MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In upravni Maribor, Oospoaka uk 11/ Talafon urndnlltve3440, oprav« 2480 Izhaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 10. uri / Valja maaeSno preja man v upravi a* po poiti 10 Din, dostavljen na dow,12 Din / Oglasi po oanlka / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutra« v Ljubljani r Poitnl Sekovgd račun SL 11,400
JUTRA
99
Rezultati konference male antante
NAČETEV IN REŠITEV VAŽNIH AKTUALNIH VPRAŠANJ.
sinai,rike. ki Je bd izdan po zaključku 'dost konference male antante, pove in u Z11311! konkretnega kakor dosedanji VažnVr smo Pričakovali spričo tolikih antant Prot,lemov> ki interesirajo malo s m p ° 'n I13ene narode. Iz tega pa n e zadev^0 skIepati> da ministri o teh trdn-, 3 * ,'”SO razpravljali in si zgradili ra ip . ai,šča. Skopost komunikeja izvi-nisn -rl\ dejstva, da glavni problemi še
Vretiii i'Sta*izi'r.ani’ da 3e vse še v feo eA ne iz3ave se pa morejo dajati »že ^ ?reil’ ki 50 v diplomatskem smislu
da Je‘ei<- Vendar nam pove komunike, žaju J6- na koil‘erenc‘ govorilo o polo-svet’, Je llastal P° neuspehu londonske rnvue gospodarske in valutne konfe-e- po podpisu takozvanega vzhodne-drnlriuI^vtiesa pak^a z Rusijo, o raznih žitv konvencijah, o vprašanju Tazoro-. Podonavskem problemu, poglobit-Bol V.s p 01 i s k o, Turčijo in zadelir ’ J° ter zlasti še ° interesnih delov 3 • ma*e zveze< ° gospodarskem so-r anK Poštno-brzojavni uniji itd. sklenila razor°žitve je konferenca podpiraj da *bodo države male antante kar Dom V ^enev5 francosko stališče, tev prep0 v’ da se kodo borile za ohrani-držav te°V°^' oboroževanja premaganih
Čebin r Z,a garancije in kontrolo. Na-.. 1110 *>0 odo h rim ............. ,...........
iried p .. ,° krde zasebni predsporazmn 5o, ki ‘\n c * j °> Anglijo in Ital i-(Vs’e a s5 ne pomeni nobene rešitve. PredsnUlre^ kaze> da se bo ta »zasebni Zased’ 0razuil1a razbil še pred pričetkom Ozir Je razorožitvene konference. V tem tli". 11 Se tcvrej stališče male antante prav Pod tle nienja- QIedc vprašanja rešitve jli].navskega vprašanja so ministri skle-ta‘ Vztrajati pri stari politiki. Mala an-^ a le za ustvaritev sporazuma za so-fcr;°Vanie vseh podonavskih držav, toda liief vniešavanja velesil (Nemčije in Ita-zl5sr brez vsakih političnih primesi, asDir, ,Pa kakršnihkoli revizionističnih Vsakod* ‘^ala antanta odklanja a limine ne po? usi3° 0 vprašanju revizije in se opušg aja 2 nikomur, dokler ne izjavi, da držav rev'zionizem. Spričo tega stališča vse pri^10^ antante postaja nesmiselno «aia ■ adevanje Rima, Budimpešte, Du-Po }piin. Rerlina za ureditev Podonavja ka So . *eb štirih držav, Iz istega vzro-Znparj ministri tudi odločno zanikali vesti v kratiCSa tiska' da bo dr- B e n e š odšel itiaie • v Rim kot oficielni odposlanec Vil; d/’Veze- V demantiju so ministri izja-io p0,a predstavniki male antante nima-]‘!«nsit^ebe Po P°sa!an|ih z uradnimi ita-hp - .mi krogi vse dotlej, dokler Rim ne 'ISče 3?a* večjega razumevanja za sta-r°vnih'a!e antante v pogledu revizije mistik Pogodb. Te besede niso samo o-marveč tudi samozavestne. w oobil iz Sinaje tak odgovor, kakr-
šnega je zaslužil!
Glede Poljske govori deloma že komunike o potrebi tesnejšega sodelovanja ž njo, še več pa povejo zasebne informacije. Da se temeljito prediskutirajo vsa medsebojna vprašanja, bo odpotoval T i t u 1 e s c u po prihodu iz Ženeve v Varšavo, kjer bo obiskal polkovnika B e c k a in druge vodilne jx>ljske državnike. Njegovo potovanje bo oficielno in kolektivno, to se pravi, da bo zastopal celo malo zvezo. V istem svojstvu in v isti namen bo odpotoval tudi v Sofijo in Ankaro. Treba je izvedeti, kaj misli Bolgarija glede na možnosti preprientacije v svoji zunanji politiki, s Turčijo pa se je treba pogovoriti o raznih balkanskih in črno-belomorskih zadevah, ki interesirajo zla-st: R om unijo in Jugoslavijo. Nobene besede pa "ni ne v komunikeju ne v zasebnih izjavah glede Rusije. Vse, kar se nanaša nanjo, je le golo omenjanje zadovoljstva nad sklenjeno pogodbo. O priznanju de iure, o katerem se je še za časa praške konference toliko govorilo, ni nobenega glasu. Očividno se je ta zadeva dala zaenkrat še ad acta.
Kar se tiče notranje ureditve sodelovanja med članicami male zveze, govore poročila konkretno samo o poštno-brzojavni uniji, ki bo sklenjena še letos. Za realiziranje tega sklepa se bo ustanovil poseben odbor strokovnjakov, ki bodo izdelali načrt za unifikacijo vseh poštnih, brzojavnih in telefonskih manipulacij. Vprašanje gospodarske, zveze še ni bilo definitivno rešeno, marveč se bo pretresalo na posebni konferenci, na sestanku članov gospodarskega sveta držav male antante. V ta svet bo imenovala vsaka država pet članov. Sestanek bo v drugi polovici meseca oktobra, najbrže v Beogradu. Dosedanji načrt predvideva ustanovitev neke vrste gospodarske zveze med Jugoslavijo, R o m u n i j o in Č e š k o s 1 o-v a š k o. Ta zveza pa ne bo v ničemer izključevala sedanjih gospodarskih odno-šajev posameznih držav z drugimi državami izven male zveze. Ta zveza bo nadalje 'tudi izključno samo gospodarska, kar pomeni, da se politična vprašanja vanjo ne bodo vmešavala. Vendar je že sedaj znano, da obstojajo v tem oziru velike težkoče, ki izvirajo iz različnosti ali pa enakosti strukture držav male antante. Iskanje za vse zadovoljive oblike bo zahtevalo veliko napora, študija in — kompromisov.
Sinajska konferenca male antante je torej obrodila veliko pozitivnih uspehov, ki so vsaj deloma razčistili tudi nekatera vprašanja, ki so nas zadnje Čase vznemirjala in smo si zato upravičeno želeli, da bi nam naši zunanji ministri povedali, kako mislijo o njih.
^eimwehr za Dollfussa
29. sept. Vodja Helmweh-ceiotrCZ Starliemberg, je izjavil, da bo z vSe . neimwehr brez razlike struj v ho"11 sv°i'mi formacijami prestopila Broj,^0 °r"anizacjjo »Vaterlandische D0„f/b ji načeluje kancelar dr. s(r«ke*S zarad* te2a- ker so z rekon-ve vlade izpolnjene vse zahte-Hein. 'nwehra. Istočasno se razpušča hioc,atb!°pk. Razlika med Heimat-d°n! 'n Hemwehrom je namreč žacjj-f je vHeiimvehr milična organi-’m 5e bil Heimatblock blok ^dn'h zastopnikov.
. KRaS ODpOTUJE V MOSKVO. d°d2je • O’ 29. septembra. »Kurier Tjnjjj, Pl<< Poroča, da še bo minister zu-VjJev Beck po povratu iz Ženeve
takoj podal v Moskvo. Njegovemu potovanju v Moskvo pripisujejo tukajšnji politični krogi veliko politično in gospodarsko važnost.
ZBLIŽEVANJE Z BOLGARIJO.
SOFIJA, 29. septembra. »Utro« konsta-tira v nekem svojem članku, da so se vezi med Jugoslavijo in Bolgarijo v zadnjem času precej utrdile.
PREPREČEN PREVRAT V AFGANISTANU.
PEŠEVAR. 29. septembra^.'Kakor javljajo iz Kabule, so tam prišli m* sled veliki zaroti proti sedanjemu šahu Nadirju. Na čelu zarotnikov je petorica bivših ministrov, ki so bili vsi aretirani, pa so pobegnili iz zapora in organizirali novo zaroto. Sedaj so oo novi aretaciji vseh pet . usmrtili.
RALJ ALEKSANDER IN KRALJICA V VARNI STA SE DANES SEŠLA K MARIJA Z BOLGARSKIM KRALJEM BORISOM IN KRALJICO IVANO. SESTANEK S KEMALOM PAŠO V CARIGRADU. POT NA KRF.
BUKAREŠTA, 29. sept. Jugoslovanski kralj Aleksander in kraljica Marija, ki sta obiskala na gradu »Bal-ticu«, ob Črnem morju, kraljico mater Marijo, sta se včeraj vkrcala na jugoslovansko križarko »Dubrovnik« ter se odpeljala v Varno, kjer sta se sestala z bolgarskim kraljem Borisom in kraljico Ivano. Temu sestanku, ki je v kratkem razdobju že drugi, pripisujejo povsod tudi veliko politično važnost. Vse izgleda, da sta vladarja sama prevzela iniciativo za zbližanje Jugoslavije in Bolgarije. Iz Varne odpotuje jugoslovanski kraljevski par na križarki v Carigrad, kjer ju pričakuje turški predsednik Kemal paša. Tudi na tem sestanku se bodo sprožila razna
važna vprašanja. Nato bo kraljevska dvojica nadaljevala potovanje po Egej skem morju v Jadransko, kjer se bo ustavila na otoku Krfu, da položi ven ce na grobove padlih in pomrlih jugoslovanskih vojakov iz svetovne vojne. Na Krfu se bo kraljevski par sešel z nekaterimi grškimi državniki, ki odpotujejo nalašč v ta namen tja, da pozdravijo vladarja in vladarico Jugoslavije.
SOFIJA, 29. sept. Kralj Boris in kraljica Ivana sta odpotovala v Varno, da se sestaneta z jugoslovanskim kraljem Aleksandrom in kraljico Marijo. Tukajšnji listi zatrjujejo, da bo dobila Bolgarija vabilo, naj pristopi k mali antanti.
Naša pocjafanfa z Italijo v Ženevi
NAŠO DRŽAVO INTERESIRAJO BOLJ POGAJANJA IZVEN D. N. SESTANEK SUVICHA Z MINISTRI MALE ANTANTE RADI PODONAVJA.
ŽENEVA, 29. septembra. Na sedanjem zasedanju Društva narodov nima naša država nobenih posebnih vprašanj, ki bi jo interesirala. Odkar je prišla zadeva Celjskega doma z dnevnega reda po iz-javi, da se bo naša vlada direktno sporazumela z interesenti, se interes naše države omejuje le na velika mednarodna vprašanja, ki se rešujejo v Ženevi izven Društva narodov v diplomatskih pogajanjih v zvezi z dnevnim redom junijskega zasedanja. To so vprašanja Avstrije in organizacije Podonavja in vprašanje razorožitve. Največjo aktivnost v enem in drugem pa kaže Italija. V zvezi s tem naglašajo nekateri že delj časa, da bo odpotoval zastopnik male antante,
najbrže bo to dr. Beneš, v Rim, na konferenci male antante v Sinaji pa to ui bilo sklenjeno. Pogajanja za zbližanje v vprašanju Podonavja se bodo pričela v Ženevi, kamor je Mussolini poslal svojega državnega podtajnika Suvicha, ki ni delegat v Društvu narodov, in se bo danes sestal v Ženevi z ministri, ki prihajajo pravkar iz Sinaje, v nedeljo zjutraj pa se bo sestal z ministrom Jevtičem, ki bo dospet iz Beograda. I<ar se pa tiče razorožitve je mala antanta na svojem zaseddnju precizirala svoje stališče. ki je identično s francoskim. Naš zunanji minister Jevtič bo ostal najbrže le teden dni v Ženevi.
Čudna uloga Italije pri razoroževanju
NEMČIJA JE NEPOPUSTLJIVA, ITALIJA JO PA V RESNICI PODPIRA, NAMESTO DA BI POSREDO VALA ZA ZAVEZNIKE.
PARIZ, 29. septembra. Po včerajšnjem razgovoru med Paulom-Boncourjem in nemškim zunanjim ministrom baronom Neurathom izjavljajo v krogih vlade, da vstraja Nemčija slej ko prej na smernicah enakopravnosti pri oboroževanju, ki jih je že svoječno Neurath napovedal v Berlinu. V Franciji so dobili vtis, da Nem čija pod nobenim pogojem ne bo opustila zagotovil izjave o načelih enakopravnosti, ki ji je bila dana v Lozani. Na drugi strani so pa v Franciji silno nezadovoljni z delom Italijanske razorožitvene delegacije, ker se je ugotovilo, da Italijani nočejo po isti poti s Francijo, Anglijo in Ameriko. Pri prizadevanjih pridobiti Nemčijo za dosedanjo formulo sporazuma, sta šla baron Aloisj in Su-
vich preko cilja. Italijani gredo vedno dalje in zahtevajo za Nemčijo celo koncesije v tem smislu, da bi se Nemčiji dovolilo zvišati sedanje stanje vojske in nabaviti novo orožje. V uradnih krogih pričakujejo zato z velikim zanimanjem rezultat današnjega sestanka Suvicha in Aloisija z nemškim zunanjim ministrom Neurathom. Kakor se zatrjuje, se bo zahtevala od Hitlerja jasna izjava, kaj sprejema in kaj odklanja v načrtu razorožitvene konvencije, kakor je sedaj sestavljen. Verjetno je, da Neurath danes še ne bo definitivno odgovoril, ker bo jutri odletel v Berlin po nove instruk-cije k Hitlerju. Nadaljnji potek ženevskih posvetovanj zavisi zato od razgovora med Neurathom in Hitlerjem.
Italijani zanikajo sporazum
BERLIN, 29. septembra. Po vesteh iz Ženeve je italijanska delegacija najod-ločnejše demantirala vse vesti, o dosegi sporazuma o fronti Anglije, Franclje in Italije v pogledu razorožitve. O tem se sploh ne da govoriti, ker je med Anglijo in Francijo na eni ter Francijo in Italijo na drugi strani cela vrsta nesoglasij v glavnih problemih razorožitve, a speciel-no v vprašanjih, ki se tičejo sankcij, ki jih zahteva Francija. Prav tako je tudi Francija odločno proti temu, da U se Nemčiji
dovolilo četudi minimalno oboroževanje preko klavzul mirovnih pogodb.
SEJA FRANCOSKE VLADE.
PARIZ, 29. septembra. Danes bo imela francoska vlada pod predsedstvom predsednika Lebruna izredno sejo, na kateri bo Daladier poročal o zunanjem položaju. Da'adier se je predvčerajšnjim in včeraj delj časa telefonično razgovarjal s Paulom Boncourjem. Glavna točka razprave je vprašanje sankcij, o katerih bosta v nedeljo razpravljala Daladier in Macdonald.
Dnevne vesti
Zazidava najlepših ulic. Sodna ulica je sedaj dotlakovana in urejena, kmalu bo pa tudi Aleksandrova cesta. Sodna ulica je sedaj nedvomno ena najlepših vi Mariboru, kvarijo pa jo hiše ob dotiku z Aleksandrovo cesto in nezazidane parcele. Zaradi tega bi bilo treba nekaj ukreniti, da bi se nove zgradbe, ki se bodo v bodoče gradile, postavile v prvi vrsti v Sodni ulici in na Aleksandrovi cesti, kjer naj bi zamenjale nizke bajte, ki kvarijo ves izgled te naše glavne avenije. Zlasti bi se rentirala v Sodni ulici zidava hiš, ki bi imela ne predrage odvetniške lokale. Taka stavba bi n. pr. na oglu Sodne in Marijine ulice prav dobro uspevala. Svo-ječasno jo je lastnik vrta tudi nameraval postaviti, sedaj je pa vse utihnilo. Prav tako bi bilo dobro, če bi g. Spatzek postavil namesto sedanje restavracije novo moderno stavbo. Na vsak način pa naj bi čim prej izginila nizka, sedaj napol zasuta bajta na ustju Cvetlične ulice. Uredimo vsaj ta najlepši del Maribora!
Gradnja zasilnih stanvoanj naglo napreduje. Betonska dela za zasilna stanovanja v Metelkovi ulici so že končana.
Doslej je bilo pri betonskih delih, ki sta jih izvršili stavbeni tvrdki Nassimbeni in Kiffman, zaposlenih okrog 20 delavcev. Če bo ugodno vreme, bodo zidarska dela v treh tednih dogotovljena in bodo zasilne stanovanjske hiše že do 1. novembra pod streho.
Preureditev gledališke čakalnice. Že dolgo sem se vleče vprašanje adaptacije pritličnih prostorov kazinskega poslopja na Slomškovem trgu. Na neštetih občinskih sejali so že razpravljali o najrazličnejših projektih, kako bi se dalo to vprašanje čim enostavnejše, vendar pa praktično rešiti. Gledališka čakalnica je bila našemu gledališču nujno potrebna. Sedaj so pričeli s preureditvijo spodnjih prostorov. Stopnišče, ki vodi v I. nadstropje k kazinski dvorani ter dohodi v prostor za kadilce in k straniščem bodo ločeni od čakalnice s stekleno steno. Na ta način bo prostor pred vhodom v lože in v dijaški parter brez prepiha ter se bo dal pozimi kuriti. Za kadilce pa bo urejen poseben prostor v čakalnici pred dvorano Ljudske univerze.
Promenadni koncert. Mariborsko olepševalno društvo priredi v nedeljo od 11. do 12. ure promenadni koncert, na katerem bo igrala vojaška godba pod taktirko kapelnika g. Svobode.
Ustje Cvetlične ulice zvišano. Pri tlakovanju Aleksandrove ceste so sedaj zvišali ustje Cvetlične ulice, da je izginila dosedanja vdrtina med Hoffmanovo hišo in hišo »Feniksa«. Obenem so bile odstranjene na Aleksandrovi ulici mlade li pe, ki so bile tam zasajene pred leti.
Predavanje Društva jugoslovanskih a kademikov v Mariboru, napovedano za nedeljo, 1. oktobra ob deseti uri v dvorani Ljudske univerze, odpade radi izle ta nacionalnih društev h Kapeli na Ko-bansko in radi zadržanosti mnogih društvenih članov. —Člani DJA se naj po možnosti udeleže izleta na Kobansko; odhod iz Maribora v nedeljo ob 5.32 do postaje Brezno - Ribnica, odkoder je 2 uri hoda. Povratek z večernim vlakom. — Predsednik DJA.
Poučno predavanja za slikarje in mizarje. V soboto 30. t. m. bo predaval v Mariboru znameniti strokovnjak slikarske in pleskarske stroke g. prof. Eudenbruch iz Thiiringena. Predavanja naj se udeleže vsi slikarji, pleskarji in mizarji. Profesor Eudenbruch odpotuje po dovršenem učnem tečaju v svojo domovino in se bo na željo in vabilo Obrtnopospeševalnega zavoda za TOI radi predavanja ustavil v Mariboru. Predavaje bo v prostorih O-krožnega urada ob 20. uri. Na željo interesentov sc lahko na predavanja priključi večdnevni strokovni tečaj, če bo za*to dovelj interesentov. Vstop k predavanju je brezplačen.
Službo dobi takoj izurjena šivilja za šivanje odej. Vse informacije daje tukajšnja Borza dela na Rotovškem trgu.
Izlet v Gradec. Tujsko-promctna zveza priredi v nedeljo na splošno željo še en izlet v Gradec. Odhod bo ob 8. uri izpred hotela »Orla«, vrnili se bomo ob 23. uri. V nedeljo bo zaključen graški velesejem. Prijave sprejema Tujsko-promctna zveza v Mariboru najkasneje.dfi.30. trn. črevesja.
Privatnim nameščencem v pojasnilo.
Te dni so nameščenci prejeli glasilo »Privatni nameščenec«, ki ga tiska Ljudska tiskarna v Mariboru in ga izdaja bivši so-cialno-demokratski poslanec Josip Pete-jan, uradnik OUZD, in je strokovno gla silo »Saveza privatnih namještenika Ja goslavije«, podružnice v Mariboru. Ker si nekateri nameščenci niso popolnoma na jasnem, jim sporočamo, da sta mariborski strokovni organizaciji »Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev« in »Društvo odvetniških in notarskih urad nikov« včlanjeni v »Zvezi društev privat nih nameščencev v Ljubljani«, v kateri je v naši banovini organiziranih 18 samostojnih društev privatnih nameščencev z vsemi pododbori in plačilnicami. To je bilo potrebno ugotoviti, ker mnogi na meščenci ne razlikujejo dovelj jasno obe i zvez, od katerih je ena marksistična in internacionalna, druga pa nacionalno-so-cialna. Strokovno glasilo »Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani« je »Organizator«, ki ga bodo prejeli te dni vsi mariborski nameščenci. Za volitve v Delavsko zbornico sta postavili enotno kandidatno listo Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani in podzveza bančnih nameščencev v naši banovini. S skupnim nastopom obeh organizacij je torej podana garancija, da bo vkljub veliki razdvojenosti privatnih nameščencev, ki so vložili še tri druge kandidatne liste za volitve v Delavsko zbornico, dala ta najmočnejša nameščenska fronta na vsej črti največjo oporo za dosego pravic privatnih nameščencev, ter združila s svojimi izvoljenimi delegati enotno na-meščensko fronto v borbi za dosego samostojne nameščenske zbornice s samo stojnim upravnim in finančnim aparatom Privatni nameščenci, zavedajte se. da plačujete tretjino vseh letnih prispevkov v Delavsko zbornico in da doslej niste imeli pri zbornici one zaslombe, ki jo kot tako niočna sila po vsej pravici zaslužite. Zato vsi do zadnjega v boj za dosego samo stojne nameščenske zbornice, ki jo odločno odklanjajo internacionalne in mark sistične organizacije. Privatni nameščenci in nameščenke bomo volili na dan volitev 22. oktobra vsi modro za zmago svojih nacionalnih idej in bomo vsi raz trgali bele in rdeče glasovnice!
Borci za Delavsko zbornico, ne nasedajte lažem. Marksisti širijo v zadnjem času vesti, da so nacionalni krogi zahtevali preložitev volitev v Delavsko zbor nico. Imamo s prav merodajnega mesta vest, da se je to zgodilo na zahtevo marksističnih voditeljev. Ko bo priše čas, bomo priobčili točno ime onega, ki je povzročil preložitev volitev. Nacio nalnim organizacijam, ki gredo na enotni fronti v boj za Delavsko zbornico, ni bilo treba prelagati volitev in je bila Narodna strokovna zveza prva, ki je protestirala proti preložitvi. Zato naj delavci in na meščenci ne nasedajo lažem, ki jih trosi jo anacionalni marksisti in naj 21. in 22. oktobra na dan volitev oddajo svoje gla sove listi nacionalnega delavstva in na meščenstva! Glasovnice nacionalnega de Iavstva so modre. V volilno kuverto naj volilci denejo cele modrc glasovnice ostali dve, belo, klerikalno in rdečo marksistično, naj pretrgajo in denejo tudi v kuverto.
Drevenje kolesarjev po ovinkih. Maribor je mesto kolesarjev, skoraj vsak drugi Mariborčan ima kolo, zato je tudi toliko tatvin koles in kolesarskih nezgod. Cestno policijski red predpisuje tudi promet po ulicah, cestah in trgih, a kolesarji, zlasti mladi, se kaj malo zmenijo zanj. Posebno pa drevc brezobzirno po ovinkih. Nenadoma, ko greš preko ulice, ti pridrevi izza ovinka kolesar in če si zelo uren, se mu ogneš, če ne se pa zaleti vate. Seveda se nikomur ne zdi niti potrebno, da bi prej pozvonil ali da bi zmanj šal brzino. V nekaterih ozkih ulicah, kakor so Stolna, Jurčičeva, Vetrinjska, Ulica ob jarku itd., je ta kolesarska brezobzirnost najnevarnejša. Potrebno bi bilo zato, da bi se kolesarji primemo opozorili, da morajo preden zavijejo okoli ogla pozvoniti in zmanjšati brzino.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje
v s-
J-frr' r-0	' ;J.n
pljuvati na napise in lepake po ulica i. 'Sinoči so zopet opljuvali lepak Narodnega gledališča- Če je tako početje kultura, naj presodi javnost sama. Zaenkrat samo to.
Izlet po slovenskih goricah. Tujsko prometna zveza v Mariboru priredi v ne deljo 1. oktobra in v nedeljo 8. oktobra _ avtobusom lenarške avtobusne prometne družbe izlet-po Slovenskih goricah, ki so prav sedaj ko zori tam grozdje, najlepše in najvabljivejše. Avtobus odhaja iz Maribora izpred hotela »Orel« v nedeljo zjutraj ob 7. in bo vozil mimo Sv. Jakoba Sv. Jurija in Slov. goric na Marijo Sne žno, od tam v Gornji Cmurek. Iz Cmure ka bo vozil po Apaški kotlini mimo Gor nje Radgone.in Slatine Radenci na Kaplo kjer bodo izletniki obedovali. Povratek pa bo mimo. Sv. Antona preko Sv. Troji ce in Sv. Lena Pa v Slov. gor. v Maribor Vožnja z obedom je preračunana za ose bo na 70 Din. Prijave sprejema »Putnik na Aleksandrovi Cesti.
Izjava. Z ozirom na članek pod našlo vom »Potom nasilstev bi radi zmagali« ki je izšel v »Privatnem nameščencu« v Mariboru z dne 25. t. m. in v katerem se naglaša, da sem izstopil iz »Saveza pri vatnih namještenika Jugoslavije« edino zaradi pritiska in bojazni za eksistenco i z j a v 1 j am, da so me vodili pri samo voljnem izstopu iz te organizacije le n a c i o n a 1 n i vidiki in nimam odslej z or ganizacijo SPNJ nobenih vezi. Vstopil sem v strokovne vrste nameščencev tja, kjer mi je kot nacionalistu mesto. Prav tako nimam z gori navedenim člankom nobenih stikov. Ivan Vrisk, 1. r., pošlo vodja tvrdke Pinter & Lcnard.
Tombola preložena! Zvezna strelska družina Hotinja vas sporoča vsem, ki so že kupili tombolske karte, da je tombola, prvotno določena za 1. oktober, zaradi tehničnih zaprek preložena na poznejši čas. Tombolske karte naj si vsi shranijo ker bodo tokrat veljavne. Kdaj bo tam boia, bomo pravočasno obvestili javnost
Vsem splavarjem! Elektrarna Fala vlju dno obvešča vse zainteresirane splavar je, da je zadnja visoka voda močno za trpala falsko splavnico, tako da je spla-varjenje nemogoče. Zasilno bo splavnica očiščena do 7. oktobra t. 1., do tedaj pa se splavarjenje skozi Falo ne more vršiti Čiščenje (bagranje) se bo potem nadalje valo, toda delo bo razdeljeno tako, da ostaneta 4 tedne dva določena dneva te dna prosta, dočim bodo ostali rezervirani za trebljenje (bagranje). Ta dneva bo Elektrarna Fala pravočasno objavila. 'Vsekakor pa bo podjetje zastavilo vse svoje razpoložljive moči, da se splavnica z neprekinjenim delom čimpreje očisti.
Zanimanje za Radio Ljubljana v Novi Zelandiji. Da se naša kukavica daleč ču je, smo posneli iz sporočila, ki nam ga je poslal pred letom dni neki radioamater iz Ognjene zemlje (Južna Amerika). Rekorc je pa dosegla naša postaja te dni, ko nam je sporočil gospod R. Bani iz Whanga-momona Jaranaki v Novi Zelandiji (Avstraliji), da je bil prijetno iznenaden, ko je dne 11. avgusta t. 1. na svojem štiri cevnem aparatu poslušal Ljubljano, in sicer ves njen večerni program od 18.30 <?alje do konca. Omenjeni gospod nas je prosil, naj mu dostavimo nekaj slik naše postaje. Tej želji bomo seveda z veseljem igodili, saj nam je njegovo pismo nov do taz, da zamorejo premostiti valovi, ki jih oddaja naša postaja, ogromno razdaljo o coli 23.000 km z lahkoto in ne da bi utr pela jakost in čistost oddajanja kakršnokoli škodo. Opisani novi rekord naše postaje nas navdaja s ponosom, hkrati pa tudi z željo, naj bi glasovi naše postaje čimprej zadoneli vprvo ne samo v Mariboru, temveč naj bi bili nemoteno slišni po vsem ozemlju ob in preko severo-in jll£°zaPada naših mej, kjer prebiva naš živelj. Novi naročniki na plan! Novi interesenti za Maribor, javite se!«
Grajski kino. Od danes dalje vesela, smehapolna vojaška humoreska; »Na povelje, gospod narednik«. Ralph Artur Roberts, Ida Wiist, Albert Paulig in Margot Walter igrajo glavne vloge.
Kino Union. Od danes dalje najnovejša opereta »Amor na vrvici« z dražestno Magdo Schneiderjevo, šarmantnim Wol-fom Albachom Rettyjem, Ottom Walbur-gpm in Ido Wiistovo. Izredno uspeli veseli film, poln sijajnih in zabavnih dovtipov. - -■	.	-
Narodno gledaSšpe
REPERTOAR.
j Nedelja, 1. oktobra ob 20. uri: »Gospodje Glembajevi«. Otvoritvena predstava. Ponedeljek, 2. oktobra: Zaprto.
Torek, 3. oktobra ob 20. uri: »Roksi«. Premiera. Red B.
Iz mariborskega gledališča.
Novi abonentje se še vedno sprejemajo pri gledališki blagajni. Za malenkostno ceno, ki se plačuje v sedmih mesečnih o* biokih prejme abonent 20 predstav (1® dramskih in 8 glasbenih), povprečno tri predstave na mesec.	_
Otvoritvena predstava bo v nedeljo, !• oktobra ob 20. uri. Uprizorili bodo »G°* spodc Glembajeve«, dramo hrvatskega pisatelja Miroslava Krleže, ki je eden naj* markantnejših predstavnikov sodobne jug. književnosti ter je prav z omenjeno dramo dosegel na vseh jugoslovanskih n* tujih odrih ogromen uspeh. Režira dr. Branko Gavella kot gost, nastopijo Kra* ljeva, Starčeva, Grom, Skrbinšek, Danes Nakrst, P. Kovič, Furijan, Harastovič id Blaž.
Druga premiera bo v torek, 3. oktobri
za red B. Uprizorili bodo izredno zabav* no veseloigro »Roksi«, ki na duhovit n®* čin obravnava problem moderne Pepe1* ke ter jo predvajajo povsod z velikim u" spehom. Režira gl. režiser J. Kovič, na' stopijo Kraljeva, Zakrajškova, Starčeva« Savinova, J. Kovič, Nakrst in Furijan.
Otvoritev dramske šole bo v nedelje« 1. oktobra ob 10. uri dopoldne v bis* dvorani kazinskega poslopja (v gledam šču). Priglase se ta dan lahko še novih®1 Spored predavanj bo obsegal vsa vpr®* šanja, tičoča se gledališke kulture početka do najnovejše dobe. Pouk bo te' oretičen in praktičen in sicer vsako h®* deljo od 9.—13. ure. Šolo vodi glavni rez>j ser Jože Kovič.
Pri apnenju arterij v možganih in srC?
dosežemo pri vsakdanji uporabi l1ia* množine »Franz Joseiove« vode iztreb* ljenje črevesa -brez hudega -pritiska. njeni učenjaki na. klinikah za notrabj0 medicino so dosegli celo pri pol strank® ohromelih z »Franz Josefovo« vodo bar boljše uspehe pri iztrebljanju črevesa; »Franz Josefova« grenčica se dobi v vse" lekarnah, drogerijah in špecerijskih ti#* vinali.
Krajevni odbor Rdečega križa v kih priredi 1. oktobra vinsko trgatev gostilni Welle.
Rekord? Gospodična Vera Kautznefj®! va, železniška uradnica je prejela te db* razglednico iz Beograda, ki je bila oddat na v poštni nabiralnik v Iudjiji dne 12• 1924. Razglednica je opremljena s poštbb? žigom Indjija 13. VI. 1924, Maribor Jr1
VIII. 1927, dostavljena je pa bila dne P'
IX. 1933. Romala je potemtakem iz Ihdljj do Maribora 3 leta, iz mariborske P°s v Krčevino pa nadaljnih 6 let. Ker P danes niso več veljavne znamke, s ka®' rimi je bila razglednica pravilno odpra * jena 1. 1924, je poštna uprava zaračub® la pri dostavi dvojno (kazensko) pris‘°“ bino Din 1.50. Tudi rekord!
Sejem za živino. Na sejem 26. t. m-J® prignali 777 glav živine, in sicer 11 * <, lijev, 16 bikov, 265 volov, 477 krav ib telet. Kupčija je bila dobra in je bilo Pr°“ danih 406 glav, od teh 12 glav za izyoZ 1 talijo. Cene za kilogram žive teže bile naslednje: debeli voli 3.75 do poldebeli voli 2.50 do 2.75; voli za t&
2.75 do 3.25; biki za klanje 2.50 do 3.7 » davne krave debele 2.25 do 3.50; P1 menske 1.75 do 2.75; krave za klobasaf
1.75 do 2; molzne krave 3 do 3.25; bre trave 3 do 3.25; mlada živina 3.50 do ’ teleta 5.50 do 6.50. Cene mesa so bile b. slednje: volovsko meso prve vrste m ^ 12, druge vrste 8 do 10; meso bikov, kra in telic 5 do 7; teletina prve vrste 1° ° 14, druge vrste 8 do 10; sveža svinJim 10 do 16 Din.	,-
Današnji ribji trg je bi! dobro zaloz ^
Prodajali so: sardelice po 14 Din, skb po 24 Din, cikle po 26 Din, aziale Po 28 D kilogram.	tB.
Vremensko poročilo mariborske me « orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaz toplomer 12.1 stopinj C; minimalna te peTatura je znašala 11.6 stopinj C; bar meter je kazal pri 16.6 stopinjah 741-> reduciran na ničlo pa 739.8; relatiV®* .vlaga 96; vreme je tiho in solnčno-
Bilanca letošnje kopalne sezone na Mariborskem otoku
Mariborski otok ie postal tujsko-promet sezoni padlo, vendar je relativen obisk
. Ravnateljstvo mariborskih mestnih pod Jet'i je imelo preteklo sredo zvečer svojo ^eK>, na kateri je bilo med drugim podano adi poročilo o letošnji kopalni sezoni. Iz b°ročila je razvidno, da je bila letošnja ^°Palna sezona zelo slaba, da je bil obisk . Pjaju, juniju in septembru malenkosten da sta prišla v sezoni vpoštev le julij m avgust.
Tako je nieseca maja obiskalo Mari-9f rs^ °tok 1.117 oseb, junija 4.790, julija 1461 av®u's*a 24.557, septembra pa iti v	mesečne stalne vstopnice
n °i|Is^ raznih društev, je znašalo skup-53^4 kopalcev v letošnji sezoni
kak ° ^e^^vnih kopalnih dni je bilo, 0r ie iz gorenjih številk razvidno, Sl ,v malenkostno. Temu je bilo krivo ° in hladno letošnje poletje, v kateri ]e bilo le malo dni, v katerih so ljudje otok n V- vediem številu na Mariborski pr a ie bila letošnja kopalna sezona jji J sJaba, nam povedo tudi številke o-tir -a 'lZ preisTijih let. Prvo leto po otvo-0 v' ie Mariborski otok obiskalo 71.000 so Le!a 1931 • 57.000, leta 1.932., ko , tarife znižale, pa je obiskalo Mari-]e/r °iok 87.000 kopalcev. Čeprav jev p !°snii kopalni sezoni število kopalcev q dlo, vendar je narasel relativen obisk, j, lepih dne\dh je bila kapaciteta kolišča popolnoma izrabljena, v. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so re-Jski stroški z vsakim letom manjši, če-rav uprava kopališča skrbi na vse mo-®ee načine, da bi zadovoljila še najbolj
]c^a^nega gosta. Mariborski otok je točk PvSta! Privlačna tujsko-prometna v Iptn? ar *e razvidno iz tega, da ga je viu fSnj' sez°ni obiskalo precejšnje šte-njcev. Tujci so si izbrali naš otok
na točka. Število kopalcev je v letošnji znatno narasel. Novi načrti. Nov most.
kot letoviški kraj. Iz tega razloga bo ravnateljstvo MP v bodoče razvilo učinkovito reklamo vsepovsod, da bi na ta način seznanilo tudi tujino z našim otokom, na katerega je lahko po pravici ponosen ves Maribor.
Zanimiv je prav tako diagram avtobusne frekvence, iz katerega je razvidno, da so mestni avtobusi prevozili iz mesta na Mariborski otok prvo leto 105.000 oseb, leta 1932. 140.000. leta 1933. pa 102.000. Če bi bilo letošnje poletje ugodno, bi letošnja avtobusna frekvenca da-leko presegala lansko. Tudi se je avtobusni promet razvijalletos v popolno zadovoljstvo kopalcev in gostov, ki so iskali razvedrila na otoku.
Velike pridobitve moramo zabeležiti od otvoritve. Že prejšnja uprava si je mnogo prizadevala, da bi izpopolnila kopališče. Odkar pa spada uprava kopališča pod mestna podjetja, se je pričelo intenzivno delovati za spopolnitev tega in o-nega. Ravnateljstvo MP je na seji sprejelo razne predloge, ki jih bo realiziralo že v prihodnji kopalni sezoni. Tako na pr. se bo povečalo število ležišč, zgradil se bo dohod na tribuno z notranje strani, uredile se bodo nove športne naprave, otok bo dobil javno avtomatsko telefonsko govorilnico itd.
Ravnateljstvo pa je razpravljalo tudi o gradnji novega mostu na otok, ker je starega ob povodnji odnesla Drava. Pogajanja z raznimi podjetniki so v teku in se sestavljajo projekti, po' katerih bo ravnateljstvo zgradilo stalen most, ki bo dograjen že prihodnjo pomlad. Zaenkrat mu dela velike skrbi samo še finančna stran, ker nima trenutno nobenih denarnih sredstev na razpolago.
Janž; skladnost izvajanja je navzoče občinstvo zadivila. Orodna telovadba na bradlji je bila prav dobra; žalibog je bilo premalo telovadcev. Nastop domačih naraščajnic s »Srbijanko«, hoškega članstva z delno »Češko besedo« ter raških članic s plesom z venčki je ugajal. Sledila je zadnja in najboljša točka »Morje adriajnsko«, ki je zaključila nastop, nakar se je razvila veselica, ki je trajala pozno v noč.
Soort
Sokolstvo
Nastop Sokola v Slivnici
Sliv”6	Je imel° Sokolsko društvo
r nica svoj telovadni nastop, ki je mo-jjoi ^Sa’kcga podeželskega prijatelja So-stva po celotnem vtisu vseskozi za-v°ljiti( četudi je bilo pri izvedbi po-točk mogoče kaj grajati. Je pa .^ndiivo, da ne more malo podeželsko -j stvo, boreče se še vedno tako glede Za a ko glede materielnih sredstev obstanek, nuditi tistega, ko dobro i„a^ratla in močna mestna društva, ki Mn vaditeljev in telovadcev na izbero. iz ČT? *e'h najboljših moči pa poteka tudi P^bud	društev, ki so jim dala
skem °h Z,a nadaljnje izvežbanje v sokol-bastono U' pa -ie prav namen takih Uik Za°^’ dan nastopa je sokolski praz-cem dotičen kraj, je pobuda telovadba jboir	ne izbegavajo telovadbe ter
e Propagandno sredstvo sokolske
misli napram domačemu občinstvu. Ta namen ‘je nastop slivniškega Sokola za letos v polni meri dosegel.
Nastop je otvoril impozanten sprevod, ki je šel s postaje v Slivnico do spomenika padlih vojakov. Tiu je položil br. Mejovšek venec ter počastil spomin padlih junakov s kratkim govorom, nakar je krenil sprevod na čedno okrašeno telovadišče. Br. Čiček je v kratkem nagovoru pozdravil oba zastopnika mariborske župe, prof. br, Struno ter župnega podnačelnika br. Hočevarja, celotno došlo občinstvo ter dospelo članstvo okoliških društev. Podal je nato besedo prof. br. Struni, ki je v krasnem govoru razložil navzočim cilje Sokolstva. Nato so sledile posamezne točke sporeda.
Nastopili so vsi oddelki š prostimi vajami, ki so bile ižvedene v splošnem skladno. Moška deca je izvedla tudi nekaj lepili točk parterne gimnastike. Zlasti mnogoštevilno e nastopila moška in ženska deca društva Sv. Marjeta - Št.
Ljubljanska Ilirija ostane v prvem razredu! Jugoslovanska nogometna zveza je na svoji zadnji seji razpravljala o protestu ljubljanske Ilirije proti uvrstitvi v drugi razred. Upravni odbor JNS je odredil, da bo Ilirija ostala v prvem razredu, in sicer zaradi tega, ker je LNP povišal število prvorazrednih klubov od 5 na
7. Ker sta prišla v prvi razred dva drugorazredna kluba namesto enega, ostane tudi Ilirija v prvem razredu.
Nogometni prvak Slovenije v Varaždinu. ISSK Maribor gostuje v nedeljo 1. oktobra v Varaždinu, kjer bo odigral proti tamkajšnji »Slaviji« prijateljsko tekmo.
Drugi pohorski tek. SSK Maraton priredi v nedeljo 15. oktobra pohorski tek za poedince in moštva na progi Ruška koča - Razgledni stolp - Pohorski dom. Proga je dolga okrog 7 km. Pravico do tekmovanja imajo verificirani člani lehko atletskih in zimskošportnih odsekov klubov, včlanjenih v JLAS in JZ9S. Prijave je poslati do 9. oktobra na naslov: C. Grešak, Gosposka ulica 23 (Spodnještajerska ljudska posojilnica).
Najboljše teniške igralke sveta. Francoski novinar Pierre Gillon je sestavil listo najboljših teniških igralk sveta, ki izgleda takole:	1. ga. Wills-Moody
(USA). 2. gdč. Jacobs (USA), 3. gdč. Round (Anglija), 4. gdč. Scriven (Anglija),
5.	ga. Mathieu (Francija), 6. gdč. Krah-winkel (Nemčija), 77. gdč. Palfrey (USA),
8. gdč. Nuthall (Anglija), 9. gdč. Payot (Švica) in 10. ga. Henrotin (Francija).
Izključitev iz ISSK Maribora. Upravni odbor ISSK Maribora je na svoji sinočni seji izključil člana nogometnega odseka Mirka Gomolja zaradi nediscipliniranega obnašanja. Stroga kazen je bila potrebna, da se ohrani športna disciplina. Ta ukrep naj bo v opomin onim, ki se nočejo pokoriti odredbam vodstva.
Medklubski odbor LNP, službeno. Prvenstvena tekma SK Panonija: SK Svoboda, določena za nedeljo 1. oktobra, se preloži na poznejši termin.
ISSK Maribor, nogometni odsek. V nedeljo 1. oktobra potuje prvo moštvo z vlakom ob 11.50 v Varaždin. Moštvo bo nastopilo v sledeči postavi: Zelan, Duško, Ako, Priveršek, Domicelj, Kukanja, Starc, Ogrizek, Konič, Borovka, Jurgec, rezerva Kokot. Potni spremljevalec g. Tomažič. Igralci naj pravočasno dvignejo o-premo. Igralec, ki bi bil iz tehtnih razlogov zadržan, ima javiti svoj zadržek drevi ob 20. načelniku na sestanku, ki bo v posebni sobi hotela »Orel«. Načelnik.
Byrdova ekspedicija v Antarktido
V kraje, ki jih pokriva večni sneg In led.
Poročali smo, da se je Byrdova ekspedicija podala na južni tečaj. Ekspedicija bo po vsej priliki trajala dve leti.
Evelyn Byrd bo dosegel v oktobru starost 45 let. Marsikomu se bo čudno zdelo, da ima človek v teh letih toliko energije za ta nevaren in naporen podvig. Pred sedmimi leti si je Byrd pridobil svetovno slavo, ko je skupno z Benet-toni preletel z letalom severni tečaj. Ko sta leta 1927. Lindbergh in Chamberlain preletela ocean, Byrd tako dolgo ni našel miru, dokler ni tudi on preletel velike luže. Svojo prvo ekspedicijo na južni tečaj je pokrenil Byrd že leta 1929. Iz Nove Zelandije, kjer se je vkrcal na ladjo, je krenil s svojo ekspedicijo v smeri proti velikemu ledenemu zidu. Okrog Božiča, tam je bilo takrat poletje, se je ekspedicija približala ledenim velikanom. Tiu je Byrd prezimil in se podal na pot preko Zemlje kralja Edvarda, kjer je odkril več otokov s 14 visokimi gorami.
Leta 1929. pa se mu je posrečilo preleteti južni tečaj. Pol ure je krožil nad tečajem in je moral na povratku preleteti preko 4000 m visoke ledenike. Po Byrdovi ugotovitvi je na južnem tečaju velika visoka ravan, ki jo zapirajo poledeneli bregovi. Kot najvažnejši rezultat svoje ekspedicije je smatral Byrd odkritje nove zemlje, ki leži vzhodno od tečaja in ki je v zvezi z omenjeno visoko ravanjo. Byrd je dal tej zemlji ime »Maria Byrd«. V teh krajih prevladuje ledena doba, ki je bila pred 30.000 leti v Evropi. Byrd je edini, ki je preletel oba tečaja. Amundsen je preletel severni tečaj, toda na južnega se je podal z ladjo.
Pred odhodom so Byrdu njegovi najožji prijatelji in znanci želeli vso srečo. On pa je hladno in rezervirano sprejel njihove želje ter krenil na dolgo pot, poln velikih načrtov.
Premagana kobra
V Kalkuto je pripeljal na vozu letošnje poletje neki domačin takozvano kraljevsko kobro, dolgo okrog 4 m in debelo o-krog 90 cm, ki ga je napadla, a jo je po težkem boju premagal. Domačin je dramatično opisal svojo pustolovščino. Podal se je v džunglo in se spodtakmil na živali, ki je izprva ni spoznal. Ko pa je kobra dvignila glavo, se je zavedal vka-ki nevarnosti je bil. Planil je na kačo, jo stisnil okrog vratu in se z nadčloveško močjo boril % njo. Kraljevska kobra je že zelo redka kača in je vodstvu zoološkega vrta, kateremu je domačin poklonil premaganko, zelo žal, da je poginila.
Srečna rodbina.
V Lyonu je pred kratkim neka družina obhajala redek jubilej. Bivši pekovski mojster Vyaney je obhajal s svojo ženo zlato poroko, njegov sin pa istega dne srebrno poroko. Oba para sta še žilava in zdrava in pričakujeta, da bosta oblajala še diamantno in zlato poroko.
prometna ovira
Ha 'Miatelj Franjo je bil povabljen kega Cerk> k gospodu predsedniku' ne-Seboj Us*ednega mariborskega društva. S 0lgjc )e.vzel tudi svojo zaročenko Olgo. Pač da * bila lepa in nežna, kakor so Q0 3nes vse mlade gospodične. sla Sp°dična Olga je imela ves dan po-retičr,Ve^en’o toaleto. Nepraktični in teo-
tiati Franjo si nikdar ni dal dopove-
*• da -	-	- -	-	-
“e da t Se> za ta^e Priložnostne večerje hi d toaleta urediti kar v petih minutah kaj „ m°derna dama potrebuje unarsi-Kake
^Dorah | repeno’ KosPodična Olga Seg0 m« vsa moderna sredstva za do-pr Vnanje lepote.
i OlJ110 Postajal nestrpen. Da ne bi ?°vit ° Zamudila večerje, je bil na ču-ie 0igaapin kavalirski, tak kavalir, da hi bj, 1 Pomagal obleči jopico, kar sicer
kih a«^ova navada. V nekaj trenut-dnlg-j^. sta odhitela po stopnicah ter z hiift, ' koraki merila ulice. Franjo se je riah, ^r°de ogledoval v izložbenih ši-di n,lllu obcielni kroj dobro pristoja. Sati, £ ga se je hotela večkrat pr e pr;-e v zadostni meri ustreza vsem
pravilom izumetničenja.
Pot do gospoda predsednika ju je vodila čez železniški tir. Franjo v svoji zamišljenosti niti ni opazil, da je njegova zaročenka zaostala. Šele po nekaj korakih se je ozrl in opazil, da je Olga obtičala na železniškem tiru in vlačila desno nogo iz tračnic. Imela je to smolo, da se ji je pri prehodu zataknila peta in si sama ni mogla pomagati iz strašne zadrege. Franjo je naglo priskočil na pomoč in poskušal razvozljati salamenski problem. Toda nič ni pomagalo...
Udarci signalnega zvonca so naznanjali prihod lokomotive. Z vso svojo avtoriteto je moral nastopiti Franjo, da je ustavil stroj. Strojevodja je kričal in krilil z rokami kakor obseden. Na kraju nesreče so sc jeli zbirati ljudje in slišati je bilo marsikatero škodoželjno opazko. Franjo je rdel od sramu. Mislil si je, tak škandal, in predsednik čaka 7, večerjo. Med tem je prispel stražnik in skušal pomagati.
Ni šlo in ni šlo.
»Sezujte čevelj gospodična!« se je zadrl stražnik. »Promet ne sme biti ovi-
•jf.ri.«
»Kaj vendar mislite? Bosa ne moretn
hoditi,« je tožila žalostno Olga.
»Ne pomaga nič,« je vpil stražnik, strojevodja pa preklinjal na stroju.
Gospodična Olga je pričela sama protestirati, ker se je Franjo odstranil nekoliko korakov od sramu. Franjo je bil namreč zelo sramežljiv fant.
Stražnik je storil svojo službeno dolžnost, sklonil se je, odpel čeveljček na Olgini nogi in postavil gospodično s tračnic.
Vsi so se zakrohotali. Olgina noga je gledala iz raztrgane nogavice ... Vse vprek je vpilo in se norčevalo iz uboge Olge, ki je bila lepo oblečena, pa je imela oblečeno raztrgano nogavico.
»Franjo!«
Franjo je izginil. Smola, ki jo je imela gospodična Olga, je bila porazna, kajti ljudje so bili tako zlobni, da so jo zasmehovali in se niso zmenili za nesrečo bližnjega.
Stroj je odpeljal mimo s pirecejšdjo zamudo. Stražnik je ozmerjal Olgo in ji zapretil celo z aretacijo. Mimo vozeči taksi je rešil Olgo iz neprijetnega položaja. Šele v svoji sobici se je dodobra zavedla, na kako krut način ji je usoda preprečila, da bi se udeležila	go-
spoda predsednika, ki ga je zelo rada videla...
Drugi dan je Olga dobila pismo. V njem ji je Franjo navajal neke odnose med redom in moralo, potem neko lOOodstotno žensko površnost, ki se vedno bridko maščuje. Svojega zajčjega pobega pa ni omenil.
Franjo in Olga sta poročena, in njun zakon je celo srečen, kar je dandanes redek primer. Ob vsaki priliki pa prinese Firanjo svoji Olgi nove nogavice s pripombo... Toda ona ga ljubeznjivo zavrne. »Revček, ti bi si za take primere lahko kupil malo več korajže!«
Knjiga Iz suhega zlata.
Ameriški milijonar Underbrite, ki je pred 3 leti umrl, je zapustil veliko knjižnico, v kateri je bilo mnogo redkih knjig. Ko so pregledovali njegovo zapuščino nje govi sorodniki, ki so jo bili primorami zaradi finančnih težkoč prodati, so našli zelo zanimive knjige ogromne vrednosti. Tako je bila med knjigami tudi ena, kije obsegala 60 listov iz suhega zlata. To knjigo je bil leta 1876 poklonil neki indijski maharadža, ko se je mudil v Ameriki, svojemu nriiateliu, ki jo je prodal milijonarju Undarbriteuu.
/Stran '4
'Mariborski »VJ:cernik« Jutra
ms
91
»Nismo pač pričakovali,« > je »odgovoril; 'Jafis, »da je vlada tako dobro oborožena. Nikomur se niti sanjalo ni, da ima tako orožje. Sedaj vidim, da bomo morali biti bolj previdni, kakor smo bili doslej. Predvsem moramo paziti, da ne izgubimo nikogar. Naša oborožena četa je napram oni, s katero razpolaga vlada, sicer neznatna, vendar sem prepričan, da bo na* uspeh v Tutalisovem dvorcu vplival na vladne stražnike tako porazno, da se ne bodo hoteli resno upirati. Nevarnejši bodo častniki, Tutalisov dvorec so nam prepustili brez večje obrambe, zato da bi mogli čimbolj utrditi palače ministrstev in predsedstva. Bojim se, da napad na zunanje ministrstvo ne bo tako lahek, še bolj se pa bojim, da bo vlada prešla v ofenzivo še preden bomo dovolj pripravljeni za uspešno obrambo.«
»Strinjam se s teboj,« je odgovoril Doljan. »Biti moramo skrajno previdni in nagli. Sicer pa se ničesar ne bojim. Upor, ki smo ga razvneli, moramo nadaljevati, pa naj zmagamo ali propademo!«
Na ulici pred dvorcem so še vedno ležali otrpnjeni napadalci in stražniki. Nikomur ni padlo na pamet, da bi jih odstranil. Šele Doljan se je spomnil te dolžnosti in izdal kratko povelje, naj jih
»spravijo v zavzeti dvorec in polože v postelje, dokler si ne opomorejo in se zopet zavejo. Množica ljudi, moških in žensk, je planila k otrpnjencem, jih dvignila na ramena in odnesla v dvorec, obenem pa se je razkropila tudi po sobanah in pričela pleniti. V nekaj minutah je odnesla vse, kar se je sploh dalo odnesti in je bilo kakorkoli uporabljivo. Revolucija se-je razživela...
IL.
Ko se je senator Tufalis spustil v dvigalu do podzemskega vozila, da bi se odpeljal v svoje ministrstvo, je opazil, da ne funkcionira. Napeljava, ki je vodila iz tajne predsedstvene centrale za energijo v zunanje ministrstvo in v Tutalisov dvorec, je bila pokvarjena. Ker je uporniki niso pokvarili, se je menda to zgodilo samo po sebi, kajti potekla so bila že dolga leta, ne da bi se bil kdo poslužil teh naprav, ki so bile namenjene le za primer sile. Takega primera v zadnjem času pa nikoli ni bilo. Sprva te skušal spraviti vozilo v tek s pritiskanjem na razne vzvode, ko je pa opazil, da se ne da nič storiti, je obupan obstal in se prijel za glavo. Tedaj sta prispela za njim oba višja stražnika, ki sta prav tako zaman skušala popraviti napeljavo.
»Kaj naj storim? Kaj naj storim?« je tarnal Tutalis in begal semtertje po majhnem zatohlem prostoru.
»Po cesti ni mogoče priti do vašega ministrstva,« je dejal eden stražnikov. »Kaj bi bilo, če bi odšli peš po rovu?«
Ne da bi odgovoril, je Tutalis z enim samim sunkom; premaknil vozilo in se podal v rov. Bil je tako nizek, da je bilo mogoče hoditi po njem le s sklonjeno glavo in upognjenimi pleči. Kljub temu je senator skoraj bežal, da sta ga stražnika komaj dohajala. Dasi sta razsvetljevala hodnik z malo svetilko, sta se vendar zaletavala v strop in v stene ter sta se nekajkrat zadela tudi ob tračnice vozila in se prekucnila. Pot po tem podzemskem hodniku sicer ni bila dolga, vendar je trajalo precej časa, preden so premagali vse ovire in dospeli do dvigala, ki bi jih bilo moralo dvigniti v palačo ministrstva, toda tudi to je bilo neuporabno. Tako je bil Tutalis s stražnikoma zaprt v podzemlju, ne da bi se bili mogli rešiti. Iz kočljivega položaja jim je pomagalo naposled čisto golo naključje. Nekdo iz ministrstva je hotel očivid-no poizkusiti pobeg v palačo predsedstva in je zato uporabil za premikanje dvigala energije hišne centrale. Ker je Tutalis s stražnikoma stal že v kabini, ko je neznanec vključil tok, ju je dvigalo tako samo dvignilo do pritličja.
Tutalis je prvi odprl vrata in planil na hodnik, ne da bi se bil brigal za človeka, ki je stal pred vhodom v dviga’o in je bil očividno tisti, ki ga je nehote rešil iz mučnega položaja. Bežal je po
’' V 'M a"f T d o r ti, mie
stopnicah v svoj kabinet, kjer je našel Nubisa, več drugih uradnikov in častnikov ter Morajo. Ko je planil v sobo ves zamazan in opraskan, so vsi planili Pr0' ti njemu in ga obkolili.
»Kaj se ti je zgodilo?« je vzklikni Moraja ter se mu ovila okrog vratu. _
»Nič,« je odgovoril Tutalis. »Pnse sem iz predsedstva peš po rovu podzemeljskega vozila; toda to je postranskega pomena, sedaj ni čas za to. Kako 16 z dvorcem?«	,	.
»Zapustiti smo ga morali«, je hite n pripovedovat Moraja. »Uporniki, katere vodita Doljan in Jafis, so nas napadli i premagali naše stražnike.«
»Premagali? Kako? Saj to ni mogoče!« je vzkliknil Tutalis.	.
»Žalibog,« je dejala Moraja. »Zgodil se je točno tako, kakor sem povedala* Prve napadalce so naši stražniki otrpnili, Doljan in Jafis sta pa bila nepremagljiva. Morala sta biti opremljena z 'z0' lirnimi aparati. Posrečilo se jima je iztrgati orožje našim stražnikom pri vra* tih. To orožje sta potem uporabila pr® četvorici, ki sem jo poslala na cesto, ju zgrabi. Padli so, ker v zmedi nihc ni mislil na to, da bi jih bil kdo oprenU z izolacijo. Ta prvi uspeh vstašev je Iia' šo obrambo tako zbegal, da je popolnima odpovedala. Nihče se ni hotel ve boriti, vdali so se. Tedaj sem spoznaj da je dvorec izgubljen ter sem se s častnikom Sarisom umeknila sem v miniso' stvo. To se je zgodilo pravkar.«
»In kaj se je zgodilo s stražniki?« 1 vzkliknil Tutalis vidno razburjen.
Smrt slavne teozofinje Annie Besantove
IZ ŽIVLJENJA ŽENSKE, O KATERI JE GOVORIL VES SVET.
Pred dnevi smo poročali, da je v Madrasu umrla znana predstavnica teozofskega pokreta, 861etna Annie Besantova. Z njo je legla v grob markantna osebnost današnje dobe. Evropska javnost je imela priliko večkrat poslušati predavanja te stare teozofinje, ki je bila vselej in vsikdar od vseh poslušalcev najmlajša. Zadnje čase je bivala stalno v Indiji, kjer jo je pokosila bela smrt.
Annie Besantova je bila rojena kot 'hčerka zdravnika Williama Woodsa leta 1847. Ker so ji roditelji zgodaj umrli, ijo je prevzela v vzgojo njena teta, ki 'jo je vzgojila v pravem protestantov-iskem duhu. Ko je bila Annie stara 20 det, se je poročila z angleškim svečenikom Frankom Besantom. Kot poročena 'žena se je pričela vedno bolj oddaljevati cerkvenemu ritualu, toda na cerkev ni popolnoma pozabila.
Njen zakon ni bil srečen in sc je po
6.	letih- zakonskega življenja ločila ter prestopila v tabor s v obod o m i s el c e v. Na njo so zlasti vplivala Btichnerjeva in 'Hacklova dela. Ta vpliv pa se je pri njej pozna! še pozneje, ko se je docela ločila od materializma. Tudi Nemec Scho-penhauer je zelo vplival na njeno mišljenje. Kot članica znanega londonske-
ga društva »Fabijevcev« in pristašinja socialne demokratske federacije, se je priključila idejni smeri teozofov. Mistična Riusinja Blavatska pa je dala njenemu življenju novo in odločno smer. Annie Besantova se je popolnoma posvetila teozofskemu društvu in po njega nalogi prepotovala vse dele sveta. Bila je brez doma in vedno na potovanju.
Annie Besantova je preživel^ polovi-, co svojega življenja v spalnih vozovih, na avionih in na ladjah. Čestokrat je imela na dan 3 do 4 predavanja. Poleg tega pa je napisala nad 50 knjig in brošur s peresom, ker ni mogla prenesti regljanja pisalnega stroja. Zvesta svojim nazorom Annie ni uživala mesa in ne rib. Tudi ni nikdar nosila čevljev iz usnja. Bila je prepričana pristašica nenasilja in je vsako nasilje smatrala za smrtni greh, ki ga bo treba v bodočem življenju bridko objokovati. Svoje energije pa ni črpala samo iz vegetarijanskega načina svojega življenja, marveč tudi iz okolnosti, da ni nikdar kadila in nikdar Uživala alkoholnih pijač.
Leta 1909 se je Annie Besantova mudila v glavnem štabu teozofov v Adyar-ju pri Madrasu na vzhodni obali Prednje Indije. Ob tej priliki ji je pisal neki
indijski brahman in jo prosil v pismu, če jo sme obiskati s svojima sinovoma, ki sta ostala brez matere. Že na prvi pogled je Annie dobila vtis, ko je gladila starejšega dečka, ki je bil star takrat 9 let in mu je bilo ime Krišnamurti, da bo on bodoči mesija ljudstva. V njem kot človeku bi moral biti poosebljen ustva-ritelj sveta.
Krišnamurti je kot 10 leten deček, kljub temu, da ni znal dobro angleški, napisal knjigo »Ob učiteljevih nogah«. Redno in marljivo je vsako jutro zabeleže-val svoje misli, ki so se mu rodile ponoči, ko je njegovo telo počivalo, a duh je plaval v daljavah. Leta 1911 je osnoval Krišnamurti »Red zvezde«, ki je leta 1927, ko je bil na vrhuncu svoje slave, štel 35.000 članov, od katerih je bila polovica pripadnikov teozofskega pokreta.
Tudi je bila Annie Besantova navdušena zagovornica svetovnega miru. Potegovala se je najodločnejše za enakopravnost vseh plamen in je prav radi tega našla na svoji življenjski poti veliko število iskrenih prijateljev, ki so jo zelo spoštovali. Zelo rano je Annie prenesla težišče svojega delovanja v Indijo. Leta 1898 se je nastanila v Benaresu, kjer je ustanovila »Central Hindu College«, iz katerega se je pozneje razvilo vseučilišče in znani indijski nacionalni kongres. Dočim je nacionalni kongres iz početka razpravljal samo o verskih vprašanjih, se je pozneje lotil tudi političnih zadev.
Tudi se je Annie Besantova strinjala * mnogimi njegovimi političnimi zahteva* mi.
V svetovni vojni je bila Annie os«#' ljena špionaže od angleške vlade h1 ! bila leta 1917 aretirana. Ta aretacija ^ vzbudila pri vseh, ki so jo poznali, oSot’ čenje, ker je bilo splošno znano, da J Besantova odkrito in čestokrat naštoP1' la proti Viljemovi Nemčiji. Njena nacija je še samo povečala njeno larnost. V mnogih krajih so bile jene velike demonstracije in so detfl® stranti odločno zahtevali, da se osvob^j di, kar je končno angleška vlada ^ storila.
Najbolj pa se je za Annie Besant<A navduševala Indija, ki jo je izvolila di za predsednico nacionalnega kongr®!! sa. Ko pa je nacionalni pokret v lnC* postajal, vedno bolj nevaren Angliji’ l Annie prekinila ž njim vse odnošaje* *. je storila po idejnem sporu z GandhiJ’e^'
Leta 1926 pa je Annie proglasila Kfl. namurtija za novega mesijo. Nješ0^ verniki se shajajo vsako leto na velik0,( taboru v Holandiji, Indiji in v Kalif°rti:* ji. Leta 1927 je poletela Besantova 11 tabor na Holandsko s svojim avionorh r, Indije. Kljub visoki starosti je bivala P°| šotorom kot drugi udeleženci in z°pe, z aeroplanom odletela v Indijo. A*1111
i W vil0
Besantova je često poudarjala, da se
* i
rodil novi mesija, ki bo odrešil gr^11* svet.
v duhu znanosti p selitvi duš pono
Mali o
Kasno
SEMENSKO PŠENICO.
rž, ječmen od semenogojske postaje Beltinci, ter ozimno grahoro ima na zalogi za svoje člane Kmetijska družba, Maribor. Meljska cesta 12. 3621
f—	11	1	"	"	■—*
REVEN ABSOLVENT
moškega učiteljišča išče v Mariboru kjerkoli in kakor-šnokoli zaposlitev. Naslov naj pustijo interesenti v upravi lista.	6020
JOS. TICHY IN DRUG.
Konces. elektrotehnnično podjetje. Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 27—B6, proizvaja elektrolnstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga no kon-kurečnih cenah.
iz
SPALNE
in jedilne sobe, šperane, kavkaškega orehovega lesa, politirane ter kuhinje in spalnice Iz mehkega lesa, prepleskane, po ugodni ceni prodam. Mizarstvo, Aleksandrova cesta 48.	2460
Stanovanje
STANOVANJE
v vili, 3—4-sobno, solnčno, z vsem komfortom, se odda. Naslov v upravi.	3668
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO,
veliko, solnčno, parketirano. v I. nadstropju, oddam s 1. ok totorom. Magdalenska ulica 16, 3670
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, oddam. Aleksandrova cesta 17, L vrata 4.	3664
OPREMLJENO SOBO.	LEPO OPREMLJENO, zračno sobo z električno razsvetljavo, z uporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Naslov v upravi lista. 6017
solnčno. oddam takoj. Tatten-bachova ulica 16, II., vrata 12. 3663	
OPREMLJENO SOBO oddam. Aleksandrova cesta 17, dvorišče, I. nadstr. 3665	
	Posest
OPREMLJENO SOBO s kopalnico, solnčno, oddam s 1. oktobrom. Strossmajer-jeva ul. 8, II. 3660	hiše pri Mariboru za 16.000, 25.000, 30.0000 Din itd., prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. 3685
PRAZNO SOBO oddam na Teznu. Prešernova ulica 5. 3659	
	Prodam
SOBO PRI PARKU. izredno lepo in okusno oprem Ijeno, zračno, z elektr. razsvetljavo, posebnim vhodom, se odda s 1. okt. eni ali dvema solidnima osebama. Vprašati: Vrazova ul. št. 6, priti., levo. 6020	
	NA PRODAJ LEPA HIŠA, 4 sobe, klet, svinjski hlevi, lep vrt, v Račah št. 66, 10 minut od kolodvora. Kdor hoče kupiti, naj si ogleda na licu mesta. Prodaja bo, dne 6. oktobra pri sodišču, soba 27, v Mariboru. 3671
LEPO, ČISTO, PARKETIRANO SOBO z vso oskrbo ali brez. oddam. Sodna ulica 30, II.. desno. 3654	
	HIŠA Z VRTOM na prodaj. Polovico dam na hran, knjižico. Krčevina, Ribniško selo št. 6-a. 3667
OPREMLJENO SOBO. lepo, s posebnim vliodom, oddam z ali brez preskrbe. Janežičeva ulica 3, Tomšičev drevored. 3571	
	TRIČETRTINSKE GOSLI prodam. Rajčeva ulica 13. 3662
Pouk
NEMŠČINA ZA ODRASLE.
Lahka, hitra metoda, siguren uspeh. Začetni pouk, pravopis, konverzacija. Naslov v upravi.	3646
SOLOPETJE
poučuje Skvarča. Maistrova ulica 19. II.	3637
OglašujteI
Zbor maiiN harmonikarje* ISSK Maribor^
Začetek tečaja 1. okt.
Tozadevne prijave in "?g formacije za novince daj tajnik g. Guštin dnev°
od 9.—12. ure.
Grajski kin®1
lovi sladki vinski noti
Ravnokar }e prispela prva letošnja pošiljatev Izvrs**1^ ga dalmatinskega belega sladkega mošta In se dob« P
Po vodniku, Pot o viki trd ®
kakor tudi v podružnici
TRŽAŠKA CESTA 33, PRI DELAVSKI PEKA^1’
isto tam (v obeh gostilnah) dnevno ocvrti Pečane* pečeni kapuni po najnižjih cenah, stara dobra in štajerska vina ter razna topla in mrzla jedila* Posebnost so morske ribe.
Priporoča se GOSTILNIČAR
Izdaja konzorcij »Jutra« v ‘ Ljubljani; predstavnik ..izdajatelja in urednik:	RADIVOJ	REHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik
L
ST&NfcO; DEIELA y Maribor