Pottqloa Leto IVO, St 2)1 LJubljana, torek 6. oktobra 1936 upravuttvoi H}iUMjaots cuumjeva ulica A. — Telefon K. 8122, 8128. 3124, 3126, 3126* < Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova ot — Tet 3392, 8482. Podružnica Maribor: Gosposka Uttce at. 11. — Telefon St 2456. Podružnica Celje: Kocenova oUca it. iU — Telefon 3t 190. Kaiuni pil pošt. ftek. zavodih: Ljub-ijana St. 11-842, Praga Oslo 78.180, tVlen St. 108.241, Cena ž Din j»hnji> vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25«— inozemstvo Din 40^— Uredništvo: Mamna« Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Herman Wendel V naši javnosti se često čuje tožba, da si ne znamo 8 primerno politično propagando pridobivata prijateljev v inozemstvu in da oa«, v tem prekašajo mnoge države, kar Je Često v veliko škodo. Kdor proučuje to 3tran naših mednarodnih stikov, lahko čisto mirno zapiše, da ne samo ne skrbimo za učinkovito propagando, marveč delamo često celo stvari, ki so vse prej, le ne propaganda in reklama. Vkljub temu pa nismo brez dobrih, iskrenih in nesebičnih prijateljev; zdi se. kakor da nas usoda ljubi, ko nam brez naših naporov in prizadevanj naklanja v tujini dobre prijatelje, ki se z oduševljenjem bore za našo stvar, kakor bi bila njihova lastna. Mi smo ob raznih slavnostnih prilikah kaj radodarni z naslovom »prijatelj našega naroda«. ob prerani smrti Hermana Wendla pa se zavexl3,mo polnega pomena teh besed in obenem tudi težke izgube, ki nas je zadela. Ako Herman VVendel — poleg Švicarja Reissa —, ni bil naš prijatelj v najlepšem smislu besede, potem nikoli nismo imeli prijateljev in jih tudi nikoli ne bomo imeli. V resnici je težko analizirati, kaj je napotilo nemškega publicista, esejista, poslanca in politika, da je ravno Jugoslavijo vklenii v svoje srce, da se je kot edini v sovražni sredini nemških milijonov ogrel za našo stvar ter njenemu prospehu posvetil lep del svojih življenjskih naporov. Temelj vsemu je nedvomno mladeniška romantika, ki je mladega potovalca vlekla v tajinstvene debri Balkana. Zaželel je ogledati 3i albansko življenje na licu mesta. Po tem ovinku, ki ga ni prav nič zadovoljil, pa je mladi Nemec Wendel odkril Srbe, Srbijo in srbski narod in ostal, kakor očaran v magičnem krogu, proučujoč zgodovino tega jugoslovenskega plemena in naloge ki jih je bodočnost določila temu našemu Piemontu. da jih izvede do konca. Pri študiju teh nalog je Wendel spoznal kot največji južnoevropaki problem borbo jugoslovenskih plemen za osvobojenje in uedi-njenje in se je tej ideji zapisal z vso silo svojega srca in intelekta. Smelo in brez ozirov je Btopil na našo stran in postal navdušen borec za Jugoslavijo že v onih časih, ko si je ta misel med našim lastnim narodom še z veliko težavo odpirala pot do narodovega srca in duše. Ob velepomembnem prevratu v Srbiji leta 1903. se je socialist Wendel nekoliko zdrznil, meneč, da bo v Beogradu zavladal mi-litaristiČni režim v škodo srbski demokraciji. Toda že prvo leto vlade kralja Petra ga je prepričalo o nasprotnem. Kot dale-koviden politik je prvi zaslutil, da je z novim kraljem napočila nova era postopnega oevobojenja Jugoslovenov izpod šestih različnih vladnih in upravnih sistemov. On je bil ki je klicu jugoslovenskih dijakov »Zivio jugoslovenski kralj!«, ko se je kralj Peter preko Dunaja vračal v domovino da zasede prestol Srbije, prisodil globok pomen in proroški značaj. Vse je z zasmehom govorilo o ekscesu mladine. Wendel pa ga je smatral za napoved dogodka, ki trka na vra.ta najbližje bodočnosti. Minilo je komaj 15 let in Wendel je dobil polno zadoščenje za svojo smelo napoved. V prva leta vlade kralja Petra pada Wen-dlova brezpogojna opredelitev. Njegovo zavzemanje pa velja le v toliko mali Srbiji, v kolikor je ona nos i tel ji ca in žarišče velike jugoslovenske ideje, in njegovo navdušenje za Srbijo raste v istem razmerju, v kakršnem je Beograd deloval za izvršitev veliko zamisli. Svoboda in uedinjenje jugoslovenskih plemen postaja Wendlova veroizpoved in človek njegovega poguma ni mogel svoje vere zatajiti nikoli. Starejše pokolenje se gotovo še spominja, da je Herman VVendel v socialističnih listih zastopal naše koristi kot poslanec nemškega državnega zbora leta 1917., ko je bilo treba več kot običajnega poguma za take vrste od-dvojenega mišljenja in ko ni niti poslanska imuniteta bila dovolj trdna zaščita pred preganjanji, kar je pokojnik izkusil na svoji osebi. Ko pa se je po veliki vojni uresničila Wendk)va daljnja napoved o neminovni združitvi vseh jugoslovenskih plemen v enotno državo Jugoslavijo, je Wendel še bolj vzljubil našo državo. Z izrednim optimizmom in trdno vero je začel rušiti predsodke svojih rojakov, ki so, desetletje gledajoč skozi vsiljene jim naočnike dunajskega Ballplafcza. prisojali naši državi ks>t umetni tvorevini kratko življenje in brz razpad. V časih, ko je neki nemški poslanec v berlinski zbornici še govoril o neki državi Ingoslaviji, ki da nečloveško zatira Nemce, se začno izpod temperamentnega peresa VVendlovega kar sripati dela. ki so pravcate monografije o jtigoslovenskem vprašanju, potopisi, ki so Nemcem odkrili našo državo in antologije, ki so mnogoka-teremu Wendlovenn'u rojaku pripomogle do pravičnejše presoje jugoslovenskega problema. Vse to so bik dela. ki se ne odlikujejo samo po globokem poznanju predmeta, marveč po trdni veri v pravico in pravičnost. obenem pa tudi po sijajnem slogu, v čemer je bil Wende! med Nemci eden izmed mojstrov. Naša mlada država je v oniih prvih letih selo potrebovala pionirja, ki je breobzirno uničeval v nemški javnosti stara in zakoreninjena zmotna naziranja. V tem pogledu je Wendl napravil uvod že pred prevratom DEVALVACIJA LIRE ZA 30 DO 40 ODSTOTKOV Italijanska vlada je na včerajšnji seji sklenila devalvacijo Ure in pristop k valutnemi sporazumu med Francijo, Anglijo in Ameriko Rim, 5. oktobra, o. Ob 10. dopoldne je imela vlada pod vodstvom ministrskega predsednika Mussolinija sejo, ki »o ji prisostvovali vsi ministri, razen ministra za kolonije Lessone in ministra za javna dela Cobolh-Giglia, ki sta odpotovala v Abesi-nijo. kjer imata urediti važna kolonialna in gradbena vprašanja. Seji je prisostvoval tudi generalni tajnik fašistovske stranke Stara ce. Na dnevnem redu je bila le razprava o vplivu devalvacije inozemskih valut na italijansko liro. Prav za prav se o tem predmetu ni vršila nikaka razprava, nego je le Mussolini obširno poročal o ukrepih, ki jih je pripravila italijanska vlada Vsi njegovi predlogi so bili brez debate soglasno sprejeti. V svojem referatu je Mussolini predlagal; Mussolini] e vi predlogi 1. Devalvacijo lire za 30 odnosno 40 odstotkov. 2. Stroge ukrepe za borbo proti draginji 3. Znižanje uvoznih carin. 4. Zmanjšanje nekaterih uvoznih kontingentov 5. Prisilno posojilo v višini 5 odstotkov vsega nepremičnega imetja ter novi davki. V svojem referatu je Mussolini obširno opisal sedanji mednarodni valutni položaj in učinke devalvacije francoskega franka ter drugih zlatih valut, ki je povzročila razpad bloka držav z zlatimi valutami. Poudaril je. da so ukrepi francoske vlade docela izpremenili mednarodni valutni položaj in da je zaradi tega cela vrsta držav pripravljena devalvirati tudi svojo valuto. Tudi Italija ni mogla ostati ob strani spričo teh izredno važnih valutnih izprememb in je potrebno, da tudi ona prilagodi svojo valuto novemu položaju. Predlagal je. da se lira devalvira in stabilizira na relacijah 90 lir za en funt in 19 lir za en dolar. Njegov predlog je bil takoj sprejet. Strogo kontroliranje cen Nadalje je Mussolini govoril o vseh možnih učinkih devalvacije italijanske valute na italijanske notranje in zunanje gospodarske razmere. Italija bo imela zaradi devalvacije lahko le koristi od inozemstva, zlasti, kar se tiče izvoza in tujskega prometa. Predvsem bodo tujci zopet v večjem številu prihajali v Italijo, ker bodo cene v hotelih Ln kopališčih za inozemce nižje. Edino povišanje cen lahko ogroža koristi, ki jih more italijanska država pričakovati od devalvacije svoje valute. Zato je potrebno, da se cene najvažnejših življenjskih potrebščin blokirajo in da se pod nobenim pogojem ne dovoli niti najmanjše njihovo naraščanje, ker bi to pomenilo paralizacijo vseh vladnih ukrepov. Tudi nad cenami proizvodov, ki jih rabita italijanska industrija in trgovina, je treba uvesti najstrožjo kontrolo in se ne bo smelo dovoliti, da bi narasle preko povprečja na mednarodnih trgih. Za dosego vsega tega so potrebni rigorozni ukrepi za pobijanje sleherne špekulacije. Omejitev uvoznih kontingentov S posebno odredbo se imajo zmanjšati odnosno omejiti kontingenti za uvoz nekaterih vrst blaga iz inozemstva. Vlada bo na ta način lahko preprečila vsak prekomeren uvoz blaga, ki bi mogel škodljivo vplivati na gospodarski položaj po najnovejši devalvaciji lire. Sedanji tečaj lire se bo za vsako ceno očuval tako v državi kakor tudi v inozemstvu. Italija pozdravlja valutni sporazum Kar se tiče francosko—ameriško—angleškega valutnega sporazuma, je Mussolini izrazil upanje, da bo ta sporazum postal osnova za mednarodno stabilizacijo valut in za ureditev mednarodne trgovine. Italije pozdravlja te ukrepe in ponuja zato sedaj po devalvaciji lire tudi svoje sodelovanje na tem polj«. Italija se priključuje valutnemu sporazumu, da bi tako tudi sama doprinesla 8voj delež k ureditvi gospodarskih razmer v svetu, dosedanja gospodarska politika Italije pa se bo nadaljevala, ker je edina zmožna stabilizirati odnošaje v italijanskem narodnem gospodarstvu in ker je osnova za obrambo Italije in njenega premoženja proti vsakršnemu napadu. Možnost devalvacije za nadaljnjih 10% Dosedanje valutne paritete po vsem svetu in tudi v Italiji so bile le začasne, ker so vse države čakale na splošno stabilizacijo, ki je nastopila z najnovejšo valutno ureditvijo. Lira se povrne na zlati standard. Zlata vsebina lire se zniža za 40.939/*, in sicer od prejšnili 7.9190 grama zlata na 6.9290 grama zlata. Ker določa ameriški zakon o devalvaciji možnost devalvacije za nadaljnjih 10 odstotkov, ki bi se izvedla, če bi bilo to v interesu ameriških tržišč ali v skladu s splošnim položajem na svetu, si tudi Italija pridržuje pravico, da zmanjša vrednost svoje valute še za nadaljnjih 10 odstotkov. Približno tako velja tudi za devalvacijo francoskega in švicarskega franka. Kar se tiče državnih papirjev in bankovcev v obtoku, se njihova notranja vrednost v ničemer ne bo izpremenila. Ostali bodo še nadalje v prometu x enako vrednostjo. Vrednost zlate rezerve pri Italijanski banki se zaradi devalvacije lire poveča in se vsi presežki odstopijo državni blagajni. Poseben zakon za kontrolo cen V svrho kontrole nad cenami je Mussolini predlagal poseben zakon, ki vsebuje vse določbe, da se bo mogoče izogniti neprili-kam na notranjih tržiščih, ki bi n;is'ale zaradi znižanja vrednosti italijanske lire. Cene življenjskih potrebščin ostanejo v glavnem iste. kakor so bile določene za mesec december in se ne bo:io smele povišati. Te cene so določili intersindikalni odbori v posameznih pokrajinah v skladu z obstoječimi razmerami. V krajih, kjer intersindi kalni odbori za posamezne potrebščine niso določili cen. ki so imele veljati v mesecu septembru, se določijo sedaj veljavne cene, ki se po novem zakonu ne smejo več iz-premeniti. V roku dveh let se tudi ne smejo povišati najemnine za stanovanja in lokale in tudi ne zakupnine. Cene električnemu toku in plinu ostanejo neizpremenjene do nadaljnjega. Isto velja za cene voznih listkov za tramvaj, avtobuse in na železnicah. Posebne določbe bodo veljale za cene v hotelih, restavracijah in drugih lokalih. Nove smernice za carinsko politiko S posebnim odlokom je bil ministrski predsednik Mussolini pooblaščen, da določa sproti smernice za carinsko politiko. Ukinejo se vse carine ad valorem, ki so doslej hudo obremenjevale podjetja in povzročale naraščanje cen. Ukinitev teh carin bo po pričakovanju vlade mnogo pripomogla k uspešni borbi proti draginji. Novo notranje posojilo Nadalje je bilo sklenjeno, da se razpiše novo notranje posojilo, ki se bo obrestovalo po 5 odstotkov. Posojilo bo prisilno za vse posestnike in lastnike nepremičnin. Nepremičninski kapital je os!:«] za italijansko-abesinske vojne nedotaknjen in neobremenjen ter je zato pravično, da tudi ta kapital doprinese svoj delež v korist državi. s svojima knjigama »Makedonien und der Friede« in »Siidosteuropaische Fragen«. Po prevratu pa nas je zadolžil z znamenito knjigo »Aus dem siidslavvisoihen Risorgi-mento«, katere temeljiti eseji o najznamenitejših slovenskih, hrvatskih in srbskih osebnostih ter važnejših političnih pojavih, bodo za vselej najvažnejši pripomoček vsakomur, kdor se bo hotel poučiti o naši nedavni piošlosti. Ideološka apologija Jugoslavije je Wendlovo delo »Der Kampf der Jugoslawen um Freiheit und Einheit«. V knjigi »Aus drei Kulturen« je smelo sopo-stavil našo kulturo s francosko in nemško, priznavajoč tudi naši odlične kakovosti, česar doslej v nemškem jeziku še nikoli nismo bili doživeli. Nadaljnja vrsta knjig »Kreuz un quer durch den slawiseihen Sii-den«. »Sudslawische Silhuetten«, »Von Mar ribor bis Monastir«, »Von Belgrad bis Buccari« pa služi širjenju poznavanja naših krajev in ljudi od skrajnega severa do juga, po dolgem fn povprek. Wendlova dela so najučinkovitejša reklama za naš tujski promet, čeprav so pisana izredno objektivno. včasih s frapantno resnicoljubnostjo, pred vsem pa z nadpovprečnim darom opa- | zovanja. da so zelo poučna tudi za našega človeka. Pokojni Herman Wendel je imel spočetka dve domovini, kjer se je počutil enako domačega: Nemčijo in Francijo. Po izboru in po čustvu si je kot prijatelj Jugoslavije izbral našo državo kot tretjo. Po 6. januarju se je nekoliko v skrbeh za demokracijo Jugoslaviji nekoliko odtujil, ker ni pravilno pojmoval pereče potrebe tega dalekoeežne-ga ukrepa, kmalu pa je to njegovo malo nejevoljo zasenčila velika rzprememba v njegovi pravi domovini. Tam ni bila uklonje-na samo demokracija, marveč so političnim nasprotnikom ter tujerodcem odrekli celo najosnovnejša človečanska prava. Med izobčence je prišel tudi sam. deloma zaradi svojega političnega prepričanja, deloma zaradi svojega spornega pokolenja. Ta dogodek je popolnoma izbrisal z imena Jugoslavije rahlo senco in Herman \Vendel je zopet mislil na Jugoslavijo z radostjem in oduševljenjem do zadnjega trenutka svojega življenja. Doslovno do zadnjega trenutka. Hermanu Wendlu. prijatelju našega naroda. neminljiv spomin in naša globoka hvaležnost. Posojilo bo znašalo 5 odstotkov vrednosti vseh nepremičnin v Italiji, ki so privatna last Porabilo se bo za investicije v zasedeni Abesiniji. Posameznim posestnikom je omogočeno, da subskribirajo to posojilo z likvidnimi sredstvi, če jih imajo na razpolago. •.. in novi davki Končno so bili določeni tudi novi davki. Progresivno bodo obdavčene dividende, in sicer minimalno za 6 odstotkov. Rezerve ostanejo nedotaknjene. Obdavčiti se ima le čisti dobiček. Dividende kolonialnih podjetij, ki so s svojimi investicijami v vzhodni Afriki mnogo riskirala, novemu davku niso podvržene. Vlada se bo v soboto ponovno sestala, da prouči pive učinke svojih današnjih ukrepov. Znižanje carin na uvoz življenjskih potrebščin Na podlagi pooblasti!, ki jih je ministrski svet odobril predsedniku vlade Mussoliniju, je že danes izšel odlok o znižanju carin na uvoz najvažnejših življenjskih potrebščin. Tako se zniža carina na žito od 75 na 47 lir za stot, enako za moko, carina na živino za 65 odstotkov, p a meso 60, na olivno olje za 40, na jajca za 64 odstotkov, na premog od 10 na 5 lir za tono, na koks od 42 na 30 lir, enako tudi na surovi bombaž. Vsi kliringi se imajo prilagoditi novim tečajem. Privatni kompenzacijski posli se morajo popolnoma ukiniti. Posvetovanja v Pragi Praga, 5. oktobra, g. Odbor gospodarskih ministrov se je popoldne v smislu sklepa vlade sestal k seji, na kateri je finančni minister obširno poročal o položaju na mednarodnem valutnem trgu in o ukrepih, ki bi jih morala izvesti Češkoslovaška v svoji valutni politiki. Švicarski ukrepi proti draginji Bern, 5. oktobra. AA. Zvezni svet je dovolil kredit osmih milijonov frankov proti podražitvi kruha. Bolgarija ne bo razvrednotila svoje valute Sofija, 5. oktobra, g. Po današnji seji vlade je finančni minister izjavil novinarjem, da Bolgarija ne bo razvrednotila svoje valute, pač pa pričakuje od razvrednotenja drugih valut veliko oživljenje ▼ gospodarstvu in povečanje svojega izvoza. Kaj bo z madžarsko valuto Budimpešta, 5. oktobra, g. Finančni minister Fabinyi je bil danes v dolgi avdi-enci pri državnem upravitelju Horthyju, kateremu je poročal o aktualnih finančno« političnih problemih. V glavnem se je njegov referat nanašal na vprašanje razvrednotenja madžarske valute, o čemer bo morala vlada sklepati v bližnjih dneh. Prepoved izvoza zlata iz Španije Madrid, 5. oktobra, o. Prezident Azana jei podpisal odlok, po katerem ie prepovedan izvoz zlata in srebra iz Spanje. Lmovitejši državljani bodo morali v sedmih" dneh oddati Narodni banki vse zlato, vrednostne papirje in devize. ., " • Pariz, 5. oktobra. AA. Tu pričakujejo, da bo prispelo več letal družbe Air France t vsem zlatom, s katerim razpolaga madridska: vlada. Gre za zlato v skupni vrednosti 13! milijard frankov. Aktivna trgovinska bilanca USA Washington, 5. oktobra, g. Trgovinski j minister je izdal poročilo, da imajo Ze-■ dinjene države po 1. 1926. letos prvi« 1 zopet aktivno bilanco zunanje trgovine. Francija za odpravo sistema kontingentov Važna izjava francoskega trgovinskega ministra na zasedanju DN ženeva, 5. oktobra. w. Najvažnejši dogodek na današnjem zasedanju DN predstavlja govor trgovinskega ministra Bastida, ki je napovedal nadaljnje ukrepe vlade, kot kažipot drugim državam, da se na ta način s sVupnim prizadevanjem odstranijo največje ovire mednarodne izmenjave blaga. Bastid je med drugim naglasll, da je imela Francija odločati med a vem a potoma o med devalvacijem ali pa novim in znatnim povišanjem cen, kontingentiranje zunanje trgovine in kontingen tiran jem produkcije. Tak0 postopanje ne bi ustrezalo željam in volji francoskega naroda in bi brez dvoma pomenilo ssploSno poostritev gospodarske krize. Da bi se zboljšali mednarodni gospodarski odnošaji in sanirale državne finance in domače gospodarstvo, ni dovolj samo mednarodna prilagoditev valut, marveč so potrebni tudi drugi ukrepi. Zaradi tega je vlada takoj Po razvrednotenju franka ukinila skoraj četrtino uveznih kontingentov in znižala carine na nekontingentirano blago za 15 do 20 odstotkov, ker se zaveda, da je to najboljše sredstvo proti povišanju cen. Le s takimi praktičnimi ukrepi se bo olajšal mednarodni trgovinski promet. Vlada upa, da bodo temu zgledu sledile tudi druge države in da bo v najkrajšem času lahko prišlo dQ odstranitve vseh glavnih ovir mednarodne trgovine. Vlada sestavlja sedaj novo trgovinsko tarifo, ki ne bo poznala več kontingentov in upa, da bodo tudi druge države ukinile sistem kontin-gentiranja, s čimer bodo najhitreje odstranjene tudi razlike v cenah. Bastid je končal svoj govor z ugotovitvijo, da se bo gospodarsko in socialno blagostanje na svetu doseglo le s skupnim prizadevanjem vseh v mednarodnem gospodarskem življenju merodajnih držav. Gospodarskemu olajšanju bo brez dvoma sledilo tudi popuščanje politične napetosti in na ta način se bo najbolj zanesljivo ohranil mir. Angleški delegat Morlson je toplo pozdravil to pobudo Francije ter je ob koncu predlagal resolucijo, ki naroča svetu DN, naj ob sodelovanju vseh zainteresiranih držav, tudi nečlanic DN sestavi poseben odbor, ki naj prouči vprašanje dobave surovin ter predloži svoje poročilo svetu DN do prihodnjega zasedanja. Prjčetek likvidacije kontingentov in carinskih barjer Poročali smo že, da pripisujejo v Angliji in Franciji valutnemu sporazumu treh velesil večjo važnost, nego znatnim spremembam v vrednosti posameznih valut, in sicer predvsem zaradi tega, ker je namen tega valutnega sporazuma, da se a stabilizacijo valut ustvarijo pogoji za postopno likvidacijo sistema uvoznih kontingentov in uvoznih omejitev. Prej nego se je splošno pričakovalo, je prišlo do prvih takih ukrepov. Tako poročajo iz Pariza, da so bile v soboto s posebnim dekretom znižane carine na vse ono blago, čigar uvoz je kontingentiran. To znižanje carin velja od 6. oktobra dalje in znaša 20% pri surovinah, 17% pri polfabrikatih in 15% pri gotovih izdelkih. Nadaljnji dekret odreja znižanje carin za kontingenti-rano blago prav tako za 20%. Nagli ukrepi v tem pogledu imajo namen preprečiti nezaželjen dvig cen življenjskim potrebščinam v Franciji. Tudi kontingente je pričela Francija polagoma likvidirati. Od skupnega števila 1200 kontingentov je bilo v soboto ukinjenih 107 uvoznih kontingentov, v prihodnjih dneh pa bo ukinjenih nadaljnjih 200 kontingentov. Tudi Švica se je odločila za siične korake. Z včerajšnjim dnem je stopilo v veljavo znižanje carin za važna živila. Dosedanja carina 5 frankov za jabolka je docela odpadla, prav tako za češplje in mezgo, ki je znašala 5 odnosno 10 frankov. Carina na suho sadje se zniža od 50 na 20 frankov, na sveže namizno grozdje pa od 10 na 5 frankov. Ukinjena je carina na limone, carina na pomaranče pa je znižana od 10 na 5 frankov in prav tako carina na orehe in lešnike. Docela je ukinjena carina na svežo zelenjavo, čebulo, paradižnike itd. Važno je tudi ukinjenje carine na jajca, ki je znašala doslej 15 frankov {n zmanjšanje carine na koruzo za prehrano od 6 na 2 franka. Gombos se ne vrne več Budimpešta. 5. oktobra, g. V politični javnosti je izzvala veliko presenečenje vest, da se ministrski predsednik Gombos ne bo vrnil v Budimpešto, kakor je bilo prvotno napovedano. Njegov povratek je bil najavljen za 15- oktober in so v okolici ministrskega predsednika zatrjevali, da bo pri tej priliki podal ostavko, da bi s tem omogočil preosnovo vlade. Danes so se nenadoma razširile vesti, da se je zdravstveno fctanje Gombosa tako poslabšalo, da sploh ni sposoben za potovanje. Zato o njegovem povratku v Budimpešto ni niti govora. V političnih krogih pričakujejo. da bo sedaj prišlo v najkrajšem času do ostavke vlade ter da bodo nastale v notranjem političnem življenju Madžanske velike izpremembe. Po poročilih večernih listov bo trajalo zdravljenje Gombosa še dolse mesece. Toplo vreme v Sibiriji Riga, 5. oktobra. AA. Iz Sibirije prihajajo poročila, da je v zapadniih krajih Sibirije nastalo čez noč toplo vreme, za ta ča= nenavaden pojav. Ponekod so imeli lempera* turo 20 stopinj nad ničlo. Zavezniške pogodbe cSR Zanimiva polemika v češkem tisku — Zveza s Francijo in Rusijo je za češkoslovaško edina pot Praga, 1. oktobra. V čsl. tisku se je zadnje dni sprožila zanimiva razprava o tem, dali je zunanja politika republike atorila vse potrebno, da s pogodbami in pakti zavaruje nedotakljivost državnih mej. Stvar je sprožil agrarni poslanec Zilka na zborovanju naraščaja agrarne-republikanske stranke, nakar mu je v brnskih »Lidovih Novinah« ostro odgovoril poslanec dr. Jaroslav Str&nsky. Repliko na Stranskega članek je objavil v »Venkovu« dr. Kahanek, v spor pa so se vmešali tudi »Narodni Listy«, organ dr. Kramarove narodno-demokratske stranke. Nasprotniki posl. žilke poudarjajo, da si je g. poslanec izbral zelo neprimeren forum, ko je ravno naraščaju stranke razodel vse svoje dvome in bojazni glede nevarnosti republike; nikakor ne gre, da se ravno najmlajšim slojem državljanov napolni glava z negotovostjo in bojaznijo. Posl. žilka bi bil bolje storil, ako bi svoja neugodna opažanja iznesel v parlamentu ali še bolje v zunanjepolitičnem odboru parlamenta, kjer pa je doslej vedno odobraval vladne ukrepe, glasoval za nje in nikoli ni izdal svojih tajnih bojazni. Poslanec dr. Str&nsky mu poleg vsega tega zamerja zlasti še to, da pri svoji ostri kritiki ni niti najmanj nakazal, kako si sam predstavlja popravo dosedanje zunanje politike. Izhodišče za svojo alarmantno oceno med narodnih pogodb republike je poslanec žilka našel v ugotovitvi, da jamči pogodba republike z ostalima dvema državama Male antante samo skupno postopanje v primeru napada s strani Madžarov, kar pa sc tiče zavarovanja države proti Nemcem, pa stojita za Cehoslovaki zopet samo Francija in Rusija. Doslej je bila češka in tudi svetovna javnost uverjena, da je praška zunanja politika dosegla v tem pogledu maksimum, kar se je sploh dalo doseči, in da je zavarovala državo na dveh res zelo občutljivih točkah. Ta nazor bo najbrž tudi v bodoče neokrnjen, Ozadje izjave poslanca Zilke je treba iskati v mnenju, ki se je začelo pod vti- som silne hitlerjevske propagande uveljavljati tudi v delu češke javnosti, da namreč pomen ja obrambna pogodba Češkoslovaške z Rusijo neposredno opasnost s strani Nemčije, ki je dobila s pogodbo nov povod, da poostri svojo gonjo proti Češkoslovaški kot zaveznici Rusije, žilkove besede izzvenevajo v trditev, da bi bilo treba revidirati pravec čsl. zunanje politike in ne glede na sedanje zveze, ki naj tai ostale neokrnjene, iskati pota k pomirjenju z Berlinom, pred vsem pa sprejeti svoječas-no berlinsko ponudbo nenapadalnega pakta. Na žilkove poglede je energično odgovoril posl. dr. Stransky. On priznava, da v nekaterih češkoslovaških političnih krogih prevladuje mnenje, da je rusko-češkoslo-vaška obrambna pogodba glavna ovira sporazumu z Nemčijo. Dr. Stransky postavlja v tem pogledu alternativo: Ceškoslova&Ka ima na razpolago ali nenapadalno pogodbo z Nemčijo, ali zavezniško pogodbo z Rusijo. Za kaj naj se odloči ? Napeti odnošaji Nemčije do sovjetov, od koder ni najmanjšega znaka za napad na Nemce, izključujejo vsako tretjo možnost. Pisec pravi, da za Češkoslovaško ni drugega izhoda, kakor ta, ki ga je že nastopila: rusko in francosko zavezništvo. Csl. vojska ima popolno zaupanje v udarno silo ruske armade, ki jo je šef francoskega generalnega štaba proglasil za najboljšo vojsko sveta. To je ena izmed važnih osnov za sedanjo zavezniško politiko, druga pa nI nič manj važna. Dosedanje izkustvo uči, da Sovje-ti od leta 1918. dalje niso prelomili še nobene pogodbe, ki so jo podpisali. Nasprotno pa se moramo vprašati: kje je Ver-sailles, kje je Locarno ? Češkoslovaška se zato lahko upravičeno boji, da bi morala nenapadalni pakt z Nemčijo knjižiti v svoji obrambi in zunanji politiki med du-bioze. Po vsem tem se zdi, da Je poslanec Zlika načel problem, ki pač vznemirja marsikaterega dobrega domoljuba, da pa stva ri ni ustregel, ko ie spravil zavezniške pogodbe Češkoslovaške v javno debato, kakor da je treba o njih šele razpravljati. Grandi imenovan nvernerja Dodekaneza Italijanski odgovor na sklep angleške vlade, da se utrdi otok Ciper Rim, 5. oktobra, b. V političnih krogih ?e vedno krožijo vesti o velikih premestitvah italijanskih diplomatov posebno o odpoklicu londonskega poslanika Grandija. Poznava se, da Grandi ne bo prevzel nobene politične funkcije v Rimu, kakor se je prvotno domnevalo, temveč bo kot najboljši italijanski poznavalec Anglije in njene zunanje politike imenovan za guvernerja italijanskega Dodekaneza s sedežem v mestu Rhodos na otoku istega imena, kjer opravlja sedaj te funkcije guverner Mario I.ango. To Grandijevo imenovanje naj bi pomenilo italijanski odgovor na sklep prvega lorda angleške admiralitete sira Samuela Hoarea, da se zaradi potreb angleške obrambe v vzhodnem Sredozemlju utrdi otn.k Ciper. Za Grandijevega naslednika v Londonu prihaja vpoštev poslanik Rafael Guariglia, ki je po rodu Napolitanec in ki je v diplomatskem svetu znan po svojih anglosaksonskih in nemških simpatijah, dočim je manj naklonjen zvezi s Francijo. Gauriglia je osem let vodil politični oddelek v palači Chigi, od leta 1932 do 1935 je bil poslanik v Madridu, pred nedavnim pa je bil določen za italijanskega poslanika v Argen- tini. Namesto njega pojde v Ruenos Aires prini. Ascanio Colonna, ki je bil do pred kratkim italijanski poslanik v Budimpešti. Imenovanje Guariglie za poslanika naj bi pomenilo prvi uradni italijanski korak za ureditev italijansko-angleških odnošajev v smislu ponovnega pisanja italijanskega ofi-cioznega tiska. Iz drugega, prav tako dobro informiranega vira, pa se doznava, da si v zadnjem času tudi Francija zelo prizadeva, da bi pridobila Italijo za svoje načrte v vprašanju sklenitve novega garancijskega pakta na zapadu Evrope. V ta namen je pripravljena storiti pomemben korak ob priliki predaje akreditivnih pisem novega francoskega poslanika v Rimu grofa de St. Quentina, ki bo svoje spremno pismo v nastopni avdi-enci naslovil na italijanskega kralja Viktorja Emanuela III. z izrecno navedbo njegovega novega cesarskega naslova, ki mu gre po aneksiji Abesinije. S tem bi Francija dejansko priznala sedanje stanje v vzhodni Afriki. Rim, 5. oktobra, o. Italijanski poslanik v Londonu Dino Grandi je imenovan za guvernerja Dodekaneza s sedežem na otoku Rodosu. Ni. V. kraljica Marija v Dubrovniku Dubrovnik, 5. oktobra. Opoldne sta prispeli v Dubrovnik z avtomobilom Nj. Vel. kraljica Marija in njena mati rumunska kraljica Marija, ki ju je v pristanišču že čakala jahta »Vila«, s katero bosta napravili izlet do Trstena. Na obrežju so ju sprejeli maršal dvora Colak Antič poveljnik mesta general Vukovič, poveljnik pomorske vojaške akademije, dvorne dame in mnogo ljudstva. V vrsti je stala tudi četa mornarjev. Ob 14. si je Nj. Vel. kraljica Marija s svojo materjo ogledala razstavo ročnih del ki so jo priredila razna ženska društva in ki si jo je svoječasno ogledal tudi angleški kralj v palači Spozi, nato pa knjižno razstavo, ki jo je priredila v učiteljišču Jugoslovenska ženska zveza s sodelovanjem drugih mednarodnih ženskih zvez. Po ogledu razstav sta se Nj. Vel. kraljica Marija ter rumunska kraljica Marija vrnili na jahto ter odpotovali z njo proti severu. Vojni minister odpotoval v Pariz Beograd, 5. oktobra. AA. Ker se bo minister za vojsko in mornarico armijski general Ljubomir Marič udeležil slovesnega odkritja spomenika kralja Aleksandra I. Uedinitelja v Parizu, ie z ukazom kraljevega namestništva določen za njegovega zastopnika dr. Stojadinovič, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister. Vojni minister je odpotoval v Pariz snoči. Spomenik kralju Aleksandru pri Kragujevcu Beograd, 5. oktobra, p. V vasi Zakuti pri Kragujevcu sQ včeraj odkrili spomenik kralju Aleksandru in v vojni padlim domačinom. Spomenik je blagoslovil episkop Nikola. Svečanosti je prisostvoval tudi kraljev odposlanec. Poljski poslanik pri predsedniku vlade Beograd, 5. oktobra, p. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je sprejel danes poljskega poslanika Romana Dembickega, Pred političnim zbližan jem z Italijo? Pariz, 5. oktobra. AA. »Temps« prinaša poročilo svojega dopisnika iz Rima o vtisu, ki ga je v Italiji napravila izjava predsednika dr. Stojadinoviča o sklenitvi trgovinske pogodbe. »Temps« pravi na koncu: Ta odgovor ne pomeni ničesar drugega kakor voljo šefa italijanske vlade, da se razmerje z Jugoslavijo popravi in da se postavi na krepkejše temelje. Mussolini je že v svojem govoru 6. oktobra 1934. ponudil roko Jugoslaviji, toda njegove dobre namere za politično sodelovanje je presekal tragični atentat v Marseilleu. Tako je Italija v dveh letih v drugič ponudila roko Jugoslaviji. V rimskih političnih krogih izražajo upanje, da ne bo treba dolgo čakati zbližanja med Rimom in Beogradom. » •*[' Otvoritev nove narodne skupščine Beograd, 5. oktobra, p. V nedeljo 18. t. m. bo posvečeno novo poslopje Narodne skupščine, Slovesnosti bodo prisostvovali člani v'ade. senatorji, narodni poslanci in ves diplomatski zbor. Dortlej se bedo v novo skupščino preselili tudi že vsi skupščinski uradi in v ponedeljek 19. t. m. se vrši v novi palači prva redna seja Narodne skupščine. Letalski „napad" na Beograd Beograd, 5. oktobra. Popoldne je bil izvršen povsem nenadoma, ne da bi bili prebivalci Beograda prej obveščeni, poizkus-ni letalski napad na prestolnico. Okrog 14. so mnogobrojne sirene, zvočniki in zvonovi dali prvo znamenje in alarmirali vse prebivalstvo. Nad mestom se je pojavilo vse polno velikih in malih napadalnih, lovskih in izvidniških letal. Cule so se neprestano eksplozije bomb in granat protiletalskih topov ter ropotanje strojnic. Na ulicah so se pojavili gasilci in razni sanitetni oddelki, po radiu pa je napovedovalec sporočil, da so letala vrgla na mesto izredno mnogo bomb. Letalski napad se bo 20. oktobra ponovil v še večjem obsegu. Preselitev albanskega poslaništva Beograd, 5. oktobra. AA. Albansko poslaništvo se je preselilo v Pariško ulico it 13. VZOREC, KAKOVOST IN CENO, ki ugaja — VSe tO doHte, če kupujete naše blago. Cen« natega blaga xa obleke so od 120.— do 180.— dinarjev po metra VLADA TE OK ARO VIČ i KOMP. P A R n č I M Tkanine za vsak žep tn vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije. Beležke Uraden pregled o političnem položaju V nedeljo se je vršil na Grosupljem shod JRZ, na katerem je govoril tudi minister dr. Krek. »Slovenec« objavlja izvleček iz njegovega govora kot »uraden pregled o političnem položaju«. V tem uradnem pregledu pravi g. Krek med drugim, da so sedanje občinske volitve, ki se vršijo predvsem popolnoma svobodno, znamenje, da je JRZ uspela voditi narod in državo iz dobe zmed, zatiranja in preganjanja v novo dobo reda, miru in vladanja z ljudsko voljo. V Sloveniji je sicer po občinah še nekaj belih vran, toda vse drugo gre za JRZ. V srcu Srbije, v moravski banovini, pa ima JRZ za seboj kar 83% vseh volilcev. Pri tem niso všteti niti mrtvi, niti tisti, ki so šli v Ameriko, niti oni, ki bodo šele rojeni. Volitve so se vršile v popolni svobodi. Navzlic temu so nasprotniki dobili le 17% — toda ravno to je dokaz, da so se lahko svobodno uveljavili. V nasprotnem taboru vidi g. minister predvsem razbito JNS. Razlika med JNS in JRZ je ta, da je JRZ zgrajena na starih strankah NR, SLS in JMO, ki so bile že preizkušene, JNS pa je ustvarjena iz nič. Gospod minister je nato razpravljal o pomenu stare prislovice, da se na bajonetu ne da trajno sedeti. Zato pa JRZ dosledno odklanja vsako nasilje in se zanaša le na zdrave sile naroda. O JNS ni, da bi se še govorilo, njeni voditelji ne vedo več, kaj so sami, in JNS na političnih borzah ne no-tira več. Generali JNS pravijo, da so nacionalisti. Toda, če je to, kar so oni, nacionalizem, potem je nacionalist vsaka pro-palica. G. minister je nato pojasnjeval, kaj je ljudska fronta in svaril pred opasnost-jo ruskega boljševizma. Naš delavec pa more pričakovati rešitve le iz slovenske katoliške socialne tradicije. Ostro je g. Krek obsodil tiste, ki njemu in njegovim prijateljem očitajo, da so prodali Slovenijo. To je povsem izključeno. Dr. Korošec je dandanes tak Slovenec kakor je bil včeraj in zna braniti slovenske interese, kakor jih je branil nekdaj. Odkar je na oblasti JRZ, je Slovenija dobila iz državne blagajne toliko, kolikor prej ni dobila v petih letih skupaj! Nasprotnikom, ki jim je dr. Korošec dal politično svobodo, je lahko trobiti o slovenskih interesih. Slovenska ljudska fronta pa je tam, kjer je voditelj Slovencev t. j. dr. Korošec. Bivši načelnik v presbiroju za časa »diktature« g. Smodej je povedal, da so bili on in njegovi prijatelji za časa diktature »v zvezi s Hrvati«, od katerih jih tudi danes nič ne deli. Zanimiva je bila razlaga, zakaj je JRZ prišla na vlado. Ko je odšla JNS, namreč ni bilo nikogar, ki bi mogel prevzeti vlado — pravi g. Smodej. Mogel bi jo prevzeti le g. živkovič, kar bi pa bilo pomenilo povrnitev diktature. Le po da-lekovidnosti dr. Korošca se je našla stranka, ki je mogla prevzeti državno krmilo. O najvažnejšem vprašanju današnjih dni za našega kmeta je razpravljal neki g. Miloš Stare iz Ljubljane, ki je dokazoval, da je vlada s svojo uredbo o kmečkih dolgovih zaščitila i kmeta i denarne zavode I vlagatelje. $ Borzijanci Opoldanski kolega Iz Kopitarjeve ulice je zašel v hude zmešnjave. Pri obči devalvaciji, ki je zadela tudi valute, katerih gospodarji so govorili, da so najtrdnejše na svetu, so se njegovi pogledi nehote obrnili tudi na politično polje in kar od sebe mu je zdrknilo pero v borzijanski žargon. Gospodje pač presojajo politične dogodke kot borzno igro in ocenjujejo šanse po kurznih vrednotah. Ni čuda, da potem či-tamo naslove »JNS na politični borzi ne notira več«. Ljudje, katerim sta politična morala in politično delo trgovski posel, nehote zapadajo v poslovno terminologijo in žurnalistika, ki presoja politiko po pravilih borzne igre, pač ne spadajo v današnje resne čase. Politični borzijanci imajo, kadar se jim trenutno špekulacija posreči, sicer dostikrat prav zavidne dobičke, ali često-krat se tudi prevarijo in igra konča z de-ruto in krahom. Stalna vznemirjenost radi JNS Vesoljni JNS nasprotni tisk še vedno premišljuje, kaj bo z Jugoslovensko nacionalno stranko po vstopu Jevtičevih prijateljev v poslanski klub JNS. Intrige se živo pletejo naprej in listi objavljajo najrazličnejše domneve, ki so enake samo v tem, da so vse več ali manj spretno izmišljene. Posebno mnogo skrbi ima zagrebški »Obzor«, ki ve čisto sigurno, da bo izvajal častni predsednik JiNS g. Nikola Uzunovič zavoljo sprejema Jevtiča in prijateljev neke konsekvence in osnoval z gg. Božo Maksi-movičem in dr. Milanom Srškičem »novo politično skupino.« Po »Obzorovih« povsem izvirnih informacijah pa ni celo izključeno, da bodo vsi ti trije gospodje vstopili v JRJZs ker ni nobenih načelnih razlogov proti takemu koraku. V podkrepitev teh informacij pripoveduje nadalje »Obzor«, da se strinjajo z g. Uzunovičem v njegovem odporu proti g. Jevtiču tudi nekateri ugledni senatorji, člani JNS. Med njimi poleg gg. Jovana Aleksiča in Svetozarja Tomiča tudi dr. Kramer in dr. Grga Angjelinovič. Koliko so te vesti izmišljene, o tem se bo lahko najbolje prepričala jugoslovenska javnost v bližnji bodočnosti, ko se bosta sestala narodna skupščina in senat k rednemu jesenskemu zasedanju. Seveda, do takrat bodo »Obzor«, »Slovenec« et consortes že zopet skuhali kako »novo« JNS. Videti je, da so naši politični borzijanci trajno silno vznemirjeni ter se bojijo za kurs svojih špekulacijskih papirjev.,, „Obzorovo" politično žongliranje ZagrebSki »Obzor« polemizira ▼ dolgem članku z »Jutrom« in zlasti hoče ovreči nekatere naše ugotovitve o njegovem pisanju. Predvsem zanikuje, da bi bil kdaj svetoval hrvatskim pribičevičem, naj izstopijo iz svoje dosedanje stranke in ee direktno priključijo dr. Mačku. Res pa je, da je »Obzor« v svoji 219. številki, ko je bil ugotovil, da so vse prejšnje hrvatske stranke prostovoljno likvidirale, napisal tudi to-le: »To so storili predstavniki teh strank ki ker so smatrali za potrebno, da Imajo Hrvati danes samo eno politično vodstva To je tudi stališče dr. Mačka. Izjema je samo bivša SDS, ki je po svoji sestavi srbska in hrvat-6ka stranka. S stališča potrebe po enotnem političnem vodstvu Hrvatov in enotnosti njihove politične organizacije bi bilo naravno, da stopijo Hrvati iz bivše SDS v bivšo HSS. Kajti drugače bi mogli biti pre-cedenčni primer, da bi se tudi druge hrvatske skupine začele ločeno organizirati, še preden so izpolnjeno naojcč se kaj hujšega. Pa so se kmalu pomirili, ko so videli, da je potresa konec. Iz Ljutomera srno prejeli: Potres v soboto se ie čutil tudi pri nas. Tako pri pove. duje redar mestne občine, da je sedel za mizo v občinski pisarni in začutil, da se ie miza močno stresla. Meneč, da miza ne stoji dobro, jo je hotel premakniti, pri tem pa je opaziil, da je v redu. Tudi drugi ljudje pripovedujejo, da po potres precej občutili. Škode ni bilo nobene. Orlovo gnezdo Po prekrasnem Ga.ng-hoferjevem romanu Novi poveljnift dravske divizijske oblasti ko bo treba resno razmišljati o povečanju prostorov za našo upodabljajočo umetnost. Na znamenita dela in zbirke naše umetnosti so postali sčasoma pozorni tudi v inozemstvu in pogosto se oglašajo v Narodni I galeriji znanstveniki s pomembnih kultur-1 nih zavodov, da spoznavajo našo kulturo po delih naših slikarjev. Prav včerai si je zbirke Narodne galerije ogledal zanimiv gost iz Bagdada v daljnem Iraku, ravnatelj ondotnega arheološkega zavoda \Vil-helm Koenig, ki je kazal za dela naše upodabljajoče umetnosti veliko zanimanje ', in je o zbirkah govoril z velikim navdušenjem. Ravnatelj Koenig je po rodu Avstrijec. Pred šestimi leti se je udeležil z večjo ekspedicijo arheoloških raziskovanj in so takrat razkopavali zgodovinske spomenike v okolici Bagdada. Zaradi velikih uspehov pri odkopavanjih so ponudili kulturnemu in umetnostnemu zgodovinarju Koeni-gu vodstvo državnega arheološkega muzeja, ki ga zdaj vodi že 6 let Vračajoč se s počitnic y domovino na svoje mesto, je porabil priliko in si spotoma ogledal našo Narodno galerijo, ki spada zdaj med glavne znamenitosti Ljubljane. g. brigadni general Laza R. T o n I c bo v kratkem nastopil svojo službo v Ljubljani. O njegovem imenovanju in dosedanji vojaški karieri je poročalo sobotno »Jutro« Ravnatelj muzeja iz Bagdada v Narodni galeriji Odkar je stopil na čelo naše Narodne galerije g. dr. Windischer, so se njene zbirke zelo spopolnile in pomnožile. Za našo umetnostno kulturo imamo zbranih sedaj toliko pomembnih in velikih del, da so postali prostori že pretesni in se bliža čas, Ravnatelj Koenig z upravnikom Narodne galerije Janezom Zormanom. Novosti radijske tehnike Letošnje jesenske radijske razstave v Berlinu, Parizu, Londonu in na Dunaju, s katerimi se običajno otvori nova radijska sezona, so pokazale, da se radijski aparat iz komplicirane tehniške mašine vse bolj preoblikuje v -visoko vreden muzikalni instrument Leta, ko je bilo poslušanje radijskih sporedov bolj naporen šport kakor pa užitek, so definitivno za nami in radijski aparati sami se že močno približujejo neki dokončni formi, ki je le še po zunanjosti podvržena diktatu mode, dočim se na znotraj vse bolj umiriuje. Novi aparati — izvrstni glasbeni instrumenti Zdaj na jesen, ko se dnevi krajšajo in atmosfera umiri, pridobivajo tudi radijski valovi vse bolj na moči. Radijski aparati, ki smo jih čez poletje potiskali v kot, postanejo spet aktualni. Po poletnem odmoru, ko se poslušalcu uho odpočije, se rado pripeti, da mu radijski aparat nič ne zveni tako prijetno kakor poprej. Odpočito uho kaj hitro spozna, da radijska muzika vendar le še ni tisto, kar so naravni zvoki. Za stare sprejemnike to nedvomno velja. Nad novimi modeli pa se tudi estro uho ne bo moglo pritoževati. Zlasti aparati, ki so prišli na trg za letošnjo sezono, so glasbeni instrumenti. ki jih je užitek poslušati. Radijska industrija je v pogledu dobre akustike sto-rSj- v minulem letu velik korak na poti do tiste popolnosti, ko se bo po radiu res lahko poslušala glasba in ne samo njen okrnjen odmev, ki mu pravimo radijska muzika. Temu cilju so letošnji modeli sprejemnikov že zelo blizu, dasi se na njih od lani do letos v bistvu ni skoraj nič izpremeni-lo. Blagozvočnost najnovejših sprejemnikov so konstruktorji dosegli z množico vsakovrstnih drobnih sprememb in izboljšav električne in mehanične narave. Izboljšani zvočniki Pri preprostih aparatih na dve elektronki najdemo letos skoraj povsod izboljšane zvočnike, skoraj izključno samo elektrodi-namične, ker so magnetični, s katerimi je radio pričel svojo kariero, že skoraj popolnoma izginili. Poleg dobrih zvočnikov je industrija spravila na trg tudi zelo učinkovito končne elektronke zanje. Te elektronke imajo izredno čisto reprodukcijo glasu, oja-čujejo 3 do 4 krat močnejše kakor dosedar nje, razen tega pa se je z njimi posrečilo neprijetno brnjenje, ki ga imajo vsi sprejemniki s priključkom na električno omrežje. tako zmanjšati, da se tudi v neposredni bližini aparata komaj še sliši. S temi elektronkami v zadnji stopnji so postali tudi preprostejši sprejemniki, namenjeni najširšim ljudskim plastem, orjaški eterski polipi, ki kreplo sežejo tudi po šibkih in zelo oddaljenih postajah. Sprejemniki na tri elektronke Z dvema uglašenima krogoma v premem stiku, ki eo bili dolga leta nekakšna standardna in najbolj razširjena tipa, so se morali letos umakniti precej v ozadje. Njih odlika je bila stoodstotna zanesljivost, izredno čista zvočna reprodukcija in razmeroma nizka cena. Zal pa samo teh svojstev dane« že skoraj ni več- mogoče spraviti v sklad 8 številom in močjo oddajnih postaj. Ti aparati so postali preveč neselektivni in zaradi tega industrija letos na njih ni mnogo eksperimentirala. Opremila jih je sicer z novimi boljšimi zvočniki in poprej omenjenimi končnimi elektronkami, nekatere tovarne so jih oskrbele tudi z avtomatično izravnavo fadinga. to se pravi z izravnavo neenakomerne jakosti, s katero se postaja oglaša, v večini primerov pa je samo starejše modele preoblekla v modernejše forme, dočim je ostala notranjost neizpreme-njena, Vprašanje je, kako dolgo se bodo ti klasični sprejemni aparati s tako sijajno tradicijo lahko še držalu Moderni „superji" Danes jih na vsej črti izpodrivajo moderni >strperji«. Super sprejemnik sicer nima svojega imena po svojih super- odličnih svojstvih. ampak zaradi principa, po katerem dela. vendar tudi po kvaliteti oznako »super« pošteno zasluži. Te aparate je pred leti vzbudila v življenje samo potreba po selektivnosti. Tej zahtevi so ti aparati tudi popolnoma ustrezali, samo njih glas je bil skoraj neužiten. Danes je to popolnoma drugače. Superpozicijski aparati so tudi v pogledu blagozvočnost! popolnoma enakovredni starejšim, električno bolj preprosto zgrajenim aparatom, imajo pa mimo teb celo vrsto prednosti, ki jih po starem načinu nikoli ne bi bilo mogoče doseči. Z njimi se je šele j>oerečila avtomatična izravnava fadinga, s katero so danes opremljeni vsi boljši radijski aparati. Selektivnost, ki zaradi zmerom naraščajočega števila oddajnih postaj v omejenem valovnem območju, ki jim je na razpolago, nikoli ne more biti zadosti velika, se pri teh aparatih lahko stopnjuje do tiste mere, ki jo še dopušča kolikor toliko zadovoljiva akustika. Superpozicijski aparati letošnje sezone se od starejših modelov razlikujejo predvsem v tem. da imajo manj elektronk pri nezmanjšanem številu uglašenih krogov. Dočim so v čas i gradile tovarne aparate na 6. 7 in še več elektronk, dominira, danes sprejemnik, ki s štirimi elektronkami doseže isti rezultat. Sprejemni aparati z več kot štirimi elektronkami se danes smatrajo za luk-8uz. ki tistemu, komur gre samo za sprejem omejenega števila oddajnih postaj v odlični zvočni reprodukciji, resnično ni potreben. Uglašeni krogi ki dajejo superjem potrebno selektivnost, so v novejših aparatih zmerom tako izoblikovani, da se lahko z njimi regulira pa« zvočnih frekvenc, ki jih prepuščajo. Ta regulacija je zaenkrat prepuščena še samemu poslušalcu, vendar pa je že letos industrija za poskus spravila na trg nekaj modelov, pri katerih &e ta regulacija avtomatično opravlja. Kaj se 8 to regulacijo prav za prav doseže? Zaradi premajhnega razstoja posameznih oddajnih postaj v valovnem območju lahko reproducira sprejemni aparat samo omejen pas zvočnih frekvenc. Visoke tone, ki »o značilni za vsak glasbeni instrument, mora sprejemnik popolnoma odrezati, ker bi moral sicer z njimi vred sprejemati deloma tudi zvoke sosednjih postaj, kar je seveda nedopustno. S tem dušenjem visokih tonov pa postane muzika nenaravno zamolkla. Pri novih aparatih, kjer se uglaševalni krogi lahko regulirajo, pa lahko reproducira sprejemnik vse zvočne frekvence, kadar ne motijo sosednje postaje. V prvi vrsti se z njimi lahko posluša lokalna postaja v vsej jasnosti in zvočni briljanci prav tako pa tudi še nekaj drugih postaj, ki 6e odlikujejo s posebno ja-kostjo. O zunanjosti novih sprejemnih aparatov je treba priznati, da se je arhitektom posrečilo izoblikovati forme, ki ne samo akustično, ampak tudi estetično popolnoma ustrezajo. Stara pokončna forma se je umaknila nizkim, ležečim oblikam in okrove iz različnega umetnega materijala, je skoraj popolnoma izpodrinil les. Okrovi modernih aparatov se večinoma izdelujejo v temnih barvah le izrezi za skale m odprtina za zvočnik so poudarjeni z svetlejšimi okvirji napravljenimi večinoma iz lahkih kovin. Same skale, ki so bile včaei skoraj m ikro- omače vesti * Gosp. Vekoslav Keršovan, dosedanji upravnik ljubljanske policije, zapušča, kakor smo to v »Jutru« že zabeležili, Ljubljano in odhaja v Beograd. Ivenovan je za načelnika v oddelku za zaščito javne varnosti, ki je, kakor znano, prideljen ministrstvu za notranje zadeve. Imenovanje zuači obenem napredovanje iz dosedanje skupine IV/1 v skupino 111/2. Turistična konferenca v Pragi. Zveza velikih turističnih udruženj je imela svojo konferenco v Pragi in zbrani so bili turistični strokovnjaki iz 19 držav. Jugoslavijo je zastopal na konferenci direktor »Putni-ka«, Vladimir Perše. Udeleženci konference so jx>ročali o turističnih razmerah v svojih državah ter stavili predloge o zboljšanju mednarodnih in meddržavnih zvez. Posebno zanimanje za Jugoslavijo in njen turizem so kazali delegati severnih držav, ki so poudarjali, da je to zanimanje pri niih dvigni! zlasti obisk angleškega vladarja. ZOPurr NOvOSTi ZA DAMO IN GOSPODA MANUFAKTURA (pu * Kongres zdravniškega sindikata je bil v nedeljo v Novem Sadu. Med kongresisti prevladujeta dve struji: dosedanja uprava, ki ima na čelu starejše zdravnike, ter opozicija, katero tvorijo mlajši zdravniki. V tej struji so najmočnejše zastopani mladi zdravniki iz Beograda. Pri volitvah nove uprave je zmagala lista opozicije katero je vodil dr. Svetislav Živkovič, zdravnik iz Beograda. Nova uprava je prevzela dolžnost, da popolnoma oživotvori program sindikalne organizacije in da doseže najožje zveze s sindikalnimi organizacijami zdravnikov iz Hrvatske in Slovenije, ki doslej niso bili v sindikalni organizaciji primerno zastopani. Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno stolico, ki jo doseza s prirodno Franz Josefovo grenčico, ako jo dnevno uživa v manjši količini. Prava Franz Josefova voda deluje milo, prijetno, brzo in sigurno. osrt. reS s. <». iS4«5/35 * Mednarodna fotografska razstava je bila. kakor znano, v soboto otvorjena v Zagrebu. Zagrebški fotoklub je izvršil veliko delo, ko je organiziral to razstavo. Na njej sodeluje iz 28 držav vseh petih konti -tentov 225 fotoamaterjev s 395 slikami. Po številu avtorjev je najmočnejša naša država. Razstave se namreč udeležuje 57 naših amaterjev. Prva mednarodna razstava umetniških fotografij je bila v Zagrebu leta 1910, druga leta 1913, tretja leta 1935, ki je bila tudi prva vseslovanslca razstava. V nedeljo si je razstavo ogledalo večje število članov fotoklubov iz Ljubljane in Beograda. * Sprememba v pisarniškem vodstvu Zveze za tujski promet. Glede na našo notico o spremembi v vodstvu Zveze za tujski promet v Sloveniji, nam sporoča Zveza, da je dosedanji ravnatelj g. Vladimir Pintar pro-s:l za trimesečni dopust, zaradi česar je g. dr. Žižek takoj nastopil svojo službo. . iA; Pergamentnj in celon Senčniki po najnovejših osnutkih pri M. TIČAR, Ljubljana. * 90-letnica ugledne škocijanske matere. Iz Škocijana pri Turjaku nam pišejo: Izredno čila in zdrava praznuje te dni gospa Marija Adamičeva svojo 90-letnico. To je ena najstarejših Škocijanskih grč, ki ji pač nihče ne prisodi tako visokih let. Noge jo še dobro nesejo in tudi oči ji še niso preveč opešale. V mladosti je zelo slovela kot te-rica in daleč po Gorenjskem je hodila v žetev. Dobro se spominja mladih let in rada pripoveduje o svojih doživljajih. Ko ji je bilo komaj 17 let. se je že poročila. Nekaj let sta srečno gospodarila na lepem Adamičevem posestvu v Malih Lipljenah. Čudno naključju pa je naneslo, da sta njen mož in njen oče pred 62 leti umrla v enem in istem večeru. Kmalu nato je vdova poiskala svoji edinki zeta. A tudi hčerka je že ovdovela. Stara ženica ve med drugim povedati, kako je še hodila na tlako v ču-šperski grad. čeprav je bila tlaka uradno že odpravljena Vsi Škocijanci želimo dobri mamki, da bi bila tako čila ohranjena še vrsto let. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM 1 v Šiški, telefon 33-87 MARCEL VVITTRISCH, tenor berlinske opere poje v filmu CARIČIN GARDIST Curt Wesperman, Marie L. Claudius, Predstave v torek, sredo in četrtek ob 8. uri. V soboto: DVAKRAT ZAROČEN g * Nove telefonske pristojbine z Italijo. Z odlokom poštnega ministra so izpreme-njene pristojbine telefonskega prometa med Jugoslavijo in Italijo. Za navai/ie tri-minutne govore bo treba odslej plačati: med kraji v pokrajinah Reka, Gorica, Trst in Za da r v Italiji in kraji v dravski, savski, vrbasiki in primorski banovini 2.25 zl. fr.; med kraji v pokrajinah Pulj in Videm v Italiji in kraji navedenih banovin 2.55 zL fr.; med kraji v pokrajinah Beluno, Pado-va. Treviso in Venezia v Italiji in kraji navedenih banovin 3 zl. fr. Izrpremenjene so tudi pristojbine za pogovore z vsemi ostalimi kraji. * Telefonski promet med Višnjo goro in Dunajem je otvorjen. Pristojbina za navaden triminutni razgovor znaša 4.20 zl. fr. Razgovori bodo mogoči od 15. oktobra dalje. riTvi numrii KINO MOSTE ^JiTr «KIKBn1 H.J1 » ? § DANES ob 20.30 najbolj veseli film vseh časov ŽENE STAVKAJO ^jgggggglCene: Din 3.50 — 6.50.—w * Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov je izšla v posebni knjižici in ee dobiva v tiskarni Merkur v Ljubljani po 3 Din. —Pri večjih naročilih popust. • Obhod trase in strokoven ogled del na železniški zvezi Sevnica—Št. Janž. priredi za svoje člane in po njih vpeljane goste Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in ar« hitektov—sekcija Ljubljana v nedeljo 11. oktobra 1936. Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor e potniškim vlakom ob 5. uri 30 min. do Sevnice (nedeljski povratni vozni listek). Pod strokovnim vodstvom obhod trase vzdolž Mirne navzgor do Tržišča (ca 3 ure normalne hoje), kjer bo ob 13. uri skupen obed. Popoldne poljubno ogled okolice. Od-' hod z vlakom ob 17. uri 48 min. s postajice Pijavice in prihod v Ljubljano ob 20. uri 39 min. _ V primeru slabega vremena 6e ekskurzija preloži na poznejši čas. Zaradi pravočasnega naročila skupnega obeda v Tržišču se mora vsak udeleženec pismeno ali ustmeno prijaviti tajništvu ljubljanske sekcije UJIA najpozneje do petka 9. t- m. opoldne; neprijavljenih ne bo mogoče ujjoštevati. Galopne in kasaške dirke priredi Kolo jahačev in vo-začev v zvezi z Jezdnim odsekom Ljubljanskega Sokola dne 11. oktobra na vojaškem vežbališču, Fužine pri Ljubljani. — Začetek ob 14. uri. Najnovejša raziskovanja o negi ust so dognala, da je biološki učinek radioaktivnih žarkov najbolja obramba proti boleznim zobnega kamna in ustne votline. Ta ugotovitev je služila kot temeljna pobuda prof. dru. Mamloku z berlinske univerze pri ostvaritvi radioaktivne zobne kreme Doromod • ki se dobi tudi Pri nas-S svojimi čudovitimi žarki radija masira zobno meso cele štiri ure, krepi v njem krvni obtok in hitreje dovaja redilne snovi. Tako ostanejo zobje zdravi in dobe snežno belino. Zahtevajte jo povsod! * Napačno je bilo v včerajšnjem poročilu o kongresu emigrantov v Zagrebu tiskano ime predsednika, ki se ne piše dr. Cop, marveč dr. Ivan Marija Čok. * Domači v trgatvi, domačija v ognju. V Vopošencih prj Sv. Marku na Dravskem polju je v petek zjutraj nenadno nastal ogenj pri jx*sestniku Petroviču, po domače pri Peklarju Uničil mu je skednje. Ker ni bilo vetra, marveč nekaj dežja, in ker so takoj prispeli gasilca iz Bukovcev in Markov, cev, se ogenj ni razširil, sicer bi lahko bil usoden za vso vas, v kateri so strehe še po večini krite s slamo. Od domačih sta bili doma le dve dekletci, ostali so bili v trgatvi v Halozah. Ljudje sodijo, da so ogenj zakrivili cigani, ki taborijo v neposredni bližini pogorelega skednja. Pri gašenju so pomagali le nekateri cigani, med tem ko so ciganke ohranile mirno kri im so zaspano gledale izpod šotorov, čeprav jim je gorelo pred nosom. * čakor pod visokim snegom. Gora ča-kor, preko katere je izpeljana važna cesta, ki veže Črno goro z Metohijo, je vsako leto najdalje pod visokim snegom, tako zgodaj pa je že dolga leta ni sneg zagrnil kakor letos, v nedeljo je začelo snežiti in zdaj je na čakorskih planinah že preko 70 cm snega. Veg promet od Andrijevice do Peči je prekinjen. Sneg je poškodoval tudi telefonsko ln brzojavno mrežo. Promet z Ovomaltino je zadnji čas znatno narastel. S tem se je znižala naša nabavna cena, ker smo kot porabljevalci večjih količin surovin v stanju, da nabavljamo blago ceneje in da istočasno znižamo stroške izdelave. To pocenitev dolgujemo samo odjemalcem našega izdelka. Zaradi tega smatramo s svoje strani za pravilno, da izrazimo odjemalcem našega izdelka svojo zahvalo na ta način, da znižamo cene Ovomaltine. Nove cene so od 6. t. m. sledeče: zavojček: rodbinski Din 76.—, veliki 4S.—, stekleni 47.—, srednji 24-—, mali 10.50, ljudski Din 6.50. Zatorej upamo, da bo zaradi znižanja oene naš preskušeni izdelek Ovomaltine v večji meri dostopen širšim krogom odjemalcev in da nam povečani promet sčasoma omogoči, da zopet znižamo svoje cene. Samo z Ovomaltine se dosegajo ovomaltinski uspehi. DR. A. WANDER d. d., ZAGREB * Kočevski kosmatinec na manevrih. Ob priliki zadnjih manevrov se je znašel kosmatinec v kočevskih gozdovih v hudi ne-prilikL Zašel je med dve sovražni fronti, med treskanje in bobnenje. Posebno kritičen je bil zanj položaj, ko je bila gora že popolnoma obkoljena. V najhujši stiski se je medved pognal z Velike gore po strmini proti Kočevju. Naletel je na cel bataljon, ogenj je švigal iz pušk. Kosmatinec se je hitro premislil in se obrnil, ali že spet je zadel med samo regljanje pušk. Po nekaj skokih je medved odbrzel čez neko prazno jaso in tako je srečno odnesel zdravo kožo na severno stran Velike gore. Videti pa mu je bilo, da preživlja mnogo strahu, oči so mu švigale sem in tja. Nu, bo pa zdaj dolgo užival zasluženi počitek. A pri prihodnjih manevrih bo gotovo hitreje, kakor to pot. poiskal varno zavetje. ♦ OvomaJtina spet cenejša. Od 6. t. m. sQ že drugič v* dobi manj ko leto dni znižane cene koncentrirane krepčilne hrane Ovomaltine. Te ugodne vesti se bodo mnogi čitatelji razveselili, najbolj pa matere, katerim je na srcu skrb za vso rodbino. Mnoge matere bodo lahko spet kupovale ta proizvod, ki je tako koristen za zdravje otrok. Ovomaltina pomaga vsem: odraslim in otrokom, zdravim in bolnim. Ovomaltina nadomesti moči, ki se potrošijo pri rasti, prekomernem telesnem in duševnem delti, bolezni in starosti, pri športnikih pa ustvarja rezervo moči, potrebnih za trening ln tekme, a nikdar ne obremenjuje želodca. Na olimpiadi v Berlinu je bila Ovomaltina uradno priznana kot športna okrepčilna hrana in so jo športniki vseh narodnosti z velikim užitkom uživalL Nove cene Ovomaltine so naslednje; navadni omot 6.50, mala škatla 10.50, srednja škatla 24, velika škatla 43, steklena posoda 47, zavoj za družino 76 Din. * Da bi v gozdovih okrog Turjaka zasledovali divje 6vinje, tega se ljudje taim okrog že dolgo ne spominjajo. Letos pa so divje svinje napravile po škocijanskih poljih precej Škode in lovci so se podali na prežo. V nedeljo jim je bila STeča mila. I»-vec Janez Jakič. posestnik na Velikem Ločniku. je opazil neresea v goščavi nedaleč od Lečnika. Posodil ga je x dobro po-merjenim strelom. Neresec pa je imel še toliko moči. da je pobegnil proti gori Sv. Ahca. kjer je omagal in so ga lovci kmalu našli. Tehtal je 144 kg. Po naših gozdovih se še klati stara svinja z mladiči in lovci upajo, da dobe tudi to družino na muho. Iz Ljubljane o_Slana je morila nežno jesensko cvetje minule dve noči in povzročila vrtnarjem dosti škode. Posmojene eo cvetne gredice ob sprehajališčih Tivolija, orumenelo Ustje naglo odpada z drevja. Hlad ie v jasni noa od sobote*na nedeljo pritisnil (krepko in v Ljubljani smo prvič zabeležili najnižjo temperaturo pod ničlo _ 0.4. Po izredno lepi, sončni nedelji je v noči na ponedeljek sicer legla megla v doline, vendar se je tuda včeraj zjutraj držalo živo srebro prav nizko, na ničli. Sonce je prijetno grelo pozno v popoldne, na večer se je začelo zmova oblačiti in; kratka, lokalna razjasnitev našega obzorja je znova podvržena vplivom spremenljivega vremena. n— Tenorist Anton Drmota, član dunajske opere, bo pel kot gost v četrtek partijo Pkikertona v Puccinijevi operi >Madame Butterflvc To vlogo je naštudiral z dirigentom 'dunaiefce opere, kjer jo bo v teku sezone pel. Brez dvoma bo mladi, nadebudni pevec lahko postavil lik Pinkertona kot drugo partijo svojega repertoarja ob izvrstno naštudirano kreacijo Alfreda v Verdijevi >Traviati<. Doslej je odpel na dunajski državni operi, katere član je postal to sezono, šest manjših partij, v decembru bo nastopil v Cafkovskega operi »Evgemj Onjegin« kot Lenskri pod glasbenim vodstvom dirigenta Bruna Walterja, nato pa bo pel Alfreda v »Traviatic 7. novembra bo izvajala dunajska Filharmoniia v velikem Konzerthausu Beethovnovo »uMisso Solem-nis«, v kateri bo pel g. Drmota tenorsko partijo. To bo njegov prvi veliki nastop pred najširšo dunajsko publiko. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. . . , u— Društvo ljubljanskih konservatonstov javlja svoj novi upravni odbor: predsednik Bradač Zorko, podpred. Frelih Emil, tajnik I Heching Viljem, tajnik II Gosdiša Alojz, blagajnik Slresser Imgard, knjižničar Kuštrin Jože. u— Umrl je g. Franc Lunder višji davčni upravitelj v pokoju. Zapustil je vdovo iz ugledne Skuškove družine v Metliki, hčerko in sinove, ki so že v lepih jx>'oža-j-ih. Pogreb vzornega družinskega očeta bo Jutri ob 15.30 iz dež. bolnišnice na pokopališče na Viču. — Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! n_ Šah. Šah. klub »Lovšin« hna svoje redne igralne večere vsak torek in četrtek v klubovem lokalu v gostilni Lovšin, Gradišče 13. Obvezno za člane, vabljeni pa so vsi prijatelji šaha. Odbor. n— Drevi ob 20. skioptično predavanje v proslavo Zelenega tedna »Slovenija biser Jugoslavije« v dvorani hotela »Metropol« (Miklič). Vstop prost. u— Drevi ob 8. uri otvoritveni večer nadaljevalnega plesnega tečaja Jenkove šole y Kazini. Vabljeni vsi lanskoletni obisko* valci in novi že spretnejši plesalci. V četrtek pričetek drugega ®ačetniškega tečaja. Prijave in informacije dnevno od 11. do 13. in 17. do 19. ure. Dijaki popust. Kasaške la galrpne i trk« priredi Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani v zvezi z jezdnim odsekom Ljubljanskega Sokola 11. t. m. ob 14. na dirkališču vojaškega vežba-lišča na Fužinah tik graščine. Ker imata obe društvi isti smoter, sta se odločdii aa skupno prireditev, ki bo zato gotoro popoU nejša in zanimivejša od prejšnjih let. Vršile se bodo menjaje po štiri kasaške im štiri galopne dirke. S podporo obeh društev bo organizacija prireditve žavahno in brezhibno poslovala in ne bo tudi nobenega mučnega čakanja pri blagajnah na stave. Vsake pol ure se bo vršila ena točka sporeda Dirkališče, ki je bilo lani zgrajeno in letos preurejeno, leži idealno. Tribuna in stojišče sta na vzvišenem prostoru, da je pregled po dirkališču in zasledovanje dir« kačev vsem omogočen. MED. UNIV. dr. L Gostisa primati j javne ženske bolnice v pok. REDNO ORDINLRA od 11. — L ure. n_ Redni pouk esperantskega jezika se bo vršil v tečaju na Cankarjevem nabrežju 771. vsak torek in petek od 20. do 21. ure. Učnina le 15 Din mesečno. Vpiše se lahko vsakdo še v prvih urah. Klub esp-e-rantistov, Ljubljana. Elitni kino Matica Telef. 2124 POSLEDNJIC! »Osamljeno srce« AVE MARIJA Poje kralj tenorjev Benjamin Gigli r i Kino Sloga, tel. 27'30 BROA DWAY MELODT FIlm, o katerem govori Ljubljana. DANES ZADNJIC! 1 i - Kino Union, tel. 22-21 I INK0GNIT0 «9 1 Gustav Frohlich, Hansi Knoteek 1 l Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. | Iz Maribora a— Dr. Oton Mlnafik v Mariboru. V nedeljo zvečer je bila v mariborskem gledališču prav lepo uspela premiera trt dejanske veseloigre »Zorkac, delo znanega praškega pisatelj dr. O. Mlnarika, Gledališče je bHo nabito polno, igralci so svoj posel doibro opravilL Premieri je prisostvoval tudi avtor, Id ga je občinstvo priklica k) pred zastor in navdušeno pozdravljalo. Po premieri je bil prijateljski sestanek, na katerem so se sestali člani mariborskega Umetniškega kluba z odličnim češkim pisateljem. a— Kulturni JuMlej mariborskih poštarjev. V soboto in nedeljo je proslavilo tukajšnje kulturno glasbeno poštarsko društvo >PoStni rog« desetletnico svojega marljivega kulturnega dela. V okviru jubilejne proslave je bil lepo uspeli sobotni koncert in nastop mariborskih pevskih društev v nedeljo popoldne. Društvu želimo v novem desetletju čim lepše sadov« vztrajnega kulturnega prizadevanja. a— Akad. starešine Jadrana in Triglava v Mariboru imajo svoj prvi družabni sestanek te sezone drevi ob 20. v lovski bo-bi hotela »Orel«. Predava g. dr. Jančič. Vsi napredni akad. starešine vabljeni! a— Falzifikati krožijo po Slovenskih goricah. Pri Sv. J .enartu v Slovenskih goricah so se pojr.vili v prometu ponarejeni 50 dinarski kovanci. Uvedeno je zasledovanje razpečevale ev in falzifikatorjev. a_ Mariborski sadni sejem bo danes zaključen. Zaradi velikega zanimanja za IL marborski sadni sejem in perutninarsko razstavo je vodstvo podaljšalo prireditev za en dan in se bo sejem zaključil drevi oto 20. a_ Vlom v trgovino. Na Teznem, v Gregorčičevi ulici, so preteklo noč vdrli tatovi v trgovino Ivana Kuželja ter odnesli večjo količino cigaret, jestvin ter okoli 400 Din gotovine, tako da trpi Kuželj skupaj okoli 2.000 Din škode. Orožniki so tirali dva osumljenca. skopično majhne, da je bilo težko razbrati, na katero postajo je aparat prav za prav nastavljen, so postale velike in imena postaj na njih so razvrščena dovolj pregledno, da se aparat zlahika upravlja brez naprezanja oči. Da se nastavljanje aparata še bolj olajša, so vsi novi modeli opremljeni s po-s bnimi svetlobnimi signali, ki pokažejo, kdaj je aparat točno naravnan na to ali ono postajo. s čemer se tudi odstranijo neprijetna akustična popačenja, ki jih povzroča netočno uravnavanje. Število gumbov, za na stav o poskušajo vse tovarne še bolj zmanjšaii. Ker pa tu ni mogoče iti pod najpotrebnejši minimum, si skušajo pomagati s tem. da nastavljajo po dva gumba na eno samo os. Cene za vsakogar • • • Novost letošnjih sprejemnih aparatov, zla-sti tistih, ki jih moramo šteti že v luksuzni razred, je tudi nov dodatni zvočnik, namenjen samo reprodukciji najvišjih tonov. Tako smo dobili zdaj sprejentne aparate, ki imajo po dva zvočnika in ki ustrezajo po naravnosti zvočne reprodukcije tudi nr*-bolj razvajenim ušesom. Zal pa je cena takih luksuznih sprejemnikov tako visoka, da bodo ostali omejeni samo na tesen krog gmotno prav dobro situiranih poslušalcev. Kar se cen tiče. se je na letošnjih radijskih razstavah očitno pokazala tendenca forsirati v bodoče aparate, ki so dostopni tudi najširšim ljudskim plastem Tako zva-ni ljudski sprejemnik, ki so ga najprvo :pravili v promet Nemci, je postal zdaj ak- tualen tudi v drugih državah. Začeli sta ga izdelovati Italija in Poljska, pripravljajo pa ga celo tudi na Angleškem, kjer bi ga človek glede na relativno visoko kupno moč tamkajšnega prebivalstva, najmanj pričakoval. Gena takega aparata se giblje nekoliko nad 1000 Din. Zanimivo je, da se je začela z gradnjo ljudskih- sprejemnikov za evropske potrebe zanimati zlasti ameriška industrija. ki bi si 8 tem rada ohranila evropski trg zlasti za svoje elektronke, ki jih je evropska industrija zadnja leta že skoraj popolnoma izpodrinila. Ako se ameriški industriji posreči s svojim ljudskim sprejemnikom tudi pri nas prodreti, potem lahko upamo, da bomo s časom premagali tudi mrtvilo v naši radiofoniji, ki je v prvi vrsti ' posledica, predragih aparatov domače proiz-j vodnje. Kar se tiče televizije, se je tudi na letošnjih razstavah pokazalo, da gre še zmerom samo za eksperiment in še ni izgledov, da bi se v doglednem času razširila med ljudstvom kakor radiofonija. Dane« oddaja na vsem svetu šele 16 televizijskih oddajnih postaj in število sprejemnih aparatov se optimistično ceni največ na 2000. Današnja cena televizijskih sprejemnikov. ki znaša nekaj 10.000 Din in njih kompliciran ustroj ter razmeroma zelo visoki obratni stroški, so ovira, ki je radijska industrija še ne bo mogla tako kmalu premagati. Domači zvočni kino. ki nam ga obeta televizija, bo še dolgo ostal samo sen bodočnosti. Izboljšan položaj gledaliških igralcev Zanimivosti z nedeljskega občnega zbora Ljubljana, 5. oktobra. V zborovi dvorani opernega gledališča je bil včeraj dopoldne občni zbor ljubljanske sekcije Združenja gledaliških igralcev. Iz poročil, ki so jih pred številno zbranim članstvom podali predsednik Lujo Dreno-vec, tajnik Jerman in blagajnik Mencin. povzemamo, da beleži organizacija med najpomembnejšimi uspehi v preteklem poslovnem letu predvsem dejstvo, da je preprečila spremembo službene pogodbe, ki jo je nameraval izvesti prosvetni minister Stošovič in da je dosegla prvo nakazilo kino-dinarja. Sprememba službene pogodbe bi bila prinesla s seboj možnost, da bi gledališke uprave igralcem, ki so že doslej v nič kaj zavidanja vrednem socialnem položaju lahko tudi med letom zniževale plače in odrejale odpuste. Izplačilo prvega obroka kino-dinarja pa je omogočilo upravi našega Narodnega gledališča, da je poravnala nekatere zaostale dolgove in je b tem sproženo upanje, da bo mogla v tekočem letu tudi plače gledališkemu članstvu vsakega prvega redno izplačevati; — dobrota, ki je naši igralci že kakšnih pet let niso deležni. Razen tega, da bodo naši gledališki umetniki poslej tudi v gmotnem občestvu deležni po vsej priliki večjega kredita, prinaša ta novost tudi perspektivo, da se bo do mogli v bodoče z mnogo bolj koncentri- rano vnemo posvetiti svojemu poklicnemu delu. Saj se je doslej mnogokrat dogajalo, da so morala igralca med pripravo za nove vprizoritve prekiniti izkušnje samo zato. da so pohiteli k blagajni po svoje skromne obroke. Po poročilu, ki sta ga podala revizorja Cesar in Primožič, je bil soglasno izvoljen stari '-dboT s predsednikom Drenovcem. le na mesto opernega pevca Janka je prišel v odbor Štefan Marčec. Občni zbor je b0 zaključen s poročilom o koncertni poslovalnici združenja, ki je v pretekli poslovni dobi aranžirala vrsto podeželskih gostovanj in ki je v veliko korist članstva našla tudi mnogo ugodnejši način sodelovanja z našo radijsko postajo. Kakor v ostalih sorodnih strokah, je tudi med gledališkimi igralci mnogo nejevolje spričo dejstva, da v prosvetnem reeoru že nekaj let ni nikakih napredovanj. Ljudska univerza Soče v Zvezdi Predavateljski odsek pripravlja izredno lepo sezono Ljubljana, 5. oktobra. Preizkušen po uspehih dosedanjih številnih sezon, si je predavateljski odsek društva »Soče«-matice v Ljubljani zastavil letos nalogo, da si čimbolj utrdi sloves ljudske univerze. Pridobil je celo vrsto uglednih novih predavateljev, ki bodo posegli v najrazličnejše panoge človeškega in javnega življenja: v zdravstvo kakor v gospodarstvo, v zgodovino in v geografijo kakor v politiko in socialne probleme. Za svoja predavanja pa si je letos izbral prostrani stekleni salon restavracije »Zvezde« na Kongresnem trgu. Dvorana pri »Levu« je namreč predelana in ni več porabna za predavanja. Novi prostori v »Zvezdi« pa bodo v polni meri ustrezali predavateljem kakor občinstvu, zato predavateljski odsek prav nič ne dvomi: kdor se bo udeležil le enega predavanja, bo gotovo tudi pri naslednjih Občinstvo se bo letos gotovo pomnožilo. Restavrater v »Zvezdi« je zagotovil najboljšo postrežbo po najnižjih cenah, in tako bodo predavateljski večeri »Soče« sleherno soboto spet najvabljivej-ša družabna prireditev. Prva prireditev bo že to soboto ob pol 21. Večer bo posvečen v prvem delu spominu nepozabnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, v drugem delu pa bodo Sočani obudili spomin na koroški plebiscit in bodo obenem komemorirali za-vratno umorjenega narodnega mučenika Mihaela Habiha. Žalne sponvnske besede za Viteškem vzornikom bo izpregovoril predstdnik Soče g. dr. Dinko Puc, koroško Iz Celja e— Gospodarsko zborovanje. Mestni akcijski odbor v Celju je priredil v nedeljo dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma shod trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev. Shoda se je udeležilo o*rog 140 oseb. Shod je o tvoril s pozdravnimi besedami in vodil predsednik akcijskega odbora veletrgovec g. Stermecki. Nato je tajnik Združenja trgovcev za mesto Celje g. Blažon čital referat o gospodarskem položaju trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev. Referat je obravnaval sledeča vprašanja 3n zahteve: novelizacij0 konkurznega zakona in zakona o poravnalnem postopanju, uvedbo progresivne obdačbe m določitev eksistenčnega minima, zakonit0 prepoved kartelov, obdačbo nabavljalnih zadrug in konzumnih društev, ki poslujejo tudi z nečlani, slično kakor velja za vse druge trgovine, prepoved vseh sistemov industrijskih prodajaln in velikih magacinov, reformo socialne zakonodaje, uvedbo prisilnega zavarovanja trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, ukinitev monopolizacije trgovine, odpravo štišmarstva in pobijanje nelojalne konkurence, onemogočenje izdajanja obrtnih pooblastil za trgovino in sploh za izvrševanje obrtov osebam brez strokovne izobrazbe, prepove^ udej-stvovanja inozemcev v našem gospodarskem poslovanju in najstrožjo revizijo vseh, tujcem v naši državi dcslej izdanih obrtnih pooblastil, ustanovitev Gospodarskega sveta, izenačenje in omiljenje bano-vinskih ln občinskih trošarin, uredbo o ustavitvi postopanja in spregled gostilničarjem naloženih kazni zaradi trošarin-skih in točarinskih predpisov, zakon o svobodi shodov in govorov ter zakon o svobodi tiska. Po pripombah g. Fazarinca k referatu je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje navedene zahteve in ki bo poslana predsedniku vlade ter glavnemu akcijskemu odiboru v Beogradu. — Mestni svet bo imel v petek 9. t. m. ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov. e_ Uspeh uprave gasilske čete na Bab- nem. Pred nekaj leti je bila razrešena uprava prostovoljne gasilske čete na Bab-nem v celjski občini in postavljena nova uprava. Glede na ponovne pritožbe razrešene uprave je prispel pred dnevi vrhovni gasilski inšpektor g. Ilija pintar iz Beograda v Celje in je zaslišal razrešeno in sedanjo upravo. Na podlagi tega zaslišanja je bila pritožba razrešene uprave zavrnjena in potrjena sedanja uprava pod predsedstvom g. Leopolda Kovača in poveljstvom g. Maksa Oberžana. e— Opozorilo dijakom — vojnim obveznikom! Mestno poglavarstvo opozarja vse one dijake, pristojne v Celje, ki so bili na letošnjih naborih spoznani za sposobne za vojašk0 službo in želijo nadaljevati svoje študije, da najpozneje do 1. novembra oddajo v sobi št. 6 na mestnem poglavarstvu svoje prošnje za odlog službe. Prošnje morajo biti kolkovane s 5 Din ter priloženo maturitetno in frekventacijsko spričevalo ln kole^ za 20 Din. Dijaki, ki jim je služba že odložena, morajo v istem roku predložiti frekventacijsko spričevalo kot dokaz, da še študirajo. e— Poškodbam je podlegel. Kakor smo poročali, je padel 47-letni slikar Bogomir Pasero s Sp. Hudinje 63 dne 22. septembra pri hiši g. Gobca v Gaber ju pri delu z lestve 12 metrov globoko ter si prebil lobanjo in brado, nalomil desno nogo, i zbil devet zob in zlomil rebra. Pasero je v nedeljo 0b 10. v celjski bolnišnici podlegel težkim poškodbam. e_ Umrla je v nedeljo pri Sv. Lovrencu na Pohorju v starosti 78 let ga. Ana Jar-merjeva, roj. Wieslerjeva, vdova po znanem lesnem industrijcu g. Josipu Jarmer-Ju v Celju. Pokojnica je živela zadnja leta v Gradcu in je bila sedaj na obisku pri svojem sinu pri Sv. Lovrencu. Truplo bodo prepeljali v Celje in ga položili danes ob 16. na mestnem pokopališču k zadnjemu počitku. Pokojnici bodi Dhranien blag spomin, svojcem naše iskreno scžalje! e— Krajevni odbor Narodne odbrane v Celju poziva vse člane, da se udeležijo sokolske komemoracije za blagopoko jnim kraljem v petek 9. t. m. ob 18.30 v veliki dvorani Narodnega doma. e— Nabavite si srečke drž. razredne loterije za novo kolo takoj v podružnici »Jutra-f v Celju. KINO METROPOL. — Danes »DUŠICA ROŽAM ARIJ A« in najnovejši Foxov tednik. la Ptoja j— Odbor za strokovno izobrazbo trgov« skega in obrtniškega naraščaja bo tudi letos prirejal razne brezplačne strokovne tečaje, in sicer stenografijo, izložbeni aranžerski tečaj in plesni tečaj. Prijave se sprejemajo do 15. oktobra med uradnimi urami. Nadalje bo pouk v strojepisju. Interesenti za strojepis se naj prijavijo danes ob 18. v pisarni trgovskega gremija. j_ Kino. v sredo in v četrtek obakrat ob 20. uri; »Njih dvoje«. Adela Sandrock, R. A. Roberts in drugi. Gospodarstvo Devalvacijski val se še ni ustavil Zmanjšanj* vrednosti Ure za 40% Včerajšnji sklep italijanskega ministrskega sveta glede devalvacije lire spričo dogodkov v drugih državah ni mogel več presenetiti- Presenetil je morda le glede odlo« čitive in glede razmeroma znatnega obsega devalvacije. Ministrski svet je namreč sklenil znižati vrednost lire v isti relaciji, kakor je bila znižana zlata vrednost dolarja odn. funta, kajti postavljeno je načelo, da se vzpostavijo stari tečaji za funt in dolar, ki so veljali od zakonske stabilizacije lire dne 21. decembra 1927. do devalvacije dolarja in funta, t, j. do septembra 1981. za funt m do aprila 1933. za dolar. Sedaj je znova določena stara relacija 90 lir za en funt odnosno 19 lir za 1 dolar. Vzpostavitev te stare relacije pomeni, da se zlata vrednost lire v primeri s prejšnjo zlato pariteto zmanjša za okrog 40%. Od teh 40%, kolikor znaša obseg devalvacije, pa je takorekoč že konsumiranih 11%, kajti ita« lijanaka iira je že lani padla pod zlato pariteto in znaša ta padec okrog 11%. V primeri 6 sedaniim stanjem se lira devalvira torej še za nadaljnjih 29% stare zlate vred. nosti. V kakšnem razmerju se v Italiji za. radi devalvacije dvignejo tečaji tujih deviz nain kaže primerjava tečajev za funt in dolar. Funt je doslej v Italiji notiral okrog 64 lir, sedaj pa stane 90 lir, tečaj dolarja pa se dvigne od 12.70 na 19 lir. Z določitvijo nove relacije nasproti funtu in dolarju seveda še ni točno določena nova zlata vrednost Mre, ker pravzaprav še ni trdne relacije med dolarjem in futum. Seveda pa se relaci ja med dolarjem in funtom ne more več mnogo spremeniti. Kakor se zdi, se bo Italija v bodoče bolj držala funta nego dolarja. Lira 2.45 Din Na vprašanje koliko bo odslej veljala lira pri nas, je še težiko odgovoriti, ker je pri nas zelo malo poslov v svobodnih lirah, italijansiki bankovci pa zaradi tezkoč pn vnovčenju vedno notirajo precej nižje. Vse bo odvisno od tega, kako se bosta glede bodočega klirinškega proračunskega tečaja dogovorila v smislu novega trgovinskega sporazuma italijanski devizni institut in na« ša Narodna banka. Zelo verjetno je, da bo novi klirinški obračunski tečaj določen na podlagi relacije dinarja, odnosno lire naspro ti funtu. Če predstavlja danes lira eno de-vedesetino funta, tedaj bo pri nas znašala vrednost lire okrog 2.45 Din (to je ena de-vetdesetina od 221 Din, kolikor oficielno no« tira funt). Če pa vzamemo za podlago tečaj funta na svobodnem trgu, ki je znašal včeraj 245, tedaj rezultira iz tega tečaja vrednost lire 2.72 Din. Devalvacija v češkoslovaški Kakor 5mo že poročali, je češkoslovaška vlada v načelu splenila nadalje devalvavi-rati češkoslovaško valuto za okrog 16%-Češkoslovaška je že leta 1934, zmanjšala zlato vrednost krone za 16 2/*%, to je za eno šestino. Takrat je bila zlata vsebina krone zmanjšana od 44.58 na 37.15 miligra-ma čistega zlata. Sedaj pa 6e zniža nadalje na 31.21 grama čistega zlata, tako da bo znaša] celotni obseg obeh devalvacije točno 30 kar ustreza znižanju zlate vrednosti od 44.58 na 31.21 miligrama čistega zlata. Z valorizacijo zlatega in deviznega zaklada češkoslovaške Narodne banke bodo dosežen knjižni valorizaeijski dobiček 508 milijonov Kč, ki se bo najbrž porabil za od* pis državnega dolga, vendar v tem pogledu .še ni defenitivne odločitve. Pred devalvacijo šilinga Navzlic izjavi avstrijske vlade, da devalvacija češkoslovaške krone ne bo prisilila avstrijske vlade k spremembi stališča glede šilinga, je včeraj na Dunaju znova zavladala nervoznoct na borzah. Mnogo se r az-pravlja o sklepih kuraotrija avstrijskega zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, ki ga predstavljajo avstrijske zbornice. Ta kuratorij izraža skrb za bodoči razvoj av« strijskega izvoza, ki je že prej pred pri-četikoin devalvacij le z žrtvami vzdrževal konkurenco na svobodnih zunanjih tržiščih. Kuratorij je soglasno sklenil staviti skupaj z gospodarskimi organizacijami vladi konkretne predloge glede ukrepov za zaščito avstrijskega izvoza. Poseben pomen pripisujejo prihodu bivšega francoskega fi« nančnega ministra Renaulda na Dunaju, ki ima baje nalogo pogajati 6e z Avstrijo o valutnih vprašanjih in o pristopu Avstrije k mednarodnemu valutnemu sporazumu. Vest, ki je prišla danes v prvih popoldanskih urah o sklenjeni devalvaciji italijanske lire, ie vzbudila na Dunaju veliko pozornost. V finančnih krogih so prepričani, da avstrijska vlada ne bo mogla več vztrajati pri do- sedanjem stališču glede šilinga spričo okol. nosti, da sta se sedaj odločili za devalvacijo že dve državi, ki igrata v avstrijski zunanji trgovini zelo važno vlogo. Ostale driave Od ostalih držav, kjer obstoja možnost devalvacije, pridejo v poštev predvsem NemčS Poljska in Madžarska Od teh drlav je Nemčija za devalvacija najbolj frela. V Poljski in Madžarski pa tudi v Avstriji m verjetno, da bi prišlo do znatnejšega znižana sedanje vrednosti valute in bodo te tri države morda le izvedle korekture v manjšem obsegu. Kaj bo z dinarjem Guverner našt Narodne banke dr. Milan Radosavljevič je na seji upravnega odbora te banke preteklo sredo izjavil, da dlede naše denarne in devizne politike spričo devalvacije v Franciji. Svici m Nizozemski ni povoda za kakršnekoli ukrepe. saj znaša naš izvoz v te t" driave le nekaj odstotkov vsega našega izvoza Do dal pa je. da vsi činitelji naše valutne m devizne politike spremljajo s dogodke v ostalih državah, »lasti v tistih, ki "so za naše gospodarstvo in za naso zunanjo trgovino večjega pomena. V kratkem času petih dni odkar je guverneT dr. Ka dosavljevič podal to izjavo, p« se je marsikaj izpremenilo. Za devalvacijo sta se odločili Češkoslovaška in Italija, torej dve državi. ki igrata v naii zunanji trgovini zelo važno vlogo. Če vzamemo za podlago ste vilke iz leta 1934. in l93o te znaSaljr 'teh dveh letih delež našega izvoza v države, ki so sedaj po vrsti devalvirale, kakor sedi (v odstotkih vsega našega 'zvoza): Izvoz 1934- v lSliio 20 6% 16.7% v ČSR V.3% 13.4% v SrfSo 3.5% 2-4% v Francijo 1-3% J-JJ v Nizozemsko 0.9% 0.4% _ skupaj 37.6% 34.5% V Italijo. Češkoslovaško, Švico, Francijo in Nizozemsko smo leta 1934. izvozili skoro 38% vsega našega izvoza, lam pa 34.0 7o (ker se je delež Italije zaradi sankcij proti koncu leta zmanjšal). Dobra tretjina našega izvoza je torej z devalvacijo gornjih pet držav že prizadeta. Upoštevati pa je treba tudi še možnost devalvacije v Nemčiji in Avstriji. Če bi se še ti dve državi priključili splošni devalvaciji, tedaj bi bil več ali manj otežkočen naš izvoz v sedem držav, ki so lani predstavljale v nasi zunanji trgovini 67-5% vsega našega izvoza. Včeraj se je pri nas v svobodnem prometu pojavil že znatnejši dvig tečajev. Tako se je funt v privatnem kliringu dvignil na borzi v Ljubljani od 236-50 na 24j. V popoldanskih urah. ko so bili že znani sklepi italijanske vlade, je bil zabeležen tečaj 248 Din. Tudi švicarski frank in dolar sta se okrepila. Seveda pa naš .položaj spričo nizkega nivoja cen v Jugoslaviji ni tak. da bi nas nujno silil h kakršnimikoli ukrepom. V tem pogledu je naša situacija precej ugodnejša nego v Avstriji, kjer :»najo razmeroma visok nivo cen. Vrhu tega je treba tudi upoštevati, da so doslej devalvirale pretežno industrijske države, kar vpliva predvsem na konkurenčno zmožnost drugih industrijskih drž^v. Če bi se nKako to? Ali je tako bogata?« »Bogata ne, ampak muta6ta«. (»Sondagsnisse Strix«J Borba za Toledo je končana fai od slovitega Alcazarja so ostale razvaline . § ■ žrtev brez koristi Medtem ko se je mož boksal v rfngu, mu je žena umrla Višinski rekord angleškega letalca Španija začenja novo razdobje svoje zgodovine Praski senat — zaklonišče pred zračnimi napadi Poslopje praškega senata ie dalj časa preurejajo in popravljajo. Med delom eo zadeli na zelo širne, doslej neznane podzemeljske hodnike, ki jih sedaj preurejajo za zaklonišča zoper zračne napade. Hodniki so tako prostorni, da bodo nudili po mnenju izvedencev zavetje kakšnim 10.000 osebam. Na zunaj ne bodo senatnega poslopja nič preurejali, prav tako ostanejo nedotaknjene vse zgodovinske dvorane, kakor sejna dvorana in tako zvana dvorana preprog, ki izvira iz časa češkega deželnega zbora. Popolnoma pa bodo preuredili sejno dvorano za proračunski odsek, ki je ležala globoko pod nivojem veže in ni imela zračilnih naprav ter zadosti svetlobe. Eden Je zmagal, dva sta se ubila Tekma London-Johannesburg je končana s človeškimi žrtvami General F r a n c o v Burgosu potem, ko je bil imenovan za državnega poglavarja nacionalne Španije. V njegovem spremstvu general Mola (na levi) in Cabanellas (na desni, z brado) Potem ko je napravil 9000 km Nomadi visoke politike Potovalni urad angleškega zunanjega ministrstva Letalec S m 11 h (na desni) in njegov tovariš Gfles Guthrie Poročali smo le, da se Je končala hitrostna tekma na progi London odnosno Portemouth—Johannesburg t zmago letaica Seotta. Mož je s to zmago postavil že drugi svetovni rekord, kajti zmagal je že na progi London—Mclbourne. Dejstvo, da se je njegov tovariš Campbell Black ubil pri poskusni vožnji za polet proti zlatemu mostu, je Seotta potisnilo med letalskimi rekorderji sveta na prvo ali veaj na eno pr-vib mest. Tekma London—Johannesburg pa ni minila brez neprijetnih incidentov. Letalec Halse, ki je bil dolgo časa prvi ter je že gojil upanje, da bo odnesel tekmovalno nagrado, je padel na zemljo 30 km od Salis1-burvja v Rodeziji. Njegovo letalo 6e je razbilo. Halse pa je odnesel vsaj celo kožo. Druga, po učinkih dalekošežnejša katastrofa, se je primerila letalcema Findlavu in ra-diotelegrafistu Morganu v Rodeziji. Njun aeroplan je treščil na tla in se razbil. Find-lay in Morgan sta bila pri padcu usmrče-na. Findlayev tovariš WaJler pa je ranjen in so ga oddali v bolnico. Scott je prispel s svojim letalom edini izmed tekmovalne deveterice na cilj. Prejel bo nagrado 10.000 funtov in je bil ter šo bo v Johannesburgu predmet velikih poča* statev in javnega priznanja. Findlay, ki se je ubil, in Wall»i Kako se pripravljajo potovanja današnjih ministrov? To ni majhen problem, kajti državniki so postali pravi nomadi, mnogi med njimi so češče na potovanjih nego v svojih uradih. Kako torej potujejo ti nomadi visoke politike? Na Angleškem imajo v zunanjem uradu poseben oddelek, ki se bavi samo z vprašanjem, kako spravljati g. Edena, lorda Halifaxa in vse neštevilne tajnike, stro-kovnjaške spremljevalce in detektive zunanjega urada čim bolj udobno, čim hitreje in seveda tudi čim — ceneje iz kraja v kraj. Kajti tudi tukaj vlada načelo najstrožje štedljivosti, a izvežbanost tega potovalnega urada zunanjega ministrstva je v tem pogledu tolikšna, da trije tedni bivanja britske delegacije v Ženevi ne stanejo več, nego če bi isto število zasebnih potnikov napravilo za isti čas ceneno družabno potovanje s pomočjo kakšnega običajnega potovalnega urada. E. & F., Establishment and Finance De-partement, kakor se imenuje ta oddelek, ee bavi z vsem, s prtljago delegatov, s sli, z aranžmani v hotelih, z železniškimi vozovnicami itd. Uspeh je bil ta, da -o vsi zadevni izdatki angleške zunanje službe znašali v preteklem letu samo okrog 170.000 funtov. To je v primeri z neštevil- Obleganec pripoveduje Kako je bilo v Aleazarju — Klali so konje in mezge — Liter vode na dan — ženske in otroci v podzemskih kazematah nami osebami, ki potujejo na dolga potovanja, v primeri z življenjskim standardom in trajanjem takšnih potovanj zelo neznatna vsota. Gradnja navadnega rušilca velja n. pr. 300.000 funtov šterlingov! Potovalni oddelek zunanjega ministrstva razpolaga z majhno armado ljudi, ki se brigajo za delegirane e kakor pestunja za otroke. Niti najmlajši ataše, niti najskromnejši stenotipist kakšne angleške delegacije nista menda videla kakšne železniške vozovnice z lastnimi očmi, kajti za te stvari skrbijo drugi. E. & F. je ustanova, ki deluje nevidno in brezšumno kakor dobro namazan stroj, ki mu je treba le redkokdaj zamenjati poedi-ne dele. Isti stari, rutinirani uradniki, ki so potovali nekoč z Lloydom Georgeom, Ed-vvardom Greyem in Austenom Chamberlai-nom uravnavajo sedaj Anthonyju Edenu poti v kraje mednarodnih konferenc. Letalec F. K. S w a i n je dosegel s svojim (etalom v stratosferi višino 15239 m. Polet je izvršil z enokrovnikom in v posebni obleki A. Poltzer: 11 Pot brez cilja Roman 7. poglavje Pretj kakor v dveh minutah sem bil oblečen. Ko sem prišel na palubo, sem videl, da je stalo solnce že visoko na nebu. Vzlic krasnemu solnčnemu vremenu ni bilo nikjer opaziti obale. Z obema rokama sem si potegnil po očeh. Pa ne da bi se mi bilo zdelo, da sanjam. Vzlic lahni omotici in zamolklemu razbijanju v glavi me ni niti za trenutek minila zavest resničnosti. Prav dobro sem vedel, kaj se je bilo zgodilo: jahta »Milica« je bila na vse zgodaj ali morda ceio ponoči vzdignila sidro in odplula proti cilju, ki ga nisem poznal... A v tem me je prešinil občutek, da mi stoui nekdo za hrbtom. Hitro sem se obrnil. Pred seboj sem zagledal zaripli obraz velikega, širokopleoega moža v elegantni platneni obleki, ki je strmel vame, med tem ko mu je sapa česala temne, že osivele lase. Zdaj je stopil še bliže k meni, kakor da bi se hotel prepričati, da nisem prikazen. Bil je za glavo višji od mene, čeprav sem dokaj postavne rasti. Odprl je usta. Njegova sapa je pričala, da si je bfl vzčc zgodnji url že obilno privezal dušo z whiskyjem. »Človek, kako ste prišli na ladjo?« ie vzkliknil. Govoril je angleško; njegov glas je bil raskav in hripav. Ker nisem zrinil, me je radovedno premeril z očmi: najprej moje svetle čevkje, za temi pa oble ko, ki je bila iz dobre krojačnice. »Po slepem potniku mi sicer ne dišite. A rad K vedel, kje ste tičali do tega trenutka?« Vitka, elegantna postava, ki se je zdaii pokaza'a izza njegovega hrbta, mi je prihranila odgovor. »Gospod VVeindal! Čeprav je bil Miličin obraz prepaden, sem vendar razločno čutil, da igra komediuo. Niti besede še nisem bil izpregovoril; sovražno sem strmel dekletu v obraz. N.iene velike, sive oči so se izmikale mojemu pogledu. »Ala bi mi hoteli pojasniti, kako je mogoče, da sem še na ladji...« S temi besedami sem se v nemščini suho obrnil k Milici. »To mi je sami uganka.« Je odgovorila na videz zmedeno. Potem je dodala: »Ko sem zgodaj zjutraj zvedela, da bo jahta nenadoma odplula, sem ukazala, naj hitro zbudijo goste in jih spravijo na kopno. Vas so morali pozabiti... Bili ste v end izmed kabin pri sredi ladje, ker je bilo kabin za goste premalo ...« Opazila je nestrpni pogled belo oblečenega moža in proti njemu po angleško nadaljevala; »Gospod Weindal ie bffl snoči moj gost Seveda pa nisetn slutila, da je ta mah še na ladji...« V tem se je menda zdajci domišlja, da sivolasega, širokoplečega gospoda, še ne poznam, in rekla: »To je gospod Lawrence, lastnik jahte...« Lavvrence mi je s prijaznostjo, ka ni bila videti popolnoma odkritosrčna, segel v roko: »Nu. tedaj — dobro došli na moji ladji, gospod Weindal!« Čudno se mj je zdelo, da je moje ime tako pravilno izgovori! čeprav ga je bil pred le mimogrede slišal iz Milačinih ust. To okolnos* sem si zapomnil. »Gotovo ste že lačni, gospod Weindal,« je rekel gospod Lawrence. »Čez četrt ure bomo čedli. Dotlej se lahko posvetite samemu sebi. Dobili boste drugo kabino. Moja oblačiInica vam je seveda na voljo, čeprav se bojim, da ne bosite zlepa našli kaj pripravnega zase ...« Mlad črnec se je pokazal. Imel jte temne hlače in bel naškroban jopič. Neprisiljeno je zabolšča! vame. Moje zagonetno pojavljanje na (jahti mu je vame. Moje zagonetno pojavl.ienje na jahti mu je *Kobra. odvedi gospoda v kabino številka pet!« mu je rekel Lavvrence. Velika in zračna kabina ie bila nenavadno elegantna. Postelja je bila nizka in široka. Miza, zofa, dva klubnjaka in majhna pisalna mizica so dopolnjevali opravo. Tla je pokrivala orientalska preproga, tako debela, da se je noga kar vgrezala vanjo. V desno stransko steno Je bila vdelana prostorna omara. Na krt ao v«xffla vrata v kopalnico. Črnec iih ie odprL Be4a obloga, svetle medeninaste cevi in kristalne pipiee so se bleščale v sobičnih žarkih, ki so sevaffi skozi mlečno steklo stropnega okenca. Črnec je molče čakaJ mojnh ukazov. Mahnil sem mu, natj gre. Komaj sem bil sam, sem skočil k malemu, elegantnemu pisaUniku. Na pisalni listnici iz svinjskega usnja je bilo v desnem spodndem kotu vtisnjeno ime ladje. Nad tem imenom je bil Izprepteten mooogram 1* treh črk: JBL. Lastnik jahte Se bil torej nrilajonar J. B. Lovrence, na čigar gradu v Floridi so bili oropali J-skega maharadža! To odkritje me je še huje zmedlo. Ko me de prišel črnec klicat k lunehu, sem koma« čakal, da bi mogel Američana in njegovo nečakinjo nedvoumno pozvati na odgovor. Salon, v katerem sta me čakala Lavrence in Milica, je prekašal vse moje pričakovanje. Čudoviti leseni opaž, stare sfeke slavnih mojstrov, prelestni kla-viir, velikanska, prekrasna perzijska preproga na tleh in sleherni posamezni kos oprave ni pričal samo o bogastvu, ampak tudi o izbranem okusu. Čeprav je imela jahta posebno cbednico, smo jedli v salonu. Na pogrnjeni mizi so stale med porce'a-nom. kristalnino in srebrnno prečudno lepe cvetlice. Milica Borgholmova me je pozdravila s svetlim smehljajem. Kako lepa je bila! Jan Hudec osemdesetletnlk fi. oktobra praznuje osemdesetletnico tihi, m, vneti in požrtvovalni delavec na polju kulturne vzajemnosti slovanskega severa in juga, zaslužni prevajalec iz slovenske, hrvatske in srbske literature Jan Hudec. Obiskal sem ga letos spomladi v njegovem stanovanju na Krdl. Vinohradih. Vpo-ikojeni tajnik "Karlove univerze biva v «iem izmed neštetih »činžakov«, ki stoje ▼ dolgih, pravilnih, arhitektonsko do mar lega brezizraznih vrstah po Številnih ulicah Vinohradov. V tihem, preprostem stanovanju preživlja starosta naših deških pri-£rt»i>ev večer svojega plodovitega življe- nja ter v delu in drobnih skrbeh pozablja poslednje udarce usode, izmed katerih ga je pred leti prav posebno zabolela smrt živ-ljenske družice. V sobi, ki ji daje značilni ton velika por-tretna slika delo Hudčevega sina — akademskega slikarja, se je kmalu oglasila drsajoča hoja starca, ki mu ne bi zlepa prisodil osemdesetih let Obraz je še živahen in svež, in če bi mu noge služile s tako lahkoto, kakor sučejo roke poro, bi nikdo ne bil verjel, da ima že toliko križev na junaškem hrbtu. Jan Hudec ima nasproti slovanskemu jugu dva odnosa, oba enako važna: odnos,' častilca in odnos poznavalca. Iz naših slovstev je pričel pridno prevajati v dobi. ko je bil v t^m še kos pionirskega dela. V bibliografiji Hudčevih spisov, ki jo je vestno sestavil njegov in naš prizadevni prijatelj J. K. Strakatv, je fna njegovih najstarejših >jugoslavic« nekrolog, ki ga je bil v »OsvSti« 1. 1882 posvetil »očetu slovenskega naroda« Janezu Bleiweisu, prvi njegov prevod pa je leto dni starejši: je to povest J. E. Tomiča »Zmaj od Bosne« (1881, knjižna izdaja 1883). V sobi smo bili trije: Hudec, J. K. Strakatv in jaz. Dvajset let razlike med vsakim izmed na&. toda preko vseh generacijskih razlik je segal stari Kollarov testament, ki je nastal dvajset let pred Hudčevim rojstvom. Sto let slovanskega programa! Govorili smo o večnem dotoku novih idej, vidikov in vzpodbud v staro korito slovanske misli in tri generacije so spoznale, da je v nji neuničljiva življenjska vsebina. Toda vsaka doba jo mora po evoje doživeti in doumeti. Jan Hudee je ohranil svojo vitalnost in svojo globoko vero v vrednost slovanskega dela tudi zato, ker je vedno čutil tesno povezanost z zemljo. Njegovo največje veselje je delo na grudi; iz nje mu kakor našim romantičnim pesnikom vstaja prastari duh slova-nstva. Svojo ljubezen do slovanskega juga je Hudec srečno združil s temeljitim poznanjem jezika in literatur, s intimnim vživ-ljanjem v duha našiih posebnosti, a toplo vero v bodočnost slovanskega Balkana. Opazuje ga z bistrim duševnim pogledom že dobrega pol stoletja in pozna vse stopnje njegovega še nedovršenega razvoja na višino evropske kulturo. Ima celo neke simpatije do manj pomembnih vrednot v naših slovstvih, Bamo če razodevajo naše posebnosti. Zaveda se, da se moramo spoznati tudi v nižjih legah kulturnega življenja. Odtod je v skladovih njegovega prevajalskega dela tudi marsikaj. Česar bi današnji poznavalec literature ne mogel priporočiti za »izvoz«. Hudčeva največja ljubezen in najtrajnejša zasluga pa so prevodi Vo j novica. Gospar Ivo je imel v njem vrelega častilca. Hudec ga je prevajal, Kvapil uprizarjal: prvikrat je jugoslovanska drama triumfirala na češkem odru po zaslugi svoje umetniške vrednosti. Naj izmed Hudčevih prevodov navedem samo pomembnejše: Ivo Vojnovič (Psvche, Ekvinocij, Dubrovačka trilogija, Smrt maj-ke Jugoviča, Go&podja sa suneokretom, La-zarovo uskrsnuče. Imperatrix); Josip Ko-sor (Požar strasti), M. Ogrizovič (Hasnnagi-nica), Gj. Dimovič (Baščelik, Kraljevič Marko, Sveti Ignatije); M. Krleža (Golgota). P. Petrovič (Pljusak, Čvor), P. P. Njegoš (Gor-ski vijenac), I. Cankar (Pohujšanje v dolini šentflorjanski). B. Lovrič (Sin, Kralj in umetnik, Baštinici, More, Kapitan Nik o). M. Tresid-Pavičič (Cicerovo pregnanstvo) Josip Jurčič (Doktor Zober), B. Nušič (Knez od Semberije); J. Ivakič (Inoče), A. Šenoa (Se-ljačka bima, Diogenes), Lj.Babie-Gjalski (Na rodjenoj grudi), J. Leskovar fPropali dvori, Sjene ljubavi), B. Mašic (Deda Joksim), Laza Lazarevič (Pripovesti). J. Brlič-Mažu-ranič (Priče iz davnine) itd. Izmed prevodov iz slovenščine je treba še omeniti zbirko slovenskih pravlji-c in [; prevod Golijeve irrre »Princeska in pastirček«, ki sta znostala v rokopisu. Že na pragu svojega osemdesetega leta je prevel Levstikovega »Martina Krpana«, ki pa doslej še ni mogel iziti. Mimo tega je Hudec spisal celo vrsto člankov iz naših slovstev. Tako je prikazal Ivana Cankarja v uvodu knjižne izdaje prp-voda »Pohujšanja« pred desetimi leti (102f>). v Slov. Pfehledu« je 1. 1901 priobčil študijo o Prešernu, o Stanku Vrazu pa je pisal že 1. 1881. v »Buehu«. Iznned študij o srbskih in hrvatskih literarnih pojavih jo treba nosebej omeniti njegov obsežni uvod v »Pubrovačko trilogijo«. Hudee je tudi mnogo predajal iz poljščine (Sienkievriez. Kras-ze"wski in dr.) Jan Hudec sodi poleg dr. B. Vvbirala mod najaktivnejše češke prevnjnlee iz jugoslovanskih slovstev. S tem delom se je trajno in neizbrisno vnisal v zgodovino če-škoslov. - jusrofdov. sfikov. Zolimo mu. da bi večer svojega živi jen ia preživljal še dolgo v zdravju in zadovoljstvu! — o. Wendlu v spomin Hermana Wendla je torej pokrila francoska zemlja. Umiril se je v nji kakor nekoč slavni nemški emigrant Heinrich Heine. Z največjim pesnikom prve (nemške demokracije fie imel marsikaj skupnega. Tisto, kar je bila pri Heine-ju židovska kri, je bila pri Wendlu sicer po očetovem rodu korenitem pruskem protestantu, vzgoja v obmejnem Metzu z njegovo nemško-francosko dvo-(kulturnostjo. V/endel je prav kakor Heine čutil vse življenje nekako peri-fernost svojega nemštva: vedno je kazal globoke simpatije do francoske kulture, ljubezen do francoskega jezika in občudovanje francoske dovršenosti, čuta za mero, jasnosti in esprita. Bil je napol latinski, napol germanski človek kakor kakšen Frank iz karolinške do. be- Tema dvema kulturama je pridružil tretjo — jugoslovensko. Nikdar nismo imeli med Nemci pisatelja, ki bi tako temeljito poznal slovanski jug; oni, ki so se osebno srečavali z njim, so veasi strmeli, do kakšnih podrobnosti je šlo njegovo znanje. Kako je poznal našo zgodovino, je pokazal s knjigo »Der Kampf der Siidslawen um Freiheit und Einheit«; s kakšno prodornostjo je proučeval velike nositelje narodne misli na našem jugu, je izpričal z delom »Aus dem jugoslawiscben Risorgimen. to« In kopica njegovih potopisov, veliko število esejev, feljtonov in člankov! Kdo bi mogel v tem trenutku pregledati vse ogromno delo, ki ga je izvršil Wendel iz čiste ljubezni do našega juga, iz vere v našo bodočnost, iz prepričanja, da je na osnovi demokracije mogoče prijateljstvo med Nemci in Slovani. Romain Rolland poveličuje v > Jea-nu Christophu« bodočo simbiozo fran-costva in nemštva, Herman Wendeljo je razširil še na Slovane, zlasti na slovanski jug in Češkoslovaško. Ko so ga ob neki priliki vprašali, kaj ga je tolikanj priklenilo na naš jug, je šaljivo odvrnil »Vaše vino«. V tem je več kakor dovtip: obmejno nemštvo je nemštvo vinskih goric, milega solnčnega podnetja, ki blaži surovo razmračeno nrav nordijskega Germana in ga približuje francoskemu in preko njega mediteranskemu fculturnemu podnebju. Samo v tem duševnem ozračju se je lahko razživel in razmahnil Wea*dlov temperament. Zemeljski plod milega podnebja, simbol duševne zmernosti in veselosti je vino. In podobno ozračje je našel na našem jugu. Opajale so ga naše slikovite pokrajine, navduševal ga je demokratični heroizem srbske in hrvatske narodne pesmi, v vseh treh naših literaturah je odkrival svet, ki ga je presenečal po svoji življenjski polnosti in ljudski pristnosti. Wenlove zasluge so izredne, najsi se sicer ta ali oni ne strinja z vsem. kar je pisal in ne sprejema vseh njegovih nazorov. Posebej moramo biti Wendlu hvaležni Slovenci, ki nas je prikazoval nemškemu svetu v pravilnejši in pravičnejši luči, kakor prej vsi nemški publicisti, še v emigraciji je pridno prebiral slovenske knjige, ki mu jih je pošiljala redakcija »Prager Presse« in pisal o njih. Nobenega našega kulturnega jubileja ni pozabil, vsak naš novi pojav je zbudil njegovo pozornost. Kdo bo stopil na njegovo mesto? Za H. Wendlom je zasijala globoka, nenadomestljiva vrzel —o. Eegovič, „Tudi Leta bo nosila klobuk" Za jubilej Milana Begoviča, ki je razen šest križev življenja dopolnil nedavno še 40 let literarnega dela in ki je tudi na repertoarju našega Narodnega gledališča vsa povojna leta stalen gost, je naša drama — menda prav na jubilantovo željo — izbrala njegovo najnovejšo dramo >... tudi Lela bo nosila klobuk«. O izboru samem se ne da reči, da bi bil prav posrečen in da bi bila igra dovolj reprezentativna za slovesno počastitev uglednega srbsko-hrvatskega dramatika, ki si je znal priboriti lep sloves ne le v domači in gledališki javnosti, temveč tudi onkraj državnih meja. Zgodba o lepi, življenja žejni in vendar brezupno tragično nastrojeni »dalmatinski provincialki«, kakor pisatelj označuje junakinjo svojega dela, je po njegovem pričevanju sicer vzeta iz življenja, a je vendarle premalo živa, da bi mogla na odru pričarati videz neposredne resnice. Dekle, ki je dozorelo v senci piopada očetnjega doma in ki se dolgo zaman lovi za ljubezen ve-trnjaškega študenta Bareta, se v stiski svojih hrepenenj, pa skorajda iz edine potrebe da postane gospa, zateče v zakon z bogatim Baretovim stricem. Dasi soproga ne more ljubiti iz srca, mu vendar hoče tudi potem, ko se Bare vrne in vnovič raz-vname njena čuvstva, iz vse svoje volje ohraniti zvestobo, ki mu jo je bila prisegla. A \T strahu, da bo prešibka za odpoved, rajši umre od lastne roke, ko da pade v greh. V jedru stvari je preveč sentimentalne romantike, da bi mogla biti sodobna ali celo aktualna, konflikt sam pa je dovolj zanimiv, da ga je Begovič obdelal najprej v epični, nato pa še v dramatski obliki. A igra je na žalost le vse preveč ohranila prvotni novelistični značaj. Po pripovednem žanru dela je tudi Kreftova režija usmerila svoio odrsko interpretacijo, a brez dra-matskih vzponov, celo brez vidne notranje tragične problematike uprizoritev kljub vsemu prizadevanju gledalca ni mogla osvojiti. Edino veliko dejanje v igri je Lela šaričeve, ki je dala nesrečnemu dekletu dalmatinske province v liku. govoru in igri iskreno topel, lirično mehak izraz. Starega Baretovega strica ie v realistično skooi nodobi predstavil Skrbinšek. študenta Bareta Drenovec. V usodo osrednjega trikota se vpleta množica pestrih, zanimivih figur, a le nekatere izmed njih j (Gregorinov župnik, Zanza Gabrijelčičeve, Luca Rakarjeve, Potokar kot Lelin oče in Plut kot Jandrija) so v občinstvu uspele — pa še to največkrat na račun resnega jedra igre — vzgibati nekaj živahnejšega odziva. Dvoje tihih, lepih ženskih likov sta dali Polonca Juvanova kot Lelina mati in Marija Vera kot Domina. Begovičevo delo je v skrbno lepo slovenščino prelil pesnik Mile Klopčič. L. M. Iz Julijske Krajine Grazioli se spet vrne Niso pretekli še trije meseci, odkar je bil tedanji politični podtajnik tržaške fašistov-ske zveze Emilio Grazioli imenovan za tajnika v južno-tirolskcm Tridentu. kjer je, kakor smo takrat zabeležili, našel sicer drug etnični krog a bi bil vendar lahko s pridom uveljavil svoje že preizkušene in priznane sposobnosti. Širša javnost je tedaj sodila, da se ne bo več vrnil. Bilo jc pač težavno najti pravo rešitev nadaljnjega razmerja kcmpctenc titularnega tajnika ur. rcr. com. Carla P«rusina, moža meščanskega kova, ki se je že dodobra usidral v tržaških industrijskih in trgovskih krogih, organizatorja študentov in velikomestne mladine, ter njegovega tedanjega začasnega namestnika in moža z dežele, priseljenca Emilija Graziolija. In vendar je prišlo drugače. Dr. Perusino je bil 1. t. m. nenadoma odstavljen, za njegovega naslednika pa imenovan Grazioli. Nihče si pač ni mislil, da je »sežanski gospod« že tako dorasel svojemu, čeprav po letih mlajšemu, zato pa bolj gosposkemu starešini. V skoraj 6 letih svojega političnega taj-nDcovanja v Trstu je dr. Perusino pač izgubil mnogo svoje nekdanje borbenosti, kar spričo stikov s staro tržaško trgovsko gospodo gotovo ni nerazumljivo. Vendar je kazalo te zveze predstavnika režima ohraniti. Bržkone je bil dr. Perusino prav zaradi tega imenovan za komisarja tržaških javnih skladišč. Podeljena mu je bila izredno dobra služba in hkratu funkcija, ki bo po »Piccolovem« mnenju postala za tržaško pomorsko gospodarstvo še velikega pomena, ker se bo menda že v kratkem znova načel veliki problem prihodnjosti nekdanje srednje-evropske luke. Zato je na drugi strani menda tudi ohranil položaj člana vrhovnega nacionalnega direktorija stranke. Položaj na Krasu pa se je i vidika faši-stovske stranke baš po odhodu Emilija Graziolija, »integralnega fašista«, kakor ga jc imenoval bivši prefekt Tiengo, očividno poslabšal, pa tudi zadnji dogodki med delavstvom v tržaških ladjedelnicah so pokazali, da je v pokrajini spet potrebna močna roka. Zato so stari, še zmerom skva-dristično razpoloženi fašisti sprejeli vest o zopetnem povratku Graziolija v tržaško pokrajino, za katere politično vodstvo je po njihovem mnenju k?.kor ustvarjen, z izrednim navdušenjem, kakor kažejo to že komentarji tržaških listov o njegovem najnovejšem imenovanju. Drobne novice Puljsko prebivalstvo so v zadnjem času silno vznemirjale govorice, da bodo 74. peš-polk premestili v neko drugo mesto. Pulj, ki je mnogo izgubil že pred 18 leti, ko je bil potisnjen med vojaške pomorske baze drugega reda, se je povsem oklenil svoje dosedanje vojaške posadke, od katere je še za silo živel in životariL Zato se je s pokrajinskim prefektom na čelu uprl tem nameram. Sedaj je na prefektovo intervencijo državni podtajnik pri vojnem ministrstvu general Baistrocchi te govorice de-mantiral, kar je izzvalo zlasti med puljski-mi trgovci prcejšnje zadovoljstvo. »Corrie-re Istriano« generala Baistrocchija in nje-dove najnovejše zasluge za Pulj ne more prehvaliti. Puljski miličntfki bataljon Je bil zadnji četrtek mobiliziran in takoj odposlan na jesenske manevre, ki se vršijo v bližini Pulja. Vojne vaje nadzoruje miličniški general Bocchio. Sneg na GoriSkem ln v Istri. Pretekli torek je tudi v goratem delu Goriške in Istre pritisnil hud mraz. V Trnovskem gozdu, v Gorah in tudi na Učki v Istri je zapadel letošnji prvi sneg. V Rocolu, znanem tržaškem mestnem okraju, so našli na dvorišču neke hiše mrtvega 54-letnega Antona Gregorčiča. Pri preiskavi so, kakor poročajo listi, dognali, da ga je zadela srčna kap. Preosno\'a zavoda za stanovanjske stavbe. Znano je, da je v večjih industrijskih in trgovskih centrih, tako posebno v Trstu, gradnja stanovanjskih hiš malone docela prenehala. Zlasti je od vlade subvencionirano podjetje »Icam« zadnja leta preživljalo že hudo krizo, ki so jo režimski krogi opravičevali s tem, da razpolaga Trst sedaj že z zadostnim številom malih stanovanj. Zaradi tega, se jc v smislu posebnega vladnega dekreta podjetje preosnovalo in bo v bodoče gradilo predvsem male stanovanjske hiše na deželi. Prvotno mestno podjetje jc dobilo pokrajinski samoupravni značaj in so sedaj v njem zastopane poleg nekih denarnih zavodov vse pokrajinske upravne in fašistične oblasti. Podjetje je bilo uvrščeno med ostale take ustanove, ki imajo v Rimu svoj centralni »Nacionalni konzorcij avtonomnih fašističnih ustanov za gradnjo stanovanjskih hiš«. Naše gledališče DRAMA Torek, 6; Zaprto. Sreda, 7; Florentenaki slamnik. Premieraki abonma. Četrtek, 8: Tudi Lela bo noaila klobuk. Red Četrtek. • Premiera Labicheve komedije »Floren-tinski slamnikc v režiji ing. arh. Bojana Stupice, se bo vršila v sredo dne 7. t. m. Vsebinsko predstavlja lov za florentinskim slamnikom z najrazličnejšimi komičnimi za-pletljajL V komedijo je vnešenih nekaj originalnih popevk, ki jih je komponiral Vinko Sušteršič. Sodelujejo dame: Mira Danilova, Nablocka, Severjeva, Gabrijelčičeva, Le-varjeva in J. Boltarjeva, ter gg.: Cesar, Kralj, Daneš, Jerman, Bratina, Sancin, Potokar, Pianecki, Drenovcc in Piv t. Keziser: inž. arh. Bojan Stupica. OPERA Torek, 6; Pod to goro zelena.. PremJereflcS abonma. STeda, 7: Matija Gubec. Red Sreda. Četrtek, 8: ALadaine ButterfU. Gostuje tenorist Anton Drmota. izven Cene od 36 Din navzdol. Petek, 9; Zaprto- • Premierski abonma bo imel v torek 6. t m. predstavo Beneševe revijalno operete »Pod to goro zeleno...« Opereta je izredno zabavna, pestra po dejanju in glasbi in polna neodoljivega humorja. Zasedba je premier-ska. Dirigent dr. Švara. Režiser: ga. Vera Balatkova. k. g. • Drugo gostovanje tenorista g. Antona Drmote se bo vršilo v četrtek 8. t. m. ▼ Puccinijevi operi »Madame Butterfly«. Mladi simpatični gost bo pel partijo Pinkertona. Naslovno vlogo bo pela ga. Gjungjenac. ki šteje to partijo med svoje najdognanejše kreacije. Dirigent Niko Stritof. Predstava bo izven tk> cenah od 36 Din navzdol. • Prihodnja premiera, ki jo pripravlja opera bo Verdijev »Ples v maskah« v reži ii prof. Šesta pod muzikalnim vodstvom dirigenta Antona Neffata. V glavnih partijah bodo nastopili gdč. Oljdekonova. Koae-jeva, 2ut>evčeva. Gostič, Janko, Kolacio. Zupan in Petrovčič. Mariborska gledališke: Torek, 6: J&ivi mrtvec. A. Sreda, 7: Zaprto. Četrtek, 8. Zorka. B. Tetek. Zaprto. Radio Točne sporede vseh domačih In inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete ▼ Ilustrirani tedenski reviji ca radio gledališče, film »Naš vale Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. ★ Torek 6. oktobra Ljubljana 11: Šolska m: V Sofijo m na VitoSo planino (g. Mar>an Tnaiar).— 12: Balalajke igrajo na ploščah.— 12-45: Vreme, poročila.— 13: Cas, «pored, obvestila— 13.15: Koncert Radio orkestra. — 14: Vreme, borza.— 18: Koncert Radio orkestra,— 18.40: Vzgajanje in okoinoa (dr. Stanko Gogala).— 19: Cas, vreme, poročala, spored, obvestila.— 19.30: Nac. ura: Stanje naših žeSeznic v trenutku zedinje-nja.— 19.50: Zabaven kotiček: Fojd-tnu-kiiton novosti.— 20: Etbin Kristan: Samosvoj — drama v 5 dejanjih, izvajajo člani rad. igralske družine.— 21: Lahka glasba Radio orkestra.— 22: Cas, vreme, poročila, spored.— 22.20: Berlioz: Stavki i* fantastične simfonije (plošče). Beograd 1720: Narodne melodije. — 18.06: Koncert orkestra.— 19JO: Narodne pesmi.— 20.45: Prenos Giordanove opere »Andrea Chenier« iz Turina. — Zagreb 17.05: Lahka glasba — 20.: Lahka godba orkestra.—21 JO: Orkester mandolin.—22JO Plesna muzika.— Praga 19.10: Koncert vojaške godbe.— 20.10: Koncerti pred 150 leti.— 2130: Starejša češka plesna muzika.— 22.25: Komorna glasbe. — Varšava 19.20: Komorna glasba.— 19.40: Zborovsko ped je.— 20.15: Koncert orkestra in solistov.— 22.45: Godba za ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Baletne skladbe na ploščah— 17.15: Pevski in klavirski koncert.— 20: Sonete za violino in klavir.— 20.35: Vesela parada solistov.— 22.20: Koncert godalnega kvarteta,— 23.15: Orkestralen koncert,— Berlin 19.15: Koncert komornega orkestra.— 19.45: Otvoritev »Zimske pcmoči«.— 22.30: Lahka narodna glasba. — Miinchen 19.15: Mešan glasbeni program na ploščah.— 19.45: Prenos iz Berlina. — 23: Nočni koncert iz Hamburga.— Stutt?art 19: Popotne pesmi 19.45: PTeno? iz Berlina.— 22.40: Violinske in klavirske skladbe.— 24: Nočni koncert- tfta dijs fc Tomy je ležal v postelji in poslušal radijo napovedovalca, ki je čital poročilo o bitki med policijo in vojvodo. V tem trenutku je vstopil v sobo Sam. ~>L!Ul JLJtJULJIJl ir »Glavni junak dneva je bil seveda Pat. škoda, \ da ga nisi videl kako je držal razbeljeno cev strojne puške in treščil preko ograje Ambroža. [ Nič manj zaslužna pa nista tudi Tonček in Janez. O tebi pa sploh ne CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo o?si, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12«—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—v Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Diu 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« f|«M 9 _ _ « . odgovor, priložite $•* ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se msitih ©glasov, je naslavljati na: Oglasni eddeleK „Jutra", LJubljana« Beseda 1 Din. davek 3 Din sa Šifro ali lajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din Vsi v gostilno na Vidovdanski c. 16 SHdii vinski mošt, prvovrstno dalmatinsko belo in črno vino. Vse po 7 Din Ker. 23635-18 Beseda 1 Din, davek 3 Din ia šifro ah iajanje naslova 6 Din Najmanjši znesel: 17 Din Gospodično is dobre družine sprejmeva ko< vzgojiteljico k Štiri letaj deklici. Znanje perr-fektne nemščine pogoj, po možnosti tudli itaJi ianšči-ne. Pismene ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Trgovska hiša«. 237 M-1 Gospodična zmožna vsega samostojnega pisarniškega dela, bi prevzela popoldansko službo — ali nekaj dni v tednu — po dogovoru. Dobro je verzirana v manufakturni stroki. Pismene ponudbe no ogl. odd. Jutra pod š:fro »Dobre reference«. 23612-2 Polirnega mojstra z dobro prakso sprejmemo a, takojšen nastop. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »MObelfabrik« 213552-1 Trgovski pomočnik želeanlnarske stroke, posten. agilen. dobi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«. 23479-1 2 dobra pomočnika sprejmem za slikarstvo im pleskarstvo. Večna pot 7. Linbljana. 34054-1 Stavbenega risarja soosobnega in hitrega delavca. sprejmem takoj. Po-nndbe na osi. odd. Jutra pod šifro »Okolica«. 34051-1 Valjčnega mojstra fiValkmeisterl, ki je iizur-j<« v valjanju in pranju f'nejže in grobe volnene tkanine — potrebuje_ za takoj tovarna volnenih tkanin Jovanorie i Popovič, Grdel:ca.. Vardarska banovina. Ponudbe z dokumenti dostaviti diTcktno fabriki naidalje do 15. oktobra t. 1. 34032-d Kot pomočnica gospodinji želim iti za dobo 2—3 mesecev, da bi se izučila kuhanja. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Rada delam«. 34032-2 Brivski pomočnik bubištuoer, mlad, išče službo. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Dolenc Anton, Poljanska 13, Ljubljana. 34034-2 Boljša kuharica z večletnimi s>pričevali in pcnstrežnica, iščeta službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točne in zanesljive«. 34033-2 Trgovski pomočnik mlajša moč, meča-ne stroke, išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlajša moč«. 3104S-2 Trgovska pomočnica z malo maturo, začetnica, vajena mešane stroke, prosi namaščenja. Nastopi lahko takoj po 15. novembru. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. •Jutra pod »'Poštena pomočnica«. 34052-2 18-letno dekle prijazno, želi k boljši, mali družini kot vzgojiteljica otrok. Obvlada popolnoma nemščino v govoru rn pisavi ter je velika Ijub-te-ljiica otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iz dobre hiše«. 34096-2 Beseda 1 Dtn, lavek - Du i» Šifro al! lajanje laslovs 5 Din Najmanjši meaetc 17 Din Superba'on koieta General Jumbo. rabljena za FORD ugod no proda Lovše Tyrševa 35 24010 6 Avti 0% m o to Vsaka beseda ČD oar; davek 3 Din ea lajanje naslov* 5 Din najmanjši «ne*ek Din Boljša šivilja iSfe dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša šivilja«. 34035-2 Izložbeni aranžer dela ra.zl07.be vseh strok hrtro in poceni. Ponudbe ria ogl. odd. Jutra pod »Prvovrsten«. 34034-3 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Angleščina na Državni trgovski akademiji. Sestanek dane«, v torek ob sedmih. 34038-4 IZ ragocenosti Beseda 1 Din. davak S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato ;upuj* (m aajvišjib cenab CERNE . juve!h Llabljaoa. VVolfova ulica S. Beseda 1 Din. lavek S Du. ta šifro ali dajanje naslov* i Din NajmanjSi znesek 17 Din Ford iimuzino. 4 ciiindersko brezhibno ohranjeno. OPEL 2 sedižni kabrio-let, v dobrem stanju in več drugih rabljenih vozov ugodno proda za e-top-vo DKW Lovše Tyr ševa 35. 24009-10 Kolesa / Kolesa vseh vrst prodajamo zaradi končane sezije po neverjetno znižanih cenah. NOVA TRGOVINA, Tyrševa 36 — (nasproti Gospodarske zveze. 340411-M Beseda 1 Din, lavek 3 Din ta šifro ali dajanje naslova 3 Din Najmanjši znesek 17 Din Kožuhovino vseh vrst, najugodneje kupite in Vam strokovno iz-iela Josip Dolenc. — Ljubljana. Sv. Petra c. 19. Telefon 22-62. 283-30 Eksistenca za damo Manikirni in pedikirni salon s stanovanjem, tdogant-no opremljen, strogi center Zagreba. najprometnejša ulica, nizka stanarina — zelo povoljno naprodaj zaradi družinskih razlogov. Obrt na željo s poslovod-kinjo. — Vprašati: Gradiš, Zagreb. Martičeva 9. 34047-30 ,2e TISOČI so si REŠILI LASE s [KOZMETIČNO TEKOČINO „M ORAN A" [KUPITE JO TAKOJ, prijetnega je in ] nežnega vonja. TAKOJ izginejo prhljaj, ! vse kožne neprijetnosti. Krepi korenine, 'izpadanje las preneha, LASJE zrastejo na GOLEM mestu. | Pošljemo po povzetju, steklenica Din 40. Poštnina in paket Din 7. MODERNA KOZMETIKA, i Split. ■ Ce ne boste z rezultatom zadovoljni, I vrnemo denar! i Novo stavbo jzdclano po vseh predpisih, na kolodvoru Brežice, 10 let prosto davka, prodam hitro iff-pod cene zaradi prevzema posestva — vzamem pol goto'. ine. pol vložne knjižice, brez odbitka, po dogovoru. Naslov v vseh |K>slovaInieah Jutra. 341150-20 Iteseda I Din. 1av»k 5 Din /4. Silro ti: tajanj«- aaslova ' Din NajmanjSi '.nese k •7 D1* wmwm> Beseda 1 Dtn. davek 3 Din za Šifro »li dajanje nislova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Orehova .jedrca prima, od 5 kg navzgor — razpošilja po Dn 17 po povzetju De sider Goldgru-ber, Gračanica, Vrbaska banovina. 34061-33 G. Th. Rothman: Gospod Kozaitiurnik gre na letovanje 31 Z nadčloveško močjo je vzdignil veliki kovčeg in ga enako silovito spustil načelniku na glavo. »Resk!« je dejalo, na srečo ne v načelnikovih možganih, ampak v kovčegu. Kaj je bilo, bomo pozneje zvedeli A še nekaj drugega se je zgodilo! Namizna jabolka kanadke, kupuje vsako količino po najvišji ceni tvrdka Artur Nachbar, Radeče pri Zid. mostu. 23653-34 Mi29211 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje laslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din- Nemške doge čtet-e pasme. 3 mesece stare prodam Pobiižje informacije: Suborica. poštanfk! pretinac 134.« 23738 27 Glasbi la Beseda 1 Dio, davik 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Klavirsko harmoniko na -Ul tast, 80 basov, novo, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34027-26 Pohištvo Beseda 1 Din. davek S Din za šifro al: lajanj* naslov« 5 Din NajmanjS' '.nwk 17 Din Razno pohištvo prodam zarodi selitve. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 24019-1.2 Seseda 1 Din, lavek 3 Din za Šifro il! dajanj- ->aslova S Din Najmanjši znesek 17 Din Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova #0, zvršnje najbolje nakup in prodajo HRANILNIH VLOG ?»eb denarnih zavodov. — Zs odgovor Dio 8 znamk. 310-16 Knjižice Ljudske posojilnice v reh, Hranilnice in posojilnice na Dobračevi, Kmet-ske hranilnice v Ljubljani, prodam ali zamenjam za knjižice Ljudske posojilnice v Ljubljani. Hranilnice dravske banovine v Ljubljani ali Kreditnega zavoda v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St. 200«. 34033-16 : Bančne, kreditne in denarne posle, nakuip in prodajo hranilnih vlog, izposoje najugodneje takoj v gotovini Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova ul. štev. 14. Telefon 35-30. 314-16 Ugodna naložba kapitala, v čezmilijonsko dobro donosno hišo. se nudi interesentu, ki razpolaga z gotovino. Pristavec Franjo, Ljubljana. Erjavčeva r. 4a. 33051-20 Boljša družina brez otrok, odda solnčno. opremljeno ali piazno . sobo s pos bnlm vhodom ln rouporabo kopalnice. Naslov v vseh po- ova'nicah Jutra. 24C02-23 Beseda 1 Din. lasek S Din ia šifro tli iajanjr naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Stanovanje sobe in kuhinje, oddam za 200 Din mesečno. Centa v zeleni log 23. pri Ceal dveh cesar lev. 23932 21 2 elektromotorja po 1—2 HP za 32« V tok, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Eno do dve HP«. 34030-39 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 34-S7-33 Beseda 1 Din, lavek 3 Din za šifro aJi dajanje naslova 5 Din Najmanjši zneeek 17 Din Prodam dobroidočo menzo na prometnem meetu Za.greiba. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34020-19 Buffet s koncesijo in inventarjem tok o j oddam na prometni točki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34046.; 9 2-sobno stanovanje v vili takoj oddam. — Poizvedbe Kodeljevo. — Slomškova 6. 23985-21 Trisobno stanovanje v cent rumu z novem brom oddam. Na«?lov v vseh poslovalnicah Jutra. 23989 21 Dvosob. stanovanje komfortno, solnčno, v novi stavbi v mestu, oddam 1. novembra. Naslov v vseh poslovalnicah Ju.tra. 34026-31 Trisobno stanovanje z vsem komfortom. oddam za 1. november. Gregorčičeva ul. 17/b. 34063-31 Dvosob. stanovanje s kabinetom, balkonom m pritiklinami, oddam 1. novembra. Ruska c. 13. 34%0-31 Enosob. stanovan ?e oddam. — Rožna dolina. Sobo lepo, opremljeno, v vili, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34050-33 Opremljeno sobo oddam eni ali dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 34040-33 Lepo sobo oddam enemu aii dvema. Naslov v vseh poslovalni- cah Jutra. 34r«l-23 Cesta II, 6. 34039-21 Beseda 1 Din. davek S Din za šifro »li dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek '7 Din Vila z velikim vrtom, naprodaj. St. Vid - Gunclje 18. 34055-30 Malo posestvo z zidano hišo s hlevom, takoj prodam v bližini Dobrne. Poizve se v hotelu »Triglav«, pošta Dobrna pri Celju. 340.77-30 Dvosob. stanovanje komfortno, s kopalnico m poselsko sobo. oddam za november. Vprašati Gerbi-če>va 3. 3iO!»-3! Stanovanja Zakonca brez otrok iSčeta za 1. november al: pozneje stanovanje. *obo « kabinetom aH t predsobo Plača do 400. tudi za ne kaj mesecev vnaprej. Po-nndbe na ogl. odd Jutra pod značko »M;m« »tran ka« «3591-91 a Stanovanje dveh sob s pritiklinamii, v Ljubljani, išče za 1. november mirna, boljša stranka dveh <*=eb. Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. odd. Jntra pod šifro »Brez otrok«. 340S2-31.1 lieseda 1 Din. lavek 3 Diu ra šifro aH dajanje naslova i Din Najmanjši znesek 17 Dio Javna dražba premičnin Pri&tou Franje i.n Filipa se vrši na dan 9. oktobra t. L, t. j. v petek ob .15. uri popoldan v Ljubljani, Hrenova nI. 12 z nad«Ije»vanje