SAMO DELO KAZALO BO ČLOVEŠTVU NOVO POT Praznik občine, vseh naših delov-nih Ijudi in občanov. prireditve ob njem. Osrednja proslava 23. aprila. Mnogo priznanj, spodbudni dosežki. Dragi gostje, v našem vesdju in sve-čanosti trenutkov. In še...Z besedo in sliko smo skušali /abeležiti najpo-membnejše dogodke teh dni. Vse pa prepleta slavnostni govor predsed-nilca OK SZDL Aleša Kardelja na prckslavi v športni dvorani Kodeljevo. Objavljamo ga — razen nekaj po-drobnosti v celoti. Nadalievanje na 5. strani (Nadaljevanje s 1: strani) Zbrali smo se, da skupaj pro-slavimo praznik naše občine, in to v letu, ki je jubilejno glede na dogodke pred 40 leti. Gre za pre-lomne odločitve v naši zgodovi-ni: 40 let ustanovitve Osvobo-ldilne fronte, 40 let vstaje naših narodov in narodnosti in za druge dogodke, ki so pomembni tudi za našo občino, za vse naše ljudi. Pomen zgodovinskih dogod-kov in odločitev ocenjujemo predsem po tem, koliko so dobili v kasnejšem življenju in razvoju svojo potrditev — predvsem. v smeri pravičnejših in vrednejših družbenih odnosov, torej, koliko so dejansko bili osnova in smer na poti k osvoboditvi človeka. Letošnji 27. april praznujemo še posebej slovesno tudi zato, ker se ujema z dogodki, katerim je po-svečen naš občinski praznik. Pred 40 leti se je na tem rdečem, revolucionarnem in komunistič-nem vzhodnem delu Ljubljane pričel organiziran boj proti oku-patorju in rajonski komite Polja se je umaknil v ilegalo. Obeležu-jemo pa tudi 20 let ustvarjalne graditve, razvoja, uspehov in težav združene občine Ljubljana Moste-Polje. Občani smo še posebej zadovoljni, da spomin na te dogodke, oceno da-našnjega časa in dela ter na osnovi spoznanj pogled v jutrišnji dan praz-nujemo skupaj z nekaterimi nepo-srednimi udeleženci revolucionar-nega boja v času pred vojno, med vojno in po njej, skupaj z družbeno-političnimi delavci, aktivisti in revo-lucionarji, ki so gradili osnove da-našnje zgradbe srečne, enakopravne, samoupravne socialistične družbe, skupaj s predstavniki republike, mesta, sosednih občin, pobratene občine Bileča, prijatelji iz občine Plužine. Veseli smo, da so danes med nami. Aprila 1941 so fašistične horde praktično čez noč zbrisale staro Ju-goslavijo in tujci so že tako zasuž-njeni slovenski narod sklenili za vednp uničiti. Takrat se je začelo novo obdobje razvoja slovenskega življa na temelju trdne volje naroda, množic, ki so se, organizirane v OF, sklenile upreti in s svojimi rokami priboriti nov, pravičnejši red. Najna-prednejše sile. ki so slutile, kaj čaka vse svobodmiselne ljudi, predvsem pa partija, so že veliko prej spoznale, da dokler bodo Slovencem krojili usodo drugi, toliko časa ne bo prave svobode, ne bo prostora za pravo pravico. Ko danes razmišljamo o teh dogodkih, kot tudi o nekaterih dru-gih iz predvojnega delavskega giba-nja in partizanskega dela, se globoko zavedamo, da gre za temeljna izho-dišča današnje stvarnosti, ki se tudi danes znova vračamo k njim — še posebno v naši občini, ki je dala v teh najtežjih časih resnično pomemben prispevek k vseslovenskemu in jugo-slovanskemu preporodu. Izhajati moramo predvsem iz Če-binskih izrodl, iz manifesta partije — saj vse, za kar se je kasneje narod bo- partija trdne pozicije. Od ustanovi-tve OF in SKOJ so bile te organiza-cije močno aktivne in s svojim delom niso prenehale tudi v najtežjih tre-nutkih. To je bilo logično, saj je bilo tu veliko še kako zapostavljenega in izkoriščanega proletariata, pa tudi nadvse zavestnih, hrabrih in odločnih komunistov. Cela naselja, družine in posamezniki so tvorili jedra nepo-srednega delavskega gibanja. Tu so delovali tudi koministi in revolucio-narji iz drugih krajev. Množične ak-cije, demonstracije, protirežimsko gi-banje itn. — vse to priča, da je bil vzhodni del Ljubljane domala v ce-loti levo usmerjen. Vedno bolj množično gibanje je bilo pravzaprav odraz potrebe in predanosti slovenskemu narodnoo-svobodilnemu gibanju ih je zato že pripravljeno vedelo. kaj mora storiti med okupacijo. Na območju občine je aktivno delovalo vodstvo partije že pred vojno. Prispevek nekaterih članov vodstva se je jasno odražal pri uspelih akcijah, v kaljenju revo-lucionarjev iz naših krajev. Tu so bili sklenjeni številni pomembni dogovo-ri, priprave za vseslovensko in jugo-slovansko delavsko in partijsko gi-banje. Revolucionarna pot Edvarda Kardelja, Ivana Mačka, Franca Le-skoška, Toneta Tomšiča in drugih je naletela na vso podporo in tesno so-delovanje domačih komunistov, kot so Polde Maček, Pepca Maček, Jože Mazovec, Angela Dovč, Adolf Jak-hel, Jože Moškrič, Tone Trtnik, Stane Bobnar, Franc Černe in še šte-vilni drugi predvojni komunisti, he-roji, revolucionarji. Takrat je bi\o tod okrog sto komunistov. Prispevek. ki ga je dal ta del slo-venske zemlje med narodnoosvobo-dilnim bojem, je bil velik po vseh merilih. Že v prvem letu oboroženih medsebojni odnosi, naša prepriča-nost in trdnost. A še vedno ne dovolj. Delavski značaj, ki je bil vedno pri-soten v Mostah, je kljub močnemu mehanskemu prirastu ostal. V ZK je okrog 4200 članov, v sindikatih 28.300. In ne le članov, temveč do-brih delavcev, samoupravljalcev in doslednih vsakodnevnih gradit,eljev naše družbe. Na področju družbe-nega standarda je bilo narejeno zelo veliko: od športnc dvorane in drugih športnih objektov do Doraa španskih kažejo, da se obseg proizvodnje ni povečal; ponekod je celo znatno manjši. Ob samokritičnem pogledu tako na tem kot na drugih področjih, ob uspehih ugotavljamo tudi številne slabosti domala na vseh področjih življenja in dela. Vse prevečkrat gre za nedoslednost, neodgovornost — predvsem takrat, ko se za kaj derao-kratično dogovorimo, izpeljemo pa ne. Današnji čas zahteva več spošto-vanja in delovne discipline. Tudi v družbenopolitičnem življenju in delu Gostje na občinski proslavi ob igranju Internacionale (Foto: D.J.) borcev, ki bo dograjen čez mesec dni, nadalje šol, vrtcev in drugih objek-tov. Vse to s pomočjo združenega dela občine pa tudi 1. in 2. samopri-spevka. Tudi naprej se bo ta del Ljubljane razvijal v sm?ri nadaljnje krepitve materialne osnove vse naše družbe. Gre za nadaljnjo rast industrije, za Delegacije pobratene Bileče, prijateljskih Fužin in naše občine so že dopoldne položile vence pred grobnico narodnih herojev in pred spomenik na Urhu ter se poklonile spominu padlih za svobodo. partizanskih enot se je v njih boje-valo okrog 800 borcev iz naših kra-jev, kasneje okrog 2000. Najmanj še enkrat toliko pa je bilo zavzetih ak-tivistov, sitnpatizerjev in aktivnih te-rencev. Tudi žrtev je bilo veliko. Okrog 530 jih je padlo v NOB, 50 jih je bilo ustreljenih kot talcev, 288 jih je umrlo v taboriščih, okrog 100 je bilo drugih žrtev nasilja. Iz naših krajev je 12 narodnih herojev in 209 nosilcev spomenice. V prvih letih po vojni je raoščan-sko gospodarstvo, industrija. to-varne s tradicijo, predvsem pa de-lavci, nosili veliko bremen in odgo-vornih nalog osnove in graditve — ne le svoje najbližje okolice, temveč tudi širše skupnosti. Občina LjuMjan« Mosle-Polje je danes med bolje razvitimi občinami naše družbe. Napredek je viden na vsakem koraku. Kamorkoli seže oko, kjerkoli se človek popelje ali spreho-di, lahko vidi, kakšne spremembe so nastale v teh nekaj letih. Kot je di-namičen razvoj značilen za vso našo dmžbo, tako to velja za vse nas. Šte-vilo prebivalcev se giblje okrog 62 tisoč. Imamo 23 krajevnih skupnosti Na obdnsld proslmvi je poleg vevikega pihalnega orkestra ter združenih mo-Slrfh in mešanih zborov zaigral tudi harmonikarski ofkester KUD Vide Pre-garc, zapeli pa so združeni pionirski in mUdinski pevski zbori. (Foto: D.J.) t jeval, kar smo na Slovenskem ustva-rili, vse, kar imamo in dograjujemo: to pa je predvsem svoboda, nacio-nalna samostojnost, samoupravni in socialistični odnosi, miroljubna in neuvrsčena politika — vse to je vzklilo iz političnega programa de-lavskega razreda in njegove partije. Ves ta boj je imel trdo oporo in revo-lucionarno zagnanost v delavskih centrih naše.občine^^ tako v števil-nth tovarnah kot naseljih. V številnih organizacijah je imela — precej, a še vedno premalo, če ho-čemo polno uveljaviti resnično skup-nost Ijudi, prepleteno s človečnostjo, medsebojnimi odnosi, ki veljajp za širšo družino. V letošnjem in v na-slednjih letih pričakujemo, da nas bo z dograditvijo novih sosesk znatno več. Gospodarstvo kot celota je na-redilo velikanski korak naprej ne le z novimi tovarnami in delavnicami, pač pa tudi v prestrukturiranju in po-sodabljanju. A ne dovolj. Močno so se spremenili zavest naših ljudi, naši dograditev nekaterih novih tovarn, za izpolnitev celotne industrijske cone. Danes je v občini na temelju samouprave organiziranosti 43 toz-dov, 30 enovitih delovnih organiza-cij, 16 delovnih organizacij, 2 sozda, ena pogodbena organizacija združe-nega dela in 34 delovnih kolektivov s sedežera zunaj občine. Razvija se tudi zasebna obrt. V gospodarstvu je zaposlenih okrog 25.880 delavcev, v negospodarstvu pa 2480. Ob tem naj omenim, da kljub nenehnim pri-zadevanjem zaostajamo za popreč-ji, ki veljajo tako za Ljubljano kot za širši prostor na področju osnovnega šolstva, varstva otrok, zdravstva. Ocenjujemo, da je naš samou-pravni in družbenopolitični sistem dobro razvit, učinkovit in kljub ne-katerim splošno znanim slabostim vendarle tak, da je lahko vanj vklju-čen — vsaj občasno — vsak delavec in krajan. A seveda smo še kar daleč od tega, kar želimo. Potrebno bo še več naporov vseh; tudi nas, ki smo za nekatere naloge v občini bolj odgo-vorni. V številnih samoupravnih organih aktivno sodeluje in odloča prek tri tisoč delavcev, združeno delo občine ima 1059 delegatov, krajevne skup-nosti 220, in to samo v občinski skupščini. Cela armada pa je delega-tov, zavzetih aktivistov v samou-pravnih interesnih skupnostih. Oce-njujejmo, da je društveno in klubsko življenje dobro razvito. Vsepovsod toiej obstajajo aktivne subjektivne sile našega sistema in zato so tudi re-zultati taki, kakršni so. Zadovaljiva je tudi ugotovitev, da se v tovklju-čuje vedno več mladih, čeprav še vedno nc. dovolj. Kar zadeva gospodarska gibanja, so kazalci za našo občino domala enaki slovenskim. Ugotavljamo, da smo v primerjavi predvsem z lan-skim letom dosegli nekaj pomemb-nih korakov pri uresničevanju poli-tike slabilizacije. predvsem pri izvo-zu, umirjanju investieij, osebni, skupni in splošni porabi kot tudi pri krepitvi akumulativne sposobnosti gospodarstva. Zaustavilo se je ek-stenzivno zaposlovanje. Neugodna splošna gospodarska gibanja so nas močno prizadela, še posebno zato, ker vemo, kakšna je naša gospodarska struktura. Pre-težno gre za iahko predelovalno in-dustrijo, v veliki meri vezano na uvoz surovin. Naj ob tem poudarim, da je gospodarstvo sicer beležilo dokaj ugodne finančne rezultate. Dohodek se je povečal za okrog 27 %, kar pa je — vsaj menimo. da je tako — predv-sem izraz hitrega naraščanja cen. To bi lahko podkrepili tudi s podatki, ki smo še preveč forumski in premalo neposredno med ljudmi. Minilo je leto dni, kar nam je umrl Josip Broz Tito. Še lani smo mu na občinski proslavi zaželeli, da bi izbo-jeval bitko tako kot vse dotedanje v svojem revolucionarnem življenju; bitko z naravo. a naiava je bila moč-nejša. Danes, leto dni nadaljnje gra- . ditve in krepitve samoupravne socia-listične družbe zatrdno vemo, da sta — kljub boleči izgubi — volja in od-ločnost zp Titovo Jugoslavijo, za sa-moupravljanje močna in trdna. No-bena družba, tudi naša ne, se ne spreminja sama po sebi. Za to sta po-trebna močna človekova volja in spoznanje. Tito in drugi velikani naše revolucije so nas oborožili s števil-nimi spoznanji, pa tudi s sredstvi, ki nam zagotavljajo, da bomo tudi jutri zmagovali in želi uspehe. Seveda na rezultatih svojega dela, kot je bilo to do sedaj. Rezultati, ki so nastali pod Titovim vodstvom, so veliki, v njih se odraža njegova vloga, zavzetost in predanost delavskemu razredu. Izredno je nagel gospodarski, kul-turni, socialni razvoj, gioboka preo-brazba vse dežele in bistveno izbolj-šanje materialnega stanja velike ve-čine ljudi. Za to so bile potrebne ve-like žrtve v vseh obdobjih graditve, potrebni so bili veliki napori vseh na-prednih ljudi. In takih je med nami veliko bilo, so danes in bodo zago-tovo tudi jutri. Kakorkoli se oziramo v našo zgo-dovino in jo primerjamo s sedanjost-jo, vidimo, da smo bili neprestano v bitkah, tudi na več frontah, pa tudi da je bil izid vedno zmagovit, v smeri, ki nam je jasna: oblikujemo še bolj samoupravno ssocialistično družbo, družbo, v kateri je najbolj trdna demokracija in v kateri je re-snično svoboden vsak človek, ki se bo vsak trenutek uprl tudi silam, ka-terim naše samoupravljanje ni pov-šeči, katerim so trn v peti naše brat-stvo in enotnost, neuvrščena politika in samoupravljanje. Uspehi in stopnja razvoja, na ka-teri smo, dokazujejo, da je bilo vse to doseženo s trdim delom. Nič ni bilo podarjenega — ali kot je zapisal pesnik Kosovel: Samo delo bo ka-zalo človešlvu novo pol. Ta večna resnica je pomembna tudi pri na-daljnjih naših prizadevanjih za sta-bilizacijo gospodarstva, za nadaljnji razvoj samoupravljanja nasploh. Danes si tovariško stiskamo roke. a se tudi spominjamo tistih. ki niso dočakali svobode, in tistih, ki so v vsem svojem življenju izgorevali za našo današnjo družbo. Mcd njimi so velikani revolucije, najsvetlejši sinovi naših narodov, kot sta Josip Broz Tito in Edvard Kardelj. Delo danes nadaljuje množica mlajših generactj, da st utrdi Itr dugradi samoupravno socialistično družbo enakopravnih in svobodnih Ijudi. Pod zastavami revo-ludje, pod rdečim geslom delavskega gibanja DELL! ČAST 1N OBLAST zavestno sprejema odgovornost za nadaljnjo usodo razvoja. Moč je v idejah, ki nas navdihujejo, tn v ciljih, za katere se borimo! (Tito na XI. kongresu ZKJ). Naj živi samoupravna, enotna in trdna sacialistična Jugoslavija, velika bralska družina narodov in narodno-sti!