naš tednik LETO XXXVIII. Številka 17 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 24. aprila 1986 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na * Srečanje mladinskih zborov Koncert duhovnih pesmi Nedelja, 27. aprila 1986,14.30 ’ Farna cerkev v Št. liju Nastopajo: Otroške in mladinske skupine iz Celovca, Roža in z Gur Soprireditelj: Katoliška prosveta v Št. liju Na deželnem posvetu KEL soglasno sprejeto: KEL bo odločno podprla kandidaturo SJK Na deželnem posvetu Koroške enotne liste, ki je bil včeraj, 23. aprila, v Celovcu, so delegati, slovenski občinski odborniki in kandidati Koroške solidarnosti ter Skupnosti južnokoroških kmetov soglasno potrdili, naj KEL na letošnjih volitvah v Kmetijsko zbornico — kot doslej — podpre s polno paro in z vsemi močmi kandidaturo Skupnosti južnokoroških kmetov. Predsednik KEL, Karel Smolle je dejal, da se je KEL konsekventno zavzemala za vsesplošno krepitev položaja (Dalje na 2. strani) Ta teden v Našem tedniku: • Obisk KEL pri Fredi Meisner-Blau stran 2/3 Predsedstvo deželnega posveta KEL: od desne proti levi sedijo: tajnik KSOO Borut Sommeregger, dr. Pavle Apovnik, predsednik KEL Karel Smolle, dipl. inž. Štefan Domej, tajnik KEL Miha Zablatnik in Fric Kert. • Mladinski zbor Šport • Otvoritev v Škocijanu • SAK - Pliberk 3:3 ljudske šole stran 8/9 stran 16 v Št. Jakobu • Dr. Stanko • Aktualni intervju: stran 5 Jelen 75 let prof. Ludescher stran 10 stran 16 Politika Tednikov komentar PIŠE JOŽE WAKOUNIG Diskusija, ki se je spredla okoli preteklosti predsedniškega kandidata Kurta Waldheima, je spet oživila vprašanja, kako so Avstrijci obračunali s preteklostjo in če so to sploh opravili. Veliko je namreč glasov, ki trdijo, da se pri nas v Avstriji po lepi domači navadi vse lepo odriva in pometa za duri, da pa prave posprave in pravega obračuna ni pričakovati. Vsak rod ima pravico, da dovina našega naroda, s svetlimi in svetlejšimi, temnimi in temnejšimi obdobji in trenutki. Je to zgodovina upornikov in poslušnežev, poštenjakov in goljufov, zgodovina tistih, ki so za narod dali življenje, pa tudi zgodovina izdajalcev. Čas bo, mislim, da tudi pri nas na Koroškem, kjer smo tudi zaradi zaprte pokrajine marsikod in marsikdaj zadaj, začnemo trezno in brez tabujev pospravljati Obračun ali/in (po)sprava zve resnico o preteklosti, vsak rod pa tudi mora povedati resnico o preteklosti. Sicer je Pilat oblastniško-cinično bara! med sodnim postopkom proti Jezusu, kaj je resnica (Jan 18, 38), v svojem ravnanju se pa ni brigal, da bi pomagal resnici. 25. aprila 1945 so SS-ovci poklali pri Peršmanu v Koprivni enajst ljudi. 29. aprila 1943 so na Dunaju obglavili 13 Selanov in Ka-pelčanov. Umorjeni so postali, kakor nešteti drugi, žrtve pozverinjenih oblastnikov, ki so zapisali na svoje zastave večvrednost nekega naroda in s tem pravico, da druge narode, predvsem tiste, ki se drznejo upirati, oropajo pravice do življenja. Skoraj vsak človek ima v svojem življenju točke, ki ga bremenijo, o katerih pa ne bi rad govoril z drugimi. Vsak narod ima v svojem življenju, svoji zgodovini točke, ki ga bremenijo. To breme čutijo vsi, ki se z življenjem in zgodovino tega naroda čutijo povezane. Ne moremo si izbirati iz svoje zgodovine samo točk in obdobij, ki so nam po volji. Naša je celotna zgo- preteklost in sestavljati obračun. Tu ne mislim samo na leta med drugo svetovno vojsko in tik po njej, ampak na našo celotno zgodovino, vključno leta prej in zadnja leta. Priznati moramo, žalostni resnici na ljubo, da se nam vsepovsod posipa. Če hočemo rešiti, kar se še rešiti da, in to utrditi, da bo zmožno novega življenja, preroda in razmaha, bomo morali skupno zavihati rokave, si pogledati v oči in si seči v roke pa načrtno začeti s poštenim delom. Dokler bomo po starem in neuporabnem kopitu oči-tavali vsak sebi junaštvo, zvestobo in vse dobro, drugemu pa izdajstvo, potuhnjenost in sploh vse slabo, vidim vedno bolj črno za našo prihodnost. Kdor meša samo blato preteklosti in se iz trdih naukov te preteklosti ničesar ne nauči, po moji presoji naši skupnosti ne dela dobro. Če sami ne bomo sestavili obračuna v medsebojnem pogovoru in z dobro voljo in če ne bomo sami pospravili, bojo z nami obračunali in pospravili drugi. Tedaj bi se utegnilo zgoditi, da besede sprave res ne bojo več razumeli. STRAN r\ ČETRTEK, STRAN o ČETRTEK, ________^ 24. aprila 1986 O 24. aprila 1986 Skupno in složno zdastno zastopstvo v Kmetijski zbornici (nadaljevanje s 1. strani) južne Koroške in njenega prebivalstva. Zavzemanje za delovna mesta pri Leitgebu, v pivovarni pri Štihu in še posebej v podržavljeni industriji v Borovljah samo potrjuje, da je KEL v 12 letih svojega obstoja postala resen dejavnik, ki sooblikuje politiko v deželi in v občinah. Razveseljivo pa je, da se posebej mladi volilci naše narodne skupnosti navdušujejo za samostojno nastopanje in politično artikuliranje, idejo, ki ji je KEL najgloblje zavezana, in se tako identificirajo s Koroško enotno listo. To idejo je KEL udejanila pri vseh volitvah, pa najsi samostojno ali pa skupno z alternativnim gibanjem. Tajnik KEL, Miha Zablatnik, je nakazal potrebo in pravilnost, da koroški Slovenci aktivno posegamo v volitve in tako krepimo idejo samostojne- ga političnega izražanja. Navzoči so posebej poudarili važnost in pomembnost slovenskega zastopnika v Kmetijski zbornici. Če hočemo, da bo Skupnost južnokoroških kmetov okrepljena šla iz volitev, bodo morali vsi, v centralah in na bazi, poprijeti za delo in se kot en mož postaviti za izvoljene kandidate in jih vsepovsod podpreti. Obisk KEL pri Fredi Meissner-Blau V četrtek, 17. aprila, je delegacija KEL pod vodstvom Karla Smodeja obiskala na Dunaju kandidatinjo za predsedniške volitve Fredo Meissner-Blau. Gospa Meissner-Blau se je že pred tedni nameravala srečati s koroškimi Slovenci, toda problemi, ki so nastali zaradi neveljavnih volilnih podpor in ker je s tem bila ogrožena njena kandidatura, so jo prisilili, da je predčasno ukinila svojo vožnjo Delegacija KEL je Meissner-Blau informirala o položaju koroških Slovencev, predvsem o trenutni situaciji okoli skupne dvojezične šole. Meissner-Blau, ki je sama doraščala dvojezično, ve za prednosti dvo- in večjezične vzgoje in je zaradi tega svoje tri otroke zavestno vzgojila celo trojezično. Prav zaradi tega, ker iz lastne izkušnje ve, da večjezična vzgoja privede človeka do večje tolerance in zrelosti, načelno zavrača argument nasprotnikov dvojezične vzgoje, ki menijo, da učenje drugega jezika otroka preveč obremenjuje. Tudi v tristranskem paktu, ki na Koroškem otežkoča oz. zabranjuje izpolnitev naših pravic, vidi paralele k svojemu volilnemu gibanju, saj so si tako tu kot tam vse velike stranke, ki so sicer medseboj največkrat precej skregane, kar na enkrat precej enotne, če gre za to, da zatirajo mnogo šibkejšo skupino kot npr. Slovence na Koroškem ali zeleno kandidatinjo v volilnem boju. Meissner-Blau je predvsem opazila, da avstrijska vlada hoče napraviti iz člena 7 „gumijasti paragraf“, katerega bi potem izpolnjevala tako, kot ji pač trenutno ravno ustreza. Čeprav Freda Meissner-Blau ne bo dosegla mesta avstrijske državne predsednice, je ohranitev skupne dvojezične vzgoje otrok na južnem Koroškem in velikodušno po Koroški. podpiranje narodnostnih manjšin zanjo važno in vseavstrijsko vprašanje. Zato bo z vsemi svojimi možnostmi informirala javnost o problemih koroških Slovencev. Mnenja treh članov delegacije KEL Franc-Jožef Smrtnik Odločil sem se, da podprem tretjo kandidatinjo Fredo Meissner-Blau. Ne zato, da bi se mogoče štel za pripadnika zeleno-alternativnega tabora, temveč zato, ker s tem hočem nakazati, da v Avstriji le ni vse tako v redu, kot to večinski stranki poudarjata. S svojim galsom hočem pokazati, da je mladina z načinom vladanja nezadovoljna. Ne odobravam škandalov, ki so požrli milijarde šilinogov v podržavljeni industriji. Vse te škandale je plačala država z našim denarjem. Ne gre mi v glavo, da ima Avstrija toliko brezposelnih — predvsem mladine, ki je obsojena, da še prej propade alkoholizmu in mamilom. Ne strinjam se s tem, da se pri nas tako malo naredi za naravo in varstvo okolja in kako ^ravnajo z manjšinami. Ne strinjam se s tem, da ženske za isto delo in z isto izobrazbo dobijo manjšo plačo itd. Pozdravljam pa, da kandidira Freda Meissner-Blau, ker sem mnenja, da bo ta nastop vlil tudi dru- V okviru večdnevnega študijskega potovanja je te dni obiskala skupina članov akademij znanosti in umetnosti iz vseh republik Jugoslavije pod vodstvom Staneta Kraševca in Boga Grafenauerja od SAZU dvojezične kraje in slovenske ustanove na Koroškem. Predstavniki osrednjih organizacij v Celovcu (slika) so goste-znanst-venike-seznanili z aktualnim narodnopolitičnim položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem, posebno še glede dvojezičnega šolstva in gospodarske problematike. V večurnih informativnih pogovorih so se jugoslovanski znanstveniki z velikim zanimanjem poglobili v koroško manjšinsko vprašanje. Gostje so si ogledali tudi muzej pri Peršmanu, tovarni Obir (Rebrca) in IPH (Žitara vas), se srečali z gospodarstveniki in pedagogi. Na sporedu pa so bili tudi obiski pri slovenskih založbah, Kulturnega doma „Danica“, občine Bilčovs in sprejem pri koroškem deželnem glavarju, nakar je skupina nadaljevala pot k Slovencem v Italijo. gim ženam pogum, da se bodo v bodoče bolj vključevale v politično življnje. Milka Hudobnik Fredo Meissner;Blau bom v prvi vrsti podprla zaradi tega, ker sem kot ženska vesela in ponosna, da je našla pogum za to kandidaturo. Ugaja mi, da je ona edina ustvarila volilno gibanje in se ni vključila v umazano blatenje in difarmira-nje kandidatov kot ga nam „nudita“ obe večinski stranki. S tem je dokazala, da ima tako človeško kot tudi politično tiste kvalitete, ki jih od predsednice (predsednika) pričakujem. Čim več odmeva bo dosegla pri volitvah, tem bolje bo to za našo demokracijo. Fric Kert Pri predsedniških volitvah bom dai svoj glas Fredi Meissner-Blau, ker je verodostojna in to, kar pričakuje od drugih, tudi od sebe zahteva. Nas koroške Slovence pa ne gleda kot objekte političnega barantanja, temveč nas želi kot partnerje in odkrite zastopnike naših predstav in želja. O tej njeni drži sem se lahko sam prepričal pri svojem obisku na Dunaju. Poleg tega sem prepričan, da kot ženska doprinaša svoj delež k raznolikosti v politični javnosti. Dejansko sem razočaran nad politiko večinskih strank, ki je našla na žalost svoje nadaljevanje tudi v „volilni bitki“ kandidatov večinskih strank; zato take politike tudi ne bom „poplačal“ s svojim volilnim glasom. Politika Vprašanje manjšin na 10. Kongresu ZK Slovenije V soboto, 19. aprila, so v Ljubljani zaključili po tridnevnih razpravah 10. kongres Zveze komunistov Slovenije s sprejetjem sklepne resolucije, z izvolitvijo centralnega komiteja in drugih važnih organov ZKS in z nastopnim govorom novega predsednika CK ZKS Milana Kučana. V zvezi z razvijanjem vsestranskih oblik sodelovanja s sosednimi državami Jugoslavije, oz. Slovenije, posebno še na regionalni in obmejni ravni, je zapisano v resoluciji, da bo ZKS vzpodbujala vsestranske stike in sodelovanje s slovenskimi narodnostnimi skupnostmi v sosednih državah na kulturnem, prosvetnem, športnem, gospodarskem in drugih področjih. Pri tem bo še posebej podpirala tiste oblike dolgoročnega povezovanja, ki krepijo kulturno, etnično identiteto in gospodarsko osnovo slovenskega naroda. Na podlagi ustavnih obveznosti in v okviru načel skupne jugoslovanske zunanje politike naj bi bil uresničen moderen in human koncept kulturnega življenja naroda in sožitja med narodi ne glede na meje. Resolucija nadalje govori o spremljanju problemov, s katerimi se v svojem življenju spopadajo slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu, o podpori naporom slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji v boju proti poskusom ukinjenja dvojezičnega pouka in o zavzemanju za to, da bodo pristojni organi SR Slovenije in SFRJ sproti reševali te probleme v stikih s sosednimi državami in v duhu dobrega sosedskega sodelovanja in na podlagi znanih dvostranskih obveznosti in mednarodnih sporazumov. Resolucija omenja tudi znanstveno proučevanje položaja slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu in upoštevanje dejstva, da nastopa manjšina kot subjekt lastnega obstoja in razvoja. V posebnem odstavku je govor o spodbujanju razvitejših oblik odprte gospodarske izmenjave in kooperacije kot eno izmed značilnosti sodobnega regionalnega meddržavnega sodelovanja. Resolucija daje velik pomen sodelovanju v okviru regionalne delovne skupnosti Alpe-Adria, pri čemer gre tudi za uveljavljanje vloge manjšin, ki s svojimi stiki z maticami ustvarjajo nove, širše kulturne pretoke. Kongresa so se kot gostje udeležili tudi zastopniki koroških slovenskih osrednjih organizacij in drugih slovenskih organizacij v zamejstvu. Iz svoje sredine je izvolilo novo predsedstvo CK ZKS Miloša Prosenca za sekretarja predsedstva. Ljudska iniciativa (LIP) parlament se je konstituirala V Salzburgu se je v soboto, 19. aprila, konstituirala Ljudska iniciativa parlament (LIP) z vsemi ustreznimi organi, kot predstojništvom, članstvom ter delegati zveznih dežel in narodnostnih skupnosti. Koroški Slovenci imajo v plenumu LIP-a dva zastopnika. V Salzburgu sta našo narodno skupnost zastopala Ingrid Zablatnik in Karel Smolle, ki je v funkciji predsednika KEL bil izvoljen tudi v predstojništvo LIP. Kot je Smolle v razgovoru z NT dejal, so v LIP včlanjena zelena, alternativna in druga ljudska gibanja ter samostojne liste in s tem je zagotovljena možna delovna baza, tako, da moremo govoriti o gotovi in široki zeleno-alternativni kandidaturi pri državno-zborskih volitvah. Trenutno bi LIP dobila med 7 in 8% glasov volilcev, kar pomeni, daje daleč močnejša kot svobodnjaki in da bi na vsak način prišla v parlament. V Salzburgu so praktiki, torej izkušeni politični akterji, dobili mandat, med njimi osebe kot salzburški mestni svetnik Hannes Voggenhuber, predarlški deželni poslanec Kaspanaze Simma, graška občinska odbornica Doris Polet-Kammerlander, Peter Pilz, Günther Nenning in seveda tudi Pius Strobl, ki vodi volilno kampanjo za Fredo Meissner-Blau. Konstituiranje LIP, ki bo še letos imela svoj kongres, pomeni, da je alternativno-zeleno gibanje bolj ali manj prebredlo „porodne krče“ in je priznano kot resno politično gibanje. Gospodarstvo Teden gozda — drva vedno bolj priljubljeno gorivo Raziskovanja so pokazala, da je na Koroškem vsako četrto drevo poškodovano. Okrog 57% površine na Koroškem pokriva gozd — to je okrog 540.000 ha. Ti podatki pokažejo, da ima gozdarstvo za Koroško velik gospodarski pomen, tako je dejal agrarni referent Schumi prejšnji teden na svoji tiskovni konferenci. Nadalje je dejal, da je na Koroškem kvantitativno gledano letno okrog 100.000 ha več gozda, vendar je treba upoštevati tudi kvalitativno poslabšanje. Umiranje gozda je dejansko nekaj, kar daje vzrok za zaskrbljenost in je vprašanje, katerega bo treba pri diskusijah o varstvu okolja jemati vse bolj resno. Vsako četrto drevo je poškodovano — to je bilanca raziskavanj od leta 1984. Direktor deželnega gozdarstva dipl. inž. Scholz je ob tej priložnosti dejal, da bo v bodoče treba polagati važnost predvsem na to, da bodo obrati kot sta npr. ÖDK ali BBU vgradili naprave za filtriranje in tako bistveno doprinesli za čistejši zrak v deželi. Poleg tega je na tiskovni konferenci prišlo do izraza tudi razveseljivo dejstvo, da imajo drva vedno večji pomen kot gorivo: od leta 1980 do 1984 se je zvišal delež drv pri gorivih za 43%. sti-h Meister Fenster ...einfach meisterlich ZASTOPSTVO IN POSVETOVANJE PRI b ložei rani [ VALENTIN BLAŽEJ, 9150 Bleiburg/Pliberk, Tel. 04235/2194, Telex 422730 BLCE A j VSEKAKOR VAM IZDELAMO ZELO UGODNO PONUDBO! Prosim za/lch bitte um: O Prospekt O Osebni obisk predstavnika Blažej-Centra Vertreterbesuch Ime/Name: ..... Naslov/Adresse: Telefon: ....... Tiskovna konferenca Kmetijske zbornice Treba je podvzeti vse, da bodo Avstrijci kupovali predvsem domače produkte, to pa še posebej pri mleku in mlečnih produktih, ker je trenutno treba financirati ogromno eksportov, tako je dejal predsednik Kmetijske zbornice Deutschmann na posebni tiskovni konferenci. Nadalje je dejal, da bi bil problem rešen, če bi vsak Avstrijec letno konzu-miral le 1/4 kg masla več kot doslej. Domačega konzumenta pa hočejo zastopniki kmetov animirati h kupovanju naših produktov tudi zaradi tega, ker se jim nudi tako garancija za izvrstno kvaliteto. Velik problem predstavljajo importi raznih sirov, ki nikakor ne dosežejo tiste kvalitete kot domači proizvodi. Potrebne bi bile stroge kontrole pri importih, ker garantira zakon o živilih avstrijskemu konzumentu izvrstno kakovost domačih živil, kar pa pri inozemskih največkrat ni tako. Da konzumiranje mleka in mlečnih produktov nikakor ne škoduje človeškemu organizmu, kot so to v zadnjem času nekateri trdili, je pri tiskovni konferenci potrdil zastopnik zdravniške zbornice dr. Steiner. Zvezni svetnik Eder pa je ob tej priložnosti prikazal novo situacijo, ki je nastala za kmeta po noveliranju tržne ureditve. Teden čistosti od 19. do 27. aprila Preteklo soboto se je začel „Teden čistosti/VVoche der Sauberkeit“. Ob tej priložnosti je deželni svetnik Max Rauscher vabil na tiskovno konferenco, na kateri je seznanil javnost z dejavnostjo deželne vlade za ohranitev čistosti v deželi. „Teden čistosti“ — od 19,—27. aprila prireja deželna vlada že osmič. Smisel te akcije je, da se po vseh občinah Koroške zberejo smeti, mobilizirala pa se naj bi tudi splošna zavest ljudi za varstvo okolja, tako Rauscher. Zaradi tega prirejajo posamezne občine tudi razna predavanja o varstvu okolja. Posebno pospešuje deželna vlada tudi letos spet posebno zbiranje strupenih odpadkov. V preteklem letu je 57 občin zbralo skoraj 100.000 kg strupenih odpadkov, tako Rauscher v svojem poročilu. Poleg tega bo v kratkem izšla brošura „Kažipot za varstvo okolja/Umweltschutz — Wegweiser“, ki bo pomagala vsem državljanom, da bodo vedeli, kam se naj obrnejo pri katerikolih problemih glede varstva okolja. Z začetkom „tedna čistosti“ bo na celovški univerzi tudi seminar pod geslom „Varstvo okolja v občinah“. sti-h Vrsta sodelavcev Mohorjeve tiskarne je sprejela pred kratkim za dolgoletno zvestobo tiskarni oz. za narodno gospodarstvo sploh, priznanje Delavske zbornice. Za 25 let: Anica Dersula, Lado Hajnžič, Toni Horn-böck in Hanzi Isopp. Za 35 let: Jože Woschitz in za 40 let Franc Rehs-mann. Vsi pa so se tudi vsa leta trudili, da je naš list pravočasno prišel v roke naročnikom, zato jim čestita k temu priznanju tudi uredništvo NT in NSKS. Reportaža Vrsta častnih gostov je bila navzoča pri otvoritvi moderne ljudske šole. Šentjakobski učitelji so z otroci pripravili odličen dvojezičen spored za otvoritev šole. Slavnostna otvoritev ljudske šole v Št. Jakobu Pripravna Heidi stingier „ ■ ■. da bi v tei hiši zavladali mir, razumevanje in toleranca“ Z najboljšimi željami je deželni glavar Leopold Wagner predal preteklo soboto, 19. aprila 1986, ravnatelju Miljpnigu ključ novo otvorjene ljudske šole v Št. Jakobu. Slavnostne otvoritve, ki je bila konsekventno dvojezična, se je poleg lepega števila domačinov udeležila tudi vrsta častnih gostov, med njimi je župan Gressl pozdravil tudi šolska inšpektorja dr. Valentina Inzka in Ernsta Weissa, deželne poslance Prettner-ja, Mannesingerja in Sacherjevo, okrajnega glavarja dr. Lientschniga kot tudi številne zastopnike javnega političnega in kulturnega življenja. Mir in sožitje v šoli si želijo tudi šentjakobski otroci. Župan Gressl se je v odličnem dvojezičnem govoru zahvalil vsem, ki so na katerikoli način prispevali k temu, da je bilo možno v komaj 14 mesenih zgraditi to šolo, ki je stala okrog 33,5 milijonov šilingov, izrazil pa je ob tej priložnosti tudi upanje, da bi v tej hiši zavladal mir, medsebojno razumevanje in toleranca. Prav tako je izrazil željo po medsebojnem spoštovanju, kar je pogoj za mirno in srečno bodočnost, tudi prelat dr. Hornböck, ki je blagoslovil to novo poslopje. . Da si pa želijo mir tudi šentjakobski otroci, to so potrdili s pesmijo „Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh“ in pa tudi z nemško pesmijo, ki je zvenela kot želja, ki je otrokom prišla prav iz srca „Ein bißchen Frieden“. Ravnatelj Millonig je v svojem govoru dejal v imenu šentjakobskih učiteljev, da hočejo vzgajati otroke v ljubezni in to- Dvojezičnost šole na žalost doslej ni prišla tudi optično do izraza. Prelat dr. Hornböck je blagoslovil novo šolo leranci. Šola pa naj bi bila vsem otrokom, ne glede na narodno pripadnost, pravi drugi dom, v katerem se bodo dobro počutili Prav v tej hiši se naj bi začel tisti mir, po katerem ves svet tako hrepeni. Nadalje je Millonig potrdil, da hočejo učitelji poučevati šentjakobske otroke v državnem jeziku, torej v nemščini, istočasno pa hočejo prav tako gojiti tudi drugi deželni jezik — slovenščino. To je pogoj za skupno življenje v dvojezični občini, tako Millonig, ki je pa obžaloval, da dvojezičnost v šoli ni prišla tudi optično do izraza, čeprav se je za to soglasno izrekel učiteljski zbor. Slavnostno otvoritev so navzoči zaključili z dražvno himno. Rož, Podjuna, Žila Govorniški natečaj v kongresnem centru Celovca Odlično drugo mesto si je mogla osvojiti pri 34. govorniškem natečju dijakinja Slovenske gimnazije, Preteklo soboto se je srečala koroška mladina v kongresnem centru celovškega sejma pri govorniškem natečaju, katerega pripravlja vsako leto Avstrijska liga Združenih narodov v sodelovanju s koroškim mladinskim sekretariatom. Okrog 270 mladih se je že prej udeležilo govorniških natečajev, Cornelia Vospernik. 13 od njih pa je končno lahko sodelovalo pri končnem natečaju v Celovcu, ki je bil v soboto, 19. aprila 1986. Sodelovali so mladi vojaki, dijaki višjih in poklicnih šol in člani „Landjugend“. V skupini višjih šol pa se je pomerila tudi dijakinja Slovenske gimnazije Cornelija Vospernik, ki si je izbrala za temo „Tiste v temi ne vidimo“. V svojem referatu je podala odlične misli k tej socialni problematiki in je premišljala o tako imenovanih „obrobnih skupinah“ naše družbe, kot so to npr. brezposelni, tujski delavci in mladi, ki so odvisni od mamil in alkohola. Iskala je vzroke, zakaj take ljudi obsojamo ali pa zakaj z njimi sočustvujemo, čeprav jim le-to ne pomaga. Skratka: referat Vosper-nikove je bil odličen, odlično pa tudi drugo mesto, katerega si je mogla osvojiti. Nadalje so imeli mladi govorniki na izbiro še teme, kot „Mediji“, „Pogum k družini“, „Vera brez cerkve“, „Kaj lahko prispevam za mir“, „Mladina v naši družbi“ in „Tehnika — ali je za nas napredek ali nas ogroža". Sabine Koren Mladinski kviz v Modestovem domu Devet skupin je nastopilo pri kvizu za prehodni pokal, ki je bil minuli petek v Modestovem domu. Sodelovale so skupine iz Provincialne, Slomškovega in Modestovega doma. Vprašanja so bila vzeta iz področij: Cankar, kulturno življenje Jepa-Baško jezero, kulturne aktualnosti in moderna glasba. Žirijo so sestavljali dr. Matevž Grilc, Ludvik Karničar in Jožko Wrolich. Prvo nagrado si je — po ugovoru — priborila skupina fantov 8. razreda iz Modestovega doma. Med tekmovanjem je nastopil tamburaški ansambel iz Loč. Drugo mesto so zasedla dekleta 2. razreda iz Slomškovega doma. Tretje mesto pa so si pridobila dekleta 4. razreda iz Slomškovega doma. K tekmovanju sta spregovorila dr. Matevž Grilc in Ludvik Karničar. Dr. Grilc je poudaril, da šola ni vse, tudi izvenšol-ske dejavnosti so najmanj tako važne, kot tisto, kar se naučimo v šoli. Ludvik Karničar pa je poročal o delu, ki ga opravlja na graški univerzi. • Zaposlimo' čistilko (čistilca) za čiščenej bančnih prostorov. Delovni čas in plača po dogovoru. Nastop službe je možen takoj. In-teresentke (interesenti) naj se javijo osebno ali pošljejo svojo prošnjo na Zvezo slovenskih zadrug, Pavličeva 7, 9020 Celovec (personalni oddelek). MoPZ Kralj Matjaž, Posojilnica-Bank Pliberk in Naš tednik VABIJO NA od četrtka, 8., do nedelje 11. maja 1986 Prijava je veljavna z vplačilom cene šil. 2680,— na konto 11572 pri Posojilnici-Bank Pliberk. 8. maj 1986: 02.45 Odhod iz Pliberka preko Dobrle vasi, Železne Kaple na letališče Ljubljana-Brnik. 06.05 Polet avijona v Tivat. 07.10 Prihod v Tivatu, nato avtobusna vožnja do Budve-Bečiči. Namestitev v hotelskem naselju Bečiči na bazi polpenziona, vse sobe tuš, WC. WC. 9. in 10. maj 1986 Prosti dnevi za kopanje, sprehajanje itd. Nudimo Vam seveda tudi možnost sledečih izletov: Poldnevno vožnjo z ladjo ob Črnogorski riveri, Boka Kotorska, z ribjim piknikom (cena na osebo šil. 280,—). Celodnevni izlet z avtobusom do Ulcinja, albanska meja, povratek preko Skadarskega jezera, Virpazar (cena vožnje z kosilom šil. 300,—). 11. maj 1986: Po zajtrku odhod z avtobusom v Dubrovnik. Do odhoda avijona ob 23.00 uri prosti čas za individualni ogled Dubrovnika, kopanje na otoku Lokrum itd. Danica gostovala v Murski Soboti V petek, 18. aprila, so v Murski Soboti praznovali občinski dan prosvetnih delavcev. Kot goste je občina povabila k sodelovanju Ljudske pevke in Lacija Korpiča z Slovenske vasi v Porabju (Madžarska), mešani zbor KUD „Ady Endre“ iz Prosenjakovcev ter mešani pevski zbor SPD „Danica“ iz Št. Vida v Podjuni. Gostje s Koroške so oblikovali glavni del sporeda. Poslušalcem in navzočim so v povezavi, popestreni z diapozitivi, podali celovito in- formacijo o življenju in delovanju naše narodne skupnosti na Koroškem. Obširno so jih informirali tudi o problemih okoli dvojezičnega šolstva, kar so domačini sprejemali z velikim zanimanjem, kajti na narodnostno mešanem ozemlju v Prekmurju je pouk obvezno dvojezičen — slovenski in madžarski. Zbor sta vodila Hanzi Ke-žar in Stanko Polzer, povezavo pa je priprvil dr. Mirko Wakounig. -kovač- Rož, Podjuna, Žila 9141 DOBRLA VAS, TELEFON 0 42 36 ■ 22 19 MEDJUGORJE 1,— 4. maja od šil. 790,— 22.- 24. junija od šil. 1040,- Sarajevo — Mostar — Medjugorje — Dubrovnik — Solit — Zadar 29. maj — 1. junij vključno 3 polpenzioni šil. 2200,— Nastop učencev glasbene šole v Modestovem domu Učenci glasbene šole so v sredo, 16. aprila, v Modestovem domu uprizorili glasbeni koncert. Nastopilo je okoli 30 učenk in učencev glasbene šole Celovec, ki so z lepo in občuteno zaigranimi melodijami dokazali svoje zmogljivosti. Ravnatelj Modestovega doma, mag. Stanko Hočevar, je uvodoma pozdravil vse navzoče, posebno še starše in učitelje učencev glasbene šole. Občudovali smo, kako že tako mladi muzikantje mojstrsko zaigrajo na klavir, harmoniko, kitaro ali klarinet. Videlo se je, da to „umetnost“ dobro obvladajo. Na koncu se je prof. za glasbo, Slavko Goričar, zahva- lil učencem za nastop, staršem in učiteljem pa, da omogočajo šolanje glasbe svojim otrokom. J. P. KMETJE POZOR! Prodam novi samohodni Vogel & NOOT obračalnik (Heuwiesel) 10 PS namesto šil. 51.800,— za samo šil. 30.000,— Nadaljnje informacije tel.: 0 42 35/21 94 ČESTITAMO Tancarjeva mama iz Štebna pri Globasnici je te dni praznovala svojo 60-letnico. Iskreno čestitamo. * V Št. Jakobu je slavila svojo 65-letnico gospa Ani Woschitz, pd. Mežnarjeva mama. Iskreno čestitamo. * Grubelnik Jurij pd. Tripa-tov oče na Obirskem je te dni praznoval svojo 90-letnico. Gospodu Grubelniku za ta visoki življenjski jubilej iskreno čestitamo ter mu želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva. * Janezu Writzu iz Štebna pri Globasnici veljajo iskrene čestitke za 74-letnico. * Gospa Roza Zeichen na Kostanjah praznuje v torek svoj 60. rojstni dan. Gospe Zeichen želimo vse najbolj- še, predvsem zdravja in zadovoljstva v družinskem krogu. * Gospa Ana Jelenik iz Št. Jakoba v Rožu bo te dni praznovala svojo 80-letnico. K temu visokemu življenjskemu jubileju ji iskreno čestitamo. V Selah je ta teden praznoval svojo 60-letnico gospod Marko Oraže pd. Kvadnikov oče. Želimo mu vse najboljše, posebno zdravja in zadovoljstva. * Na Vrbi obhaja te dni 80-letnico gospa Leni Prajn. Jubilantki iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih let. * Apoloniji Schmautzer iz Štebna pri Globasnici vse najboljše za 60. rojstni dan. Dr. Zdravko Inzko v New Yorku Pretekli teden je zaključil svetnik ambasade dr. Zdravko Inzko po štirih letih službe svoje delo kot ataše za kulturo in tisk na avstrijskem veleposlaništvu v Beogradu. V tem položaju ■ je soprispeval k dobroso-' sedskim odnosom med Avstrijo in Jugoslavijo. V preteklih letih je prišlo v nizu utrjevanja in poglabljanja meddržavnih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo do vrste državniških obiskov. Tako sta obiskala Jugoslavijo državni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger in zvezni kancler dr. Fred Si- nowatz, Avstrijo pa državni predsenik Mika Špiljak in predsednica jugoslovanske vlade Milka Planinc. Zdravko Inzko je maturiral na Slovenski gimnaziji. Po končanem študiju na pravni fakulteti v Gradcu in Diplomatski akademiji na Dunaju je služboval kot u-radnik Združenih narodov v ljudski republiki Mongoliji in na Sri Lanki v Aziji. Po sedmih letih delovanja v okviru razvojnega programa Združenih narodov je napravil predvidene izpite in bil sprejet v zunanje ministrstvo na Dunaju, kjer je deloval v vzhodnem oddelku politične sekcije. Bil je v Madridu tudi član avstrijske delegacije pri konferenci za varnost in sodelovanje v Evropi. Te dni pa je nastopil dr. Zdravko Inzko svoj« novo službeno mesto kot svetnik ambasade pri stalnem predstavništvu Avstrije pri Združenih narodih v New Yorku. Uredništvo NT želi dr. Zdravku Inzku uspešno opravljanje nove, odgovorne službe! MINIMUNDUS — mali svet ob Vrbskem jezeru — bo v soboto, 26. aprila 1986, zopet odprl svoja vrata. Toletne posebnosti, to se pravi nova poslopja so: muzej Imperial, brazilska katedrala, klošter v Studenic!, katerega je ustanovil pred točno 800 leti srbski kralj Nemanja, mlin v Retzu, železnica v Badnu, s katero se je svojčas vozil tudi cesar Franc Jožef k mestni železniški postaji Hietzing. Tudi to železniško postajo je uspelo marljivim delavcem Minimundusa letos dokončati. Poleg tega je še UNO-city v delu. Kot je dejal poslovodja Minimundusa dr. Kleindienst, na Koroškem že skoraj ni več šole, ki ne bi sodelovala s projektiranjem raznih poslopij z „Malim svetom ob Vrbskem jezeru“. Lani si je ogledalo zanimivosti Minimundusa okrog 432.000 ljudi iz 34 držav, čisti dobiček iz vstopnine pa gre vsako leto v korist avstrijskega društva „Rešite otroka“ in je namenjen socialnim potrebam revnih otrok. Reportaža Mladinski zbor iz Šmihela, katerega vodi Albert Krajger „Danes je dan, ki ga dal je Gospod ... je v pozdrav zapel otroški zbor iz Škocij* na. In res je bila minula nedelja prazniču dan za neštete mlade pevce in ljubitelj« duhovnih pesmi. Okoli 500 ljudi se je zbralo v lepi in pro Storni farni cerkvi v Škocijanu, ki je dah primerno ozračje za to tako odlično uspo lo srečanje mladinskih zborov. Mogočna manifestacija mladinskih zborov v Škocijanu Mladinski zbor „Mlada Podjuna“ iz Pliberka je navdušila številno publiko Škocijanski župnik mag. Mirko Isop je s podobnimi besedami kot škocijanski otroški zbor pozdravil številne poslušalce, ki so do zadnjega kotička napolnili prostorno farno cerkev in zaželel prireditvi lep potek. V imenu KKZ je pozdravila otroke, njih starše in poslušalce Irena Brežjak. V svojem na-• govoru je poudarila, da je vsaka lepota okoli nas brez poglabljanja — praznota. „Zato je namen današnjega srečanja, da nas vabi vsebina pesmi k razmišljanju, k prebujanju,“ je še povedala odbornica KKZ in zaželela mladini mnogo uspehov. Obširen popoldanski spored, pri katerem je sodelovalo 13 skupin, ie otvorila pihalna skupina iz Šmihela, ki jo vodi Julijan Burdzi. Njemu so sledili: otroški zbor iz Škocijana (Helka Mlinar), dekliški zbor iz Provincialnega doma v Celovcu (s. Ambrozija Potočnik), mladinski zbor KPD Šmihel (Albert Krajger), pevski zbor iz Mladinskega doma SŠD v Celovcu (Anica Baša), mladinski zbor „Mlada Podjuna“ iz Pliberka (Bernardka Cvelf — Pe-pej Krop), dekliški zbor Gospodinjske šole Št. Rupert (s. Dominika Roblek), dekliški zbor Slomškovega doma v Celovcu (Ivanka Lipar), otroški mladinski zbor iz St. Lipša (Pepca Weiss), skupina „Veritas“ Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu (Jožko Kovačič), mladinski zbor SPD „Danica“ iz Št. Primoža (Sonja Marko), pevsko-instrumentalna_ skupina KPD „Drava“ iz Žvabeka (Rozina Katz) in mešani mladinski zbor Zvezne gimnazije za Slovence (Jožko Kovačič). Lepo in ubrano in obenem navdušeno kot to znajo le otroci, je vsak zbor zapel dve do tri pesmi Bogu v čast, poslušalcem pa v veselje. To srečanje mladinskih zborov ni bilo nekakšno tekmovanje, ampak pravo srečanje med posameznimi zbori, ki so se med seboj harmonično ujemali. Poslušanje teh otroških in mladinskih zborov je bilo pravo doživetje. Saj pesem, ki privre iz otroških grl, je gotovo najlepša. Za to priliko je KKZ izdala zbirko duhovnih pesmi, ki jih je priredil prof. Jožko Kovačič. Ker je cerkev najbolj primeren kraj za takšne koncerte, so si prireditelji namenoma izbrali cerkev za to versko-kulturno prireditev. Pa tudi zato, ker je že veliko mladinskih zborov aktivno vključenih v cerkveno petje. Naj bi bil takšen koncert tudi spodbuda za druge skupine. Iz verskih in kulturnih vidikov je to veliko delo, ki ga opravljajo naši zborovodje. Tudi se v teh pevskih zborih prakticira sožitje med slovenskimi in nemškimi mladinci. Vezni tekst, katerega je na- pisala Mili Hrobath, je bra1 Tonči Rosehzopf. Med številnimi gosti, ki sc se udeležili sračanja, smo vi' deli tudi podpredsednik^ NSKS dipl. trg. Janka Uranka in Valentino Kušej, ravnatelja Slovenske gimnazije dr. Regi' nalda Vospernika, predsednika in podpredsednika Slovenske zadružne zveze Miha Antoniča in inž. Fridlna Kapuna, mnogo zborovodij, predvseh1 pa veliko duhovščine. S pesmijo „O Marija, bodi zdrava ... “, ki so jo skupno zapeli vsi zbori in občinstvo ob spremljavi godbe, pa je mogočno izzvenela ta lepa ia bogata versko-kulturna prireditev — srečanje mladinskil1 zborov. j p. STRAN Q ČETRTEK, C7 24. aprila 1986 Reportaža Sonetni venec v Prešernovi hiši Vrba na Gorenjskem v soboto, 19. aprila, pozno popoldne. Pred prvo hišo na vasi, pred Prešernovo rojstno hišo se tre vse polno ljudi: slavisti, profesorji, prevajalci, slikarji, predstavniki družbenih in kulturnih organizacij, založb in moji poklicni kolegi. Prišli so, da bi bili priče predstavitve slovensko-nemške in slovensko-esperantske izdaje Prešernovega Sonetnega venca, ki ju je založila in izdala Mohorjeva založba v Celovcu. Od leve: dr. Paternu, dr. Logar, inž. Kattnig, recitatorka, dr. Šumi, Valentin Oman in dr. Olof Razumljivo, da je v veliki hiši Prešernove domačije za vse bilo premalo prostora, a vzdušja in atmosfere to sploh ni duši-' lo. Predsednik Kulturne skupnosti Jesenice, ki je bila sopri-reditelj tega kulturnega dogodka v Vrbi, je vse navzoče prav prisrčno pozdravil in poudaril njegovo simboliko: najstarejša slovenska založba predstavlja v Prešernovi rojstni hiši prevoda Sonetnega venca. To je doprinos našega pesniškega velikana k medsebojnemu zbliža-nju. Ravnatelj Mohorjeve založbe dipl. inž. Franc Kattnig je dejal, da Vrba odpira pot v vse večje sodelovanje in da je ta dan za založbo prazničen dan tudi zato, ker po dolgih desetletjih prvič predstavlja v Slove-nij. Zatem sta spregovorili dve kapaciteti slovenskega kulturnega življenja: dr. Boris Paternu in dr. Nace Šumi: prvi o prevodih in vlogi Sonetnega venca in drugi o umetniku Omanu ter njegovih delih. Dr. Paternu je pozdravil dejstvo, da sta dve tako pomembni knjigi predstavljeni pod Prešernovo streho, kajti tu je najgloblje poreklo njegovega duha in jezika in ker Prešeren kot zdrav Gorenjec ni kaj prida dal na zunanji blišč. Dr. Nace Šumi je spregovoril o Omanovem umetniškem doprinosu v prevodih in je dejal, da je umetnik s temi podobami legitimiral slovensko besedo kot zgodovinsko enoto, obenem pa ji daje občutnost in nostalgično pozornost. Člani Linhartovega gledališča iz Radovljice so brali Sonetni venec v izvirniku in v prevodih. Med gosti, ki So se udeležili predstavitve obeh prevodov, so bili tudi dr. Pavle Apovnik, predsednik SPZ Tomaž Ogris in predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Osterman. Navdušenje in veselje nad izidom obeh prevodov ter predstavitvijo v Vrbi sta bila pristno in izvirno domača, kot je to vas Vrba sama. Franc Wakounig Slika zgoraj: Irena Brežjak je povezovala spored slika spodaj: Otroški mladinski zbor iz Št. Lipša — vodi ga Pepca Weiß Koroška vigred je prerasla meje Koroška vigred/kärntner friihling, oz. festival avstrijske literature, kot stoji v informacijah literarne kavarne, se je spet začela. Čeprav se ne drži točno koledarskih formalnosti, je vendarle že petič prišla v deželo — in z njo vonj svojstvene, nevsakdanje, samorastniške literarne dejavnosti in doživeto-sti. V sredo, 16. aprila, je južno-tirolski pesnik Gerhard Kotier bral svoje nemške, italijanske in južnotirolsko-narečne verze, pesmi in rime. Ta pesnik je odprl pogled na besedno ustvarjanje v deželi ob Eisack in Etsch ali južno od Brennerja, ustvarjanje, ki se sploh ne gliha s segregacijsko mentaliteto ši-cenfarajnov in s podobo čvrstih in strumnih buršev. Osvežujoče in kritično hkrati je Jürgen E. Rottensteiner iz Gradca, obenem je šef založbe z imenom „Risiko“, stopil oz. „planil“ v to koroško vigred. Poleg njega je med drugim tudi Gösta Maier predstavil svojo pot založniške samostojnosti in svobode. V četrtek, 17. aprila, spet v Mohorjevi knjigarni so iz svojih del brali Gert Jonke, Krista Krumbiegel, Hans Jörg Zauner, Peter Seifet in Martin Krusche. Tudi tokrat zelo dober obisk — dobro obiskane so doslej v bistvu vse prireditve letošnje koroške vigredi. Del Vedernjak, centralna oseba vigredi, na kratko predstavi sodelujoče in takoj preide na preostali del vigredi. Ta del pa je kar zajeten. Preveč zajetno so ta večer zajemali nekateri iz piskrčka svojih elaboratov. Vigred naj bo viharna, burna, živahna, puhteča in prekipevajoča. Jesenska solzavost in eksistencialistično jamranje pa vigredi res ne pristoja najbolje. Gert Jonke je bral iz svoje knjige „Die erste Reise zum unerforschten Grund des stillen Horizonts“ in pritegnil pozornost poslušalcev. Naj ne bo neomenjeno, da je med poslušalci bil tudi Stefan Knafl, namestnik deželnega glavarja. Zagotovo je bil eden od redkih politikov, ki so obiskali vigred, pa čeprav samo koroško literarno. -wafra Kultura Dne 7. marca je praznoval „naš dohtar“ svoj 75. rojstni dan. „Kočna“ mu je na prireditvi v okviru Rožanskega izobražvelnega tedna pri Adamu v Svečah izročila kot zvestemu članu tri srebrne rože (trikrat 25 let!) in mu zaželela še veliko zdravja in življenjskega veselja. Ad multos annos! no, kjer so jih zaprli. Zasliševal jih je sam šef policije — Hacin. Obstajala je velika nevarnost, da jih pošljejo vse nazaj na Koroško, v Ostmarko. Sam ljubljanski škof Rožman jih je rešil iz zapora. Korošci so bili pri njem večkrat povabljeni na južino. Šel jim je na roko, kjerkoli in kadarkoli je le mogel. Dr. Stanko Jelen ima ško- ženska je jokala in vpila, se spominja še danes dr. Jelen. Oba brata Jelena so hoteli postaviti tudi pred Freislerjev Volksgericht. Potem pa ju je na srečo sodil Son-dergericht: vsak je dobil 10 let prisilnega dela. Spet so gnali zvezane obsojence na celovško železniško postajo. Preko Maribora in Gradca je pot šla na Dunaj v poli- Dr, Stanko Jelen — 75 leti | Dr. Jelen se je rodil 7. 3. 1911 v Zgornjih Libučah pri Volinu. Je torej pristen Podjunčan. Oče je bil srednje velik kmet. Stanko je bil 4. izmed sedmih otrok. Najprej je obiskoval domačo dvorazredno ljudsko šolo. Po šoli je delal doma in pomagal povsod. Prijel je tudi v soseščini za vsako delo, da je zraven še kako malenkost zaslužil. Vedno pa je mislil še na šolo. Nekoč jo je hotel od doma .pobrisati1, a ga je pri tem zasačil starejši brat Franc. Potlej pa je dobil priprošnjike za študij: to sta bila tedanji pliberški kaplan dr. Zeichen in študent Igerc. Pripravljala sta ga za gimnazijo, in sicer v latinščini in nemščini, ki je slovenskega fanta še dolgo ,martra-la‘. Nato pa je napravil v Celovcu kot 17 leten fant izpit za četrti razred. V šolskem letu 1929—30 je stanoval pri dekanu Koširju na Žihpoljah. V naslednjih letih je pa bil do mature (1935) v Marijanišču. Njegovi sošolci so bili: dekan Kristo Srienc, prelat dr. Hornböck, prošt Fr. Brumnik, župnika Andrej Karicelj in Kanauf. Po maturi je šel študirat medicino v Innsbruck. Tam so bili v koloniji Slovencev: brat dr. Tone Jelen, dr. Markitz, dr. Mirt in dr. Franci Zwitter, dekan Srienc in dr. J. Hornböck. Do absolutorija (10 semestrov) je šlo vse gladko. Ko pa bi moral delati Stanko Jelen 1. in 2. rigoroz, je bila vigredi 1939 že komisija: zastopnika NS-Studentenbunda (Dr. Bergmann in Dr. Krejči) sta zahtevala od kandidatov, naj pristopijo k tej organizaciji. Pogoj: „Bekenntnis zum Deutschtum“ Stanko odgovori: „Das kann ich nicht, ich bin Slowene!“ „Dann hast du keinen Zutritt zu den Prüfungen!“ Isto je bilo pri bratu Toneju. V počitnicah leta 1939, ko je ob začetku septembra Hitler napadel Poljsko, so vzeli Stanko, Tone in Rudi Čik — vsi študentje-doma-čini — kose na ramo in so jo popihali čez bližnjo mejo v Jugoslavijo. Tam so jih aretirali ter ,eskor-tirali' v Maribor in nato v Ljublja- fa Rožmana v najboljšem spominu. — Ker je bila v Ljubljani tedaj le predklinična medicina, je bil prisiljen iti v Beograd, da opravi rigoroze. Tam pa je študent Jelen moral gladovati, ker ni dobil nobene podpore. Tudi na univerzo so ga sprejeli šele po posredovanju visokega politika. Nastali so problemi, ker se je Korošec moral na hitro naučiti srbohrvaškega jezika in cirilice. To vse pa se je zgodilo študentu, ki je stal v Innsbrucku že tik pred koncem medicinskega študija: ker ni bil pripravljen zatajiti svojega pokolenja, ker je hotel ostati Slovenec! Tri tedne pred tisto cvetno nedeljo 1941 je Jelen v Beogradu srečno končal študije medicine. Na cvetno nedeljo 1941, ko so Nemci napadli Jugoslavijo in hudo bombardirali Beograd, je imel novopečeni doktor srečo: nobena bomba ga ni poškodovala. Prepričan je, „da je polovica življenja sama sreča.“ Njegova bridka Odiseja se je nadaljevala. Preko Omladenovca je prispel v Sarajevo in nato spet nazaj v Beograd. S pomočjo italijanskega konzulata se je prebil do italijanskega Karlovca in od tam v italijansko Ljubljano. Tu mu je pomagal Zil-jan dr. Julij Felahar. 16 mesecev se je Specializiral na ljubljanski kliniki pri ginekologou dr. Juriju Zalokarju. 2. februarja 1943 so ga Italijani zaprli v šentpetrškem zaporu. Potlej so ga spravili Italijani v Šiški skozi žico (mejo) in prišel je v nemški zapor v Kranju, kjer so ga stražili Hočevarji (= gestapovci). Iz Kranja je prišel „v spremstvu“ v Celovec (v 2. nadstropje na sodniji). Tam je bil zaprt tudi že njegov brat Tone, ki so ga privlekli iz Gonarsa v Italiji, ujeli pa so ga biii v Ljubljani. Dr. Jelen je prišel v isto celico, v kateri je bil že na smrt obsojeni zvezani Selan (s Šajde), Urh Kelih. Še zadnje dni je upal: „To ja če more biti!“ Preden so selske žrtve odpeljali na Dunaj k obglavljenju, so še zadnji večer prepevali slovenske pesmi. Le ena cijski zapor, kjer so jih dunajske straže nesramno suvale in butale s puškinimi kopiti. Z Dunaja so jih peljali skozi Salzburg v Chiemsee na Bavarskem. V Bernau-u so rezali šoto do jeseni 1944. Dr. Jelen je tehtal le še 48 kg. Nato je prišel še k skupini, ki je opravljala težaško delo: menjali so železniške pragove. V bližini Donauwörtha (v Keisheimu) je doživel konec vojne: prišli so Amerikanci in jih rešili. Od tu je šel dr. Jelen peš proti severu, ker je vedel, da so na Hes-selbergu njegovi domačini izseljenci. Usoda je hotela, da je tam srečal najprej mlado dekle, Drago Kraut, v katero se je zdaj na mah močno zaljubil, čeprav jo je že prej poznal kot deklico. A šele v tem trenutku je bog Amor sprožil svoje puščice v njuna srca. Leta 1946 — maja — je postala njegova žena! V juniju 1945 so se pripeljali slovenski izseljenci v Beljak, odkoder so jih nameravali Angleži poslati spet nazaj v Nemčijo. Ko so to zvedeli, so izseljenci zapustili hitro vagone. Tako žalosten je bil (uradni) sprejem na Koroškem. Bridkega in krivičnega izseljenstva je bil po „treh letih, treh mesecih in treh dneh“ konec. Dr. Jelen se je zaradi nastavitve obrnil takoj (še julija 1945) na zdravniško zbornico v Celovcu. Predsednik dr. Rainer mu je ponudil BrOckl/Mostič ali Bistrico v Rožu. Kolega dr. Markitz mu je svetoval, naj se poteguje za Bistrico, za kar se je potem res odločil. Dne 1. oktobra 1945 je prišel dr. Stanko Jelen na Bistrico. Tedanji župan Karl Blatnig mu je priskrbel stanovanje pri Lederwaschovih na Bistrici, ker je imel tedaj še ,Medizinalrat1 Dr. Klimbacher svojo prakso v poslopju Dr. Jungferja (Beamtenhaus). V pozni jeseni 1945 pokliče Klimbacher Jelena k sebi in mu razodene: „Ich werde gehen!“ Bil je že zadosti star in šel v penzijo v Krivo Vrbo, kjer si je zgradil vilo. Dr. Jelen se je preselil v njegovo stanovanje in pre- vzel njegovo prakso. Maja 1946 se je poročil z domačinko Drago z Bistrice pri Pliberku. Leta 1948 je prišla tudi gospa Dora za gospodinjo, ker je Draga pomagala možu v ordinaciji. Dr. Jelen se je vsem občanom hitro priljubil: slovensko- in nemško-govorečim. To povejo že nazivi „Naš dohtar“ ali „Jalän“ je rekel, pravi, me je poslal v bolnico itn. Vsi so mu zaupali! Bil je uspešen, pogumen dohtar ter dober diagnostik. Nekaj let nam je popravljal tudi zobe. Rad je zahajal in še zahaja me preproste ljudi in se z njimi razgovarja in večkrat tudi kako originalno pove. Nanj boste nas vedno spominjala „Jelenbahn“! Iz Mač v Zgornje Kraje in pa „Jelenov križ“ na Binah. Dne 18. decembra 1972 je dobil od koroške zdravniške zbornice naslov „Medizinalrat“. Najhujši udarec za našega dohtarja Jelena je bila prezgodnja smrt žene Drage aprila 1974. Z rajno Drago sta se tako izvrstno razumela. Vsi jo imamo še v najlepšem spominu! Do svoje penzije je bil dr. Jelen tudi zadnji okrajni zdravnik — Sprengelarzt — na Bistrici v Rožu. Dne 31. marca 1978 se je drugič oženil: gospa Dora — sestra rajne Drage — skrbi zdaj zanj ter za nečake in vnuke. 27. avgusta 1982 je našemu dohtarju podelil za uspešno, vestno in skrbno ter globokim sočutjem do trpečega sočloveka opravljeno življenjsko delo kot zdravnik, koroški deželni glavar L. Wagner „das Große Goldene Ehrenzeichen des Landes Kärnten“. Čestitamo! Valeas! fe RAZPIS 16. ZAMEJSKEGA FESTIVALA DOMAČE GLASBE S. K. P. D. „F. B. SEDEJ“ in Ansambel „LOJZE HLEDE“ razpisujeta 16. ZAMEJSKI FESTIVAL DOMAČE GLASBE, ki bo v Štever-janu 5. in 6. julija 1986 Organizator prevzame stroške za kosilo, večerjo in prenočišče nastopajočih. Za ansamble veljajo naslednji pogoji: Na festival se lahko prijavijo vsi slovenski ansambli, ki gojijo slovensko narodno zabavno glasbo. Skladbi, ki ju bodo izvajali ansambli, morata biti izvirni ter prvič izvedeni na festivalu v Števerjanu. V prijavi morajo biti navedeni naslednji podatki: Ime, pri- imek, datum rojstva, sedanje bivališče vodje in članov ansambla. V dvojezičnem vzorcu, ki se prilaga, pa morajo biti navedeni še naslednji podatki. Ime in priimek, kraj rojstva, datum rojstva ter sedanje bivališče članov ansambla. Podatki morajo biti čitljivi in točni. Kultura Izšla je študija Alberta F. Reiterja „Doktor in kmet“ Založba Drava je te dni izdala skupno s Slovenskim znanstvenim inštitutom 11. knjigo iz serije disertacij in razprav, namreč študijo Alberta F. Reitererja pod naslovom „Doktor in kmet“. Študija ima dva dela: prvi del je teoretično razpravljanje o etničnosti, drugi del knjige pa prikaže socialno strukturo koroškega dvojezičnega ozemlja. Ta del temelji na podatkih ljudskega štetja iz leta 1981. Namen študije pa je, prispevati k sociološki analizi koroškega konflikta in seveda k njegovi rešitvi. Omenjeno študijo sta pretekli torek, 15. aprila, reprezenti-rala na tiskovni konferenci pri Joklnu Peter Wieser od založbe Drave in dr. Avguštin Malle od Slovenskega znanstvenega inštituta skupno z avtorjem Albertom F. Reitererjem, ki je Korošec. Avtor je doslej delal na projektnem področju in v založništvu. Izdal je že več publikacij o etničnih manjšinah in o razvojni teoriji in politiki. Spreminjajoča se struktura in asimilacija koroških Slovencev ni posledica naravnega procesa, ampak je rezultat političnega pritiska, tako Reite-rer, ki je na tiskovni konferenci sam predstavil svojo študijo. Prav gonja FPÖ in KHD proti skupni šoli in zahteva po ge- toizaciji je za njega dokaz, da ni naravne asimilacije. Socialna dinamika koroških Slovencev pa zgleda tako, da je v zadnjih letih opaziti proces, ko Slovenci močno napredujejo tako na izobraževalnem kot tudi na gospodarskem in na socialnem področju. Zakaj pa je ta razvoj postal na Koroškem problematičen, zato Rei- terer ne vidi vzroka v zasedanju zahtevnejših delovnih mest, ampak enostavno v tem, da se koroški Slovenci vse premalo zavedajo svoje identitete. Z druge strani pa je tako, da so nemškonacionalne sile zastopane v vseh koroških strankah. Večina, ki pa ni nacionalna, pa misli, da se mora ozirati na te sile, ki očitno še nikakor niso prebolele preteklosti. Kot rečeno, po teoriji Reitererja ni naravne asimilacije, do asimilacije neke manjšine lahko le pride, če je dan političen oziroma družbeni pritisk. Političen pritisk pa je tudi to, če večinski narod ni pripravljen, da bi se naučil jezik tistega, ki je v manjšini. Poleg tega je Reite-rer še dejal, da je že nekaj posebnega, če vidijo nemškonacionalne sile dvojezičnost kot nekaj, kar lahko škoduje našim otrokom. Glede pravice staršev (Elternrecht) pa je jasno ugotovil, da se ta po zakonu nanaša le na versko- in svetovnonazorsko-, nikakor pa na jezikovno vzgojo otrok. Celoten problem pa ni le koroški, ampak avstrijski. Zanimivo pri vsem tem pa je dejstvo, da pri manjšinskem vprašanju kažejo vse ostale zvezne dežele Avstrije le drugačno — vse bolj pozitivno stališče — kot Koroška sama. sti-h Zadnja Mauthejeva knjiga: „Demnächst“ Osmega julija lani so zdravniki dunajskemu mestnemu svetniku, žurnalistu in pisatelju doktorju Jörgu Mautheju povedali, da gre njegovo življenje zaradi raka proti koncu. Po tej vesti in s to zavestjo je Mauthe šel, da bi napisal svojo zadnjo knjigo, ki se prične s stavkom iz dnevnika: „Demnächst werde ich sterben.“ Zadnji stavek v knjigi pa se glasi: „Und Mauthe, wer immer das war, begibt sich ans Sterben.“ Medtem je Jörg Mauthe umrl, in knjiga, o kateri pišem, je že izšla v drugi nakladi. Mauthejev „testament“ je izšel v založbi „Editon Atelier“ v sodelovanju mesečnika Wiener Journal, katerega izdajatelj je bil Mauthe, in založbe Herold. „Demnächst“ je dnevnik človeka, ki ga je rak neusmiljeno obsodil na smrt, ki pa zaradi tega še dolgo ne vrže peresa v koš. Mauthe je zapisal svoja razmišljanja, ideje in perspektive in v knjigi celo sledi poltične-mu procesu med dunajsko SPÖ in ÖVP, ki sta se v času Mauthejeve agonije pogajale o vprašanju tesnejšega sodelovanja. Drugi kraj dejanja je grad Mollenburg v južnem Wald-viertlu, ki ga je Mauthe leta Peter Handke nagrajen Za svoj literarni opus, posebno pa za dela v zvezi s Salzburgom, je dobil pisatelj Peter Handke Literarno nagrado kulturnega fonda mesta Salzburg, ki je dotirana s sedemdeset tisoč šilingov. Nagrado so Handkeju dodelili žiranti Klaus Gmeiner, Alois Haslinger, Heinz Klier in Karin Kathrein. Peter Handke živi zdaj že sedem let v Salzburgu, kjer obiskuje njegova hčerka Amina gimnazijo. V svojih delih „Der Chinese des Schmerzes“ in v „Die Lehre der Saint Victoire“ se je bavil z okolico mesta. Pisatelju in prevajalcu Petru Handkeju iskreno čestitamo! 1974 s sinovi kupil in obnovil. V svojo osebno življenjsko poročilo je Jörg Mau-thne vdelal zgodbo gospoda Jacopa de Strade, lika iz šestnajstega stoletja, ki je pisatelja spremljal skozi celo življenje. Jörg Mauthe: Demnächst oder Der Stein des Sisy-phos; proza; Editon Atelier, Wien 1986; vezano; 231 strani; 280 šilingov. Nova knjiga Thomasa Bernhardta: „Einfach kompliziert“ Novo gledališko igro z naslovom „Einfach kompliziert“ je napisal Thomas Bernhard. Igra je že doživela premiero in je izšla kot knjiga v založbi Suhrkamp. Igra „Einfach kompliziert“ je posvečena velikemu igralcu Bernhardovih odrskih likov, Bernhardu Minettiju, ki je vsekakor tudi junak nove igre avstrijskega pisatelja. Dvainosemdesetletni mož živi osamljen v nekem prostoru, v katerem ni ničesar, kar bi mu življenje olajšalo. Telefon je odjavljen, na pisma ne odgovarja več, edini stik do sveta je devetletno dekle, ki mu enkrat na teden prinese mleko, ki ga sploh ne mara in ga kupuje samo zato, da vidi deklico. V teku igre se razvozlja, da je starec znan igralec, ki je študiral na najboljših univerzah. Zdaj se še dvakrat na mesec krona za Richarda Tretjega, ker je to vlogo vedno najbolj ljubil. V teku večera pa postane tudi jasno, da je vloga v „Einfach kompliziert“ njegova življenjska vloga. Thomas Bernhard: Einfach kompliziert; igra; Suhrkamp Verlag, Bibliothek Suhrkamp, Band 910, Frankfurt am Main, 1986; vezano; 72 strani; 100 šilingov. Radio/televizija STRAN h o ČETRTEK,--------------------------------------- I Z 24. aprila 1986 STRAN ^ q ČETRTEK, ----------------------------------------IO 24. aprila 1986 Radio/televizija 1. SPORED Petek, 25. aprila: 9.00 Poročila — 9.05 Urad, urad — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Smrtno nevarni zaliv Louisiane — 12.10 Tuzemski re-port — 13.10 Poročila — 16.00 Song Contest 1986 — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Niklaas — 17.30 Levo od pingvinov — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Derrick — 21.20 To so bili časi — 22.05 „Umetnine“ — 0.40 Poročila Sobota, 26. aprila: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Inšpektor Clouseau — 12.10 Nočni studio — 13.15 Poročila — 14.30 Turist — 15.55 Stvarstvo — tretji dan — 16.00 Nils Hologersson — 16.25 Obiskovalci — 16.55 Mini- ZiB — 17.05 Gradbišče — 17.30 Mr. Merlin —- 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Dunaj in njegova glasba — 18.50 Vprašanja kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport — 20.15 So še leskovke — 21.20 Kraj storjenega dejanja — 22.50 Hans Dieter Hübsch — 23.50 Zahodno od Santa Fe — 0.15 Poročila Nedelja, 27. aprila: 11.00 Tiskovna ura — 12.00 Orientacije — 14.15 Grof z železno pestjo — 16.00 Song Contest 1986 — 16.30 Tao Tao — 16.55 Ena, dva aii tri — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Argumenti — 22.00 Mladostna ljubezen — 23.10 Nočni studio — 0.15 Poro- Ponedeljek, 28. aprila: 9.00 Poročila — 9.05 Urad, urad — 9.30 Pogled v lonček — 10.00 | Šolske TV — 10.30 Argumenti — 12.20 Poročila — 12.25 Šport — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Calimero — 17.30 Heidi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Ceste San Frančiška — 22.05 Vojna bombnikov — 22.50 Poročila Torek, 29. aprila: 9.00 Poročila — 9.05 Urad, urad — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Avstrija II — 12.05 Šport v ponedeljek — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Čebelica Maja — 17.30 Tudi šala mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 izbrana družba ali množična izobrazba — 21.15 Dallas — 22.00 Slike v zrcalu —- 22.45 Galerija — 23.15 Številka šest — 0.05 Poročila Sreda, 30. aprila: 9.00 Poročila — 9.05 Urad, urad —- 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Turist — 11.55 Secret Squirrel — 12.10 Bodočnost izobrazbe — 13.00 Poročila — 16.30 Lutkovna predstava — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Veverica Pušel — 17.30 Kamen Marka Pola — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — i 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Upor na Bounty — 22.30 Point Blank — 0.00 Poročila Četrtek, 1. maja: 11.00 Konfrontacije in srečanja — 14.30 Kaj se je zgodilo na gradu Wildberg — 16.05 Risanka — 16.30 Zlata flavta — 18.05 I Sto mojstrovin —- 18.15 Z očmi ; živali — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Kot življenje igra — 21.15 Mladostna ljubezen — 22.30 S pisalne mize — 22.45 Prizorišča literature — 23.45 Poročila čila 1. SPORED Nedelja, 27. aprila: 8.55 Poročila — 9.00 Živ žav — 9.50 Merlin — 10.15 Večni klic — 11.20 Pesem soncu in človeku — 12.10 Odbojka — 15.05 Poročila — 15.10 Večer slovenske narodnozabavne glasbe na Bledu — 15.45 Nikola Tesla — 16.45 Mozaik kratkega filma — 17.10 Veselo gostovanje — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.00 Dosje — 21.10 Tito — beseda in slika neke dobe — 22.05 Športni pregled — 22.50 Poročila Ponedeljek, 28. aprila: 9.00 Zrcalo tedna — 9.20 Čudež življenja — 14.10 Hokej — 16.05 TV mozaik — 17.20 Poročila — 17.25 Moj dedek je bil partizan — 17.45 Na črko, na črko — 18.15 Videogodba — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.05 Vihre vojne — 21.00 Omizje: Razvoj tudi z manj kilovati? — 23.00 Poročila Torek, 29. aprila: 9.00 Pred izbiro poklica — 9.30 Človekovo telo — 9.55 Kadar glasba spremlja — 16.05 TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.45 Ex libris M&M — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.05 Čas osamljenosti — 21.40 Spartak — 23.10. TVD Sreda, 30. aprila: 9.00 Kriza — 10.10 Naselbinska kultura na Slovenskem — 15.40 TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 Regrat Lučka — 17.50 Ko se korenin zavemo: Veš, poet, svoj dolg — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.00 Pozdrav prazniku — 20.35 Film tedna: Nedelja na deželi —- 21.55 TVD — 22.10 Rudarska družina — pet bratov Četrtek, 1. maja: 8.55 Poročila — 9.00_ Prvomaj-! ska budnica — 9.30 Živ žav — 10.20 Pesem in mladost — 11.20 Vranec — 13.15 Poročila — 13.20 Rezerviran čas — 14.20 Poročila — 14.25 Slovenske ljudske pravljice — 14.40 Čirule-čaruie — 14.45 Slovenska ljudska glasbila in godci — 15.00 Dokumentarna oddaja — 15.50 Primorska poje 85 — 16.20 Tito od blizu — 17.10 Sedem nevest za sedem bratov — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.05 Oppermannovi — 21.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.15 Halo taksi — 23.00 Poročila Petek, 2. maja: 9.00 Poročila — 9.05 Zvezdica zaspanka — 10.15 Maček muri — 11.05 Divje in lepe — 12.30 Poročila — 12.35 Rezerviran čas — 14.45 Beli delfin — 15.00 Merlin — 15.25 Zagorski blues — 16.10 Poročila — 16.15 Naša pesem — Maribor 86 — 16.45 Tito od blizu — 17.15 Južnjak — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.00 Avtomanija — 20.30 Bergerac — 21.30 idealni par — 23.20 Poročila Sobota, 3. maja: 8.00 Poročila — 8.05 Moj dedek je bil partizan — 8.25 Na črko, na črko — 8.55 Regrat Lučka — 9.10 Slovenske ljudske pravljice — 9.25 Ex libris M&M — 10.25 Naša pesem — Maribor 84 — 10.55 Slovenski ljudski plesi: Primorska — 11.25 Na poti v inovacijsko družbo — 11.55 Avtomanija — 12.20 Poročila — 15.55 Poročila — 16.00 Bustrov svet — 17.25 Tito od blizu — 18.25 Na zvezi — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.15 Cerro Torre — 20.55 Izbor popevke Evrovizije — 23.45 Poročila NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, ViktringerFting 26,9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. 2. SPORED Petek, 25. aprila: 16.25 Poldark — 17.15 Zmenek med človekom in živaljo — 18.00 Tedenski pregled — 18.30 One-din linija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Skrivnostni mladenič ali uganka Štalenske gore — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žur-nal — 21.45 Šport — 22.15 Krik preganjanih — 0.00 Poročila Sobota, 26. aprila: f 12.55 Šport — 15.30 Kompjuter-ski tečaj — 16.00 Kdo me hoče? — 16.15 Mačke — 16.25 Šport — 19.00 The concert that counts — 21.20 Trailer — 21.50 Šport Nedelja, 27. aprila: 9.00 Poročila — 9.05 Rožnato rdeči panter — 9.30 Attila Hörbiger — 10.20 Sto mojstrovin — 10.30 Tschaikowski — 14.15 Športni popoldan — 16.55 Narodna glasba Avstrije — 17.40 David Bowie — 18.30 Brez nagobčnika —- 19.25 Novo v kinu — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ljudsekga odvetnika — 20.15 Nekoč junak — 22.05 Dinastija — 22.50 Šport — 23.10 Pionirji turističnega prometa — 0.10 Poročila Ponedeljek, 28. aprila: 15.55 Šport — 18.30 Lipova ce- sta — 19.00 Risanka — 19.30 Čas v sliki — 20.15 100 karat — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šiling — 22.05 Le Bal — 0.00 Poročila Torek, 29. aprila: 17.00 Šolska TV — 17.30 Orientacije — 18.00 Policijska inšpekcija 1 — 18.30 Onedin linija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Rdečo-belo-rdeči kviz — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Club 2 — nato poročila Sreda, 30. aprila: 17.00 Vedno ta televizija... — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Človek in žival — 18.30 Naša majhna farma — 19.15 Woody Woodpecker — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Domovina in prirojena pamet — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Dokumentacija — 22.30 Šport — 23.15 Zahodno od Santa Fe — 23.40 Poročila Četrtek, 1. maja: 9.00 Poročila — 9.05 Rožnato rdeči panter — 9.30 Adolf Kol-ping — 11.05 Žalujoči bogovi trpijo zaradi nesmrtnosti — 14.00 Simon Boccanegra (opera) — 16.40 Športni popoldan — 17.40 Karolina pleše — 19.25 Dragocenosti Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Goldfinger — 22.05 Film special — 22.30 Mož in žena — 0.10 Poročila • Sele TEČAJ ZA OBREZOVANJE !N CEPLJENJE SADNEGA DREVESA Prireditelj: KPD „Planina“ v Selah in Kmečka zveza Čas: v soboto, 26. aprila 1986, ob 8.00 uri Kraj: pri Kuhlnu, Sele-Borovnica • Št. Primož OBČNI ZBOR „PODJUNSKI RIBIŠKI KLUB“ Kraj: kulturni dom Čas: v nedeljo, 27. aprila 1986, ob 20.00 uri • Škofiče VEČER STARŠEV z diskusijo na temo: STARŠI-OTROCI- ŠOLA, ENO- ALI DVOJEZIČNO Prireditelj: Slovensko šolsko društvo, otroški vrtec Škofiče in SPD „Edinost“ Škofiče • Št. Primož SREČANJE PEVCEV Prireditelj: SPD „Danica“ iz Št. Primoža Čas: v petek, 2. maja 1986, ob 20.30 uri Kraj: kulturni dom v Št. Primožu Prijateljsko srečanje MePZ „Danica“ z MoPZ iz Pirmasen-sa (Nemčije) • Šmihel CEPLJENJE SADJA Prireditelj: KPD Šmihel in Kmečka zveza Čas: v soboto, 26. aprila 1986, ob 13.00 uri Kraj: pri Kučeju v Strpni vasi Predavatelj: Dipl. inž. France Lomberger • Pliberk Vigredni koncert MePz »Podjuna“ Cas: v soboto, 26. aprila 1986, ob 20.00 uri Kraj: gostilna švarcl v Pliberku Nastopajo: Štanijelski pavri, MePz „Podjuna“ iz Pliberka in Mlada Podjuna O RA£'f = ODDAJE Petek, 25. 4. 1986 O potujčevanju imen v Rožu (dr. A. Feinig). Sobota, 26. 4. 1986 Torek, 29. 4. 1986 N°ve pravljice Lenčke Küpper. Duhovni nagovor (nadškof, dr. A. Šuštar). Voščila. Nedelja, 27. 4. 1986 Sreda, 30. 4.1986 Obširna Plečnikova razstava v arizu — se mojster poslavlja f" prihaja? (J. Merkač). „ - , „ 'ecerna 21.00-22.00 Kruta gora - Stane Belak Jubilejni koncert učiteljskega Srauf na osemtisočakih Himf Pevskega zbora „Emil Adamič“ laie- (SPZ) - 13. 12. 1985, Celovec. Ponedeljek, 28. 4.1986 č Zrno do zrna — pogača, kama11 j. _ ’ ■ 0. laob do kamna — palača. koroški 1. Maj. Kariere na Koroškem: kod1, svetnik Franc Rutar, Dobri* Petek o R vas; Miha Antonič, Reka pri Š» Litar ’ ^ 1900 Jakobu. ‘‘ararno-glasbena oddaja ^Teden slovenskega filma. Slovenska prosvetna zveza Pliberškimi kulturnimi društvi vabi na pevsko revijo „PESEM NE POZNA MEJA“ na binkoštno nedeljo, 18. maja 1986, v Pliberku Sodelujejo: pevski zbori iz Slovenije, Italije in Koroške • Šmihel CEPLJENJE SADJA Prireditelj: KPD Šmihel in Kmečka zveza Čas: v soboto, 26. aprila 1986, ob 13. uri Kraj: pri Kučeju v Strpni vasi KM-INF0 Pokrajinsko vodstvo Katoliške mladine vabi mladino dvojezičnega ozemlja na SEJO KATOLIŠKE MLADINE, ki bo v ponedeljek, 28. aprila 1986, ob 19.30 uri, v mladinskem centru na Rebrci. Pridi, saj se že dolgo nismo več videli! • Sele OTROŠKI DAN — „Tu sem doma — moja fara“ Prireditelj: Katoliška otroška mladina Čas: četrtek, 8. maj 1986 Kraj: v Selah 2. SPORED Nedelja, 27. aprila: 13.40 Poletni festival — 14.05 Na štirih kolesih — 14.25 Avtomobilske dirke — 16.30 Rokomet — 17.50 Vaterpol — 18.50 Izviri: Usode — 19.30 TVD — 20.00 Podobe časa 1760—2060 — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.15 TV galerija — 21.45 Reportaža — 22.15 Edvard Munch Ponedeljek, 28. aprila: 8.30 Naš prijatelj Tito — 8.45 Radi imamo živali — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.35 Medigra — 13.00 TVD — 15.55 Hokej — 18.30 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 En avtor — en film — 21.30 Dinastija — 22.25 Hit meseca Torek, 29. aprila: 8.30 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.35 Medigra — 13.00 TVD — 17.25 TVD — 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 18.15 Mostovi-Hidak — 18.45 Smešne in druge zgodbe — 19.30 TVD — 20.00 Beograd_ in Zgreb Kopaoniku — 21.00 Žrebanje lota — 21.05 Včeraj, danes, jutri — 21.20 čas podvigov — 22.05 Halleyev komet Sreda, 30. aprila: 8.25 Obiskovalci — 8.55 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.35 Medigra — 13.00 TVD — 17.25 TVD — 17.45 Obiskovalci — 18.15 Od Neuma proti Sarajevu — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Jazz — 21.50 Stipe — 22.35 Povodi in sledi Četrtek, 1. maja: 17.00 Izbor iz izobraževalnega programa — 18.45 Bilečanka — 19.30 TVD — 20.00 Resna glasba — 20.30 „Neimari“ — 20.00 Niš: Festival delavske pesmi — 22.05 Kamniti pigmalion — Petek, 2. maja: 16.40 Mladi glasbeniki Jugoslavije — 17.40 Majnik Jožefa Čudna — 18.15 Poezija — 18.45 Zagorski blues — 19.30 TVD — 20.00 Mali koncert — 20.10 Nogomet — 22.00 Poročila Sobota, 3. maja: 13.15 Kako biti skupaj — 13.45 Ljudje posebnega kova: Tito — 15.15 Miti in legende — 15.30 Otroški program — 16.30 Devet dni preteklega leta — 18.00 Človek, ki je pojedel volka — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Beograjski festivla Jazza — 20.30 Feljton — 21.15 Informativna oddaja — 21.25 Športna sobota — 21.45 Glasbeni večer Pri red itve/Objave/Šport PRIREDITVE • Celovec V okviru literarnega festivala Kärntner friihling/ko-roška vigred bo znani pesnik Erich Fried na posebnem literarnem večeru bral iz svojih del. Čas: v petek, 2. maja 1986, ob 19.30 uri Kraj: v Slomškovem domu (predvidoma) Marjan Srienc bo bral nekaj pesmi Ericha Frieda, ki jih je v slovenščino prevedel A. Kokot. Ob tej priložnosti bojo predstavili tudi „Celovško knjigo meseca“ „DIE DA REDEN GEGEN VERNICHTUNG — PSIHOLOGI, BILDENDE KUNST UND DICHTUNG GEGEN DEN KRIEG“ katerih avtorji so Erich Fried, Alfred Hrdlička, Erwin Ringel. • Pliberk EL-PLIBERK vabi v nedeljo, 4. maja 1986 na družabno vigredno srečanje z kulturnim programom k Črčeju v Klub KDZ na Blatu. Začetek ob 11.00 uri Na predvečer 1. maja bo postavljanje mlajskega drevesa pri Brenerju na Blatu. OB 80-LETNICI SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA SRCE: „SLOVENSKA GIMNAZIJA SE NAM PREDSTAVLJA V PESMI IN BESEDI“ Čas: v petek, 9. maja 1986, ob 20.00 uri Kraj: v Kulturnem domu v Dobrli vasi Nastopajo: Mladinski in otroški zbor Zvezne gimnazije za Slovence Pozdrav: dr. Reginald Vospernik, ravnatelj Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Srce“ Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ Pliberk in Posojilnica Pliberk priredita tudi letos ob obletnici zmage nad fašizmom IZLET V ZLOGLASNO NACISTIČNO TABORIŠČE MAUTHAUSEN v nedeljo, 11. maja 1986 Prijave: do 25. aprila 1986, na Posojlnici Pliberk, tel.: 0 42 35/ 25 83 Prostovoljni prispevki za vožnjo, za hrano skrbi vsak sam. • Celovec KONCERT „GLASBENI POLETI“ Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza in Mladinski dom Erich Fired: Logika za in proti nekaterim Tvoj sosed govori drugače kot ti je torej resnično čisto drugačen njegovi starši so komaj še znali tako govoriti da jih razumeš in tvoji in njegovi starši ti niso bili enaki in si niso bili prijatelji nekdo mora torej biti nekoliko manj kot drugi to je na dlani boš že ti tisti boljši to vendar ne prihaja od daleč tudi kljukasti križ je še blizu ne bi bilo treba daleč hoditi ponj pa bi bil spet tu prevedel Andrej Kokot Čas: v torek, 29. aprila 1986, ob 19.30 uri Kraj: v dvorani Mladinskega doma SŠD Z novim programom nastopajo: Gabriel Lipuš (petje, kitara); Janez Gregorič (kitara); Jurij Opetnik (baskitara); Günter Lenart (petje, saksofon, klarineta); Robert Lenart (trobenta, percussion); Gert Prix (petje, orgle, klavir, sintesajzer, prečna flavta); Rolf Holub (petje, tokala, krilovka) • Šmarjeta JUNONA IN PAV Prireditelj: katoliška prosveta v Šmarjeti Čas: v soboto, 26. aprila 1986, ob 20.00 uri Kraj: farna dvorana v Šmarjeti v Rožu Gostuje: igralska skupina SPD Radiše •Št. Primož Ponovitev igre „KOMAJ DO SREDNJIH VEJ“ Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Primožu Čas: v soboto, 26. aprila 1986, ob 20.30 uri Kraj: kulturni dom v Št. Primožu Nastopajo: igralci SPD „Danica“ iz Št. Primoža Klub Prežihov Voranc prireja TEČAJ SLOVENŠČINE za začetnike in tiste, ki jo že malo obvladajo Prvi razgovor: torek, 29. aprila 1986, ob 19. uri na Benediktinskem trgu 5/1 Obvestite vaše nemškogovore-če prijatelje in prijateljice. Občni zbor Slovenskega športnega kluba „Obir“ V hotelu Obir v Železni Kapli je imel Slovenski športni klub Obir v soboto svoj vsakoletni občni zbor. V svojem govoru je mag. Mirko Ora-že nakazal pomembnost SŠK-ja za našo občino in slovensko narodno skupnost. Vsi aktivni člani, ki tekmujejo širom Avstrije in to v petih sekcijah — skakanje, sankanje, namizni tenis, šah in karate, vedno nosijo sabo geslo „Dober večer sosed — Guten Abend Nachbar“. Ponosni bodite vsi člani, aktivni ali tudi ne, na naš SLOVENSKI športni klub, ki je na Koroškem že popolno priznan in akceptiran. Tudi narodna zavest je ista, kot pri vsakem kulturnem društvu. Trditev, ki se včasih sliši v gostilnah, kjer se bi naj ne razpravljalo o društvenih problemih, da se SŠK vtikava v druga društva, ne drži. Mag. Mirko Oraže se je na koncu svojega poročila še enkrat zahvalil vsem aktivnim članom, ki ponesejo pri vsaki tekmi slovensko besedo po Koroškem in tudi izven. Blagajnik Jožko Maloveršnik je dejal, da je denar še vedno problem. Posebej, če ima toliko sekcij, ki porabijo precej denarja. Posebno je tudi upravičeno kritiziral župana, ki je SŠK že večkrat obljubil podporo, a še vedno SŠK dobi od občine le 1000 šil. To je res smešna vsota, če pomislimo, da ima SŠK pet sekcij in združuje v svojih vrstah vse športnike. NK Železna Kapla npr. pa dobi vsote, ki grejo do višine 100.000,— šit. Treba se je vprašati, kako je to mogoče? Vodja občnega zbora Emanuel Polanšek je odboru dat razrešnico. Sledila je diskuzija, v kateri ni manjkalo kritike. Na koncu pa je še podpredsednik Folti Cidej poskrbel za „mavžno“ in, Joži Hribar pa je pokazal video film o naših posameznih sekcijah (trening, tekme). Novi odbor: predsednik: mag. Mirko Oraže; podpredsednika: Valentin Pečnik in Valentin Cidej; tajnik: dr. Avgust Brumnik; namestnik: Ana Hribar; odborniki: Ludwig Toma-schitz, Florian Smrtnik, Albert Rozman, Pepi Oraže; Vodje sekcij: skakanje: Valentin Polanšek; sankanje: Fridi Osojnik; namizni tenis: Franz-Jožef Smrtnik; karate: Danica Karničar; video krožek: Joži Hribar ŠAH — ŠAH 2. razred vzhod SŠZ Cartrans I — SV Trg IV 6:0 Za SŠZ so točkovali: Gallob, Živkovič, F. Rulitz, Ferm, Kolter, H. Rulitz. Pred zadnjo tekmo ima moštvo SŠZ I dobre možnosti osvojiti prvo mesto in se povzpeti v 1. razred. Lestvica: 1. SCA Št. Vid III 61,5 2. SŠZ Cartrans I 59 3. Gospa Sveta II 56,5 3. razred sredina WSV Passering — SŠZ Posojilnica Cel. II 1,5:4,5 F. Rulitz 1, Laussegger 0, Waldhauser 1, Amrusch 1, H. Rulitz 1, Pack 0,5 3. razred vzhod Gospa Sveta III — SŠZ Pos. Bilčovs III 4:2 Točki za Bilčovs: Hanzi Gasser in Lipi Ogris-Martič RAZPIS Katoliška mladina vabi na TRADICIONALNI NOGOMETNI TURNIR ki bo 5. julija v Globasnici. Moštva (fantovska in dekliška vseh farnih skupin) se lahko prijavijo pri Katoliški mladini, tel.: 0 42 22/51 10 55, 51 25 28*25/ ali 31 9 85 Prijavnina: 300,— šil. (s prijavnino je plačana za celotno moštvo tudi vstopnica za KM-ples z Otom Pestnerjem. Tekme Selanov V soboto, 26. 4. 1986, ob 17. uri Velikovec I — DSG Sele I ob 15. uri Velikovec 23 — DSG Sele I v Velkovcu STRAN .4 j- ČETRTEK, 10 24. aprila 1986 Šport Pod trenerjem Motschnigom Šmihel še ni dal gola Zdaj proti Vibi — samo zmaga je dovoljena! nagrado PoBo Šmihel — Weitensfeld 0:0 Šmihel: Verhnjak 3, Andrej 2, Šuler 4, Lopinskiy 4, H. Kräusler 4, Berch-told 4, (76. Wriesnig), Pajenk 3, (85. Lubs 0), W. Kräusler 4, Hutter 4, Blažej 3, Buchwald 2, Šmihel, 150 gledalcev Sodnik: Kainbacher (dober) Po dolgem je maloštevilna publika videla v Šmihelu nekoliko boljši nogomet. Kljub temu pa domačinom tudi v tretji vigredni tekmi ni uspelo dati gola. Kot že proti Velikovcu je igrala obramba dobro, toda v napadu enostavno ne gre. Najboljšo tekmo doslej v dresu Šmihelčanov je odigral „Pliber-čan“ Willi Hutter, ki je s svojimi streli vedno zopet ogrožal nasprotnika, toda vratar Weitensfel-da Struhar je bil ta dan enostavno nepremagljiv. Hutter je imel pri strelu iz 25 metrov posebno smo- Lesjak zagotovil točko KAC — Dobrla vas (1:0) 2:2 Dobrla vas: Novak 4, Sadjak 5, K. Kolle-ritsch 5, Roscher 3, Kolleritsch 4, Go- lautschnig 3, Šimik 5, Srečko 3, Leitsoni 3, (89. M. Lesjak), Mišic 3, (53. Wurm 3), S. Lesjak 4, KAC, 50 gledalcev Sodnik: (poprečen) Strelci: (43. Zissernig, 47. Kremer), (56. K. Kolleritsch, 65. S. Lesjak) V prvem polčasu so bili Ce-lovčani boljše moštvo in so tudi zasluženo vodili 2:0. V drugih 45 minutah pa se je tekma obrnila — Dobrolčani so prevzeli iniciativo in že po desetih minutah je stalo 2:2. lo, žoga se je odbila od prečke. V sredini je dobro igral in organiziral igro Walter Kräusler, pri čemer je igral Stanko Blažej nekoliko pod svojimi možnostmi. S točko proti Weitensfeldu so Šmihelčani zopet oddali rdečo laterno, v boju za obstoj v ligi pa bo potrebno znatno več, predvsem pa golov. Ta konec tedna igrajo Šmihelčani proti Vrbi, ki je trenutno zadnja na lestvici. To je gotovo ena izmed najbolj pomembnih tekem za Šmi-helčane, za katere šteje samo zmaga. 3. Nanti Travnik 47 točk Podliga: 4. Silvo Užnik 44 točk 1. ATSV Wolfsb. 17 11 2 4 47:22 24 5. Joža Čertov 41 točk 2. SK Treibach 18 9 6 3 35:19 24 6. Alexander Čertov 40 točk 3. St. Andraž 17 8 8 1 24:12 24 4. ATUS Borovlje 18 8 5 5 27:15 21 5. Weitensfeld 17 7 6 4 20:13 20 6. St. Leonhard 18 6 7 5 35:28 19 Šmihel: 7. KAC 18 5 9 4 20:18 19 8. Ruda 16 6 4 6 21:27 16 1. Kristijan Lopinsky 62 točk 9. Dobrla vas 18 5 6 7 18:24 16 2. Jože Šuler 58 točk 10. ASV 18 3 9 6 15:16 15 3. Helmut Kräusler 55 točk 11. Velikovec 18 3 8 7 12:27 14 4. Stanko Blažej 52 točk 12. ASKÖ Šmihel 17 2 6 9 13:27 10 5. Franc Verhnjak 48 točk 13. DSG Obir Sele 16 4 2 10 16:34 10 6. Villi Hutter 46 točk 14. Vrba 16 2 6 8 19:40 10 SAK: 1. Franc Sadjak 2. Albin Rauscher 3. Peter Stern 4. Miha Kreutz 5. Zlatko Ratajec 6. Nužej Lampichler 7. Marijan Velik 8. Ivan Ramšak Mladen Jovičevič 10. Mario Pichorner Sele: 1. Matjaž Jakopič 2. Nanti Olip 72 točk 71 točk 70 točk 66 točk 60 točk 59 točk 55 točk 54 točk 54 točk 53 točk 60 točk 51 točk Hobel na Gradiščanskem — kljub temu zmaga Bilčovs — Straßburg (0:0) 1:0 Bilčovs: Schaunlg 4, Ouantschnig 3, Za-blatnig 4, Schellander 4, J. Kuess 3, Schoffmann 4, Krainer 3, (46. W. Kuess 4), Stojilkovsky 4, Maierhofer 3, (60. Spendier 3), Parti 4, Hafner 3. Bilčovs, 200 gledalcev Sodnik: Tschernitz (zelo slab, preveč hektičen) Strelci: 70. min. Buser (avtogol) Zmaga bilčovskega moštva bi tokrat lahko izpadla veliko višje, napadalci so imeli odlične možnosti za zadetke, niso pa jih znali izkoristiti. Odločitev je padla šele v 70. min., ko je dal obrambni igralec StraB-burga avtugol. Bilčovs je igral tokrat brez Hobla, ki je bil na Gradiščanskem. Wölbl, Elbe -poškodovana šteben — Globasnica (0:0) 0:1 Globasnica: Žmavc 3, Hutter 4, Fera 3, Schatz 3, Micheu 3, Dumpelnik 3, Vavče 3, Dlopst 4, Thonhofer 3, Galo 4, Konet-schnig 3 Šteben, 150 gledalcev Sodnik: Podobnig (dober) Strelci: Konetschnig, 35. min. Globasnica je morala tokrat v Štebnu nastopiti brez treh standardnih igralcev, Wölbla, Elbeja in Povodna; vsi trije so poškodovani. Kljub temu je igralo moštvo iz Globasnice dobro in zasluženo zmagalo. 1. razred D: 1. Sinča vas 18 10 6 2 39:19 26 2. Frantschach 17 10 4 3 35:26 24 3. Žrelec 18 8 6 4 29:19 22 4. Klopinj 17 9 2 6 44:30 20 5. Žitara vas 17 8 4 5 27:22 20 6. Globasnica 17 6 7 4 22:16 19 7. Železna Kapla 18 8 3 7 26:22 19 8. Podkrnos 17 6 5 6 24:29 17 9. Pogrče 17 4 8 5 27:38 16 10. St. Paul 18 4 6 8 22:31 14 11. Metlova 17 4 6 7 20:30 14 12. Grebinj 18 3 5 10 23:31 11 13. St. Stefan 18 3 5 10 24:33 11 14. Labot 17 3 5 9 22:38 11 Koroška liga: 1. Matrei 18 11 4 3 34:19 26 2. Obervel. 18 11 4 3 33:18 26 3. Trg 15 11 3 1 48:18 25 4. Mostič 17 9 3 5 19:21 21 5. Breže 18 7 6 5 19:15 20 6. SAK 18 7 5 6 26:22 19 7. WAC 18 7 4 7 28:26 18 8. Lienz 17 6 4 7 24:24 16 9. Šmohor 16 3 8 5 14:27 14 10. Pliberk 18 3 7 8 28:31 13 11. Irschen 16 4 3 9 16:28 11 12. Št. Vid 17 3 5 9 11:28 11 13. Magdal. 17 3 4 10 27:38 10 14. ASK 17 2 6 9 11:23 10 Naslednje kolo: ASK — SAK (jeseni 0:3), Magdalen — Matrei, WAC — Mostič, Trg — Obervel-lach, Lienz — SCA St. Veit, Pliberk — Breže; Rumeni kartoni igralcev SAK: 4 kartone: Miha Kreutz in Mario Pichorner (proti ASK zaprta) 3 kartone: Ivan Ramšak 2 kartona: Sadjak, Velik, Polanšek, Stern, Ratajec 1 karton: Jovičevič, Lampichler, Preschern Šport Pliberk že 14 tekem brez zmage — se bo SAK kvalificiral za CUP? Prof. Ludescher pomagal Pliberku Kreutz in Pichorner proti ASK zaprta Kljub neprijetnemu vremenu je prišlo na derbi med SAK in Pliberkom 600 gledalcev v Celovec. SAK je zgubil zadnje tri tekme, Pliberk pa je bil že 13 tekem brez zmage. Obe moštvi sta torej nujno potrebovali prirastek točk, predvsem pa Pliberčani, katerim je voda stala že do vratu. Temu primerno hektično je potekel tudi ta derbi, ki je na vsak način držal, kar je obetal. Slovenski atletski klub — SV Grenzland Pliberk 3:3 (3:1) SAK: Rauscher 3, Ramšak 3, Stern 4, Lampichler 2, Sadjak 3, Kreutz 2, Preschern 3, Jovičevič 5. (56. Polanšek 2), Pichorner 4, Velik 4, Ratajec 5; Pliberk: J. Matschek 2, Liesing 3, Vugrinec 3, F. Goiautschnig, Schatz 4, Pawluch 4, Djurovič 4, Ch. Matschek 5, G. Goiautschnig 4, Slanic 3, Škof 3; igrišče ASV, 600 gledalcev Sodnik: Koinig (dober) Strelci: Pichorner (21.); Velik (25.) enajstm. in, 38.) oz. Ch. Matschek (19.), G. Goiautschnig (70.) in Schatz (87.) Že po tekmi proti SCA (0:0) je hotel trener Walter Jernej oddati svoje mesto, toda pliberški funkcionarji so izrekli Jerneju tudi za tekmo proti SAK svoje zaupanje. Ker Jernej po svojem mnenju moštvo v zadnjih tekmah ni znal zadostno motivirati, je poklical na pomoč prijatelja prof. Walterja Lu-descherja. Ta je skušat pred tekmo motivirati Pliberčane in jim dal tudi nekaj taktičnih napotkov. Pri SAK pa je tokrat bil zaradi štiri rumenih kartonov zaprt trener Jagodič — posebno motivirati igralcev pa gotovo ni bilo potrebno. K tekmi sami: že v 19. minuti je najboljši Pliberčan Christian Matschek po napaki obrambe SAK povedel na 0:1. SAK 23 - SVG Pliberk 23 1:1 (1:0) SAK: Smrečnik, Perč, S. Kumer, F. Wie-ser, D. Kert, M. Wieser, Jovičevič, Urban, Sadjak (70. Maurei), Thaler, Rutar (80. A. Kert); Strelci: Rudi Urban (prosti strel) oz. Jozej Riedl Rdeči karton: Jurij Perč (SAK) in Marko (Pliberk) V zelo hektični tekmi je Jozej Riedi rešil Pliberčanom tekmo. Mlado moštvo SAK je že sedem tekem zapovrstjo nepremagano. . Tekme SAK V soboto, 26. 4. 1986, ob 16. uri ASK I - SAK I ob 14. uri ASK 23 - SAK 23 na igrišču ASK Vsi prisrčno vabljeni! Že dve minuti pozneje je Pichorner po napaki vratarja Matscheka izenačil, Marjan Velik pa je iz enajstmetrovke v 25. minuti povedel na 2:1 za SAK. Velik je bil potem tudi strelec tretjega gola, po kotu je z glavo krasno premagal Pliberškega vratarja, ki je igral izredno nesigurno. Tekma je po tem vodstvu bila očitno za navijače in seveda tudi igralce že dobljena, toda prišlo naj bi drugače. V drugem polčasu je poslal Jernej v napad Djuroviča in z njim je prišel nov veter v igro Pliberčanov. Pliberčani so prevzeli komando in po hudi napaki Lampichlerja, Rau-scherja in Sadjaka je G. Goiautschnig skrajšal na 3:2. Pritisk Pliberčanov je nato postal še večji, napake v obrambi SAK pa so se vrstile. V tej fazi igre bi sodnik Koinig breznadaljnega lahko prisodil enajstmetrovko proti SAK, nevarnih situacij je bilo dosti. Tri minute pred koncem so potem Pliberčani zasluženo izenačili, SAK pa je Mnenja po tekmi: Mnenja po tekmi: Valentin Blažej (podpredsednik Pliberka): V zadnjem času smo večinoma imeli veliko smole, danes smo pa zaradi lastnih napak oddali nepotrebno točko. Upam, da smo po tej tekmi zopet našli k naši formi. Seppi Loibnegger: SAK je v prvem delu igre bil boljši in je zasluženo vodil, v drugem polčasu pa je zaradi lastnih napak oddal točko, brez nadaljnjega bi lahko tekmo tudi zgubil. Zlatko Ratajec (levo) je bil kot že v Pliberku v odlični formi. Christian Matschek (desno) je bil najboljši Pliberčan. kljub temu lahko bil po odličnem finišu gostov s točko zadovoljen. SAK je tokrat igral v obrambi eklatantno slabo, le Stern je igral v navadni formi. Manjkajoči trening posameznih igralcev se vedno bolj opaža, tako se soigralci ne vedo več spominjati, kdaj so Aktualni intervju Trener celovške Austrie prof. Walter Ludescher „Priporočam Sadjaka in Ramšaka“ Naš tednik: Ogledali^ ste si tekmo SAK — Pliberk. Že pred tekmo pa ste govorili s Pliberškim moštvom, ste prišli pomagat prijatelju Jerneju? Prof. Ludescher: V kabini sem pozdravil Golautschniga in ostale. Skušal sem jih motivirati, kar mi je očitno tudi uspelo. Taktičnih navodil pa pravzaprav nisem dal nobenih. Naš tednik: Opazovali ste mdr. tudi igralca SAK Sadjaka in Ramšaka. Kako sta se Vam dopadla oz. jih mislite pridobiti za Austrijo? Prof. Ludescher: Gotovo veste, da v sezoni 86/87 ne bom več trener Austrije, kljub temu lahko oba priporočam. Naš tednik: Austria si ie iz- zadnjič videli npr. Polanška na treningu. Pa še slaba novica za SAK: Kreutz in Pichorner sta dobila četrti rumeni karton v tej sezoni in sta zaradi tega za tekmo proti ASK zaprta. posodila od SAK Romana Rac-zynskega. Kako se je Roman vživel v moštvo oz. ali ga bo Austria skušala obdržati? Prof. Ludescher: Roman se je sorazmerno dobro vživel, npr. Groicherju to ni tako uspelo. Prepričan sem, da bo Austria tudi v sezoni 86/87 skušala obdržati tega mladega in perspektivnega igralca. Naš tednik: Je za Vas osebno že sigurno, da boste jeseni zapustili Austrijo; ali imate že kontakte do drugih klubov. Prof. Ludescher: Kontaktov do drugih klubov še nimam, po sedmih letih pa bom čisto sigurno jeseni zapustil Austrio. S prof. Ludescherjem se je pogovarjal Silvo Kumer