Bareiro z zamudo, ker je skočil iz tira vlak pri postaji Časa Branca. Pri reki Pajo so pozdravili kraljevo rodbino ministri, vojaki in druge osebe. Neka mlada deklica je podala kraljici šopek.
Lizbonski listi opisujejo napad sledeče: Ko se je peljala kraljeva rodbina mimo vojnega ministrstva, je kakor slučajno zapustil večjo skupino neki tnož v športni obleki, ki je izgledal kakor kak dciavec. Mož jc hitro skočil naprej in streljal na kralja. Policisti so skočili nanj, a posrečilo se mu je, da jc še enkrat ustrelil. Ranil je kralja na levi strani. Voz se je premikal le počasi naprej zaradi gnječe. Kraljica Amalija in prestolonaslednik sta zakričala. Amalija se je dvignila in se izkušala skriti. Drugi strel je zadel kralja na glavo. Kralj se je prijel za glavo in se zgrudil. Kočija se je premaknila naprej, ko je stopil pred voz neki mož v dolgi suknji, ki je dvakrat ustrelil na prestolonaslednika. En strel ga je zadel v obraz, drugi v prsi. Ko je tretjič ustrelil, ga jc udaril po roki neki policist. Napadalca je usmrtil neki častnik. Častniku sta pomagala dva policista. Med tem so padali streli na kraljev voz še iz drugih skupin, katerili je bilo baje šest. Ko se je zgrudil kralj smrtno-nevarno zadet, je izkušal še ustati in nekaj zaklicati morivcem, a mu je odpovedal glas. Kralj se je zgrudil na tla, rekel še nekaj kraljici, ki ga je pokrila s preprogo. Kralj je bil mrtev.
Med tem se je pripeljal v avtomobilu Don Alfonso s kolodvora. Hitro je izstopil in tekel poleg voza. Z revolverjem je grozil gledalcem. Kočija se je peljala v ar-senal.
Kraljica in infant Manuel sta se topila v solzah, jokala in žalostno klicala. Kralj je bil takoj mrtev, prestolonaslednik se je boril pet minut s smrtjo. Mrtvi trupli so položili v arsenalu na blazine. Zdravniki so izjavili, da sta zadeli kralja dve kroglji. Prestolonasledniku je prodrla kroglja lice in nos, druga pa pljuča.
Kraljica in infant sta bila med tem, ko so umivali lici mrličema, v drugi sobi. Nista še znala, da sta kralj in prestolonaslednik že mrtva, infanta jc obvezal zdravnik. Med tem je prišla v arsenal kraljica mati Marija Pia. Kraljica mati ie objemala mrtvega sina kralja. Le s težavo so jo ločili od sina. Ko je vstala, je omedlela.
Ko sta obiskali včeraj kraljici mrliča, ki sta na mrtvaškem odru, sta omedleli. S silo so ju morali ločiti od mrličev. Kraljica ne dovoli, da bi mrliča raztelesili. Pogreb se vrši 10. t. m.
Kdo je povzročil napad?
Umor je pripravil anarhist Eereira. Nameravali so umoriti celo kraljevsko rodbino. Policija sodi, da se je udeležilo zarote 30 oseb. Povzročil je napad neki visok dostojanstvenik, ki je pa že na varnem. Kompromitirana je tudi politična stranka »Regenerados«. Po napadu sc je borila policija po mestu s sumljivimi osebami. V splošni zmešnjavi je bilo ustreljenih dvanajst oseb iz kraljevega spremstva.
Kraljev kočijaž izginil.
Kočijaž, ki je vozil kočijo ob usode-polni smrtni vožnji portugalskega kralja in prestolonaslednika, je izginil. Peljal jc hitro kočijo v arsenal. na to pa je izginil. Nekateri sodijo, da je bil zapleten v zaroto, drugi pa sodijo, da se mu je zmešalo in da blodi po mestu.
Rajni kralj Karol zaupal svojemu ljudstvu.
»Temps« objavlja razgovor svojega poročevalca, ki ga je imel s kraljem Ka-rolom. Krali je zaupal lizbonskemu ljudstvu. Rekel je, da so Portugalci zelo mehki in da v Lizboni niso potrebni orožniki. Padel je, ker je preveč zaupal.
Kralj Manuel.
Novi kralj je bil meseca novembra star 18 let in jc zelo inteligenten. Njegovi učitelji in profesorji so bili vedno zadovoljni ž njim. Osobito ga veseli mornarica. Manuel je bil mornariški častnik in je nosil navadno obleko mornariškega častnika. Kralj Manuel ni vojaško vzgojen. Izobražen je v leposlovju, slikanju in v god-
bi. Ljubi potovanje in morje. Prestolonaslednik je zdaj brat rajnega kralja vojvoda Oportski. Državni svet je imel včeraj sejo. Kralj je rekel globoko ganjen: Ker sem še neizkušen v politiki, se podam v vaše roke in računam na vaše domoljubje in patrijotizem. Kdaj da se snide zbornica, še ni znano. Poslanci razpuščenih zbornic se snidejo in ostanejo toliko časa skupaj, da bodo končane nove volitve.
Zarote in vstaja.
Zasledili so zaroto, v katero sta zapletena dva polka. Nameravali so s silo odvesti na neko ladjo kralja in prestolonaslednika in ju odvesti v inozemstvo. Več polkov se je baje uprlo. Uvedli so vojno sodišče. Več oseb nameravajo po nagli sodbi ustreliti. Najbrže pa ta poročila niso resnična, ker trde druga poročila, da je armada zvesta. Pač so pa baje proglasili v Oportu Ijudovlado in da so bili tu boji med republičani in vojaki. Policija je zasledila v Lizboni več tajnih skladišč z bombami, orožjem in s tiskovinami, ki so proglašale vstajo. Zvečer po umoru se je streljalo na več krajih v Lizboni. Oboroženi so skušali zapeljati k uporu dve stot-niji vojakov, a so jih prepodili vojaki. V Lizboni so zatrli vse opozicionalne liste. Prepovedani so shodi. Razpustili so glavni odbor delavskih društev in zapečatili vsa klubna poslopja v Lizboni. Več sto oseb so zaprli. Po raznih krajih so bili spopadi z vojaki. V Lizbono priplove španska križanca »Princessa de Asturia«.
Morivci.
Po protekciji nekega plemiča, pri katerem je služil neki sorodnik M. Buizasa, je dobil bivši sergeant 5. pešpolka I. 1899. mesto podučitelja na neki lizbonski industrijski šoli. Predstojniki so ga večkrat grajali, ker je občeval z revolucionarji. Buizas je rekel: »Kot dober kraljev pristaš posnemam kraljevo najboljšo lastnost, streljanje na tarčo.« Identitete treh ustreljenih zarotnikov še niso dognali. Sodijo, da so bili le Portugalci. Morilci, razven onih, ki jih bo sodilo vojno sodišče, ne bodo obsojeni na smrt, ker jc odpravljena smrtna kazen na Portugalskem že 30 let.
Združeni portugalski monarhisti.
Kraljici Amaliji se jc posrečilo, da so sklenile vse monarhistične stranke sestaviti novo vlado. Franco jc zapustil svoje mesto kot aktivni minister. Noče pa igrati vloge užaljenega politika. Ljubezen do vladarske rodbine ga je vodila, da je dopustil vstop svojim pristašem v vladni tabor. Kralj je že potrdil novo ministrsko listo. Uradni brzojav poroča, da bo sestavljeno novo portugalsko ministrstvo sledeče: Predsednik: Fereira do Amaral; vojska: Matija Minos; pravosodje: Alpoin; finance: Fekseira Souca; notranje zadeve: Beirao; zunanje zadeve: Lima; javna dela: Jose Azepedo; mornarica: Antonio Cabral.
Upajo, da Francovi nasledniki preprečijo državljansko vojsko, na katero računajo inozemske države.
Angleška odpošlje v Lizbono eno vojno ladjo in eno križarico. Ko jc izvedel španski kralj Alfonzo za umor, je odpovedal takoj vse love in se povrnil v Sevillo, kamor se je pripeljal ministrski predsednik Maura. Ukazali so takoj, da odplove v Lizbono križarica »Princessa de Asturia«. Ostro so zastražili meje proti Portugalski in Francoski. Voditelj španskih republiča-nov, Salmeron, jc rekel, da sc na Portugalskem kmalu proglasi liudovlada. Seveda bi to neugodno vplivalo tudi na španske razmere. Zato zbere Španska vojaštvo v bližini Portugalske.
Angleško-portugalska in špansko-por-tugalska pogodba obsegata namreč tudi določila za slučaj kake vstaje na Portugalskem. Španska ima pravico, da ob vstaji udere s 40.000 možmi na Portugalsko z namenom podpirati monarhično ministrstvo v boju z republičani. Španci na združitev Španske in Portugalske niso pozabili, a navdušeni za posredovanje niso.
Drugače jc pa z Angleško, ki ravna s Portugalsko kakor s kako podložno državo. Angleži so pravi gospodarji Portugalske in bi sc ob vstaji gotovo okoristili. Mirno ne bodo gledali, kako se razvijajo dogodki na Portugalskem.
Inozemstvo.
V francoski zbornici jc izjavil zunanji minister Pichon: Umora nc more upravičiti nobena francoska duša. Socialist Dem-bat kliče: »Diktatura je povzročila umor«. Predsednik ni dal besede Scmbatu. ki se je dvakrat oglasil zanjo. Z veliko večino so vzeli na znanje Pichonovo izjavo.
Ruski car Nikolaj je brzojavno izjavil sožalje kraliici Amaliji, kralju Manuelu in oportskemu vojvodi.
V hiši žaiosli.
Angleški, francoski in ruski	poslanik
so žc v soboto zvečer tolažili	kraljico.
Kraljica je prebila vso noč med	postelje-
ma, na katerih s.ta ležala mrtvi kralj in prestolonaslednik. Eno roko je imela na moževi, drugo na sinovi glavi. Voditelj progresistov, Castro, je hotel še ponoči izjaviti kraljici svojo udanost, a je omedlel.
Republičani in napad.
Republičansa stranka je izdala oklic, da odklanja vsako odgovornost za umor.
Kralj Karol ni maral vojaškega spremstva.
Kralj Karol bi morebiti ne bil umorjen, če bi bil ubogal Franca, ki mu jc svetoval, da naj se obda s spremstvom. Kralj pa ni veroval v kak napad in je odklonil vedno vsako spremstvo.
Premeščena polka.
Dva pehotna polka so za kazen premestili iz Lizbone, ker sumijo, da sta v zvezi z napadom.
Napada
se je udeležilo, kakor pripovedujejo očividci, najmanj 10 oseb, ki so istočasno ustrelile na kraljev voz, ko se je peljal počasi na Arzenalsko cesto.
VOJNO MINISTRSTVO
je ukazalo poveljništvomarmadnih zborov, da se morajo ozirati na dnevno časopisje po posameznih posadkah glede na članke o vojaških zadevah, ki se morajo vposlati naravnost časnikarskemu uradu vojnega ministrstva. Opustili so načrt prejšnjega načelnika generalnega štaba Becka o utrdbi Šebenika.
DELEGACIJSKO ZASEDANJE IN ZVIŠANJE PLAČ ČASTNIKOM.
Armadni odsek avstrijske delegacije se je pričel včeraj posvetovati o armad-nem ordinariju. Grof Latour jc predlagal, da naj se dovoli za leto 1909 5 milijonov 6,600.000 K za povišaje častniških plač in da naj se dovoli za leto 1909 5 milijoov kron za izboljšanje hrane moštvu tako, da pride na vsakega moža 5 h. Po Latourje-vem predlogu naj se določijo častniške plače sledeče: Poročniki (tri skupine) 1680, 1880 in 2000 K; nadporočniki (štiri skupine) od 2200 do 2800 K; stotniki (štiri skupine) od 3000 do 3600 K; majorji 4400 in 4800 K; podpolkovniki 5400 in 6200 K; polkovniki 7200 in 8800 K; generalni majorji 11.400 in 13.000 K; podmaršali 14.600 in 16.000 kron in fcm. 16.800 do 18.000 kron. V VI. višjih činovnih razredih naj dobi nove plače polovica gažistov; v treh nižjih skupinah bi se napredovalo v plači po treh letih. Za vojaške duhovne, avditorje, računovodje in uradnike naj veljajo določila od IV. do XI. činovnega razreda. Gažisti, ki niso v nobenem činovnem razredu, dobe 240, kadetni častniški namestniki in kadeti pa 600 kron več, kakor dozdaj. Razprave se udeleže Klofač, Schraffl, grof Stiirgkh. Sejo nadaljujejo danes.
DR. EHRHARDOVA IZJAVA.
Protikatoliško časopisje je z veseljem pograbilo dr. Ehrhardovo zadevo. Kakor znano je njegov članek »Die neue Lage der katholisehen Theologie« vznevoljil katoliške kroge. Dr. Ehrhard zdaj objavlja v »Koln. Volkszeitung« izjavo, v kateri obžaluje, da je vznemiril katoliške kroge. Da se ovrže vsak dvom glede na njegovo mišljenje nasproti cerkvi, izjavlja, da obžaluje, ker so njegova izvajanja v korist nemški teologiji razlagali po načelih, ki jili ne priznava. Boli ga, ker menijo nekateri, da je žalil pieteto proti čestiti osebi sv. očeta. Da odklanjam po encikliki zavržene zmote, sledi jasno iz članka. Zastopam stališče katoliške dogme in priznavam cerkveno avtoriteto in hočem ostati zvest sin katoliške cerkve.
Dnevne nouice.
+ Osebne vesti. Prestavljen je de-želnosodni svetnik g. dr. Jožef Drobnič iz Cirknice v Slovenji Gradec. Sodni ad-junkt g. dr. Franc Mohorič v Ormožu je imenovan za sod. tajnika v Ljubljani. Za sodne adjunkte so imenovani avskultantje gg. Ivan Zemljič za Ormož, dr. Fr. Wress-nig za Ptuj, Mihael Vehovar za Višnjo goro, Juri Gregorc za Cerknico, dr. Fr. Korošec in dr. Štefan Sagadin za Ptuj.
Nov slovenski list. V ponedeljek prične izhajati v Ljubljani „Glasnik avstrijske krščanske tobačne delavske zveze". Urednik listu je Frančišek Ullreich, tajnik navedenega strokovnega društva. List je namenjen zvezinun slovenskim članom in obligatoričen. Dobe ga člani zastonj.
Nadškof dr. Stadler je le nekoliko prehlajen ter vtegne v nekaj dneh docela ozdraveti.
+ Katoliški tisk na Hrvaškem. Prošli petek se je v Zagrebu ustanovilo »Pijevo društvo za katoliški tisk na Hrvaškem«. Protektor je škof krški msgr. dr. Anton Mahtiič, ki je prišel osebno k ustanovnemu shodu. Predsednikom je izvoljen Mijo
Tkalčič, podpredsednikom Stj. Hartman, tajnikom Bogoljub Strižič, blagajnikom Stj. Markulin. Med odborniki so iz Zagreba: dr. pl. Michalovich, Ivan Pezič in Oto Szlavik. Ostali odborniki, so vzeti iz večjih mest Hrvaške, Slavonije. Dalmacije in Istre. Odbornik na Krku je Josip Dminič. V nadzornem svetu je med drugimi Ljude-vit Tomšič. — Razpravljanje je bilo zelo živahno ter ga je zaključil dr. Mahnič z nagovorom, v katerem je posebno počastil navzoče gospe. — Pozdravljamo novoustanovljeno društvo in mu želimo mnogo uspeha!
+ Vsesiovanska sokolska zveza se je
osnovala na Svečnieo na Dunaju. Pristopili so zvezi Čehi, Hrvati, Srbi, Slovenci in Bolgari. Za starešino je izvoljen Čeh dr. Schreiner, drugi starešina bo Hrvat.
+ Izpremetnba pri »Hrvatstvu«. Dosedanja urednika »Hrvatstva«, O. Szlavik in dr. Milobar sta odložila uredništvo; urednik postane dr. Lončarič in sicer na posebno željo nadškofa Posiloviča.
Dr. Anton Franki Dne 31. prosinca je umrl v Omišlju na otoku Krku tamošnji župnik dr. Anton Franki, bivši profesor bogoslovja, dekan in rektor na zagrebškem vseučilišču. Khtten-Hedervary je bil odkritega moža - učenjaka discipliniral.
Baron Rauch je začel izdajati glasilo svoje nove »unijonlstiške« stranke »Ustavnost«. Načelo stranke, ki jo je še treba ustvariti, bo: »sporazum in sloga z bratskim narodom madžarskim. »Ustavn.« obljublja mej drugim tudi uredbo splošne volivne pravice. »Hrvatstvo« je program »Ustavnosti«, kateri dokazuje protislovja, zelo raztrgalo.
—	Morilec kočijažev vjet? Kakor smo včeraj v brzojavnih vesteh na kratko naznanili, je policija v Vidmu (Udine) prijela napadalca na mlinarskega hlapca Furlana, Avgusta Semoliča, ki ga dolžijo, da je umoril tudi kočijaže Vidala, Praznika in Morgorovlča. V koliko je poslednji sum opravičen, pokaže sodna preiskava. Vjel se je pa tiček tako-le: Dne 29. januarja, to je drugi dan po napadu, je iskal in dobil delo kot črevljarski pomočnik v črevljarni Baer v Vidmu — Rudolf Semolič. G. Baer še ni vedel ničesar o napadu na Furlana. Sum je vzbudila v njem Semoličeva potrtost. Naložil je torej nekemu starejšemu delavcu, naj Semoliča izpraša, zakaj je zapustil Avstrijo. Semolič je pripovedoval, da je zbežal pred policijo, ker da je bil nekega tovariša po prepiru zaradi plačila za-pitka udaril s steklenico po glavi tako, da se je isti zgrudil. Isto pravljico je ponavljal Semolič gospodarju g. Baerju, a z razliko, da je baje pobil tovariša s stolom. Sum je rastel. Zvečer so poslali Semoliča. ker je bil brez sredstev, spat v javno prenočišče. Tam sta se našla z nekim Grego-rattom, izgnanim iz Trsta, kjer sta se bila s Semoličem svoj čas spoznala. Tudi tetnu je natvezel Semolič ono pripovedko. Prihodnji večer je hotel Semolič zopet prenočiti v javnem prenočišču, a je bil tam aretiran. Razburjeno je vprašal po vzroku. Policijski agenti so mu predočili, da je sam pripovedoval, da je nekoga v Trstu pobil na tla, morda celo umoril. Zdaj pa je začel Semolič vse tajiti ter zahteval, da ga izpuste. Zelja se mu ni izpolnila. Pri njem so dobili malo drobiža; potne izkaznice ni imel nikakšne. — Da je aretiranec Avgust, in ne, kakor je trdil, Rudolf Semolič, izhaja iz tega, da je bil brat Rudolf dne 30. januarja v Brestovici na svojem domu. Tako poročajo italijanski listi.
—	Samoumor. V Trstu se je na Svečnieo v jutro ustrelil Fran Buttazzoni, prvi natakar Lloydov, glavar mnogobrojne, občespo-štovane družine. Vzrok neznan.
—	Hotel „Štemarje4' v Škofji Loki bo oddan na prostovoljni javni dražbi.
—	Silen vihar —burjo so imeli dne 2. februarja cel dan po Istri. S tako silo je nosila sneg in delala žamete, metala ljudi, nosila listje, prah in slamo, stresala poslopja, da je bilo človeka kar groza. Takega viharja kot danes zadnja leta nismo imeli. V Trstu se je baje več ljudi ponesrečilo. Toplomer je kazal zadnji teden —|— 10, 4-30, _[-60, prejšnji teden do 4-120. Učka gora je dobila 28./1. drugi, a 2. februarja tretji sneg, 2./2. je bila oblačno, kazalo je ugodno pomlad. V Topolovecu je bila snega 5 mm.
Poskušen samoumor v blaznosti. Iz Varaždina se poroča: Okrajni adjunkt Milan Hren si je v napadu blaznosti prere-zal z žepnim nožem žile-dovodnice na levi roki. Zaprl sc je v sobo ter grozil, da ustreli vsakogar, kdor se mu približa. Slednjič so blazneža po daljšem naporu
—	S fižolom se je zadušil 3 in polletni Janez Tnmvcc v Črnem Vrlm. Deček je izbiral fižol in enega dal v usta ter se tako zadušil.
Pokopali so včeraj Rudolfa Perko-ta, krojača v Spodnji Šiški.
—	Za dunajske uslužbence državnih železnic zgrade devet trinadstropnih hiš
s 144 stanovanji,
Ljubljanske novice.
lj Za stolnega dekana v Ljubljani je
imenovan stolni kanonik č. gospod Matija Kolar.
lj Računski nadsvetnik Bregant umrl.
Računski nadsvetnik g. Bregant je sinoči pri Alešu večerjal. Kar je g. nadsvetnika obšla slabost. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v Ljubljano, kjer je ponoči umrl na izkrvavenju možgan. Svetila mu večna luč!
lj Društveno predavanje. Odbor »Društva slovenskih katehetov« vabi uljudno vse člane k sestanku, ki bo jutri, v sredo, ob 5. uri popoldne v knezoškofijski palači. Predaval bo č. g. dr. Jož. Demšar »O zadnji formalni stopinji (uporabi) pri verona-uku.« — Kroniko o društvenem gibanju in delovanju bo prinašal odslej »Slovenski Učitelj«.
lj Sestanek davkoplačevalcev. —
Davkoplačevalci iz okraja Sv. Jakoba imajo 6. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek v gostilni Miramar Ker imajo prebivalci Trnovskega okraja skoraj iste gospodarske težnje, se prijateljsko vabijo, da se tudi oni udeleže omenjenega sestanka. Posvetovanje je le gospodarskega značaja, torej se shoda lahko udeleži vsak interesent. Pričakuje se obile udeležbe.
lj Maškerada pevskega društva »Ljubljane« se je vršila na Svečnico, 2. febr., v veliki dvorani »Uniona« nad vse lepo in se je obnesla v vsakem oziru popolnoma. 1200 vstopnic se je razprodalo že pred polnočjo. Dvorana in galerija so bile popolnoma polne in ni bilo dobiti več prostora. Velika unionska dvorana je bila ta večer skoro premajhna, kar kaže o velikih simpatijah, ki jih uživa »Ljubljana«. Niso prišli samo vsi sloji iz Ljubljane in okolice, tudi Kranj, Vrhnika, Kamnik, Novo mesto in Belokrajna so odposlali svoje zastopnike ua to krasno prireditev. Zabava, ki se je razvila, ni bila samo živahna, ampak čisto neprisiljena in »gemiitlicli«; nič napetosti, in kdor je bil v nedeljo na tej veselici, bo prišel gotovo tudi drugič. Od prireditve do prireditve napreduje »Ljubljana« ne samo v umetniških zadačah pevskega društva, ampak tudi v materijelnem in družabnem oziru. Na svojo »Maškerado« sme biti »Ljubljana« ponosna. — Maškerada se jc vršila v znamenju otvoritve belokranjske železnice. 2e pri vhodu v dvorano pri blagajni si dobival vstopnice — vožne listke — iz okna železniškega stroja. Stopil si v dvorano. Vse v lučih in zelenju, okusne dekoracije, kamor si pogledal. Vse dekorativno delo je prevzel brezplačno akade-rnični slikar g. Marko Rašica. Pred jedva 14 dnevi so bile njegove slike razstavljene v 3 izložbah »Katoliške Bukvarne«, kjer so vzbujale občo pozornost in pohvalo. Pa g. Rašica ni samo mojster v slikanju morja, študij in narave, tudi kot dekorater je to pot pokazal, da je umetnik. Pod nišo, kjer igra godba do nad odra, tako, da je zavzemala vso širino dvorane, je visela slika, alegorija otvoritve belokranjske železnice. Vlak prisopiha iz priidora. Pozdravlja ga Belokraniec, ki mu vihti zastavo v pozdrav. »Dobro došel!« V sredini slike stoje tri ženske podobe, ki si podajajo roke v bratskem objemu. Predstavljajo simbole Kranjske, Dalmacije in Hrvaške, simbole onih treh dežela, ki jih ima vezati nova železnica. Poleg njih so tri moške, oziroma mladeniške postave, ki so ramo ob ramo oprte. Zopet zastopniki teh treh dežel; nad glavami drže rog, ki siplje blagoslov na naše pokrajine. Ta pokrajina preide počasi v morje, kjer plavajo ladje in čolni; tam za obrežjem pa spe holmi in gore. Jutro se drami nad njimi, prvi žarki zgodnega solnca plavajo nad holmi in ob žarjajo morje. Slika ni samo lepa dekora cija, ampak res umetniško delo. Po drugih stenah pa so bile obešene draperije in ročna dela iz Belokrajne, ki so visele izpod slik, v podobi ščitov, plošč ali pa grbov izdelanih. Tu si vedel žensko glavo, tam cvetko, drugje zopet moža, ki je gledal na vrvenje v dvorani. Vse je občudovalo te dekoracije. Ni bila sicer dvorana prenasi-čena od slik, kot sc to navadno vidi pri enakih prireditvah, pač pa si spoznal, da je t« kraljeval umetniški okus, ki ni nikjer pretiraval, nikjer se silil v ospredje, ampak povsod izpolnil nalogo umetniške zadače, to pa v polni meri.' (j. Rašica sme biti ponosen na dekoracijo, kakor smo mi ponosni nanj. — Maske, ki so šetale in se vrtele na gladkem parketu, so bile okusno, nekatere celo dragoceno opravljene; in kar se mora poudarjati, bile so fino grupirane. Krog 200 mask je vrvelo po dvorani. Naj omenim le najbolj markantne in najlepše: povodna vila, pireto, ribčevko, dimnikar ja in dimnikarico, Nerona, zvezdo, kartno igro, pajka, ljubke hišine, lastavico, Fau-sta, Španko, Turkinje in Turke, Gorenjce Raucha, Hrvate v historičnih kostumih, vodo, rožo, nagelj, oranžo, breskvo, zlato vilo, Japonko, Poljakinjo, Rusinjo, Dalma-tince, Rimljana, deveto deželo, libelo, raz-
ne harlekine, Boltatovega Pepeta, Zaneta iz Ljubljane, rodoljuba z dežele, klovne, akrobate, žonglerje, Don Cezarja in Don Manuela, Kralja Filipa, Staro-dunajčanko (Altwien), paže, ciganke, hudiče, vedeže-valko itd. itd. Seveda pridejo k tem še razni domini, v črni, beli, rumeni, vijoletni in roza svili. Tudi mnogo zastopnikov vseh narodov, ki so se vozijj po železnici, ne smemo pozabiti. Ob desetih so prišli v dvorano, na čelu jim godba, akrobati, klov-rr in ravnatelj šmire; ti so se sredi dvorane producirali in želi za svoje telovad-ske i'i humoristične točke burno priznanje. Zabava je bila neprisiljena in maske so si povedale marsikaj, kar je vzbujalo salve smeha. Sploh je bilo med maskami silno animirano življenje in le prekmalu je prišla ura demaskiranja. Ples je trajal do jutra in je združil mlade in stare. Prvo četvorko je plesalo 56, drugo 89, tretjo 102, četrto 02 parov. Prva beseda se je plesala v 12 karejih, druga v 9. Aranžerja četvork sta bila g. Rado Sturm in g. Adolf Robida, ki sta zlasti v finalih s svojo veščo roko spravila lepo harmonijo in okusne figure v vrste plesalk in plesalcev. Maškerado so počastili s svojo navzočnostjo med drugimi tudi državni in deželni poslanec dr. Ivan Šusteršič, vodja dežel, odbora g. Povše, državna poslanca Demšar in Gostinčar, obrtni svetnik Kregar, veletržec g. Polak, svetnik Vencajz, dr. Schvveitzer, okrajni glavar Parma, dr. Papež, razni višji častniki itd. itd. Prireditev se je v vsakem oziru obnesla, gmoten in moralen uspeh je bil velik. Otvoritev belokranjske želez-nije je zopet nov list v vencu prireditev »Ljubljane«.	L. D.
lj Izjalovljeni nameni. Pred zadnjo predpustno veselico pevskega društva »Ljubljana" je odbor »Ljubljane" v našem listu priobčil naslednjo izjavo:
»V pojasnilo. Pevsko društvo »Ljubljana" je že meseca novembra pr. 1 razglasilo, da priredi svojo maškerado dne 2. februarja in to je tudi pozneje parkrat razglasilo. Ne glede na to, da že navaden takt zahteva, da kako drugo društvo ne napravlja svoje priredbe isti dan in da vsled velikih že izvršenih predpriprav ne more sedaj nakrat »Ljubljana" prelagati svoje priredbe na kak drug dan, je bila tudi že meseca novembra naročena vojaška godba, katera se sedaj na drug primeren dan ne dobi."
Izvestni »prijatelji" pevskega društva »Ljubljana" so namreč razširili po mestu govorice, da je »Ljubljana" nalašč priredila svojo veselico na dan 2. februarja, ker je ta dan tudi veselica za »Ciril Metodovo družbo." Bilo je pa ravno obratno! Veselico za Ciril Metodovo družbo so priredili izvestni ljudje nalašč na isti dan kot »Ljubljana", ker so hoteli s tem »Ljubljano", ki je to priredba naznanila par mesecev prej kot pa »Ciril Metodova družba", ubiti in jo osamiti Ta »lepi namen" je krila „Ciril Metodova družba!" Mi pred 2. februarjem o tem nismo hoteli pisati in tudi za danes še samo mirno konstatiramo, da so nasprotni nameni proti »Ljubljani" se temeljito izjalovili. S tem dejstvom naj gotova gospoda računa Z »Ljubljano" se ne bo več pometalo, pa tudi druga društva bodo menda kmalu prišla do istega poguma Za danes toliko. Ce bomo izzvani, bomo pa govorili bolj na glas in povedali take. da si bodo izvestni »narodni" krogi morali mašiti ušesa. Za danes povemo tudi še, da smo čuli, da »Ljubljana" namerava prirejati vsako leto prvo nedeljo v februarju svojo veliko predpustno zabavo. Menimo, da je sedaj vendar vsem dovolj »naprej naznanjeno."
Ij Varijete-predstava »Mayer-Walter« se vrši danes zvečer v vinski kleti »Union« in sicer s popolnoma novim programom.
lj Pogreša se od petka vpokojeni železniški poduradnik Alojzij Blažko. Blažko je oženjen in je stanoval na Elizabetni cesti štev. 4.
lj Poskusen vlom pri Cudnu. Včeraj je gospa Frischova opazila v svoji, z železnimi vrati zaprti kleti, ki je baš pod Cud-novo trgovino, da je premog zelo prašan. Ko je začela potem po kleti ogledovati, jc opazila v stropu že precej globoko izdolbeno luknjo, na premogu pod to, ki je toliko široka, da bi lahko zlezel skozi njo srednje debel človek, pa je ležalo polno opeke in dva železna droga, ki sta bila pa že prej v kleti in sta last g. Frischove. Na teli je poznati, da so vlomilci delali s tem orodjem. Tatovi so vsekako nameravali priti iz kleti v Cudnovo trgovino, kar se jim pa iz neznanega vzroka ni posrečilo. Najbrže jih jc prehitel dan, ali so pa bili prepodeni. Poskušen vlom se je moral vršiti od sobote na nedeljo popoldne aH pa v noči od nedelje na ponedeljek. O storilcih ui sledu.
Ij Uradniško stavbeno društvo v Ljubljani ima jutri, v sredo popoldne ob 6. uri svoj občni zbor v mestni posvetovalnici na magistratu. Kakor čujcino, se bode društvo preosnovalo v stavbeno društvo za c. kr. državne uradnike, da se zasigura državna podpora v smislu iziav finančnega ministra. Uradniške organizacije, ki še
niso oddale nabiralnih pol za člane, naj to sigurno jutri pred občnim zborom store.
lj Plesni venček državnih uslužbencev
je včeraj v steklenem kazinskem salonu združil nepričakovano mnogobrojno in odlično občinstvo. Vsi elegantno okrašeni prostori so bili popolnoma polni. Priredbo je odlikovalo s svojo navzočnostjo mnogo odličnjakov ter je najboljša zabava trajala pozno do jutra. Na tolike simpatije občinstva so gg. državni uslužbenci lahko ponosni.
lj Stavka. Danes so stopili pri lesni trgovini K. Tauzherja na Dunajski cesti v stavko vsi delavci, po številu 12. Stavkati so začeli baje vsled tega, ker zahtevajo, da se začne delavni čas ob 7. uri mesto ob 6. uri zjutraj. Ko so prišli ob 9. uri po svoje knjižice, jim je delodajalec ustregel v toliko, da jim jc popustil to uro, plačanih pa ne dobijo nedelj in praznikov, kakor je bilo dosedaj.
lj V Begunje je orožništvo danes zjutraj eskortiralo Marijo Rozmanovo iz Tržiča, ki je bila porniloščena, kakor smo že poročali, v 20-letno ječo.
Štajerske novice.
š Samoumor učitelja v Hrastniku. V
Hrastniku se je v nedeljo popoldan ustrelil provizorični učitelj Verdaj. O vzrokih, ki so I9letnega mladeniča gnali v strašno smrt, bomo morda še poročali. Terorizem tukajšnje liberalne klike rodi sadove.
š Boj med petelinom in dihurjem. Iz Kindberga na Zgornjem Štajerskem poročajo graškim listom ta-le dogodek: V kurnik duhovnika Lacknerja na Kalvariji pri Kindbergu sc jc splazil ponoči dihur, da bi si privoščil eno kuro. Pa napravil je račun brez petelina. Ta se je spustil v boj z dihurjem in je v njem zmagal. Drugo jutro so našli dihurja mrtvega v kurniku. Petelin je bil sicer malo razcefran, pa drugače čisto dober. Hoteli so ga že prodati, ta hraber čin pa mu je zagotovil še obstanek v farovžu.
š Velika goljufija v škodo južne železnice. Včeraj se jc pričela pred porotniki v Celju pod predsedstvom deželnosodnega svetnika Smoleja obravnava proti Josipu Schonthonerju in dr. radi 41.230 K, ki so jih na jako zvit način izvabili avgusta meseca lanskega leta južni železnici v Laškem trgu.
Razne stvar!.
Ukradena polkovna blagajna.
Neznani lopovi so ukradli 300 kg. težko blagajno huzarskega polka »Cesar Viljem« v Debrecinu. V blagajni je bilo 3200 kron denarja.
Brzovlak povozil voz s krstami.
Szegcdinski brzovlak je povozil v Budimpešti neki voz, na katerem so vozili krste. Ln kočijaž je ubit, drugi smrtnone-varno ranjen.
Thavv — nedolžen.
Porotniki so v procesu Thaw oprostili Thawa, ki je umoril moža, ki je onečastil njegovo ženo, ko je bila še dekle. Porotniki so rekli, da je Thavv na duhu bolan. Sodišče ga je sedaj vsled tega poslalo v zavetišče za duševno bolne zločince za nedoločen čas, ker če bi ga spustili, bi bil po mnenju sodišča nevaren javno varnosti. Porotniki so se zedinili k omenjenemu sklepu po 25urnem posvetovanju in 24tih zborovanjih.
telefonska m brzojavna porotna.
SMRTNA KOSA.
Studenice, 4. febr. Nadučitelj Oton Vobič umrl. Pogreb v četrtek ob 4. popoldan.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Dunaj, 4. februarja. Avstrijska delegacija je izrekla danes svoje ogorčenje in sožalje nad dogodkom na Portugalskem in naročila zunanjemu ministru, da to tolmači portugalskemu poslaniku.
MORILEC KOCIJAŽEV.
Trst, 4. februarja. Znanemu Rudolfu, ki je videl morilca Vidalovega, so pokazali fotografijo Avgusta Setnoliča. Rudolf trdi, da je Semolič istoveten z morilcem koči-jaža Vidala. Semolič je priznal napad na Furlana, vse ostalo taji.
ANARHISTIČNA »DEMONSTRACIJA« V TRSTU.
Trst, 4. februarja. Sinoči je 30 smrko-linov pred portugalskim konzulatom demonstriralo s klici »Živela anarhija!«, »Smrt tiranom!« Ko sta se prikazala dva finančna stražnika, so pobaliui urno stekli. Ves Trst sc smeje mlekozobim pobičem, ki so imeli črne kravate.
GRAŠKI PROREKTOR ODSTOPIL.
Gradec, 4. februarja. Tudi prorektor Holl je odstopil, ker v aferi »Carolina« nc
more ustreči ne katoliškemu ne neinško-nacionalnemu dijaštvu.
DIJAK UMORIL LJUBIMKO.
Gradec, 4. februarja. Tu je dijak Brac-cato iz Tridenta v kavarni »Central« ustrelil svojo ljubimko, natakarico Pizzini.
PO UMORU PORI UGALSKEGA KRALJA IN PRESTOLONASLEDNIKA.
REPUBLICANSKI PLAKATI.
Lizbona, 4. februarja. Policija je odstranila na trgu, kjer sta bila kralj in prestolonaslednik umorjena, več, ondi črez noč prilepljenih republikanskih plakatov.
FRANCO.
Lizbona, 4. februarja. Kralj je Franca odpustil šele po dolgem razgovoru s kralji-co-materjo, ki je energično zahtevala odstranitev diktatorja.
Madrid, 4. februarja. Franco je pobegnil semkaj. S seboj ima le enega služabnika.
ZAPRTI REPUBLlCANI.
Oporto, 4, februarja. Tu je policija zaprla prvega voditelja republičanov, poslanca Alfonso Costa. Zaprla jc še enega drugega revolucionarja.
NA MRTVAŠKEM ODRU.
Lizbona, 4. februarja. Trupla kralja in prestolonaslednika ležita eden tik drugega v isti sobani. Trupli sta se že v nedeljo balzamirali. Kralj je oblečen v uniformo generalissimusa, prestolonaslednik pa je odet v opravo ritmojstra. Oba sta pokrita s portugiško zastavo.
KRALJ MANUEL II.
Lizbona, 4. februarja. Kralj Manuel II. je skoroda popolnoma okreval, roko pa še nosi v obvezi.
ŠPANSKA STRAŽI MEJO.
Madrid, 4. februarja. Španski ministrski svet je sklenil pomnožiti straže in vojaštvo ob meji ter internirati vse anarhiste in revolucionarje. Slednji trumoma beže iz Portugalske, pa se ogibljejo železnic in velikih potov.
NOVO MINISTRSTVO.
Madrid, 4. februarja. Imenovanje novega ministrstva na Portugalskem je na prebivalstvo napravilo zelo pomirjevavni vtis.
USTRELJENI REPUBLlCANI.
Pariz, 4. februarja. »Matinu« se iz Lizbone poroča, da so v ponedeljek zjutraj v vojašnici gardnega polka ustrelili osem revolucionarjev. Policija molči o imenih.
MIR NA DEŽELI.
Lizbona, 4. februarja. Po deželi vlada popolni mir.
Odtok vode pospešuločo. kisline raz-redčuloče. K?::.'
llthion vrelec proti vodni kislini, trganju, diabotes, želod nemu in črevesnemu ki>taru, bolezn m v mehurju In ledvicah Itd. Dobiva se povsod, v Ljubljani 180 12—2 pri Mih. Kastnerju.
Meteorologično poročilo.
/išina n.morjem 806 2m, srednji zračni tlak 736 0 mm
i «	Cm spa-lofanja	Stanje barometra t mm	Temperatura P» Celziju	Vetrori	Neb®	si« S"0
3	9. iveč	732-9	2*2	sl. jvzh.	obl.	
	7. zjutr.	32 2	-30	sl. jvzh.	obl.	C-4
	2. pop	33 0	-00	B	jasno	
Srednja včerajšnla temp. —1 5«. norm 14'
Zahvala«
V dnevih neizmerne bridkosti vsled dolgotrajno bolezni in smrti mojega drazega soproga, blag gospoda
Vinko Žener
mi je bilo v veliko tolažbo srčno sočutje od vseh strani. Zato mi je dolžnost, da se iskreno zahvalujem meščanstvu mesta Krškega na čelu gospodu županu in občinsk m odbornikom. Za korporativno udeležbo pri pogrebu se zahvalujem uradništvu, M posebnoše preblagorodnemu gosp< du vladnemu svetniku Ivanu Tekaučiču. Srčna hvala mnogim darovalcem krasnih vencev. Zahvaluji-m se prav posebno gospodom pevcem za uprav mojstersko petje. Globoko ginjena izrekam zahvalo mnogo čtivilno zlira-nim gospodom sokolom iz Brežic, Sevnico in Krškega, ki so skazali na tak lep način zadnjo čast svoji mu prvemu starosti. Vsem skupaj in vsakemu posebe: Iz dna srca prav srčna hvala.
Marija Že ner
roj. Renler.
Globoko užaljenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaoct m žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari I' oče, tast, brat in svak, preblagorodni ■ gospod
Fran Bregant
c. kr. vHjl računski svetnik predstojnik vladnega računskega oddelka
danes ob 6. uri zvečer, previden s tolažili sv. vere, v 58. letu svoje starosti mirno preminul
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo dne 5. t. m. ob 3. uri popoidne v hiši žalosti Janez Terdi-nova ulica št. 2 svečano blagoslovili ter položili k zadnjemu počitku pri Sv. Križu.
Sv. maše zodušnice se bodo darovale v mnogih cerkvah.
V Ljubljani, dne 3. febr. 1908.
Joslpina Bregant, soproga. — Fran Bregant, c. kr. asistent dež. plač. urada; Josip Bregant,deželni of cijal, sina. — Mira in Cirila Bregant, hčeri. — Antonija in Ana Bregant, snehi. — Vnuk in vnukinja.
Zahvala.
Ginjeni po premnogih dokazih so-žalja ob smrti našega izkrenoljubnega soproga, oziroma očeta, starega očeta, brata in strica gospoda
Ferdinanda Hahma
nadsprevodnika jui. žel.
v pokoju, se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa „Slov. krščansko soc. zvezi", vsem železničarjem in udeležencem za časteče spremstvo k večnemu počitku, kakor tudi za darovane vence.
Žalujoča rodbina.
ŽITNE CENE. Budimpešta 4. februarja.
Pšenica za april.......11 '70
Pšenica za oktober......1030
Rž za april.........10 89
Koruza za maj ........673
Oves za april........7'18
Efektiv: brez prometa
Cjfanovanje
za eno samo stranko v oeli hiši na Starem trgu št. 10 se odda z maj-terminom. Stanovanje obstoji iz treh sob, kabineta, kuhinje in vseh pririklin. Električna razsvit-ljava. V hiši ni nobene druge stranke, razun v pritličju prodajalna.
Več se poizve istotam v prodajalni J. Podlesnik ml.	295 1
pisarniški
pomočnik
ki je popolno vešč slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, kakor tudi stenografije, se takoj sprejme.
Samo pismene ponudbe sprejema in-žener K. Laohnik, Ljubljana, Beethovnove ulice št. 4.	296 2—1
Danes, 4. febr., ob 8. url zuet:
Mayer-(Dalter
oarljete predstavo
v vinski kleti J«".
.	297 1-1 „
Iz proste roke se proda novozi-dana pritlična	280 3—1
pr* hiša
s 5 sobami in vsemi pritiklinami v Rožni dolini 6t. 178. Več se izve ravnotam.
ooooooooooooooco
o o o o o o o o o o o o
Vsak dan st/eže
pustne Krofe
priporoča
J. Zalaznik
Stari trg štev 21.
oooooooooooooooo
o o o o
Bolečine živcev in revma-K tiine
| se le
^rJ^SP^ pomirijo j	In ozdravilo z
Cena steklenici 80 v. Dobiva se v lekarnah ali direktno, (e se vpoilje K 1 80 <2 steklenici) Iranko pri edini izdelo-valnici Vostfebalovl lekarni, Praga-Karollnin dol. Zaloga: Lekarna H. MardetschlSger, Ljubljana, Jurčičev trg. IKsT Pozor pred ponarejanji "aJA.
Zahtevajte zastonj
la franko mo| veliki, bogato lluntrnv.nl glavni cenik i nad 3000 alik.tnl vseh vr.l aikelna.lih, .rebrnih In zl.tih ur. kakor udi v.rh vr.l .olidnib zl.tnln In .rebrnin, god-hrneg. orodja, jeklenega In u.nj.ltg. blag. po Izvirnih lovarntiklb cenah
i Nikel remont, ara......
ivlc. Izvir. „Roskopf" p.l ur. | regi.tr, ..Adler Ro.kopl ", nikel remont . .Idro ... Ooldln rem. ora „Lnn.", koles)« t
dvojnim pl.ičem.....
«rebr. rem. nra ..Olorls" . . , „ „ dvojni plaič. . . , oklep, verižica i rinčlco na pero In karab., 15 gr. tetk. . . r.k. Tata nikel ur. cilind. z „Luna" kolesjem . . „, , kakavico K 8-50, budilka K 2 90. kuhinjska ur. K J -ivarcvaldsk. ura K 2 *0. Za vsako uro 31etno pismeno jamstvo I I _., j Nikafc rlsikol Z.men. dovoliena. ali denar n.r.l' =•
^ > K"rv« tovarna t« ur*- !!;»n«s Konrad, ! m. la k*, dvorni »alotnik v Mostu (Briix) 654, !	CWMo.	2315 1-4
K »—
.. i —
»)« 840
IJ 10
»en 10 so


Gostilna
pri Jmodu"
u Jent Vidu nad Ljubljano
se odda v najem. Več se izve ravnotam štev. lb.	278 3-3
.....-■ * ■ - ■ ---- -	m-,-,- r	111 _i 1 nr - .r
Delavnico
za mizarja in tudi za drugo obrt,
zraven stanovanje, se odda 1. maja v Bohoričevih ulicah št. 3, Vodmat.
Več se izve pri Adolfu Haupt-mann-u, Ljubljana.	292 3 2
perje in puh
oprano in očiščeno
11 kilograma od 45 kr. višje
C. J. HAMANN, Ljubljana.
643 30
V- v v w
IT-
Bolnica za živino.
Ordinacija od 9.—11. dop.
Telefon štev. 44.
143 12
Zlate mtiaje: Berlin, Pcriz, Sin iti.
ffiajbolj. koam. zobo
Hi tli. srtež- ^—-atvo
Izdelovatelj
0.
'Ljubljana, Spital.-Strlt«. nL T
V
*
*

Kašelj
naglo pomiri, pospeši in olajša izmeček sleza pristni karolinodolski
Davidov čaj
1 zavoj 40 h. — Edina izdelovalnica lekarna
pri ,,Češki kroni".
--Praga — Karolinin dol. —
Dobi se v lekarnah ali naravnost, če se vpošlje bO vin. (2 zavoja). Zaloga v Ljubljani lekarna pri „l.latem orlu" Jurčičev trg.
Pozor pred ponarejanji.
Vsak zavoj nosi tvrdko in podpis
A. Ferkl. 46 5
Ivan Demšar
podkouskl kovoUn Izdelo-vatelj uozou o Ljubljani

t • t •
:: Marije Terezije cestn it. 6
priporoča svojo veliko zalogo _________ kritih in nekritih,
VW*WV lično in trpežno izdelanih, po jako nizki ceni.
SPrelme se v pouk tudi več učencev
Pozlatarstvo in podobarstvo.
Slavnemu občinstvu, osobito pa velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom vljudno naznanjava, da sva pod tvrdko
= Gotzl mL <& Lebar =
ustanovila kiparsko (podobarsko) in poz/atarsko obrt ter izdelovanje oltarjev v Ljubljani, Turjaški trg št. 1.
Prvi družnik Dragotin Gotzl je poznat osobito po Kranjskem glede pozlačevanja oltarjev in drugih cerkvenih del ter je posloval v tej stroki preko 16 let pri svojem bratu Aleksandru Gotzlu ter je izvežban posebno v novostih in polihromiji.
Drugi družnik Slavoj Lebar pa je že nad 15 let rezbar in kipar ter ima strokovno šolsko naobrazbo.
Priporočava se torej za vsa ta strokovna dela ter pošiljava razne načrte brezplačno na vpogled. — Izvrševala bodeva vsako izročeno delo vestno, umetniško, reelno in po zmernih cenah.
Priznalna pisma so vedno na razpolago.
V zalogi bodo vedno razna razpela in okvirji za cerkvene in druge podobe.	192 7—6
Z odličnim spoštovanjem
Gotzl ml. & Lebar
pozlatarstvo in podobarstvo.
Delniška družba ^ZDRUŽENIH PlVOlfAREN" Žalec in Laško
risfwiwns.M	III LdSI
priporoča svoje izborno pivo. —• Specialiteta; ,Saflvator* (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
■ 1 pe<?iljotue no dom $prejem« rejtauroter »porednega t>emo" g. Kr i 15 n i K (Telefen st. 82.) <■-——
Podružnica ■ v Spljetu. s
Delniška glavnioai 1 1 K t.OOO.OOD. 1 1
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
411 01
___________ _______ ____„_____ — __________r	|2 |o°brestim.
Vloge na tekoči račun, koje ostanejo vsaj 60 dni naložene, obrestuje proti 8dnevni odpovedi s
IfcS- 5°|0.
===== Rentni davek od vlog na knjiiioe plača banka sama. =====
Podružnica iv Celovcu, i
i Rezervni fond i i i i K 900.000. i i i