•1
PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00
GBD	Komika 33, 4000 Kranj tel.: 04 / 280 10 40, J SO 10 17. 2S0 10 30 faks: 04  2SO 10 12 www.gbd.si, infoei ghd.si
Gorenjska borzno posredniška družim d.d. vas vabi na izobraževanje o investiranju v vrednostne papirje Hotel Creina, 2. julij 2002 ob 15.30 uri. Rezervacije:      04/280 10 00	
	varmtst \ \tritkinnt)yt i itmiosnost
ZEISS
KAKOVOST   ZA   VAŠE OČI Car) Ztiss d.o.o., Betnovska 27, 2000 Maribor
POTROŠNIŠKI KREDITI
Gorenjska j Banka
Banka s posluhom
Nižje obrestne mere
OGLAS
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 50 - CENA 160 SIT (14 HRK)
Kranj, torek, 2. julija 2002
Na Mestnem trgu v Škof j i Loki. - Foto: Gorazd Kavčič
Kranj živi
Če tako pravi dvajsetina trgovcev iz starega mestnega jedra, ki so končno stopili skupaj in v soboto dopoldne v Prešernovi ulici pripravili simpatično revijo modnih oblačil, frizur, ličil, obutve, ur, skratka, vsega, kar ponujajo, potem bo že držalo. Potem se grdobe, ki pravijo, da trgovina v mestu zamira in da mesto potrebuje nove vsebine - z obnovljenim Maistrovim trgom in ulicami, ki mu bodo sledile, naj bi postal središče družabnih in kulturnih srečevanj - motijo. Toliko bolje. Mesto brez živahne trgovine bi bilo res mrtvo mesto.
Pa vendar se sprehajalec, ki se poda po mestnih ulicah, čudi, zakaj toliko s papirji polcpljenih izložbenih pritličij, v katerih so bile nekoč trgovine. Zakaj so ti trgovci odšli? Zaradi denacionalizacije, previsokih najemnin, zapore prometa, novega nakupovalnega centra na Prim-skovem ali preprosto zato, ker kupcev niso znali privabiti? Saj, kaj v mestnih trgovinicah sploh lahko dobiš. Cunjice pa cunjice in še enkrat cunjice; resda različnih, praviloma kar uglednih blagovnih znamk za mlade, vmes še čeveljčke pa kakšno žavbico in parfumček, to pa je v glavnem tudi vse. Trgovin, ki bi "potegnile" z izvirnostjo in redkostjo ponudbe, zaradi katerih bi kupci drli v mesto, je na žalost bolj malo.
Gostinci iz množice bolj ali manj finih bifejev - Kranj premore le dve gostilni - so že leta nazaj pogruntali, da se morajo ljudem kar se da približati. Mize in stole so postavili na trge in ulice. V soboto so se na podoben način, z nekaj stojnicami, modno revijo in do treh popoldne odprtimi vrati, Kranjčanom končno približali tudi trgovci. Mesto, kije ob sobotah dopoldne že po tradiciji najbolj živo, je dodatno zaživelo. Med firbci, ki so postali ob brhkih dekletih in fantih na modni pisti, je bilo zagotovo tudi nekaj takih, ki so stopili v trgovino. Ali pa še bodo. Rek "pomagaj si sam in bog ti bo pomagal" velja tudi za trgovce. Da bodo (pre)živeli in da bo z njimi živelo tudi mesto.
Helena Jelovčan
Srednjeveške prireditve oživile mesto
Višek prireditev in hkrati tudi Venerine poti je bil sobotni Srednjeveški dan v Škofji Loki z 10.000 obiskovalci.
Škofj a Loka - Zavzetost s katero se je občinska uprava lotila prireditev ob praznovanju občinskega praznika zasluži čestitke. Medtem ko življenje v drugih starih mestnih jedrih zamira, so v Škofji Loki očitno odkrili formulo, kako privabiti tudi tujce. Teden trajajoča Venerina pot je privabila ogromno obiskovalcev, ki se merijo v tisočih.
Baronova cesta ni zdržala
Cesta skozi Dovžanovo sotesko je zaprta za promet, ker se je vdrl breg na ovinku nad geološkim stebrom.
Obsežen program, kjer lahko vsakdo najde nekaj zase, z osrednjo srednjeveško nitjo pa je očitno zadetek v črno. Srednjeveške dneve povezujeta dva praznika: dan državnosti in občinski praznik, Kjer se prepletajo glasba, ples, gledališke igre - skratka turistični Projekt, ki se je dobro prijel. Zametki Venerine poti segajo na avstrijsko Koroško, potem pa se je sodelovanje preneslo v Slovenslca mesta, ki danes delujejo samostojno. Po besedah tistih, ki obiskujejo vsa srednjeveška prizorišča, je Prav škofjeloška prireditev najboljše organizirana in tudi najbolj °oiskana.
K velikemu obisku je v soboto Pnspeval tudi Škofjeloški pasijon, avtorja Alojza Srebotnjaka, v iz-^dbi Simfoničnega orkestra RTV ^lovenija,ter Komornega zbora *TY Slovenija in Domžalskega komornega zbora. Škofjeloški Pa-
Slff' ki Je bil takoJ P° Podehtvi obcinskih nagrad, je pritegnil več
kot 3.000 obiskovalcev. Očitno zgodba, ki govori o srednjeveškem mestu, privlači. Orkestralni Pasijon je namreč tokrat doživel šele drugo ponovitev. Ob predstavitvi dogajanj na Venerini poti je župan Igor Draksler povedal, da se mu zdi smiselno pripeljati v mesto delo, ki govori o Skofji Loki in je hkrati na tako visoki ravni, vendar si takšnega obiska najbrž ni predstavljal.
Morda je potrebno omeniti, da so bile vse prireditve, ki so se odvijale predvsem na osrednjem Mestnem trgu, brezplačne. Prejšnja leta so bile prireditve na Loškem gradu, letos v središču mesta. "Kruha in iger!" bi morda kdo vzkliknil, saj je letošnje leto tudi volilno, toda kdorkoli lahko v enem dnevu pripelje v sicer prazno mestno jedro nad 10.000 ljudi si zasluži čestitke. Pa naj bodo volitve vsako leto.
Dolina - Nad dvesto prebivalcev Doline in Jelendola je dolgo opozarjalo, koliko časa bo še zdržala njihova cesta pod težo tovornjakov. Sedaj se je zgodilo. Cesta se je vdrla. Ostali so brez prometne povezave z dolino.
Na lokalno cesto Tržič - Dolina so se malo naprej od predora, ki ga je pred dobrim stoletjem dal zgraditi baron Born, v četrtek popoldan zrušile ogromne skale. Utrgale so se z brezine na serpentini nad geološkim stebrom, kjer je v cesti zazijala obsežna luknja, odbojna ograja pa je obvisela v zraku.
"Sprašujem se, kaj bi bilo, če bi po cesti peljal avtobus s šolarji! Kakšna sreča je bila, da se ni nikomur nič zgodilo? Škoda na cesti še ni ocenjena, bo pa gotovo presegla 200 milijonov tolarjev, ker bo treba zgraditi velik oporni
zid. Občina Tržič nima denarja za to, saj je že dala okrog 25 milijonov za obnovo ceste v zgornjem delu vasi in bo namenila še okrog
Kranjčani evropski prvaki
ALPETOUR BANDAG, d.d.
Kidričeva cesta 55 4220 Škofja Loka Trgovina 04/511 14 10, 17
NOVO
VULKANIZERSKO SERVISNA DELAVNICA
ZA POTNIŠKO IN TOVORNO^ft^VMATIKO
Delovni čas: ponedeljek - p«nek od 7. do 18. ure
Kranj - Kcgljačem Iskraemeca je uspel še zadnji podvig v dolgi letošnji sezoni. V povratni tekmi finala evropske lige so v Kranju še drugič premagali nemškega prvaka in zmagovalca svetovnega pokala Victorio iz Bamberga - 6306:5915. Skupno je bil Iskraemeco v dveh tekmah boljši od nemške ekipe kar za 444 kegljev (12.496 : 12.052). V Kranju so tisoč kegljev presegli prav vsi domači kegljači, najbolj pa je s 1110 podrtimi keglji blestel Uroš Stoklas. Za kranjske kegljače se Boštjan Bogataj je tako enajst mesecev dolga sezona končala z osvojitvijo kopice odmevnih lovorik - od naslova državnih prvakov ekipno, posamezno, v kombinaciji in dvojicah do svetovnih prvakov in sedaj še zmagovalcev premierne evropske lige. S. Š.
2 milijonov tolarjev za obnovo v spodnjem delu. Prevozniki lesa povzročijo veliko več škode, kot jo povrnejo. Na tej cesti, kjer vozijo tudi 50 ton težki tovornjaki, je dovoljena obremenitev do 8 ton. Tega nihče ne upošteva. Zato smo sprejeli odlok o plačilu nadomestila za čezmerno obremenitev cest, a tako dobimo le okrog 2,5 milijona tolarjev na leto. Prebivalci se strinjajo, da zaenkrat zagotovimo le varen promet za osebna vozila. Od podjetja Egoles, ki je največji prevoznik, bomo zahtevali povrnitev nastale škode. Dokler ne bo to rešeno, cesta ne bo popravljena," je povedal župan Pavel Rupar.
Da je dogovor med občino in imetnikom koncesije v enoti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v Jelendolu nujen, je opozoril tudi Franc Pogačnik iz Zavoda za gozdove Slovenije. Tam se letno poseka okrog 20 tisoč kubičnih metrov lesa, ki ga povečini zvozijo v Dolino prav po cesti skozi Dovžanovo sotesko. Kot je ugotovil domačin Filip Bence, se brežina poseda tudi ob spodnjem mostu za zaselek na Jamah, kjer bi bil možen promet z manjšimi vozili. Ker je poškodovana tudi cesta na Po-tarje, je predsednik KS Lom Franc Lovrenčak napovedal zaporo za tovornjake, če se bo tam promet povečal. Stojan Saje, foto: Gorazd Kavčič
Že zdaj je pripravite na novo, da bo potem vpet vroče!
Na brezplačni telefonski številki 080 22 66  hko hitro in enostavno naročite: ;»
• Petrolovo ekstra lahko kuiilllO olje,
• in MaCjna kartiCO, ki vam omogoča cenejši nakup in obročno plačevanje kurilnega olja.
www.petrol.si
Petra) d.d., l iubljana, Dunajska • cata so, l %:>,• Ljubljana PETROL
9770352666018
GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
POLITIKA / joze.kosnjek@siol.net
Torek, 2. julija 2002
Vlada bo kupila cenejše letalo
Vladno letalo je strmoglavilo
Pritisk slovenske javnosti, ki se je zgrozila ob nakupu tako dragega državnega letala kot je falcon 900 EX in čas pred volitvami je vlado prisilil, da je s proizvajalcem sklenila aneks k pogodbi o nakupu nekoliko cenejšega letala. "Prihranek" bodo porabili za nakup helikopterja za varovanje državne meje. Javnost še vedno zahteva, da se opredeli politična odgovornost za prvotno odločitev za nakup tako dragega državnega letala.
Izredna seja prve slovenske vlade
Na pobudo predsednika prve slovenske demokratično izvoljene vlade so se na Bledu zbrali člani Demosove vlade in razpravljali o slovenskem vstopu v NATO in Evropsko ungo ter slovenskem nacionalnem interesu. Večina nekdanjih ministrov in članov vlade ni več politikov.
KAKIMO *o0Fo KoTC-io
(40 cefAco sja» zA-m*)*" za t*m&*t
SJA* Ias ?«*U!
Ljubljana - Nakup dragega vladnega letala falcon 900 EX je v javnosti sprožil ogromno kritik, saj je nevzdržno, da majhna slovenska država, ki nima malo notranjepolitičnih in gospodarskih problemov, predvsem pa problemov pri javnih financah, kupuje tako drago državno letalo. Vlada je pogodbo o nakupu nadstan-dardnega letala že sklenila, a je na pritisk javnosti, ki se je zgrozila ob taki razsipnosti, predvsem pa v času pred volitvami, morala spremeniti svojo odločitev.
Na zadnji seji vlade so javnosti sporočili, da so se odločili za cenejše večnamensko državno letalo, in sicer za falcon 2000 EX, ki bo stalo 28 milijonov dolarjev in ki ga bo Slovenija dobila ob koncu leta 2003.
Posebna vladna komisija se je namreč dogovorila s proizvajalcem Dassault Falcon Jet Corporation o spremembi pogodbe, po kateri država ne bo več odštela za letalo za malo Slovenijo nevzdržnih 35 milijonov dolarjev (brez DDV), ampak za 20 odstotkov
manj. V začetku so predvidevali, da bo morala država dobavitelju plačati pogodbeno kazen v višini 3,5 milijona dolarjev. Prihranjeni denar bo vlada porabila za nakup večnamenskega helikopterja za nadzor južne meje ter za zaščito in reševanje, uporabljala pa naj bi ga policija, čeprav denar prihaja iz vojaškega proračuna.
Izbiro sedanjega letala je predlagal Dassault Falcon Jet Corporation, zato se vlada niti ni mogla odločiti za nakup še cenejšega letala. Druge možnosti pač ni bilo. Aneks k pogodbi so že podpisali, podpisal ga je generalni sekretar vlade Mirko Bandelj. Slovenija je družbi že plačala 21 milijonov dolarjev, zdaj jih mora še sedem. Ostali znesek bodo plačali tedaj, ko bodo letalo prevzeli.
K osnovni ceni vladnega letala pa je treba prišteti še 2,2 milijona dolarjev vredno opremo. Proizvajalec bo vanj vgradil še tretji navigacijski sistem, na letalu bodo na voljo tudi faksi in telefoni.
Na tiskovni konferenci so novinarji želeli izvedeti, kdo bo nosil
odgovornost za prvo odločitev vlade o nakupu tako dragega letala, vendar so se predstavniki vlade temu odgovoru več ali manj izognili in dejali, da je bila odločitev o nakupu v politiki sprejeta brez pripomb. Vlada je na seji med drugim sprejela tudi sklep o
oprostitvi plačila pristojbin na zračnih poteh v slovenskem zračnem prostoru za vojaške zrakoplove NATA in njegovih držav članic ter za vojaške zrakoplove držav članic Eurocontrola. Po besedah ministra za promet Jakoba Presečnika je sklep posledica podpisanih sporazumov. S tem bo Slovenija ob približno 400 milijonov tolarjev na leto.
Darinka Sedej
Na ustavno sodišče
Jesenice - Jeseniška občina se je odločila za ustavno pritožbo, kajti prepričana je, da državni zbor, ki je obravnaval predlog za spremembo statusa jeseniške občine v mestno občino, ni upošteval prepričljivih argumentov. Po mnenju pritožiteljev ni nobenega prepričljivega razloga za zavrnitev, državni zbor ni upošteval mnenja ustavnega sodišča, razen tega pa sploh ni navedel oziroma prepričljivo dokazal, da res ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za priznanje mestne občine. Zato so zaradi take obravnave v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi, kajti na novo možnost ustanovitve občine morajo čakati naslednja štiri leta. D.S.
Bled - Minuli petek popoldne so se v blejskem hotelu Golf na Bledu na "izredni seji" zbrali člani prve demokratične slovenske vlade, srečanje pa je ob desetletnici mednarodnega priznanja Slovenije pripravil njen predsednik Lojze Peterle, ki je zdaj poslanec Nove Slovenije in član predsedstva konvencije o prihodnosti Evrope. Prva slovenska demokratično izvoljena vlada je začela s svojim
je še vedno minister, je Dimitrij Rupel, kije v Demosovi vladi skrbel za mednarodno sodelovanje, zdaj pa je zunanji minister
Vlado je sestavila koalicija Demos, Demokratična opozicija Slovenije, ki je zmagala na prvih volitvah. Slovenija je bila tedaj v kar burnih časih. Bil je to čas osamosvajanja in vključevanja v mednarodno skupnost ter prizadevanj za mednarodno priznanje
delom leta 1990, v njej pa je bilo 23 ministrov, imela je dva podpredsednika.
Večine članov naše prve vlade ni več v politiki: nekateri so se upokojili ali pa so postali podjetniki, odšli v gospodarstvo, nekateri so v državnih službah, med veleposlaniki ali diplomati (Jožica Puhar). Med poslanci so poleg Lojzeta Peterleta še Janez Janša, tedanji sekretar za ljudsko obrambo, Jelko Kacin, ki je bil tedaj predsednik republiškega komite za informiranje. Edini minister, ki
Slovenije. "Izredne seje" se je udeležila večina nekdanjih ministrov, ki so se pogovarjali o nekdanjih časih, a tudi o prihodnosti slovenske države, njenem vstopu v NATO in Evropsko unijo in slovenskem nacionalnem interesu. Tedanji ministri današnji čas ocenjujejo tako, da imamo precej problemov pri javnih financah, še vedno neurejen odnos do preteklosti, državo pa pesti previla brezposelnost.
D.S., foto: Tina Doki
Proč s starimi vzorci
Gosta javne tribune, ki sta jo v Cerkljah priredila občinska odbora Nove Slovenije in SDS, sta bila predsednika teh
dveh strank, dr. Andrej Bajuk in Janez Janša.
Cerkve - Čeprav naj bi bile rdeča nit srečanja javne finance, sta gosta spregovorila tudi o drugih aktualnih zadevah, od poloma Slovenske hranilnice in posojilnice v Kranju, do nedavne državne proslave ob dnevu državnosti, o vstopu v EU in NATO, o zaostankih pri vračanju denacionalizacijskim upravičencem, do medijev, ki se menda enostransko udinjamo vladajoči garnituri in njihovi "zgodbi o uspehu".
KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED
• BREZPLAČNO -
Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec!
Mali glas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku,
s popustim za naročnike (20 %).
VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika.
KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU!
Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure.
KUPON NE VELJA ZA PRAVNE OSEBE (d o o s P)
Pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124
Ime in priimek, naslov:
Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu:
Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku.
Dvorana kulturnega doma v Cerkljah je bila polna, organizatorji pa so pripravili tudi kulturni program, ki so ga izvajale pevke in recitatorji iz velesovske fare. Uvodoma je dr. Andrej Bajuk kritično spregovoril o tem, koliko nas stane slovenska država in odgovornosti sedanje vlade za primanjkljaje, ki prihajajo na dan. Da pri nas ne zaživita zasebna pobuda in gospodarstvo, kot ga poznamo v razvitih severnih in zahodnih državah, je po Bajukovem mnenju kriva še stara socialistična miselnost.  Ta ' obvladuje tudi
bančno gospodarstvo. Nikjer v svetu se ne obnese, da so banke v državni lasti. Država bi morala biti regulator, ne pa lastnik bank, skrbeti bi morala za nadzor. Ker takšne vloge nima, se lahko zgodijo primeri, kot je nedavni polom v Slovenski hranilnici in posojilnici v Kranju, za katerega Bajuk v enaki meri kot lastnike krivi tudi predsednika vlade in guvernerja Banke Slovenije. S starimi vzorci mišljenja bi morali opraviti, če hočemo učinkovito gospodarstvo, je prepričan gost javne tribune v Cerkljah, ki je občinstvo spodbu-
Prihaja poklicna vojska
t
Ljubljana - 529 vojaških obveznikov je napisalo peticijo za skrajšanje vojaškega roka in jo poslalo predsedniku republike in ministru za obrambo, s prošnjo, da se jim zaradi sprememb popolnjevanja vojske, o katerih je odločala vlada aprila letos, skrajša vojaški rok za 30 dni. Toliko dovoljuje zakon o vojaški dolžnosti.
Na Ministrstvu za obrambo je bila v okviru Generalštaba ustanovljena delovna skupina, ki je na podlagi ocene stanja, nalog in načrtovanih aktivnosti v vojski ugotovila, da takojšnja predčasna odpustitev vojakov s služenja vojaškega roka za generacijo, ki je začela služenje januarja, ni možna. Negativno naj bi vplivala na zagotavljanje z zakonom predpisanih nalog. Predčasno odpustitev bi negativno vplivala tudi na po-
tek usposabljanja vojakov, ki služijo vojaški rok. Spremembe programov bo treba šele uveljaviti -za naslednje generacije bodo sprejeli nov program usposabljanja in druge dejavnosti tako, da bi bilo mogoče vojaške obveznike odpuščati s služenja vojaškega roka v skladu z zakonskimi pooblastili.
Vlada je sprejela tudi predlog zakona o vojaški dolžnosti in ga poslala v obravnavo v državni zbor. Po zgledu drugih držav bodo opustili naborniški sistem in do leta 2010 prešli na poklicno vojsko. Ob koncu prihodnjega leta naj ne bi bilo več nabora, napotitve na služenje vojaškega roka pa naj bi potekale do srede leta 2004. Obvezno službo v rezervni sestavi naj bi ukinili do leta 2010.
D.S.
dil, naj na prihodnjih volitvah izbere ljudi, ki bodo tega sposobni. Nasledniki nekdanjega komunističnega režima, ki so sedaj na oblasti, naj se dokončno poslovijo. Enakega mnenja je tudi Janez Janša, ki je dejal, da je "zgodba o uspehu" sedanje vladajoče garniture to le za nekatere, večina ljudi pa živi slabše kot kdajkoli. Stare krivice niso popravljene, ljudje, ki naj bi dobili vrnjeno premoženje po zakonu o denacionalizaciji, Še vedno čakajo na svoje pravice. Kritično je spregovoril o letošnji slovesnosti ob državnem prazniku. Kot bi plevel dušil rast, ki je pognala leta 1991, je spomnil z besedami pesnika Toneta Kunt-nerja. Sedanji sistem deluje kot virtualna demokracija, saj je država še vedno v rokah ljudi, ki so vladali v časih komunizma. Ni učinkovitosti, ker se duši zasebna pobuda avtonomnih in samostojno mislečih posameznikov. Prikrito se rovari zoper pridružitev EU in NATO, saj slednje ne pomeni le vojaške varnosti, pač pa zmago demokracije in vrednot zahodne civilizacije. Podobne težave z razvojem demokracije kot Slovenija imajo tudi druge tranzicijske dežele, saj je staro miselnost težje izkoreniniti, kot so pričakovali leta 1990, ko je na volitvah zmagal Demos. Minilo je 12 let, zrasle so nove generacije,
stare pa prišle do spoznanj, ki so jih drago stale, zato od njih pričakujejo, da se bodo na letošnjih volitvah znale prav odločiti. Po Janševih besedah je velika ovira zaprt medijski prostor, kljub vsemu pa verjame v priložnost, ki jo ima ob letošnjih volitvah slovenska demokracija. Čas je, da Slovenija zastavi novo fazo tranzicije, dokonča reforme in tudi po vrednotah postane podobna razvitemu delu Evrope.
Ljudje so na javni tribuni gosta spraševali o trenutno najbolj aktualnih zadevah, o stečaju Slovenske hranilnice in posojilnice v Kranju (oškodovanci lahko poleg lastnikov tožijo tudi Banko Slove/ nije in vlado), o stanju v skladu obrtnikov (že tretje leto država rte izpolnjuje obveznosti do obrtnikov in skušajo za te potrebe jemati iz kapitalskega sklada), o zavla\ čevanju postopkov denacionalizacije (zakon obstaja, denarje rezerviran v proračunu, ni pa politične volje za hitrejše reševanje), o nepreglednosti pri ravnanju Slovenske razvojne družbe s podjetji, ki so bili v njeni lasti, o razmerah v slovenskem Rdečem križu, o vstopu v EU in NATO, ki prinašata tudi gospodarske prednosti, o referendumih, kjer po prepričanju sogovornikov navadno vendarle prevladata zdrav razum in kmečka pamet.   Danica Zavrl Zleb«r
Stranke pred volitvami
Kranj - Delegati prve konference Nove Slovenije so v soboto razpravljali predvsem o letošnjih volitvah in prihodnosti Slovenije v Evropi. Kolje povedal predsednik Andrej Bajuk, stranka pričakuje na lokalnih volitvah več kot 10 odstotkov glasov, konferenca pa Je ponovno potrdila trdno podporo neodvisni predsedniški kandidatk' Barbari Brezigar.
Minulo soboto so se zbrali tudi člani Združene liste socialni" demokratov na tretji programski konferenci, na kateri so razpravljali o uravnoteženem gospodarskem in socialnem razvoju Slovenije in sprejeli osnutek petnajstih sklepov. Poudarili so, da stranka v politično jesen stopa ambiciozno in pripravljena, ime kandidata za predscdniK«-
države pa bodo sporočili sredi julija.
D.S-
Torek, 2. julija 2002
AKTUALNO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
Več tisoč obiskovalcev se je
vrnilo v preteklost
Tradicionalna prireditev Srednjeveški dan v Škofji Loki privabil vsaj 10.000 ljudi. S prihodom mestnega klicarja se je mesto vrnilo v 16. stoletje.
Škofja Loka - Že zgodaj zjutraj so na osrednjem Mestnem trgu Postavili stojnice obrtniki iz vse Slovenije, ki so prikazali obrt izpred nekaj stoletij. Prav tako so stojnice na Cankarjevem trgu napolnile prodajalke domačih dobrot. In že zgodaj dopoldne se je v srednjeveškem mestu trla pisana množica obiskovalcev.
Srednjeveško dogajanje je, ob 10. uri, uradno odprl Mestni klicar. Oblečen v "taboljš gvant" je navzočim povedal: "Danes je v Loki najpomembnejši praznik, saj je leta 973 Otton II. daroval ozemlje. Takrat je bila loka tudi prvič ome-
roko, ob polnoči pa naj ne pozabijo na "lajtngo izpod neba".
Ob sprehodu po Mestnem trgu smo si obiskovalci lahko ogledali obrtnike pri svojem delu, ki je močno spominjalo na delo obrtnikov izpred nekaj stoletij. Izdelova-
ditve, je današnja najbolje pripravljena, vseskozi se nekaj dogaja." Mrzelj skupaj z ženo Majdo izdelujeta oblačila iz lana, na malih statvah tudi prikažeta, kako poteka ročno tkanje.
Tudi Boštjan Dobovšek, izdelovalec keramike in eden zadnjih pi-skrovezcev iz Ljubljane, je prireditev pohvalil: "Takšne gostoljubnosti in organiziranosti ni na nobeni drugi srednjeveški prireditvi. Vseskozi je bilo veliko zanimanja, ljudje z veseljem gledajo in veliko jih je." Tudi izdclovalka lutk Mira Omejc je navdušena: "Prisotna sem na vseh srednjeveških prireditvah, v Škofji Loki sem že sedmič. TU je prekrasno in vračala bi se, tudi če ne bi smela prodajati, saj se skupaj z nastopajočimi tudi mi prestavimo v srednji vek."
njena. Zato danes odpiram Venerino pot in semenj." Obiskovalce je še povabil, da se sprehodijo po Placu, poskusijo žabjo juho, graš-čakove poljubčke ali medlo, prato in seveda šilce žganja. "In tošelne odprite!" jim je zabičal ob koncu ter jih povabil, da si ob 13. uri ogledajo še pravo srednjeveško po-
li so škofjeloški papir, tiskali po Gutenbergovem načinu, prikazali lončarsko obrt, tkali, izdelovali laneno platno, loški in dražgoški kruhek, brusili drage kamne, rezbarili in podobno. Peter Mrzelj z Vrhnike nam je povedal, da zelo rad pride v Škofjo Loko: "Če bi ocenjeval vse srednjeveške prire-
Pohajkovanje po trgu je bil vedno bolj nemogoče, saj je bilo obiskovalcev iz minute v minuto več. Vseskozi so se odvijali razni dogodki. Na mestnem trgu sta si nasproti prišla viteza in se udarila s pravimi sabljami. Udeleženci plesne delavnice, ki je potekala ves vikend, so prikazali česa so se naučili. Veliko obiskovalcev ni zdržalo ter so tudi sami stopili v krog in so zaplesali res enostavne plese. Spet drugi so prisluhnili glasbi domačih skupin in ansamblov ali pa so si ogledali lokostrelski turnir. Nekaj minut po 13. uri pa so ob osred-
njem odru završalo. Začela se je srednjeveška poroka. Ob odru so se zbrali svatje in številni radovedneži, še posebej zato, ker se je pričakovala poroka znanega škofjeloškega gostilničarja Nikija Mesca in njegove izvoljenke Špele. Najprej so zapele fanfare, lokostrelci so naredili špalir, obiskovalci pa so z aplavzom pozdravili najprej župana in matičarko, nato pa sta prišla, po poti posuti z cvetlicami, še mladoporočenca.
Čeprav je šlo za pravo registrirano poroko, se je le-ta odvijala kot igra, v jeziku 16. stoletja. Niki in
Festival Godba Gorje 2002
Gorjanska godba igra, da se turn maje
Gorjanska godba je ob svoji 95-letnici pripravila odmeven in kvaliteten Festival Godba Gorje 2002, ki se ga je udeležilo deset godb in pihalnih orkestrov. Praznovali so s prijatelji, obiskovalcem Zgornjih Gorij in Bleda pa pripravili tridnevni glasbeni užitek. V Gorjah je zvon, ki zvoni, da se turn maje, nič manj udarna pa ni gorjanska godba, ki skupaj s prijatelji z vsega sveta lahko zaigra tako, da se bo turn res tresel...
Zgornje Gorje, Bled - Konec tedna pred državnim praznikom, Peklensko vroč, je bil na Bledu v znamenju številnih turističnih in Športnih prireditev, nobena pa po množični udeležbi ni mogla zasenčiti Festivala Godba Gorje 2002, ki je trajal kar tri dni. Nastopilo je namreč deset godb, domačih in prijateljskih godb iz tujine ali skupaj 700 godbenikov.
Gorjanska godba je praznovala častitljiv jubilej: 95-letnico. Že pred letom dni so sklenili, da jubilej proslavijo s prijatelji, v goste Povabijo vse, s katerimi že leta in leta sodelujejo in se predstavijo na velikem koncertu na Rečici pri Bledu.
Pod pokroviteljstvom občine Bled in LTO Bled ter v sodelovanju s sosednjimi občinami (Bohinj, Kranjska Gora, Jesenice, Radovljica in Kranj), kjer imajo godbe ali pihalne orkestre, so začeli z veliko in zelo zahtevno organizacijo. Povabiti 700 godbenikov in zanje skrbeti tri dni, ni mačji kašelj: kje bodo spali, kaj Jedli, kako se bodo vozili iz kraja ^ kraj, kdo bo ponudil prostor in šotor, pa dobitki za srečelov pa Prošnja pevki Heleni Blagne Zaman.
G°rjanskim godbenikom je "spelo kot jim je uspelo že vse, Cesar so se v 95-letnem obstoju godbe lotili.
Gorjanska godba velja za voljno slovensko festivalsko - etno °Jk glasbo in se v zadnjih petnaj-hun letih udeležuje velikih glas-
pnih festivalov po Evropi," pravi j^n predsednik Boštjan Poklu-
ar "Godbeniki so oblečeni v gorenjsko narodno nošo, učinek
°se na organizatorje in poslušal-
Mag.
Klemen Repe
ce po Evropi in drugod pa je izreden. A ne le narodno noša, s kateri so nastopali na številnih prireditvah doma in v tujini, godbo Gorje so spoštovali in jo spoštujejo tudi zaradi kvalitete. Sistematično strokovno delo, naraščanje števila glasbeno šolanih godbenikov, ustanovitev oddelka Glasbene šole v Radovljici in prihod legendarnega učitelja in dirigenta Alojza Velkavrha je takoj vzdignilo kakovost. Gorjansko godbo je opazil organizator glasbenega festivala Euro Fanfar Alain Blansc-hard in jih povabil v francosko mesto Villefranch de Ruergue. Od tedaj dalje se je godba Gorje udeležila številnih evropskih festivalov glasbenih in mažoretnih skupin in pripomogla k večji prepoznavnosti Slovenije v tujini.
Godba Gorje danes velja za najbolj popularno slovensko pihalno godbo, ki deloma ohranja tipične prvine stare češko - tirolske muzike mehkega zvoka. V programskem izboru skladb prevladujejo slovenski avtorji. V godbi je 44 godbenikov, med njimi 14 deklet.
Od začetka svoje glasbene poti je mag. Klemen Repe član gor-janske godbe - že kot študent je orkestru dve leti dirigiral in ga vodil po turnejah. Je tudi producent CD plošče Gorjanski zvonovi, kot pozavnist pa je zaposlen v Big bandu RTV Slovenija. Mag. Klemen Repe je strog pedagog in zahteva dosledno spoštovanje melodičnih in ritmičnih pravil."
Slavljenci - gorjanska godba
Godba Gorje je tudi zgled sodelovanja kulturnega društva s turističnim gospodarstvom in lokalno skupnostjo. Na vseh turnejah godbe v tujini turistično gospodarstvo Bleda, Gorenjske in Slovenije predstavlja Janez Fajfar, direktor hotela Vila Bled, ki že dolga leta potuje z godbo in na nastopih obiskovalcem koncertov deli promocijsko gradivo. Godba odlično sodeluje z občino in LTO Bled.
Za svoje delo je prejela številna priznanja in težko bi vse našteli. Ogromno jih je - od prijateljskih listin do visokih občinskih in drugih priznanj. Pred blejsko Kazino so skupaj nastopili gorenjski pi-
halni orkestri in gostujoči iz prijateljskih mest: Banda Musicale Citta di Monforte San Giorgio iz italijanske Messine, najstarejša, 200 let stara godba iz Brixna, ki velja za eno najboljših južnoti-rolskih godb; godba Harmonv St. Cecilia VVaasmunster iz Belgije, ki je prišla na povabilo občine Kranjska Gora, Gradska godba Dubrovnik, mažoretna skupina iz madžarskega Szegeda, godba Kras iz pobratenega Doberdoba v Italiji. V povorki, ki je bila enkratna paša za oči in v skupnem nastopu - pod taktirko mag. Klemena Repeta so ubrano zaigrali koračnico Slovenci - in kasneje z jubilejnim koncertom na
Rečici so nadvse uspešno proslavili svoj visoki jubilej.
Tudi v nedeljo je bil pester program s povorko in zabavnim programom na Rečici.
Če gorjanska godba tako praznuje, da ob 95-letnici povabi svoje prijatelje po Evropi in jih pride 700 - kaj šele bo ob 100-letnici! A glede na brezhibno organizacijo minulega festivala lahko pričakujemo, da bodo ob stoletnici poklicali vse svoje prijatelje po svetu in imeli festival na Bledu in v Zgornjih Gorjah, na katerem bo nastopilo toliko godb, da se bo pa gorjanski turn v resnici lahko zama-jat.
Darinka Sedej
Špela sta bila loški graščak in graščakinja, ki ju je do odra pripeljal mestni glavar. Po opravljenem obredu so zaplesale plesalke zaplesale še nekaj renesančnih plesov, nato pa sta prišli kočiji s konjsko vprego. Mladoporočenca in priči so se nato s kočijama odpelja-ia skozi staro mestno jedro. Na poti so vsi skupaj ponosno pozdravljali meščane, kmalu pa seje začelo še slavje in rajanje pri Ho-manu.
V vsem tem dogajanju ne gre pozabiti niti na živilsko tržnico, kjer so b'ranjevke ponujale najboljše dobrote. Od mlečnih in pekovskih izdelkov do zelišč, suhega sadja, žganja, kisa, marmelade in podobnega so lahko opazili obiskovalci. Tudi za najmlajše je bilo poskrbljeno. Nastopili so Lubniški škratje, najmlajši in starši so spremljali srednjeveške otroške igre, ljudske plese in se preizkusili v pisanju z gosjimi peresi. Ob koncu dneva je bil ob 21. uri še koncert renesančnega plesa in glasbe. Nadvse družaben dan, ki se gaje udeležilo več kot 10.000 obiskovalcev, pa se je končal z veličastnim ognjemetom.
Boštjan Bogataj
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino; letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 160 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
GORENJSKI GLAS • 4. STRAN
IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas.si
Torek, 2. julij 2002
Avtocesta: namesto zadovoljstva, protesti
V petek so v kamniški občini odprli odseka avtoceste Vransko - Trojane in Krtina - Kompolje. Županji Domžal in Moravč ter župan Lukovice so podpisali protestno izjavo, krajani Lukovice pa so protestirali.
Lukovica - V petek je stekel promet po dveh skupaj 14,6 kilometra dolgih avtocestnih odsekih avtoceste med Vranskim in Trojanami in med Krtino in Kompolja-mi. Do izgradnje cestne povezave med Celjem in Ljubljano tako manjka še 14.2 kilometra avtoceste Trojane - Kompolje. Šest kilometrov dolg odsek Blagovica -Kompolje bo zgrajen prihodnje leto, osem kilometrov od Trojan do Blagovice pa čez dve leti.
Avtocestni program zgrajenih avtocest je od petka daljši za 14,6 kilometra, odseka Vransko Trojane in Krtina - Kompolje pa sta bila zgrajena in odprta predčasno, saj se po pogodbi dela iztečejo šele septembra. Izgradnja obeh odsekov pa je bila tudi cenejša od vrednosti. Dela na odseku Vransko - Trojane so vredna 29,9 milijarde namesto načrtovanih 34 milijard, na odseku Kompolje - Krtina pa blizu 9,5 milijarde, kar je okrog 2 milijardi ceneje.
Takoj po odprtju so na novi cestninski postaji Kompolje začeli pobirati tudi cestnino, ki je od včeraj za vožnjo proti Ljubljani na 18 kilometrov dolgem odseku 190 tolarjev. Do leta 2004 bo Dars postavil še pet novih cestninskih postaj na priključkih avtocest in med
drugim tudi cestninski postaji Lukovica in Krtina. Sicer pa se dela na odseku med Vranskim in Blagovico nadaljujejo. Predor naj bi prebili maja ali junija prihodnje leto, celotni odsek pa odprli predvidoma čez dve leti.
Slovesnost ob izgradnji, ki je bila na kamniškem delu, kar so še posebej zamerili v Lukovici oziroma na odseku pred Kompolja-mi, pa so zmotili mirni protesti krajanov Lukovice. S transparenti so opozarjali na nespoštovanje uredbe glede izvoza in uvoza v naselju Lukovica in izgradnje nadvoza v Kompoliah. Župan Lukovice Anastazij Živko Burja ter županji Domžal in Moravč, Cveta Zalokar Oražem in Milka Novak, pa so v petek pred protestom krajanov podpisali protestno izjavo, s katero nasprotujejo izgradnji novih cestninskih postaj v Lukovici in Krtini. Večina krajanov je bila namreč proti avtocesti, ko pa so se odločili zanjo so postavili pogoje za uvoz in izvoz, za nadvoz Kompolje ter za brezplačno uporabo. To je z uredbo takrat potrdil tudi državni zbor, je povedal lukoviški župan. Tudi domžalska županja je poudarila, da je bilo na začetku jasno, da cestni-njenja na območju treh občin ne
Izvoz in uvoz za Lukovico bo odprt šele prihodnje leto.
bo, saj so preblizu ljubljanske regije, kjer poteka vsakdanji prevoz delavcev, študentov in dijakov. Če pa bodo krajani morali plačevati cestnino, se bo promet spet preusmeril na lokalne ceste, ki bodo tako še bolj obremenjene. Poudarili so tudi, da sicer niso proti plačevanju cestnin, vendar pa naj bodo enake za vse.
V Darsu očitke zavračajo, saj sta izvoz in uvoz v Lukovici že v gradnji, dokončali naj bi ga prihodnje leto skupaj z odsekom Blagovica - Šentjakob. Če pa bi
priključek v Lukovici odprli že zdaj, bi zaradi tri kilometre oddaljene cestninske postaje Kompolje odprtje pomenilo preveliko obremenjenost vzporedne ceste skozi Lukovico. Kar pa zadeva gradnjo nadvoza, Dars razlaga, da so kmetijo, zaradi katere bi zgradili nadvoz, odkupili in zato nadvoz ni potreben. S tem so prihranili 80 milijonov tolarjev. Vendar pa takšni razlagi še vedno ogorčeno oporekajo lastniki zemljišč in med njimi še posebej Maks Štrukelj iz Kompolj.    Andrej Žalar
Bled pred Srečanjem v moji deželi
Bled - Na Bledu se bodo jutri začele prireditve v okviru tradicionalnega Srečanja v moji deželi, ki se ga udeležuje več tisoč slovenskih izseljencev in njihovih svojcev. Organizator srečanja je Slovenska izseljenska matica, z blejske strani pa je organizacijo na natečaju dobilo Društvo za aktivno preživljanje prostega časa Ejga, ki ga vodi Anica Svetina. V Komnu na Krasu in v Kočevju sta se začeli dve slikarski koloniji, izdelki pa bodo razstavljeni pred Festivalno razstavo na Bledu. Otvoritev razstave bo v soboto, 6. julija, ob 18. uri. V Hotelu Astoria na Bledu se jutri začenja seminar za mlade multiplikatorje, ki bodo delovali med izseljenci s problematiko in dejavnostjo, ki jo neguje Slovenija na tem področju. Osrednja prireditev bo v nedeljo, 7. julija. Dopoldne bo na promenadi koncert godbe na pihala iz Gorij, ob 14. uri pa bo osrednja slovesnost, na kateri bo častni gost predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. V kulturnem in zabavnem programu bodo sodelovale številne skupine Slovencev po svetu, za ples pa bo igrala glasbena skupina Slovencev iz Kanade Murski val. J.K.
Pitna voda neoporečna
Pred časom so se med nekaterimi skupinami otrok v Škofji Loki pojavila črevesna obolenja, ki so povzročila med prebivalci preplah. Iz Loške komunale in Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, ki spremljata kvaliteto pitne vode v celotnem omrežju vodovoda Škofja Loka, so nam sporočili, daje slednji v letu 2002 odvzel 60 vzorcev za mikrobiološke preiskave v raznih ornrežjih.
Vsi odvzeti vzorci za mikrobiološke preiskave v Trebiji, Hotovlja, mesto Škotja Loka, Puštal, Gosteče, Reteče, Godešič, Trata, Podlub-nik in Dorfarje, vključno s tistimi, ki so bili odvzeti 10. in 11. junija so ustrezali določilom Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Po zagotovilih Mateje Žumer, direktorice Loške komunale, je zaskrbljenost porabnikov pitne vode iz javnega loškega vodovoda glede oporečnosti pitne vode nepotrebna. B.B.
Staničeva nagrada bavarskemu ministru
Bled - Nemška planinska zveza že od leta 1999 enkrat letno podeljuje Staničevo nagrado. Ideja zanjo se je porodila ob 200-letni-ci prvega vzpona na najvišji vrh Bavarske VVatzmann. Prvi pristop-nik leta 1799 ali 1800 je bil Slovenec, velik humanist in raziskovalec Alp, Valentin Stanič, takrat še študent teologije v Salzburgu.
Nemška planinska zveza se je odločila, da bo vsako leto konec junija podelila Staničevo nagrado - diplomo in denarno nagrado - ljudem, ki so izjemno zaslužni za varstvo in ohranjanje narave in okolja v Vzhodnih Alpah.
Letošnji nagrajenec je bavarski minister za okolje dr. Werner Schnappauf - izbran pa je bil zaradi svojega osebnega zavzemanja za uveljavitev naravovarstvenih ciljev v narodnem parku Berchtes-gaden.
D.S.
Priznanja in Škofjeloški pasijon pr0tj postavitvi pOStaje
Zlati grb Občine Škofja Loka prejel msgr. Andrej Glavan za dolgoletno delovanje na duhovnem področju in ohranjanje kulturne dediščine
Škofja Loka - Letošnje praznovanje občinskega praznika so v Škofji Loki povezali s podelitvijo priznanj, na koncu pa je bil še koncert Škofjeloški pasijon. Sobotno prireditev in skupno praznovanje pa je močno zaznamoval tudi Srednjeveški dan v Škofji Loki. Celodnevno dogajanje si je ogledalo več tisoč obiskovalcev.
Slavnostni govornik ob občin- je dejal: "Želimo si višje šole, že-skein prazniku je bil Igor Draks- limo si loške obvoznice, želimo ler, župan občine Škofja Loka, ki   novo železniško postajo, želimo
Partizansko tehniko bodo ohranili
Tržič - Med drugo svetovno vojno so na Gorenjskem delovale številne partizanske tehnike in tiskarne. Edini ohranjeni tovrstni objekt je Tehnika Kokrškega odreda nad Dovžanovo sotesko, ki je delovala od avgusta 1944 do konca vojne. Ker gre za dragoceno kulturno dediščino, so se v občini Tržič odločili bolje poskrbeti za leseno brunarico, ki je oddaljena dobre četrt ure hoda od cestnega predora v soteski. Minulo soboto dopoldan so v tržiški restavraciji Raj svečano podpisali dve pogodbi. Župan Pavel Rupar, direktorica Tržiškcga muzeja Melanija Primožič in predsednik Skupnosti partizanskih tehnikov in tiskarjev Gorenjske Cveto Kobal so s podpisi potrdili, da bo odslej lastnik objekta Občina Tržič, z. njim pa bo upravljal muzej. Podpisali so tudi najemno pogodbo s Petrom Megličcm, ki je lastnik zemljišča. Podpisniki pogodb si obetajo, da bo po ureditvi lastništva objekt bolje vzdrževan in tudi dobro obiskan. Partizansko tehniko so že pred leti zajeli v ureditveni načrt Dovžanove soteske, sedaj pa bi radi tja peljali tudi več organiziranih skupin obiskovalcev. Stojan Saje
Zbor mobiliziranih Gorenjcev
Kranj - Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času med 1943 in 1945 vabi na volilni občni zbor, ki bo v soboto, 6. julija, ob 11. uri na turistični kmetiji Trnove v Dupljah. Zbor bo v vsakem vremenu, saj bo zagotovljen pokrit prostor. Po najnovejših podatkih ima Združenje 1719 članov, vendar se število zaradi starosti in umrljivosti članov zmanjšuje. J.K.
imeti dober dostop v vsako vas v naši občini," je nato o že začetih projektih povedal Draksler.
Spomnil je tudi na zamisel o severni obvoznici, o moderni čistilni napravi, kakršne ne poznajo tudi mnogo razvitejša mesta ter končno tudi status Mestne občine Škofja Loka, ki si ga mesto že dolgo zasluži. Ob koncu se je Igor Draksler še zahvalil svojim občankam in občanom: "Le globoka zavest Ločank in Ločanov nam daje garancijo za boljše življenje. Zato se vsem zahvaljujem za pokošene trave, za urejeno okolico, lepe hiše, za delo v splošno dobro in podobno."
Zlati grb Občine Škofja Loka je prejel msgr. Andrej Glavan, in sicer za dolgoletno delo na duhovnem področju in ohranjanju kulturne dediščine. Po končani gimnaziji je nadaljeval študij na Fakulteti za kemijsko tehnologijo, nato pa se je odločil za študij bogoslovja in bil leta 1972 posvečen v duhovnika. Deloval je na Suhi, v tisočletni župniji Stara Loka, leta 2000 pa je bil imenovan za pomožnega škofa v Ljubljani. Predan je bil duhovnemu delu, da so tako mladi kot odrasli ohranili in negovali krščanske vrednote. Veliko odgovornost je čutil do sakralne kulturne dediščine, saj je uspešno prenovil vrsto cerkva.
Druga priznanja so prejeli: Julija Bergant je dobila Srebrni grb za dolgoletno delo na področju babištvain karitativne dejavnosti; Janez Žontar je dobil Srebrni grb za večletno delo na področju usmerjenega kmetijstva; Srebrni grb je prejelo tudi Turistično društvo Škofja Loka za 50-letno delovanje na področju turizma; Bronasta grba Občine Škofja Loka sta prejela še Župnijska Karitas Škofja Loka za večletno humanitarno in karitativno dejavnost in Srečko TAišar za večletno delovanje pri Gorsko reševalni službi Škofja Loka.
Boštjan Bogataj
Na strehi gasilskega doma v Preddvoru naj bi postavili bazno postajo mobilne telefonije. Bližnji občani so se zaradi tega zbrali na protestnem shodu.
Preddvor - Pogodbo z operaterjem mobilne telefonije je sklenilo tamkajšnje gasilsko društvo, saj mu bo najemnina prinesla pol milijona letno, gasilci pa so tudi verjeli zagotovilom, da je magnetno sevanje bazne postaje stokrat manjše od dovoljenega, torej ne ogroža zdravja ljudi. Operater je namreč predložil poročilo Inštituta za varovanje zdravja. Na protestnem shodu so ljudje ostro nasprotovali postavitvi bazne postaj, zahtevali, da se do tega opredeli občina in naj gasilsko društvo takoj prekine služnostno pogodbo, ki naj bi zlasti za bližnje prebivalce v okolici gasilskega doma pomenila ogrožanje zdravja.
V Preddvoru menijo, da so ekološko ozaveščeni in da jih interesi kapitala ne morejo preslepiti s še tako lepo izdelanimi poročili državnih inštitutov. V imenu domačinov je govoril Slavko Pre-zelj, ki je zoper postavitev bazne postaje navajal vrsto zadnje čase objavljenih časopisnih prispevkov o nevarnosti elektromagnetnega sevanja in o njegovem vplivu na zdravje ljudi.
V Sloveniji je že nad tisoč baznih postaj in menda jih je 40 po-stavljenin na spornih mestih, večinoma v strnjenih naseljih, kjer ne morejo biti dovolj oddaljene, da ne bi snop žarčenja dosegal ljudi. Večina navzočih občanov, ki so pred shodom podpi-
sovali peticijo zoper bazno postajo, je ostro nasprotovala njeni postavitvi, zlasti še, ker seje to zgodilo brez njihovega soglasja.
Na protestni shod občani niso vabili ne predstavnikov Simobi-la, ki postavlja v Preddvoru bazno postajo, ne slovenskega ekološkega gibanja, ki tem postopkom nasprotuje, čeprav bi bilo zanimivo slišati soočenje dvoje različnih pogledov.
Prepričani so namreč, da lahko v svojem kraju sami opravijo s temi problemi. Toda predstavniki operaterja so se (na povabilo gasilcev) vendarle znašli na shodu in želeli pojasniti svoje razloge za postavitev bazne postaje. Doslej so jih v Sloveniji postavili
V Medvodah praznujejo
Medvode - Ta teden bodo v občini Medvode osrednje prireditve ob občinskem prazniku. Tudi letos bo osrednja svečanost v spomin na rojstni dan Jakoba Aljaža v Zavrhu pri njegovi domačiji. Kulturni program s položitvijo venca na njegovo rojstno hišo bo v petek, 5. julija, na večer rojstnega dne, ob 19. uri v Zavrhu. Na Katarini pa bo ob 21. uri nastop folklorne skupine Sora in gledališke predstave Jeppe s hriba.
Pred osrednjo občinsko svečanostjo v Zavrhu bo že danes, 2. julija, ob 16. uri pred blagovnim centrom Mercator v Medvodah start najboljših slovenskih kolesarjev za 2. kriterij Medvod, v četrtek, 4. julija, pa bodo v prostorih TD Zbilje odprli razstavo o življenju ob Savi pred izgradnjo elektrarne in po njej.
Več prireditev bo tudi v soboto, 6. julija. Tako bo med 8. in 12. uro pred občinsko stavbo otroška delavnica z lutkovno predstavo, ob 16.30 bo tek na rolkah pred BC Mercator, ob 19. uri prireditev Martin Krpan - tekmovanje za najmočnejšega Slovenca in ob 21. uri pa družabno srečanje z ansamblom Tihojla.
Praznovanje bodo v občini Medvode sklenili v nedeljo, 7. julija, s planinskim pohodom na Dovško Babo. Avtobus z udeleženci pohoda bo odpeljal izpred BC Mercator v Medvodah ob 6. uri.       A. Ž.
300, do konca leta jih bo 400, delajo pa tudi meritve, s katerimi ugotavljajo količino sevanja v okolico. Teh so opravili kar 180 in zagotavljajo, da so manj nevarne kot večina električnih aparatov, ki jih imajo gospodinjstva.
Krajani predstavniku niso pustili dosti govoriti, saj so prepričani, da manipulira s podatki. Po njihovem mnenju muitinacional-ke za mobilno telefonijo obvladujejo svet in z denarjem lahko naročijo kakršnokoli raziskavo. Postopke v zvezi s sklenitvijo pogodbe o postavitvi bazne postaje je pojasnil tudi predsednik gasilcev Ciril Zupin.
Čeprav je pogodba podpisana in so se že začela prva dela za postavitev postaje, so se ta čas prekinila dokler se v kraju zadeve ne razčistijo.
Upravni odbor je na podlagi zagotovila, da je postaja varna, pritrdila vlogi, vsa nadaljnja dovoljenja pa ureja Simobil. Na shodu smo slišali tudi njihovo pojasnilo, da v upravnem postopku ne potrebujejo dovoljenja občine al> krajanov, pač pa dovoljenje izdaja ministrstvo za okolje in prostor, kajti za radijski prostor je pristojna država. Občani so precej čustveno terjali odstranitev postaje in postavitev izven naselja-tako kot je to v navadi na tujem-Le redki navzoči bi prisluhnil' tudi nasprotnim argumentov, vendar jih je večina preglasila m na koncu sklenila, da postavitvi bazne postaje nasprotujejo, naj se prekliče morebitno soglasje občine (slednja sicer po zagotovil' tajnika občine ni dala nobenega soglasja), prav tako naj se takoj prekine služnostna pogodba med PGD Preddvor in Simobilom. Oo gasilcev pa smo ob tej priložnosti slišali, da se bo upravni odbor opredelil do protesta krajanov, zadevo pa predal občinskemu svetu.
Danica Zavrl Žlebir
J°I!!^2julija 2002
IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas
.si
GORENJSKI GLAS • 5. STRAN
Skrb za ohranitev pitne vode
Občina Naklo je dobila dva nova odloka, ki posegata na najbolj občutljivo področje varstva okolja.
V dvajsetih dneh boljša cesta
Kranj - Potem ko so župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj, direktor Cestnega podjetja Kranj Janez Gradišar in direktor Komunale Kranj Jože Stružnik v četrtek popoldne podpisali pogodbo za obnovo C. Staneta Žagarja, so se včeraj dela že začela.
Naklo - S prvim urejajo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda, z drugim pa zagotavljajo varstvo virov P>tne vode v občini. Pri sprejemu slednjega odloka se je zatikalo zaradi gradenj objektov v naselju Podbrezje, kjer je ena od vrtin za pitno vodo.
Prejšnji teden so se člani občinskega sveta občine Naklo zbrali na krajši seji, med katero so obravnavali predloga dveh odlokov. Besedilo odloka o odvajanju in Čiščenju komunalnih odpadnih ter Padavinskih voda na območju občine so na prejšnji seji umaknili,
ker so bili zneski kazni za prekrške navedeni v evropski valuti. Sedaj so navedeni v tolarjih, vendar so jih zaradi polletnega zamika plačil zaokrožili navzgor. S tem so se svetniki strinjali in sprejeli odlok, ki ureja izvajanje lokalne gospodarske javne službe,
Petnajst občinskih nagrajencev
Naklo - Ob prazniku občine Naklo so podelili srebrne in bronaste plakete, spominska priznanja in tretji naziv častni občan.
Letošnji nagrajenci občine Naklo z županom Ivanom Štularjem
Minulo soboto v Osnovni šoli Naklo poleg svetnikov, članov občinske uprave in drugih domačinov ugledni gostje z Gorenjskega. S svojo navzočnostjo so pomembnost dogodka potrdili župani Pavel Hupar iz Tržiča, Janko S. Stušek iz Radovljice, Franc Kern iz Šenčurja, Milan Kocjan z Jezerskega in Jože Bogataj iz Gorenje vasi in načelnik Upravne enote Kranj Metod Ferbar. Svečano vzdušje je dopolnil kulturni program, ki ga je zasnovala Kristina Valant; nastopili so ženski pevski zbor Dupljanke pod vodstvom Katje Klančnik, Tanja Poklukar iz OŠ Naklo z recitacijami in flavtistke Špela Malec, Katja Šenk in Anja Slak.
Zupan Ivan Štular je predstavil osemletno uresničevanje naložb. Med njimi štejejo za največji uspeh izgradnjo nove šole, ki bo letos dobila še prizidek. Poudaril je, da občina skrbi tudi za razvoj na socialnem, kulturnem in športnem področju. Tam so se v preteklosti ''kazali številni prebivalci, zato so zaslužne posameznike in društva nagradili z občinskimi priznanji. Srebrne plakete so prejeli Jože Kaš-Par iz Naklega, Jernej Jeglič iz Podbrezij, Ivan Košnjek in Zdenko Košir s Cegelnice ter Ciril Jošt iz Naklega. Dobitniki bronastih plaket So Gostilna in pivnica Marinšek iz Naklega, ženski pevski zbor Dup 'Janke, Čebelarsko društvo Naklo, Matevž Balantič iz Zgornjih Pupelj in Franc Grašič iz Strahinja. Spominska priznanja so si pris-jnžili pevski zbor Strahinjke, Matevž Štefe s Cegelnice, Janez Jenko s Pivke in Miha Markič iz Naklega. Tretji častni občan občine Naklo je Postal svetovni popotnik in pisec Tomo Križnar iz Naklega. Slednjemu bodo izročili sliko Dore Plestenjak pozneje, ker se ni mogel udeležiti slovesnosti. Stojan Saje
Cesta in spomenik za praznik
Naklo - Prebivalci občine Naklo so se tudi ob letošnjem občinskem Prazniku veselili novih pridobitev. Osrednja cesta skozi naselje ^aklo je odslej širša in osvetljena, ob njej pa je tudi pločnik. Vodnjak v središču vasi krasi spomenik, ki ga je izdelal akademski K,Par Stane Kolman.
rizteku praznika občine Naklo, 29. junija, so se številni domačini ^nrali na križišču Glavne ceste z Gorenjsko ulico v Naklem. Od tam T°Jln Pospremili proti središču vasi godbeniki Pihalnega orkestra rz'č, za njimi pa so se na starih motorjih, avtu in traktorjih peljali po °v«n asfaltu člani Oldtimer kluba Naklo. Ustavili so se pred vodn-k°rn, kjer je množici spregovoril o novi pridobitvi podžupan Ivan eghč. Izrazil je zadovoljstvo, da so končali prvo fazo obnove Glavne este od križišča za Strahinj do križišča z Gorenjsko ulico. Dela so jih _aia več kot sto milijonov tolarjev, od tega pa bodo za letošnje Posodobitve odšteli med 30 in 35 milijoni SIT. Na približno 90 metrov nI f6^1 .°dseku do Pokopališke poti so razširili cesto, ob njej zgradili no v!^ 'n P°stav'li javno razsvetljavo. Ob občinski stavbi so uredili 10 ,   'n parkirišč. Zahvalil se je tudi lastnikom, ki so soglašali z od-T)m dveh starih hiš in zemljišč.
vodnjaku je dr. Marjan Drnovšek predstavil življenje najzna-^nitejšega moža, ki se je rodil v Naklem leta 1651. To je Gregor Bj<f ar (Oglar), ki je bil v svetu znan kot dr. Gregorius Carbonarius de je t 1^' ^osta' Je osebni zdravnik ruskega carja Petra I., poznal pa ga pl   .'nemški cesar Leopold I. Slednji mu je za razne zasluge podelil
ina? naslov- 0b smrti leta 1717 'e domačinom daroval 5000 gold-larJCV Za 'zgradnJo vodovoda v Naklem. Kot je dejal župan Ivan Štu-vajSo se v občini Naklo sklenili oddolžiti rojaku, ki je veliko prispe-spoirT1 ^azvo' kraja. Marmorni vodnjak so nadgradili z bronastim je panikom, ki gaje izdelal akademski kipar Stane Kolman. Umetnik vira >.al, da Obelisk vodi v obliki piramide upodablja valovanje tega s(ran ",vlJenJa in razburkano življenje zdravnika in dobrotnika. Zadnjo gove Voc*nJaka krasita Voglarjcv osebni grb in napis v latinščini o nje-Sp0)/n dejanju dobrote, na prednji strani pa je grb občine Naklo, tudi nCniik 'C oclkril župan Štular, ki je povabil goste iz drugih občin na slavnostno sejo občinskega sveta občine Naklo.   Stojan Saje
določa objekte in naprave, pogoje priključitve na javno kanalizacijo, obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod ter prekinitev odvajanja. Predpisuje tudi obveznosti uporabnikov in upravljavcev ter prenos objektov in naprav v upravljanje.
Še bolj pomemben je sprejem odloka o varstvu virov pitne vode na območju občine Naklo. Odlok ureja režim gradnje, prometa in gospodarskih dejavnosti v varstvenih območjih vodnih virov. V občini Naklo sta to vrtini Duplje in Podtabor. Prav na slednjem območju seje pred sprejemom odloka pojavil problem, ki je vplival na podaljšanje postopka. V prvem varstvenem pasu je namreč zasebnik iz Podbrezij postavil rastlinjake, na kar so vodstvo občine opozorili tamkajšnji prebivalci. Kot je povedal župan Ivan Štular, so zato zaprosili za presojo posega zdravstvenega inšpektorja in inšpekcijo ministrstva za okolje in prostor. Prvi je sicer ugotovil, da sam objekt ne vpliva na kakovost vode, drugi pa se ne strinja z njegovo postavitvijo na tem mestu. Ker so
možni podobni zapleti z ohranjanjem vodnih virov tudi drugje, so odlok dopolnili z novim členom. Le-ta določa, da so ob upoštevanju pogojev v prvem in drugem varstvenem pasu možne individualne gradnje stanovanjskih in drugih objektov na stavbnih zemljiščih, ki so že določeni v prostorskih planih občine Naklo.
Ponovno so spregovorili tudi o predvideni gradnji turistično gostinskega objekta v Naklem. Kot so se odločili, bodo objavili razpis za zbiranje ponudb morebitnih investitorjev. Izbrali bodo najboljšega ponudnika in se šele nato lotili sklepanja pogodbe o skupni investiciji z občino. Med drugim so se seznanili z dopisom Turističnega društva Naklo, ki nasprotuje podelitvi občinskega priznanja gostilni Marinšek zaradi zahteve njenega lastnika za rušitev društvenih objektov. Ta predlog so zavrnili, sprejeli pa so pobudo, da občina nakaže družini Semenič iz Dupelj 300 tisočakov pomoči iz proračuna za odpravo posledic požara in sejnino 14 udeiežencev seje. Stojan Saje
Varna hiša bo v Kranju
Kranj - Posebna strokovna komisija seje odločila, da bo gorenjska varna hiša, hiša, v katero se zatečejo ženske z otroki, žrtve nasilja v družini, v Kranju. Vse gorenjske občine še niso prispevale denarja za varno hišo.
Gorenjska je edina slovenska regija, ki nima varne hiše, kamor bi se lahko zatekle ženske z otroki, ki so žrtve nasilja v družini. Gorenjski centri za socialno delo si zato že nekaj časa prizadevajo, da bi tudi Gorenjska dobila varno hišo. Zato so septembra leta 2001 posredovali skupni projekt organiziranja varne hiše vsem sedemnajstim gorenjskim občinam ter pridobili podporo tudi s strani Socialne zbornice Slovenije, Skupnosti CSD Slovenije in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo je prizadevanja podprlo tudi finančno že za leto 2002 za izvedbo programa.
Večina občin se je odzvala in podprla projekt, razen občine Žiri. V letu 2002 so v svoje proračune vnesle postavke Varna hiša - prostorski pogoji v celotnem predvidenem znesku (financiranje je urejeno po ključu) naslednje občine: Cerklje, Jesenice, Jezersko, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor in Žirovnica.
Mestna občina Kranj in občina Jesenice sta v času poziva, da občine predlagajo možne lokacije, le-te tudi ponudile. Po ogledu možnih lokacij za varno hišo je bila kot najbolj primerna ocenjena lokacija,
ki jo je ponudila Mestna občina -
Kranj. Zupan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj je obljubil, da bo občina takoj pripravila osnutek pogodbe, katere podpisnice bi bile vse gorenjske občine, Centri za socialno delo Gorenjske in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
V pogodbi bodo opredeljene pravice in obveznosti ostalih občin, mestna občina Kranj pa bo prilagodila prostore potrebam varne hiše.
Občine Bled, Bohinj in Radovljica naj bi sredstva zagotovile z rebalansom proračuna za letos, občine Gorenja vas - Poljane, Šenčur, Škofja Loka, Tržič in Železniki pa delno ali v celoti predvidevajo sredstva v letu 2003. Gorenjski centri za socialno delo, ki si zelo prizadevajo za varno hišo, prosijo občine, ki predvidevajo financiranje šele v letu 2003, naj proučijo možnost financiranja že v letu 2002 oziroma zagotovijo sredstva iz proračuna 2003 najkasneje do konca januarja leta 2003.
Darinka Sedej
Gre za obnovo 290 metrov dolgega dela C. Staneta Žagarja od križišča z Bleivveisovo pred policijo do križišča z Gregorčičevo ulico pri sodišču. Obnova, ki jo je domače Cestno podjetje dobilo na javnem natečaju, bo mestno občino stala okroglih 46 milijonov tolarjev. V ceno je všteta tudi gradnja javne razsvetljave, ki bo v rokah podjetja Vigred z Milj.
Obnova ceste se je začela včeraj, končana pa bo v dvajsetih dneh, torej do 20. julija. Med deli bo gradbišče zaprto za promet. V dvajsetih dneh bo svoje delo opravila tudi Komunala, ki bo zamenjala dotrajane cevi glavnega vodovoda ter odpravila morebitne pomanjkljivosti v kanalizacijski napeljavi.
Brž ko bodo dela na C. Staneta Žagarja končana, se bodo cestarji in komunalci preselili v Gregorčičevo in Tominčevo ulico, jeseni pa še na Partizansko cesto. Gregorčičeva in Tominčeva bosta razen obnovljenega vozišča dobili še novo javno razsvetljavo, vodovod in odvodnjavanje, Tominčeva tudi obnovljeno kanalizacijo, Gregorčičeva pa urejen vhod v Prešernov gaj, parkirišče ter pločnik. Na Partizanski ceste bosta po novem pločnika in kolesarski stezi na obeh straneh vozišča, zgrajeno pa bo tudi parkirišče.  Helena Jelovčan
V Kranju proračunski stanovanjski sklad
Kranj - Za mestno občino Kranj je to pomembna prednost, saj se je stanovanjski denar samo v zadnjih treh letih, ko se nova stanovanja niso gradila, posojil za gradnjo ali nakup pa tudi ni bilo, v proračunu razpolovila od okroglih 600 na 300 milijonov tolarjev.
Mestni svetniki so v sredo sprejeli osnutek odloka o ustanovitvi proračunskega stanovanjskega sklada, ki bo sicer sestavni del občinskega proračuna, vendar pa neodvisna institucija, ki bo imela boljši pregled nad stanovanjskim denarjem, po drugi strani pa tudi precej deia, saj -kot so očitali opozicijski svetniki - sedanja občinska oblast v svojem mandatu ni uspela spraviti v življenje nobenega projekta gradnje stanovanj, celo nasprotno, s prodajami je siromašila občinski stanovanjski fond.
Po novem bo z občinskimi stanovanji, hišami ter funkcionalnimi zemljišči gospodaril sklad. Ta bo tudi pridobival zemljišča, financiral gradnje in obnove, razdeljeval posojila in subvencije. Za svoje delo bo imel na voljo vsakoletni proračunski denar, razen tega pa še denar, ki ga bo pridobil s prodajo občinskih stanovanj in hiš, z najemninami, krediti republiškega stanovanjskega sklada, z anuitetami od danih posojil in namenskimi donacijami.
Proračunski stanovanjski sklad bosta vodila nadzorni svet, ki mu bo predsedoval župan, ter največ tričlanska uprava, njegovo poslovanje pa bodo vsako leto pregledali pooblaščeni revizorji.    Helena Jelovčan
Občina Železniki praznovala
Železniki - V počastitev 30. junija, praznika občine Železniki, je bila v petek, 28. junija, v Kulturnem domu slavnostna akademija, na kateri so ob kulturnem programu podelili naziv častnega občana, priznanja in nagrade občine ter priznanja župana odličn-jakom osnovne in srednje šole.
Tobogan na kopališču
Domžale - Minuli teden, sredi najhujše vročine so na pred dvema letoma obnovljenem kopališču v Domžalah odprli tudi nov desetmetrski tobogan. Visok je pet metrov in pol, dolg pa dobrih 40 metrov. Sicer pa bo domžalsko kopališče namenjeno letošnje poletje predvsem vsem članom družine. Odprto bo vsak dan od 9. do 19. ure, vstopnina za obiskovalce pa, kot so poudarili, naj bi bila dosegljiva vsem. A.Ž.
Ob zaključku vrste prireditev, ki so se zvrstile v počastitev praznovanja občinskega praznika, je občina Železniki pod vodstvom župana Mihaela Prevca na petkovi prireditvi podelila številna priznanja. Priznanja so najprej dobili odličnjaki osnovnih in srednjih šol. Odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole so dosegli Bene-dičič Jože, Čufar Lina, Egart Tja-ša, Hafner Maša, Mohorič Ana, Tušek Vida, Anžič Maja, Habjan Sabina, Gartner Pavle, Pfajfar Andraž, Benedičič Vesna, Černi-vec Matjaž, Debenc Maja, Mesec Luka, Rant Cene, Tavčar Mihaela, Trojar Žitnik Hana, Grohar Tina, Markelj Urška, Pfajfar Aleš, Prevc Anja, Rihtaršič Lea, Rovtar
Ema in Šmid Ksenija. Odličen uspeh v vseh štirih letnikih srednje šole pa so dosegli Gartner Nada, Kejžar Marko, Benedičič Jaka in Potočnik Mateja. Naziv častnega občana je za vrsto zaslug, med katerimi so tudi popolna obnova cerkve sv. Antona v Železnikih, obnova cerkve v Suši, dela v župnijah Zali log in Dražgoše, ustanovitev Antonovega vrtca, skavt-skih skupin in Karitas, ustvarjalno delo treh zborov, vzgoja otrok in mladine ter ostalih številnih, v kratkem času narejenih pridobitev za občino, dobil župnik Franc Dular. Plaketo občine je za številne dosežke na fotografskem področju, med katerimi so predvsem deseto mesto med fotografi
na celem svetu, 1. nagrada na drugi največji razstavi na svetu Projekt Natur in fotografi v Nemčiji, in številne druge nagrade in častni trakovi, prejel Aleksander Čufar. Priznanje občine sta dobila Pavel Demšar kot uspešni me-nedžer na mestu glavnega direktorja tovarne Domel in Jernej Hudolin za številna opravljena dela v okviru Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Župan Mihael Prevc je v uvodnem govoru spomnil, da se z letošnjim letom končuje mandat župana in svetnikov samostojne občine: "Z veliko mere strpnosti, pridnosti, znanja in brez politične omejenosti dosegli zavidljiv razvoj na vseh področjih. Napravili smo številne otvoritve novih cest in objektov, ki so prinesle nekaj boljšega. Slovesno je bilo minulo soboto ob otvoritvi prenovljenega zdravstvenega doma in okolice, še posebej pa bo v jeseni, ko bomo svojemu namenu predali večnamensko dvorano." Zahvalil se je letošnjim nagrajencem, ki so s svojim delom na različnih področjih izpričali predanost občini, njenim prebivalcem ter poskrbeli za njeno promocijo, zahvalil se je tudi vsem ostalim občanom, ki s svojim trudom skrbijo za njen razvoj, članom občinskega sveta ter strokovnih sodelavcem v občinski upravi. Občanom sta ob prazniku čestitala tudi Tomaž Drolc, župan Komende in Bogataj, župan Gorenje vasi.
Katja Dolenc, foto:Gorazd Kavčič
PREJELI SMO
Pohvala
V petek, 7. junija, je bil na Jesenicah v domu Franceta Berglja čudovit koncert ansambla Jožovc iz Begunj s pevcema Bracom Korenom in Mlinarjevo.
Vsa pohvala gre osebju tega doma od gospe Metke Gostičeve do medicinskega osebja, da pripravi za te ljudi v jeseni življenja tako prijeten popoldan.
Enaka zahvala tudi g. županu Jesenic, ki s srcem in dušo zna prisluhniti človeku, mu s stiskom roke in prijazno besedo uliti upanje in srečo ter se ob veseli glasbi tudi zavrteti z oskrhovankami.
Se veliko tako čudovitih uric, da se pozabijo trenutki osamljenosti in hvala vam za vse!
Marija Golob, Tomšičeva 69, Jesenice
Kdaj bomo praznovali?
Na dan naše državnosti, ki je največji slovenski praznik, so delavci v Selški dolini morali na delo. Ne vsi, da ne bo pomote. S tem, ko je zaukazan delovni dan, SO izničena vsa prizadevanja za našo lepo Slovenijo. So si tisti, ki so dali svoja življenja, res to zaslužili? Dobavni roki ne morejo biti izgovor, saj je treba v planu upoštevati praznike. Če bi tisti, ki planirajo tako vestno in odgovorno opravili svoje delo kot neposredni proizvajalci, bi bil problem rešen. Jako kot na zahodu. Tam je vsak za svoje delo tudi odgovoren in ne le plačan.
Proslava na državni ravni je bila zelo žalostna. Toliko imamo zelo dobrih pevcev, posameznikov in skupin in še več lepih slovenskih narodnih pesmi. Lepo bi bilo, če bi iz vsake pokrajine nastopil vsaj en ansambel ali pevec. Moralo bi biti veselo. Prepričana sem, da je scenaristka dobila direktivo, kakšen mora biti scenarij, ker ne verjamem, da je tako nesposobna. Vse skupaj, je bilo bolj pogreb, kot proslava. Saj ga bomo tudi imeli, če na letošnjih volitvah ne bodo zmagali pošteni ljudje.
Vida Rihtaršič
Žirovniški izbranci
Ne poznam zadeve v podrobnosti, tudi me to ne zanima. V oči me je zbodlo, ko sem po opozorilu planinskega prijatelja ponovno prebral spored prireditev v naši občini, oh dnevu državnosti, kjer je napisano, da bo prvi pohod po mejah naše občine, izvedla izbrana (!!!) skupina usposobljenih po-hodnikov.
Nikjer ne najdem pojasnila, kakšen namen naj bi bil s tem dosežen, niti po kakšnih merilih poteka izbor. Idejo samo bi lahko primerjali s podobnimi v preteklosti, ko je bilo marsikaj izvedeno na horuk, na pobudo izbranih. Nekaj stotnij občanov nas je sposobnih opraviti tak pohod. Zato tistih nekaj izbrancev nikoli ne bo vpisanih v knjigo rekordov. S tem, ko je bila udeležba omejena na oz.ek krog izbrancev, pa je izničen kakršenkoli dober namen. Doseženo je prav nasprotno. Občani smo še enkrat spoznali, kakšne sile še vedno upravljajo Občino in kakšna usmerjenost je prisotna pri PD Žirovnica. Še vedno izsto-
pajo posamezniki, ki delajo "dobro" na horuk način. Če jim ne gre po zamisli, pa zadeve rešujejo v smislu partijskih čistk.
Tako početje podpira Občina in posebej župan, tako moralno, kot tudi finančno. Nič čudnega ni pri tem, saj župan še sam ne ve, kaj bi počel, oziroma ne more ugotoviti za sebe, kam pripada.
Zato si drznem županu prijateljsko svetovati, naj se nikakor ne trudi s prizadevanjem, da bi župan ostal še v prihodnje. Njegovi razlogi, da bi dokončal nekaj zastavljenih načrtov, ne opravičujejo tega, ker dosedanji izpeljani načrti še nimajo jamstva za uspešnost, oziroma jim tega ne priznamo iz utemeljenih razlogov, ki so bili že večkrat tudi javno izrečeni.
Iger in kruha smo občani siti. Največja potreba v občini je varna pot skozi vasi in rešitev ceste skozi Vrbo. Največja sramota pa je to, da so sredi bogatih virov pitne vode, ki jo koristijo tudi ljudje v sosednjih občinah, pri naših občanih občasno še vedno suhe pipe v stanovanjih. Župan ima že sedaj možnosti ukrepati, oziroma delati. Kaj več od njegovih obljub, da se pripravlja dokumentacija, še ni. Podal bom še nekaj pripomb na skope informacije, ki pricurljajo iz "občinske trdnjave". Dogradili naj bi Zdravstveni dom in tako pridobili po dve ambulanti, v nadstropju nekaj stanovanj in izkopali teren za garaže v kleti. Dejstvo je, da z izkopom ene ali dveh garaž ne privarčujemo zemljišča in da je sedanje kletne prostore že zalila voda. Povsod so prisotne težnje, da bi s stanovanji upravljali lastniki ali posebni upravljavci, ne pa Občina ali Zdravstveni dom iz razloga o poštenem obračunu. Nihče iz strokovnih krogov mi ni znal odgovoriti na vprašanje, ali bomo s tem, ko bomo imeli dve zobni ambulanti, občani deležni številčno še enkrat toliko uslug in ali se bodo čakalne dobe skrajšale. Sicer je škoda vsakega tolarja iz občinske blagajne. Noben načrt še ni pokazal v popolnosti uspešnega učinka občinskega denarja. Najslabši učinek je prinesel vloženi občinski denar v odkup Planike, pojavilo se je kar nekaj zdrah in krivic sosedom. Če občinska uprava ni sposobna to ustrezno rešiti, naj vpraša nas občane, vsaj za mnenje. Honorarjem se odpovedujemo, zunanji izvajalci se jim ne bodo. Domačini držimo s krajem, tujci zagotovo ne.
Pavel Bešter, Žirovnica
Policisti pretepajo, mar ne?
Odgovor na pismo bralca z gornjim naslovom objavljeno v petek, 21. junija 2002.
V petek, 21. junija, je bilo v rubriki Prejeli smo objavljeno odprto pismo, v katerem občan gospod David Komovec na predstavnika za stike z javnostmi Policijske uprave v Kranju naslavlja vprašanje, na kakšni podlagi policija sestavlja obvestila za javnost in kakšna je zadnja verzija dogodkov, ki so se odvijali 18. maja pred lokalom Lev v Preddvoru.
Na tem mestu ne nameravamo polemizirati z avtorjem omenje-
nega pisma, v katerem podaja svojo povsem subjektivno interpretacijo dogodkov, ali ga prepričevati o nasprotnem. Za to, da bi bila javnost celoviteje in bolj nepristransko obveščena o intervenciji in da bi si lahko o dogajanju ustvarila objektivnejšo sliko, smo intervencijo policistov v Levu nekoliko podrobneje pojasnili že v odgovoru, objavljenem v Slovenskih novicah 27. maja. Želimo pa - v odgovor g. Komove u - poudariti, da se naš opis intervencije od dogodka do danes ni v ničemer spremenil. Zakaj bi se tudi? Poleg tega smo informacije o tem medijem posredovali samo dvakrat: prvič v okviru rednega dnevnega poročanja takoj po dogodku in drugič v že Zgoraj omenjenem odgovoru Slovenskim novicam.
Naša "verzija" - pri tem se opiramo na uradno poročilo v intervenciji udeleženih policistov - je bila in je še vedno naslednja: policisti so bili v lokalu dolžni posredovati zaradi dveh prijav občanov, da gostje v lokalu I^ev kršijo javni red in mir. Pri drugi intervenciji so bila uporabljena tudi nekatera - najmilejša možna - zakonita prisilna sredstva (fizična sila, gumijevka), s katerimi so lahko policisti vzpostavili red. Vse postopke so policisti po dose-daj znanih podatkih izvedli strokovno in v skladu s policijskimi pooblastili; sicer pa bo zakonitost izvedenih postopkov v preddvor-škem lokalu ocenila še pristojna strokovna služba PU Kranj, ki v zvezi s tem obravnava pritožbo.
Zdenko GUZZI NAČELNIK OPERATIVNO KOMUNIKACIJSKEGA CENTRA VIŠJI SVETOVALEC
Kdo bi moral skrbeti za "Šport Hotel" na Pokljuki
Pokljuka je poznano športno turistično območje. Tam so se vadili naši smučarji, tam so bila že večja smučarska tekmovanja, tam je ugodno za rekreacijsko smučanje -poznana pa je še posebej za naše gobarje. Na Pokljuki ali bolje Rudnem polju je danes bi lahko rekli svetovno območje za biatlon panoga, ki se vse bolj razvija tudi pri nas. Tudi povezava s Pokljuko je sedaj kar dobra - saj je obnovljena cesta vse do Rudnega polja, pa dalje do Koprivnika in Gorjuš.
Sredi pokljuških goz.dov je zraslo že nekaj počitniških hišic - vikendov, pa tudi obsežni hotel Šport. Že pred prvo svetovno vojno je sprejemal na stotine gostov, tako tudi v letih po drugi vojni. Bil je vedno dobro zaseden tako pozimi kot poleti. In danes.
Če ga pogledamo, nam takoj vpade v oči, da je povsem zanemarjen, zapuščen, da sploh ni več primeren za turistično ponudbo. In kdo je odgovoren za takšno stanje, saj se tako dela velika škoda ne le za naš turizem, ampak za naše gospodarstvo sploh. Res je težko verjeti, da takšno stanje ne pade nikomur v oči.
Nesreča tega hotela je res v tem, da leži na območju bohinjske občine - nagiba pa se na Bled. In to je bila že od nekdaj "smola" tega hotela. In če si ogledamo še območje Zatrnika, potem vidimo, da
smo povsem pozabili na ureditev Pokljuke. Mogoče bodo te vrstice le kaj pomagale.
Božo Benedik
Kam bodo šli begunci z Viča po 30. juniju?
Odgovor Urada za priseljevanje in begunce na prispevek z gornjim naslovom.
V Gorenjskem glasu je bil 7. junija 2002 pod naslovom "Kam bodo šli begunci z Viča po 30. juniju?", objavljen prispevek novinarke Katje Dolenc, v katerem je navedenih več trditev, ki so v mnogočem netočne in zavajajoče ter zahtevajo odgovor oziroma dodatna pojasnila.
Že v samem uvodu je zapisan napačen podatek, da je bilo pred 10 leti v centru na Viču približno 2300 prebežnikov, ki so zbežali pred vojno iz Bosne in Hercegovine. V Nastanitvenem (prej zbirnem) centru Ljubljana Vič, ki je obsegal barake last podjetij SCT in Gradiš je bilo pred 10 leti, to je poleti leta 1992, nastanjenih 660 začasnih beguncev iz BiH. Največ, 790, jih je bilo leta 1993.
Zaradi objektivne seznanjenosti javnosti je potrebno poudariti, da je republika Slovenija beguncem iz BiH podelila status začasnih beguncev na podoben način, kot je to naredila tudi večina evropskih držav, dosledno pa so bila ob tem upoštevana stališča Visokega komisariata Združenih narodov za begunce. Republike Slovenije begunci niso zapuščali zaradi negotovega stanja v Sloveniji, kot navaja avtorica, temveč so se vračali v domovino zaradi izboljšanja tamkajšnjih razmer, še posebej po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma. Republika Slovenija je ob vračanju beguncev upoštevala uveljavljena stališča, priporočila in kriterije, ki so jih v zvezi z repatriacijo beguncev iz Bosne in Hercegovine sprejeli mednarodni forumi, predvsem v zvezi z varno, dostojanstveno in prostovoljno vrnitvijo.
V članku je, kot druga alternativa preselitve v druge begunske centre, omenjeno, da jim je Urad za priseljevanje in begunce ponudil za preselitev tudi Nastanitveni center Celje, ki pa je bil nedavno zaprt. V zadnjih treh letih je urad zaprl le nastanitveni center v Vi-doncih, medtem ko center v Celju zaenkrat še ni predviden za zapiranje.
Netočna je tudi trditev, da bodo begunci, ki si najdejo stanovanje pri prijateljih, prejemali ekonomsko pomoč od države le devet mesecev in sicer samo v primeru, če njihov mesečni zaslužek ne bi presegal 47.000,00 SIT.
Urad za priseljevanje in begunce bo osebam z začasnim zatočiščem v nastanitvenih centrih, ki se zapirajo, in se bodo odločile za zasebno nastanitev, dodelil denarno pomoč pri plačilu najemnine. Denarno pomoč bo urad izplačeval za obdobje devetih mesecev, ko naj bi bil sprejet predlog zakona o začasni zaščiti, sicer pa je pomoč odvisna od števila družinskih članov. Tako bo posamezna oseba na mesec prejela 18.000,00 SIT, družina z dvema članoma 26.000,00 SIT, družina s tremi člani 33.000,00 SIT, družina s štirimi člani 40.000,00 SIT,
družina s petimi člani 46.000,00, družina s šestimi člani 52.000,00 SIT in družina s sedmimi ali več člani 58.000,00 SIT.
Poleg denarne pomoči pri plačilu najemnine imajo osebe z začasnim zatočiščem v primeru, da se odločijo za nastanitev zunaj nastanitvenega centra, pravico zaprositi tudi za človekoljubno pomoč, ki jo izplačuje Urad za priseljevanje in begunce v skladu z Uredbo o višini človekoljubne pomoči, ki jo lahko prejemajo osebe Z začasnim zatočiščem (Ur. list RS, št. 54/99 in 1/2000). Ta trenutno znaša približno 20.000,00 SIT na odraslo osebo in se ne izplačuje le za obdobje 9 mesecev, ampak dokler obstajajo za to pogoji, ki jih določa uredba. V zvezi z navedbo, da vlada v desetih letih ni izdelala nobenega programa za možnost pridobitve državljanstva, pa je potrebno poudariti, da je Vlada republike Slovenije na predlog Urada za priseljevanje in begunce aprila 2001 obravnavala "Informacijo o možnostih za integracijo oseb z začasnim zatočiščem iz Bosne in Hercegovine v republiki Sloveniji" in ob tem imenovala medresorsko delovno skupino, katere glavna naloga je bila priprava ustreznega predloga sistemskih rešitev za ureditev trajnejšega statusa oseb z začasnim zatočiščem v republiki Sloveniji. Medresorska skupina je tako skupaj z Uradom za priseljevanje in begunce v sodelovanju z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce marca letos pripravi-
la predlog zakona o začasni za-ščiti, s katerim bi, v skladu z fm rektivo sveta EU o začasni zaščiti ustrezneje in natančneje opredelili status in pravice morebitnih novih iskalcev začasne zaščite, hkrati pa tudi uredili trajnejši status oseb z začasnim zatočiščem iz Bosne in Hercegovine v republiki Sloveniji. Ureditev trajnejšega statusa gre v smeri pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje, ki bi osebam z začasnim zatočiščem omogočilo opravljanje vseh pridobitnih in drugih dejavnosti ter jih skoraj v celoti izenačilo s slovenskimi državljani. Predlog zakona je trenutno še v medresorskem usklajevanju s pristojnimi ministrstvi in bo, po našem mnenju, posredovan v obravnavo Državnemu zboru republike Slovenije predvidoma do konca letošnjega leta.
Na Uradu za priseljevanje in begunce menimo, da je objava člankov, ki vsebujejo toliko netočnosti in dezinformacij škodljiva tako za begunce, ker jih lahko zavajajo, kot tudi za ostalo javnost, ki ima pravico do korektnega obveščanja.
Zato prosimo, da se zaradi objektivnega obveščanja javnosti v prihodnje obrnete s prošnjo za ustrezne informacije tako na naš urad, kot tudi na ostale pristojne institucije. Z veseljem vam bomo odgovorili na vsa postavljena vprašanja. S spoštovanjem!
Pripravil: Jurij Zaletel, svetovalec vlade Žarko BOGUNOVIČ, v.d. direktor
DRUŽINSKI NASVETI
Kaj boli otroke? (2)
Damjana Šmid
Predstavljajte si, da se peljete s kolesom in da se poškodujete. Pridete domov, koleno krvavi, komolec imate opraskan, na glavi je buška vaš partner vas pogleda in reče: "Pa kaj jokaš, saj ni nič hudega, malo si se opraskala, za to ti pa res ni treba skrbeti." Ali pa vas vaša najboljša prijateljica razočara in ste potrte, pa reče vaša mama: "Ja, pa kaj, ona je bila tako ali tako ena koza, nikoli mi ni bila všeč." Ali če vam pogine pes... Ali če imate problem v službi... Kaj nas takrat boli? Kaj takrat potrebujemo? Razumevanje, empatijo, da nas nekdo posluša, ko povemo, kaj čutimo in kaj mislimo. Tudi otroci potrebujejo občutek, da lah; ko izražajo svoja čustva, povedo, da jih boli in da bi radi imeli ob seb' nekoga, na kogar se lahko zanesejo. V tem norem svetu izgubljamo ob; čutek varnosti in pripadnosti, zato se kaj rado zgodi, da ostajamo sam' v svojih stiskah. Ena izmed pogostih stisk, s katero se srečajo otroci, je bolezen, pa naj si bo to v lažji ali v hujši obliki, bolezen, ki prizadene njih ali druge družinske člane. Družina je kot telo in če zboli en organ-potem je porušeno ravnovesje vsega telesa, vse družine. Otroci na svoj način doživljajo bolezen in zato je prav, da se pogovarjamo z njimi, Če zboli kdo izmed družinskih članov ali če zboli otrok. Predvsem mlajŠ' otroci potrebujejo več razlage, saj si v svojem konkretnem svetu težko predstavljajo mikroorganizme, kot so bakterije, virusi ipd. Pogosto so tudi zaskrbljeni, da se ne bodo bolezni nalezli ali celo umrli, včasih Pa se čutijo odgovorne za bolezen nekoga drugega in se obtožujejo. Ce zbolijo starši, otroci prevzamejo odgovornost in se začnejo obnašati bolj odraslo in pri kroničnih boleznih ali pri duševnih boleznih je velika nevarnost, da tako izgubijo del svojega otroštva. Pričakovanje odraslih, kaj zmore otrok v takšni situaciji, je največkrat preveliko in posledice se pokažejo šele kasneje v puberteti ali v odrasli dobi. Zato potrebujejo otroci in mladostniki v primeru bolezni resnično zanesljivo osebo, s katero se lahko pogovorijo o vseh strahovih in težavah, kijih imajo. Občutki nemoči so ravno tako boleči za otroke kot za odrasle. In Čc nam umira najljubša oseba se upravičeno počutimo ranljive in osamlje' ne. Kadar zboli brat ali sestra se mora zdrav otrok spopadati še z občutki ljubosumja, saj nima tolikšne pozornosti, kot jo ima bolan .sorojenec-Bolni otrok dobi več igrač, več časa svojih staršev in več prijaznosti ter razumevanja. Zdrav sorojenec, ki si želi isto pa mora vsa ta negativna in ljubosumna čustva potlačiti in se sramuje svojih občutkov. Vsi žel'' mo biti ljubljeni in "pocrkljani", kajne?
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Pravi obraz komunizma
V času od 17. novembra 1942 do 19. januarja 1943 je Ušeničnik v Slovencu objavil celo vrsto člankov, naperjenih proti komunizmu in sodelovanju katoličanov z O F. Članke je kmalu po prvi objavi izdal še v knjižici z naslovom Komunizem, Njegov pravi obraz., Ljubljana 1943. Podpisal se je kot Primož Ločnik. Mogoče zato, ker se je loški rojak Boris Zi-herl, ko je v reviji Književnost leta 1935 polemiziral proti Ušeničniku, podpisal kot A. Ločnik. Knjižica ima šest poglavij z značilnimi naslovi: Moderni komunizem, Kaj vabi ljudi v komunizem. Organizacija in taktika komunizma. Krščanstvo in komunizem, Komunizem in drugi nazori, Komunizem v bodočnosti. In dodatek: Iz besedišča komunistov.
Ideološki temelj, na katerem gradi Ušeničnik svojo argumentacijo proti komunizmu, je njegov mate-
rializem. "Materializem je najgloblje bistvo modernega komunizma. Zato je zopet jasno, da za kristjana med komunisti ni mesta. " Njegovo pisanje sega od filozofskega dokazovanja do poziva na boj. "Mnogi se radovedno povprašujejo, kaj bo s komunizmom? Ali bo zmagal ali ne? In kdo naj se mu upre? V prvi vrsti so poklicani krščanski narodi, ker je komunizem zaklet sovražnik krščanstva, ker sovraži komunizem najbolj vprav katoliško Cerkev. Ti morajo voditi zoper komunizem boj, ki v njem gre za življenje in smrt. " Tiste, ki živijo v zmoti, da se bo komunizem spremenil, opozarja, da temu ni tako. "Nekateri dopovedujejo katoličanom, da se ni bati komunizma, češ, komunizem se itak spreminja in se bo sčasoma docela spremenil. Opustil bo ateizem in zločinske metode ter bo le še to, kar delovni sloji po pravici pričakujejo in od človeške družbe tudi po pravici zahtevajo, nov pravičen gospodarski red, osnovan na
načelih socialne pravičnosti. Tako je lanska /= 1941/ velikonočna poslanica OF vabila duhovnike v skupnost s komunisti z razlogom, da je sedanja oblika komunizma le nekaj časovnega, kar se bo izpremenilo, kakor se s časom in v času vse spreminja... "
Pred kratkim umrli dr. Frane Jerman je v študiji Filozofijo dr. Aleša Ušenični-ka (1972) zapisal: "Ne bi mogli trditi, da so njegove ideje (čeprav so se sklicevali nanje) dejansko vodile v smer domobranstva in belogardiz-ma med NOB." Na to trditev se opira Ušeničnikov biograf Jožko Pire, ko trdi: "Zastonj bi v U. medvojnih spisih iskali politično obravnavo spopada med katoličani in komunisti, kolaboracionizma nekaterih katoliških voditeljev v Ljubljanski pokrajini z Italijani in kasneje z Nemci, borbe za oblast med ostanki medvojnih političnih strank
V Baronovem borštu pri Smledniku, 22. avgusta 1941: pred ustrelitvijo upornika Franca Seska iz Bukovice pri Vodicah.
ter OF in komunistično partijo, bodočih zamisli socialnega in političnega sistema, itd. U. ostaja strog0 na načelni ravni! Načelno sta zanj krščanstvo in komunizem nespravljiva sovražnika. Katoličani & morajo proti njemu boriti. Nikjer pa ne pravi, ka*( naj se borijo - razen ko našteva duhovna sredstva ' kar bi bil ravno prehod v politično dimenzij0 vprašanja. Ne zanikamo pa, da je bilo mogoče v-protikomunistične spise izrabiti tudi v politi^1 namene..." (Aleš Ušeničnik in znamenja časov, Ljubljana 1986, stran 270) '
Je torej Ušeničnik sam pozival na boj ali ne. " 81. strani svoje knjižice zapiše: "A kakšen naj oO boj? Kjer komunisti s fizično silo napadajo ter rus jo in ubijajo, je jasno, da sme biti ta boj tudi 0QT fizično silo. Sv. Bernard je klical krščanske narodi^ tudi na fizično križarsko vojsko. Zato tudi naset narodu nihče ne more zameriti, če je začel zbir borce-križarje, da mu rešijo dom, Življenj? krščansko kulturo. Resnično pa je, da boj s fizi f silo ne more komunizma notranje premagati in more nazadnje le notranja zmaga zares prernag ^ komunistično nevarnost..." Domobranski križarji • svoj boj tragično končali že dve leti pozneje, SP° ladi 1945. Tisti, ki so preživeli, so morali "at" Jn alj peti še 45 let, da so dočakali "notranjo zmago m komunizmom.
]orek, 2. julija 2002
DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
Za praznik novo gasilsko vozilo
Gasilci Spodnjih Pirnič, Vikrč in Zavrha so s parado in prevzemom novega gasilskega avtomobila proslavili 80-letnico društva.
Dogajanja v društvu je orisal predsednik Stane Kopač.
Zavrhu, pred 12 leti pa so nabavili avtocisterno.
"Novi avto GVC 24/70 je sad zbiranja denarja naših krajanov in denarja iz občinskega proračuna ter požarnega sklada. Občina je s tem veliko prispevala k požarnemu varstvu v
občini Medvode," je poudaril predsednik Stane Kopač in se s podelitvijo priznanj posebej zahvalil županu Stanislavu Žagarju, svetovalcu Leopoldu Knezu, Gasilski zveze Medvode, botroma Mileni in Janezu Božiču, podjetnikoma s firmo za Prevozništvo in gradbeno mehanizacijo i/. Spodnjih Pirnič in sponzorju Urošu Kralju. Nov avto, ki ima cisterno za sedem tisoč litrov vode, visokotlačno črpalko Rosenbauer NH20, agregat 5,5 KW, stolp za razsvetljavo, tri dihalne aparate in ostalo opremo, vreden več kot 32 milijonov tolarjev, je blagoslovil
župnik Damjan Tome, ključe sta poveljniku Franciju Jeraju izročila boter in botra, ta pa šoferjema Alešu in Boštjanu Kobetu. Svečanosti pa seje v paradi in ob svečanem prevzemu novega avtomobila udeležilo blizu dvesto gasilcev, narodne noše in motorizirane enote iz sosednjih društev.
Podelili so tudi odlikovanja II. in III. stopnje, in sicer Mateju Kle-menčiču, Dragu Kvartuhu, Janezu Staretu, Francu Kavčiču in Stanku Kopaču. Predsedstvo Gasilske /veze Slovenije pa je društvu podelilo odlikovanje I, stopnje. Andrej Žalar
S parado in novim sodobnim gasilskim avtomobilom so proslavili 80 let društva.
Spodnje Pirniče - V občini Medvode na področju požarne varnosti gasilci s svetovalcem župana Leopolda Kneza uspešno uresničujejo program varstva pred požari in drugimi nesrečami z usposabljanjem gasilcev in učinkovitim opremljanjem društev v Gasilski zvezi Medvode. Minuli konec tedna so v Spodnjih Pirni-čah ob 80-lctnici uspešnega delovanja PGD Spodnje Pirniče, Vikr-če in Zavrh zabeležili še en pomemben uspeh pri uresničevanju programa.
Dobili so novo najsodobnejše gasilsko vozilo GVC 24/70, vredno več kot 32 milijonov tolarjev. Uresničitev večletnega programa
za nabavo vozila so s pomočjo gasilcev in krajanov, denarja v občinskem proračunu in iz sklada za požarno varnost v soboto združili s parado ob 80-lctnici društva, s podelitvijo priznanj in z veliko gasilsko veselico. Delovanje društva, ki je bilo ustanovljeno 1922. leta, je s pomembnimi dogajanji v minulih desetletjih orisal predsednik Stane Kopač.
Društvo, ki je zdaj sodobno opremljeno, je prvi gasilski dom zgradilo že prvo leto po ustanovitvi. Leta 1924 so nabavili ročno gasilsko brizgalno, leta 1932 gasilski voz, dve leti kasneje pa so zgradili prvi požarni rezervoar. Po vojni so 1952 podrli stari stolp
Jubilejni planinski tabor
Tržič - Predšolski otroci iz Vzgojno varstvenega zavoda Tržič so se letos že desetič podali na planinski tabor na Kofcah. V preteklosti so doživeli srečanja z gorskimi reševalci, markacistom, lovcem, planšari-co in drugimi zanimivimi osebami. Prva leta sta se zanje trudila oskrbnika Rezka in Vinko Švab, ki ju je v koči zamenjala družina Vogelnik. Reševalec Slavko Rožič, ki je hišnik v vrtcu, jih je z ravnateljico zavoda spremljal na Veliki vrh in Kladivo. Če je bilo vreme slabo, so odšli le do koče gorskih reševalcev. O vseh doživetjih pripravljajo zbornik, ki ga bodo posvetili Ireni Puhar, prvi mentorici in vodji taborov. K sodelovanju vabijo tudi zunanje sodelavce, je zapisala Ema Anderle. S. S.
Odprtje prenovljenega doma v Goricah
poriče - Prostovoljno gasilsko društvo Gorice letos praznuje 50-'etnico delovanja. Ob tej priložnosti so pred dobrim tednom v treh dneh pripravili veselice s Čuki, ansamblom Storžič in Natalijo Verboten, vrhunec njihovega slavja pa je bila 23. junija uradna otvoritev prenovljenega gasilskega doma in razvitje gasilskega Prapora z blagoslovom obeh pridobitev, za kateri so večino sredstev zbrali gasilci sami.
20 Poriče je bilo ustanovljeno avgusta leta 1952, za prvega ™sednika pa so izbrali Ivana j. a,,ja. Ze leto kasneje so nakupi-19SQV' in motorno brizgalko, leta tiistT Pa So 8asilci Skupaj s Kme-J^o zadrugo Gorice začeli z
W°uStr0Jn0 - gasilskega 19^' v katerega so se vselili leta
Drv *tiri leta ie Prisl° do
Ve c večje tehnološke posodobit-
torn k° kupili novo vozi,°' m°-za p Dr'zgalko, sirene in opremo
so nKS,lsko deseur>o- Pred 13 leti
in mlT,Vi,i stolp' fasado na domu
ni,DroH^tlakeVgaraži in orodjarju desetimi leti pa so ob 40-
letnici društva goriški gasilci postavili kip sv. Florijana, zavetnika pred ognjem in ujmami. Leta 1999 so kupili novo orodno vozilo, leto kasneje pa so začeli z gradnjo prizidka in obnovo gasilskega doma, ki gaje ob 50-letnici društva odprl sedanji predsednik Janko Valter.
Slavnostne prireditve 80 se med drugim udeležili tudi predsednik Gasilske zveze Mestne občine Kranj Cveto Lebar, član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Vili Tomat, občinski poveljnik Marjan Katrašnik ter predsednik KS Gorice Janko Kokalj.
S. Š., foto: G. K.
in zgradili novega, dobili pred 27 leti prapor, konec sedemdesetih let so začeli graditi nov dom in ga odprli leta 1982. Pred šestnajstimi leti so zgradili požarni bazen v
Začetek planinske sezone
Kranj - Večina koč v Julijcih, Kamniških in Savinjskih Alpah, Karavankah ter v nižjih pogorjih je stalno oskrbovana od predzadnjega vikenda v juniju oziroma od začetka julija. Zaenkrat še ni odprt Mihov dom na Vršiču, za stalno pa je zaprta koča pod Olše-vo, so sporočili iz uprave Planinske zveze Slovenije. Dodali so tudi opozorilo za obiskovalce gora, naj varujejo tamkajšnjo naravo; odsvetujejo trganje cvetja, kurjenje ognja in odmetavanje odpadkov. Ce na izletu planinci opazijo nepravilnosti, prosijo za obvestilo o tem na naslov Komisija za varstvo gorske narave pri PZS, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (elektronska pošta: info@pzs.si, telefon: 01/434 30 22). S.S.
Bolje opremljeni za požare
Prostovoljno gasilsko društvo Voklo je zadnjo junijsko nedeljo svečano predalo
namenu novo vozilo.
Voklo - Po paradi, v kateri je sodelovalo 120 gasilcev iz 15 društev s prav toliko avti, je zbrane pred gasilskim domom pozdravil predsednik Bojan Maček. Predstavil je razvoj društva, ki deluje od leta 1923 in ima danes 153 članov. V njem vso skrb namenjajo obnovi opreme. Ker je bil prejšnji avto že star, razvoj vasi pa je terjal povečanje požarne zaščite, so s pomočjo občine Šenčur, podjetij in vaščanov kupili avto MAN in ga opremili z visokotlačno črpalko ter drugo opremo. Za vse so odšteli 21,5 milijona SIT, od česar
so okrog 8 milijonov zbrali sami. Voznik-strojnik Otmar Rahne je ključe novega avta sprejel od župana Franca Kerna, vozilo sta s šampanjcem krstila botra Danica Maček in Marjan Kos, blagoslovil pa gaje prelat kanonik Vinko Prestor. Po čestitkah gostov so 14 članom izročili priznanja GZ Kranj; predsednik Maček in poveljnik Dušan Ve-hovec sta prejela plaketi zveze. Zahvale najbolj zaslužnim za nakup avta so izročili tudi domačini. Slovesnost je obogatil nastop Godbe Gorje, na veselici pa je igral ansambel Gašperji.
Stojan Saje
Obnovljena streha in nov avto
Prebačevo - Ob 50-letnici delovanja je Prostovoljno gasilsko društvo Prebačevo - Hrastje s pomočjo prebivalcev in podjetij obeh vasi ter drugih darovalcev kupilo novo orodno vozilo renault master, v katero so namestili sodobno gasilsko opremo. Slavnostni prevzem vozila so opravili 23. junija. Tedaj so pripravili tudi povorko s pihalno godbo Tržič skozi Prebačevo in del Hrastja. Botra vozila sta bila Milena Novak s Prebačevega in Miran Bogataj iz Hrastja (poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije), častni pokrovitelj vozila je bil šenčurski župan Franc Kern, vozilo pa je blagoslovil župnik Miloš Briški. Gasilci so letos poskrbeli tudi za obnovo strehe svojega doma in polepšanje njegove fasade.
PGD Prebačevo - Hrastje je bilo ustanovljeno 2. marca 1952, nje-
gov prvi predsednik pa je bil Franc Novak, ki je funkcijo opravljal vse do smrti leta 2000, ko gaje nasledil sedanji predsednik Tomaž Perdan. Gasilski dom na Prebačevem je bil dokončno zgrajen leta 1965, štiri leta kasneje pa so dotrajano motorno črpalko zamenjali z novo (Rosenbauer), ki je v uporabi še danes. Leta 1975 so si kupili še gasilski kombi znamke IMV, nato leta 1987 novo vozilo TAM, ki ga je letos zamenjal renaultev kombi. Ob 40-letnici so na pročelje doma postavili kip sv. Florijana, leta 1996 pa so razvili nov gasilski prapor z novimi simboli. PGD Prebačevo -Hrastje je vsa leta zelo aktivno, tako na gasilskih tekmovanjih in usposabljanjih kot tudi pri obogatitvi lokalnega dogajanja.
S. Š., foto: G. K.
Preddvor - Preddvorski planinci so se junija udeležili spominskega pohoda na Okrešelj ob peti obletnici nesreče, ko se je v Turski gori smrtno ponesrečilo pet gorskih reševalcev. Planinci so se srečali s predsednikom države Milanom Kučanom, ki se tega pohoda udeleži vsako leto. Na sliki od leve proti desni: Živko Drekonja, Stane Arh, Bojan Lavrinšek, predsednik države Milan Kučan, glavni kurat Slovenske vojske dr. Jože Plut, predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar in Vojko Smolej.
Množično na Jezerskem
Kranj - Gasilska zveza Kranj, ki povezuje društva iz občin Cerklje, Jezersko, Naklo, Preddvor in Šenčur, je pripravila 22. junija tekmovanje vseh enot na Jezerskem v sodelovanju z domačim društvom. Tam se je zbralo 42 ekip s 368 tekmovalci. Pionirske ekipe so tekmovale v vaji z vedrovko in štafeti s prenosi vode, mladinske v vaji z ovirami in šlafetnem teku, članske v vaji z motorno brizgalno in štafet nem teku, veteranske pa v vaji s hidrantom in raznoterostih. Pri pionirkah je zmaga odšla na Zgornji Brnik, 2. mesto pa je osvojilo PGD Prebačevo-Hrastje. Pri članicah A je nastopila le ekipa / Zgornjega Brnika. Prva tri mesta so zasedle še te ekipe: Spodnji Brnik-Vopovlje. Zgornji Brnik in Voklo pri pionirjih; Spodnji Brnik-Vopovlje, Prebačevo-Hrastje in Zgornji Brnik pri mladinkah; Voklo, Zgornji Brnik in Duplje II pri mladincih; Zgornji Brnik, Voklo in Preddvor pri članih A; Srednja vas, Šenčur in Prebačevo-Hrastje pri članicah B; Zgornji Brnik, Prebačevo-Hrastje in Jezersko pri članih B; Zgornji Brnik, Prebačevo-Hrastje in Šenčur pri veteranih. S.S.
Za veliki jubilej priložnostna razstava in nova številka glasila
Pol stoletja kovaškega muzeja v Kropi
29. junija 1952 so se v Kropi odprla vrata najstarejšega muzeja radovljiške občine. S svojo zbirko še danes predstavlja enega najkvalitetnejših muzejev kovaške stroke. Ob velikem prazniku so mu posvetili priložnostno razstavo 50 let kovaškega muzeja v novih prostorih in drugo številko glasila Vigenjc.
Kropa - Z veliko vneme in ljubezni do krajevne tradicije se je vodstvo muzeja pred več kot pol leta lotilo prenavljanja prostorov drugega nadstropja Klinarjeve hiše, katere so z večinskim deležem lastnih sredstev ob velikem jubileju pridružili muzeju in v njih predstavili svojo polstoletno dejavnost. "Kovaški muzej je muzej Krope in njenih ljudi, je v svojem uvodnem govoru ob svečani otvoritvi v četrtek, 27. junija, nagovorila zbrano občinstvo di-
slovenskega političnega, kulturnega in znanstvenega življenja,
je nagovorila občinstvo, med katerimi je bilo največ prebivalcev Krope. Z njimi je Kovaški muzej nenehno ohranjal stike. Tudi povezanost s krajem, spomeniško zaščitenim okoljem, mu je dala posebno vrednost in domačnost, vsi skupaj pa predstavljajo še danes živo zbirko kovaške tradicije. Muzej je ostal zvest sebi s tisto mero konservativnosti, ki mu daje žlahtnost in značilnost muzeja v
rektorica muzeja, Verena Štekar - Vidic. Prebivalci Krope so se že dolgo zavedali bogate dediščine kovaške tradicije in so že pred drugo svetovno vojno zbirali gradivo, dokumente in predmete, ki so jih razstavili na prvi razstavi Žebelj in vijak od antike do danes. "To je bil velik praznik za Kropo, saj so se pred Klinarjevo hišo poleg domačinov zbrali tudi pomembni predstavniki
muzeju. Kovaški muzej je nastal iz lokalne samoinicative. Z načrtnim zbiranjem predmetov in arhi-valij za muzejsko predstavitev kroparskega in kamnogoriškcga železarstva je že 1938 začela Zadruga Plamen, Kovinarska zadru-^ ga v Kropi. Do leta 1955 je deloval v okviru Tehniškega muzeja, nato pa je obstal zgolj zaradi vneme in ljubezni muzejskih delavcev, ki so bili do osemdesetih let,
ko se je v muzeju zaposlil prvi kustos, ljubitelji kovaške tradicije. Leta 1963 je bil s Čebelarskim muzejem in Muzejem talcev združen v zavod Muzeji radovljiške občine, kar je pospešilo njegov razvoj. Leta 1972 so prenovili muzejsko zbirko, ki je temeljila na prikazu fu-žinarskega žeb-ljarstva in jo leta 1975 dopolnili z umetnišlco kovanimi izdelki mojstra Jožeta Bertonclja. Ko se je leta 1981 zaposlil prvi kustos, so naredili veiiko na področju zbiranja in dokumentiranja muzejskih predmetov, stalna zbirka se je razširila v drugo nadstropje s prikazom druge svetovne vojne v Kropi in načina življenja kroparskega kovača. Priredili so tudi številne občasne razstave, predavanja in delavnice. Leta 1993 je z razstavno zbirko
Verena Štekar - Vidic
Žebljarstvo v Upniški dolini muzej dobil današnjo podobo.
V letu 2001 je muzej začel obnavljati prostore v drugem nadstropju, kjer bodo v naslednjih letih prikazali razvoj industrijskega zadružništva in življenje Kropar-jev v zadnjem stoletju. Z novimi prostori so zagotovili pisarno za delo kustosa, odprt ostaja le še problem depojskih prostorov, ki bo rešen šele, ko bo celotna Kli-narjeva hiša postala muzejska. Zdaj si jo delijo kar štirje lastniki. Kovaški muzej je danes najstarejši med petimi muzeji, ki so združeni v zavodu Muzeji Radovljiške občine. V letošnjem letu so zabeležili skupno že 840 vodenj.
V muzeju je tudi bogata izdajateljska dejavnost. Kroparski zbornik, s podnaslovom Ob 100-letni-d Plamena, ki je izšel leta 1995, je bil za Kovaški muzej in za Muzeje Radovljiške občine prva izdaja obsežne strokovne publikacije z različnimi prispevki. Leta 2000 je izšel prvi Kulturno turi-
stični vodnik Kropa, leta 2001 pa so se Muzeji Radovljiške občine odločili za izdajo posebnega glasila Kovaškega muzeja, ki so ga poimenovali Vigenjc in je namenjen objavljanju prispevkov s tematiko Krope in njene okolice. Prva številka, ki je izšla lani ob kovaškem šmarnu, je bila posvečena 100. obletnici rojstva umetniškega kovača Joža Bertonclja in Kroparskemu umetnemu kova-štvu. Druga številka pa je izšla ob 50. obletnici muzeja.
Kovaški šmaren
Kropa vabi tudi na Kovaški šmaren, ki je vključen v mednarodni projekt Venerina pot in predstavlja tradicionalno praznovanje, ki ohranja bogato kropar-sko fužinarsko izročilo. Prikazali bodo kovaški vsakdan v Kropi skupaj z običaji, navadami in govorom.
V petek, 5. julija, bodo s kovaško kolonijo in kulturnim programom, ki bo trajal ves dan, oživeli staro trško jedro, v soboto, 6. julija, pa bodo ves dan potekale športne prireditve, nadaljevanje kovaške delavnice, slikarska kolonija otrok in ljubiteljskih slikarjev,
dan odprtih vrat podjetja Uko in Kovaškega muzeja, prikaz ročnega kovanja žebljev v vigenjcu Vice, kuhanje oglarske kope, predstavitev kovačev, čipkaric, medičarjev, izdelovalcev keramike in papirja, rezbarjev in zeliš-čarjev. Pred Jurmanovo hišo na Placu bodo kulturne prireditve od 17.30 dalje.
foto:
Katja Dolenc, Gorazd Kavčič
Obnova Blejskega gradu
do leta 2004
Ministrica za kulturo Andreja Rihter je v petek, 28. junija, obiskala Bled. Z županom Borisom Malejem sta se pogovarjala o obnovi Blejskega gradu, novi namembnosti Pristave in sofinanciranju kulturnih prireditev na Bledu.
Začenja se Festival Bled 2002
Bled - V četrtek, 4. julija, se z otvoritvenim koncertom Orkestra SNG Opere in Baleta Ljubljana in solisti v Festivalni dvorani ob 20.30 uri začenja letošnji blejski festival. Do 17. julija se obeta bogat program odličnih glasbenih prireditev.
Organizacija Društvo Umetni- dokončano
Bled - Država, ki je lastnica Blejskega gradu, in občina Bled sta se dogovorili pripraviti predstavnike delovne skupine, ki bodo do septembra pripravili vsebino za Blejski grad. Vsebine bodo nadaljevanje že obravnavanih vsebin, predvsem pa morajo biti bogatitev in popestritev za območje. Imenovala sta tudi tehnično delovno skupino, ki bo do marca leta 2003, ko bodo razpisali vsa gradbena in restavratorska dela za obnovo gradu, pripravila vso zahtevno dokumentacijo in pravne podlage. Programska delavska skupina je potrebna tudi za nov načrt življenja Pristave, saj Fundacija Jožeta Ciuhe ni več zainteresirana za lastništvo, niti za domovanje v celotnem prostoru, saj to predstavlja zanjo prevelik finančni zalogaj. Oba sta izrazila željo, da se izvajanju del priključita tudi Triglavski narodni park ter Ministrstvo za okolje in prostor. Skupaj želijo urediti Bled do leta 2004, ko bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo, Bled pa bo obenem praznoval 1000 let. Zaradi nove strateške in državne vloge Bleda po sprejetju v EU in občasnih obiskov tujih dr-
žavnikov, ga želijo urediti za svečane priložnosti, kakor nedavni obisk srednjeevropskih predsednikov, ter prijetno bivanje tujih državnikov med obiskom. Država,
ki je lastnik 42 slovenskih kulturnih spomenikov, bo v obnovo spomenikov na Bledu leta 2003 namenila 280 milijonov tolarjev. Za program del je zainteresirana tudi blejska občina.
Pri obnovi gradu je Zavod za naravno in kulturno dediščino vendarle pristal na postavitev posebnega dvigala, s katerim bo omogočen dostop na Blejski grad in bo pomenil le minimalni poseg v veduti. Ob načrtovanju bodočih dejavnosti na gradu so se dotaknili tudi vprašanja o zaprtju gradu za poroko, kakor je bilo v primeru poroke Jureta Koširja. Andreja Rihter je ob tem rekla: "V Sloveniji v času porok že zapiramo kulturne spomenike. Gre za trženje spomenika kot takega, kar delajo povsod po svetu. Zgodba o tem, ali bomo spomenike v državni lasti tržili tudi na tak način in do kakšne mere, se
pri nas šele začenja." Vstopnina na Blejski grad ostaja in se bo vlagala v obnovo gradu, saj ga želijo napraviti donosnega za celo leto.
Katja Dolenc
kov Dežele Kranjske je v sodelovanju s številnimi institucijami in prijatelji festivala tudi letos pripravila Festival Bled. V četrtek bodo na otvoritvenem koncertu ob orkestru SNG Opere in baleta Ljubljana pod vodstvom dirigenta Jiirgena Kussmaula iz Nemčije nastopili tuji in domači solisti. Mihoko Kusama iz Japonske bo igrala na violo, Helfri-ed Fister iz Avstrije in Jernej Brence iz Slovenije na violino ter Wolfgang Panhofer iz Avstrije na violončelo. Skupaj bodo zaigrali Uverturo Leonore Ludvviga van Beethovna, Romanco za violo in orkester Maxa Brucha, Pa-sacaglio za violino, violo, violončelo in orkester Jani ja Goloba, Uverturo Marka Mihevca in Ne-
simfonijo Franza Schuberta. Festival pripravlja še vrsto zanimivih prireditev. Ze v petek, ki bo posvečen angleškemu skladatelju Francisu Burtu, bodo ob 11. uri odprli skladateljsko delavnico v Festivalni dvorani, ki bo trajala do 8. julija, zvečer pa bo na istem prizorišču ob 20.30 koncert Ansambla za sodobno glasbo Akademije za Glasbo iz Ljubljane pod vodstvom dirigentke Andreje Šolar in mentorja prof. TomaŽa Lorenza. V soboto, 6. julija, pa bo v Vili Bled ob 20.30 nastopil le-gandarni Trio Lorenz. Vstopnice se dobijo uro pred začetkom koncerta po ceni 1500 sit za odrasle in 1000 sit za otroke in študente. O prireditvah več v naslednji Številki.
Katja Dolenc
Simon Tadej Grahovar iz Tržiča
Tržič - V razstavišču Galerije Ferda Maverja so v petek, 28. junija, odprli razstavo ponatiskov knjižnih iluminacij Vpisne spominske knjige plemiške družbe Sv. Dizme, ki jih je napravil Simon Grahovar. Znamenitemu rojaku so odkrili tudi spominsko ploščo.
Kovaški muzej v Kropi praznuje 50-letnico. Počastili smo jo s priložnostno razstavo in drugo številko muzejskega glasila Vigenjc. V obeh smo predstavili prehojeno pot in nakazali nadaljnji razvoj. Muzej je odprt vsak dan, razen ponedeljka od 10. - 13. ure in od 15. -18. ure.
Otroški poletni Kiselfest 2002
Kranj - V četrtek, 4. julija se bo na vrtu gradu Kiselstein pričel tradicionalni "Kiselfest 2002", ki ga bo ob 18.00 uri odprla Romana Kra-jnČan z otroškim koncertom. Na letošnjem festivalu bo na sporedu devet otroških prireditev, ki se bodo odvijale vsak četrtek v juliju in avgustu ob 18.00 uri. Program vključuje v večini kvalitetno lutkovno produkcijo minule sezone in dva otroška koncerta. 11. julija bo nastopil Andrej Rozman - Roza z lutkovno predstavo Balon Velikon, 18. julija Mini Teater s predstavo Volk in kozlički, 25. julija pa Ciz-zamo Teater z uličnim gledališčem Cirkus Bambinus za otroke. Vstopnice se dobijo na blagajni uro pred predstavo. Katja Dolenc
MST2TAIL, BIL33ID 8<D<Q)& 4. - 17'. julij 2002
informacije in rezervacije: tel.: 04/5780 504' ali www&stivtibte<l,CQm
Po nekaj mesecih potovanja razstave ponatiskov iluminacij Vpisne spominske knjige ljubljanske plemiške družbe Sv. Dizme iz Narodne Galerije po Sloveniji, je končno prišla tudi v Tržič, kjer se je davnega leta 1710 rodil eden od baročnih iluminatorjev, Simon Tadej Volbenk Grahovar. V hiši, ki je danes žal podrta, na njenem mestu pa stoji lokal Pod gradom,
je živel svojih prvih 13 let, nakar gaje pot življenja peljala v svet po znanje. Študiral je na vseučilišču v Gradcu, od leta 1739 pa je bil deželni uradnik v Ljubljani. Njegovo glavno delo so številne miniature v knjigi bratovščine sv. Dizme. Poleg naslovne strani vsebuje 198 podob grbov s slikovno ponazorjenimi gesli, nastalimi v letih 1688-1801. 60 Grahovarjevih
miniatur je med najlepšimi, nastale pa so v letih 1740-44. Ilustracije grbov v kartušah je pozneje razvil v celostranske upodobitve s krajino in alegorično figuraliko* ki slogovno prehaja od baroka k rokokoju.
Janez Štern, vodja galerijski dejavnosti v Tržiču in organizatpr razstave, je ob otvoritvi omenil-da je pričujoča razstava bistvenega pomena za Tržič, saj gre za enega od znamenitih in pomernh' nih slovenskih mož, ki je v domačem prostoru malo znan. Na me' stu, kjer je nekoč stala rojstna hiša, mu je Tržiški muzej postavu spominsko ploščo. Simon Grahovar je dobil svoje častno mesto o Janezu Damascenu Dev, pis^u prve slovenske opere in Ignacij Holzapelu, ustanovitelju ljubljanske gluhonemnice. "Razstava >" spominska plošča sta vljud^. namig za možne donatorje, bi združili sredstva za nakuP pravega bibliofilskega uniku-ma," je ob priložnosti P0^3/' Janez Stern. Razstavo je odprl ra^ vel Rupar, župan občine Tržicjni njej pa spregovoril urnetn0^o. zgodovinar prof. dr. Milček K« meU. Razstavo si lahko ogleoa
do 20. julija. ^ . nC
Katja Dolenc
Novomašniki posvečeni
V stolnicah v Ljubljani in v Mariboru in v baziliki na Sveti Gori nad Gorico ter v celovški stolnici so v soboto, na praznik Petra in Pavla, posvetili 16 novih slovenskih duhovnikov, kar je manj kot pretekla leta in manj od potreb Cerkve.
Ljubljana - V ljubljanski stolnici je nadškof in metropolit dr. Franc Rode ob prisotnosti škofov, apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji Giuseppa Leanza, številnih duhovnikov, svojcev novo-mašnikov in vernikov posvetil no-vomašnike iz ljubljanske nadško-fije. Skupaj z novomašniki iz redovnih skupnosti jih je 11. V mariborski škofiji so trije novomašniki, v koprski eden, eden pa v celovški. Cerkev se veseli novih duhovnikov in redovnikov, vendar nad njihovim številom ni navdušena. Toliko kot letos jih je bilo leta 1988, vsa druga leta pa več. Lani jih je bilo sedemnajst, leta 2000 pa 25. Obred mašniškega posvećenja je tradicionalen in strogo predpisan, ki vključuje med drugim obljubo duhovniškemu poklicu, simbolični sprejem med brate duhovnike in redovnike, polaganje rok na glave novo-mašnikov, sprejem mašniških ob-
lačil in pripomočkov ter blagoslov. Novomašniki bodo z dekreti sredi avgusta razporejeni kot kaplani glede na potrebe Cerkve in lastne želje po župnijah oziroma redovnih skupnostih. Potreba po spoštovanju vsakega človeka in
zavedanja dejstva, da duhovnik ostane vedno človek, sta pomembni napotili mladim duhovnikom.
Pomemben dogodek v življenju mladega duhovnika oziroma no-vomašnika je maša v rojstni žup-
niji oziroma nova maša. Ponavadi so novomašniki predstavijo svojim župljanom prvo ali drugo nedeljo po posvetitvi. Tako so bile prve nove maše že v nedeljo, 30. junija, večina drugih pa jih bo prihodnjo nedeljo, 7. julija.
Gorenjska prav tako kot lani prednjači po številu novomašni-kov. Letos jih imamo pet. Prvi novi maši sta bili v nedeljo, 30. junija. "Zapela" sta jih 25-letni David Jensterle iz Železnikov in 25-letni Klemen Svete^j iz Šenčurja pri Kranju. V obeh župnijah je bilo v nedeijo slovesno. Za prihodnjo nedeljo, 7. julija, pa pripravljajo velika slavja v župniji Bohinjska Bela, od koder je 26-letni novomašnik Janez Burja, v župniji Preddvor, od koder je 25-letni novomašnik Boštjan Gu-ček, in v župniji Naklo, od koder je 33-letni novomašnik Matjaž Zupan.
Jože Košnjek
Svetniki in godovi
Ciril in Metod, zavetnika Evrope
Danes, 2. julija, častimo po Marijanskom lćoledarju Martinija-na, mučenca, in Svitona, škofa. Legenda pravi, da je bil Martini-jan skupaj s Svitonom, tudi svetnikom, barbarski vojak, ki sta stražila Petra in Pavla, ki sta nanju tako vplivala, da sta se spreobrnila in se dala Petru krstiti. Nekaj let po smrti Petra in Pavla so ju Prijeli in jima izrekli smrtno obsodbo. Danes praznuje tudi Oton, škof. Godovniki so Otoni, Ototi in Odoni, ki na Slovenskem niso posebej pogosta imena.
Jutri, 3. julija, godujeta Tomaž, apostol, in Bernardin, redovnik. Tomaž je bil najprej ribič ob Ge-nezareškem jezeru v Galileji, nato pa je postal Jezusov apostol. Ko se je ta prvi večer po vstajenju prikazal apostolom, Tomaža ni
bilo med njimi. Ko so mi drugi pripovedovali zgodbo o vstalem Jezusu, je ta dejal, da ne bo verjel, dokler ne bo na njegovih rokah videl znamenjev žebljev. Čez osem dni jih je Jezus znova obiskal in dejal Tomažu, naj mu da roko in naj ne bo neveren, temveč veren. Tomaž je verjel, dobil pa je vzdevek "nejeverni Tomaž". Zaradi tega dogodka je postal Tomaž slaven. Ko so se apostoli razkropili na vse strani, je šel Tomaž do Perzije in celo Indije. Legenda pravi, da je srečal Tri kralje, jih krstil in postavil za škofe. Leta 72 so ga v indijskem mestu Madras s sulico zahrbtno umorili pogani. Tomaža najpogosteje upodabljajo s sulico, bolj redko pa s kotnim merilom, saj naj bi narisal načrt za lepo palačo v Indiji. Za zavet-
Svečana maša na Taboru
Podbrezje - Gotsko svetišče, katerega zavetnik je bil nekdaj sv. Benedikt, so domačini dobili v last pred pol tisočletja. Za cerkev, ki so jo pozneje posvetili Žalostni materi božji, so vzorno skrbeli do danes. Jubilej so proslavili 23. junija s svečano mašo in kulturno zabavnim sporedom.
Tabor v Podbrezjah ima izreden zgodovinski in verski pomen. Pri nas so se ohranile v izvirni podobi le redke trdnjavice, ki so jih predniki postavili za obrambo pred Turki. Tudi sloves božje poti, kjer že stoletja častijo Marijo, je obdržalo malo cerkva. Oboje je uspelo prebivalcem Podbrezij, katerim je duhovnik oglejske škofije Florjan Martinic daljnega leta 1502 prodal zemljišče s cerkvama sv. Jakoba in sv. Benedikta.
Pomemben jubilej so domačini letos proslavili z več prireditvami. Osrednja proslava pri cerkvi na Taboru, ki je v 19. stoletju dobila irne Marije sedem žalosti, je bila v nedeljo, 23. junija 2002. Okrog tristo obiskovalcev od blizu in da-jeČ je prisluhnilo sveti maši, ki jo je daroval kranjski dekan Stane Zidar. Posvetil jo je slovenski državi in jo postavil v okvir romana
Ljudje pod bičem", v katerem je domačin Karel Mauser opisoval trPljenje našega naroda pod tujo oblastjo. Kratko zgodovino Tabo-ra> o kateri je več zapisano v jubilejni zloženki, je predstavil predsednik KUD Tabor Podbrezje Stane Mihelič. Zgodbe iz preteklosti, Povezane s Taborom in tamkajšnjo cerkvico, sta pripovedovala u»di Eva Mihelič in Peter Šuštar. £a glasbo sta poskrbela harmonikarja Matic Papa iz Podbrezij in Matjaž Kokalj z Ovsiš, s pesmijo Pa je kulturni nastop obogatil Kvintet Vedrina iz Strahinja. Zbra-n,m je spregovoril župan občine
nika so ga izbrali arhitekti, zem-ljemerci, geometri, zidarji, tesarji in kamnoseki ter teologi. Ime Tomaž je v Sloveniji zelo razširjeno. Tomažu je posvečenih 34 cerkva.
V četrtek, 4. julija, godujejo lih, škof, Elizabeta ali Elizabeta Portugalska in preroka Ozeja in Ageja. Elizabeta je veliko naredila za mir na Portugalskem in za delovanje dobrodelnih organizacij. Urh pa je bil nekdaj med najbolj čaščenimi svetniki med Slovenci. Njemu v čast je sezida-nih kar 85 cerkva. Je zavetnik in priprošnjik za srečno zadnjo uro, zoper telesne bolečine, za varstvo pred podganami in mišmi, proti vročici, telesni šibkosti in steklini. Na pomoč ga kličejo ob težkih porodih. Upodabljajo ga z ribo v roki, ker ni nikoli užival mesa.
V petek, 5. julija, je za Slovence pomemben praznik Cirila in Metoda, zavetnika Slovanov. Ciril in Metod, rojena leta 826 (Ciril) in 812 (Metod) v grškem Solunu, sta sozavetnika Evrope in zavetnika ljubljanske nadškofije in slovenske metropolije. V petek godujejo Cirili, Metodi, Cirile in Metode. Ciril in Metod sla samostanski imeni. Cirila so krstili za Konstantina, Metoda pa za Mihaela. Carigrajski dvor je učena in pobožna brata pošiljal na razna posredniška pota. Leta 862 sta odšla na Moravsko oznanjati evangelij v slovanskem jeziku. Konstantin je sestavil slovansko abecedo (gla-
Srečanje muslimanov na Jesenicah
Jesenice - Islamska skupnost Jesenice je letos organizirala drugo tradicionalno srečanje muslimanov, ki je trajalo tri dni. V petek, 28. junija 2002, je bil simpozij na temo ŽENSKA V ISLAMU, kjer so bili predstavljeni referati o muslimanki z različnimi vlogami (mati, žena, hčerka) in diapozitivi z islamskimi motivi. Prijetno druženje so zaključili z zakusko tradicionalnih bosanskih jedi. Odziv je bil zelo pozitiven, zato se bo v prihodnosti organizirala še kakšna podobna prireditev.
V soboto je bil za povabljene goste po opoldanski molitvi organiziran izlet v Vintgar, kjer so bili vsi fascinirani nad lepoto soteske. Po kosilu seje program nadaljeval ob 18.00, koje bila svečana otvoritev računalniško-informaci-jskega centra v novih prostorih Islamske skupnosti Jesenice. V teh prostorih bo omogočena uporaba petih računalnikov z dostopom na internet. Kasneje sta bila na sporedu še dva predavanja o Palestini
in sobotno srečanje 250 udeležencev seje zaključilo z večerno molitvijo.
V nedeljo, 30. junija 2002, je bilo srečanje na prostem in sicer na Poljanah. Po uradnem začetku ob 11.00 je sledilo prvo predavanje, ki je trajalo vse do opoldanske molitve. Po molitvi je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo in ob 15.00 je bilo na vrsti drugo predavanje. Z zaključkom popoldanske molitve so se začele športno-rekreacijske aktivnosti (nogomet, odbojka) in prosta debata. Organizirana je bila tudi zdravniška oskrba in prodaja verske literature. Srečanja se je udeležilo okrog 350 ljudi iz vse Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Avstrije, Velike Britanije in Bosne. Končalo se je ob 20.00 in bilo je zelo lepo. Islamska skupnost Jesenice se iskreno zahvaljuje vsem gostom in tistim, ki so jim pomagali pri tem velikem projektu ter jih vabi na prihodnje srečanje naslednje leto.
Elvis Pašie
Sveto pismo na razstavi
Slovenci smo bili 15. narod na svetu, ki je imel v svoj jezik prevedeno "sveto knjigo kristjanov".
Bohinjska Bistrica - V Muzeju  tem pismu kot bogastvu 39 knjig
gotico) in veliko pisala in pridigala. Nato sta odšla v Panonijo, kjer je vladal knez Kocelj. Leta 867 sta potovala v Rim in dosegla potrditev slovanskega bogoslužja. Konstantin je postal menih z imenom Ciril in v Rimu leta 869 umrl. Metod se je vrnil v Panonijo, postal slovanski nadškof in prišel na Moravsko, kjer so ga nemški škofje zaprli. Umrl je leta 885 in je pokopan v Velehradu na Moravskom.
V soboto, 6. julija, goduje zelo znana Marija Goretti, devica in mučenka. Je najmlajša svetnica in je pokopana v mestecu Nettuno, južno od Rima. Umrla je stara 11 let zaradi 14 vbodov z nožem, kiji jih je zadal sosedov sin Aleksander Serenelli med poskusom posilstva. Marija je naslednji dan, 6. julija, zaradi ran umrla, vendar je na smrtni postelji fantu dejanje odpustila. Morilca so obsodili na 30 let ječe. Spreobrnil se je in po predčasni izpustitvi iz zapora vstopil v kapucinski red, kjer je leta 1970 umrl. Marija je bila leta 1950 razglašena za svetnico. Ob materi Assunti je bil tudi spreobr-njeni morilec, ki je mater prosil odpuščanja.
V nedeljo, 7. julija, so prazniki Vilibalda, popotnika in škofa, preroka Izaija, ki je deloval v Stari zavezi. V ponedeljek, 8. julija, pa godujejo Kilijan, misijonski škof, Had rij a n III., papež, in Prokopij, mučenec iz Palestine.
Jože Košnjek
Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici na Grajski 31 bo do konca julija ha ogled razstava Sveto pismo med kulturo in zgodovino, ki jo je organizirala Evangelijska cerkev na Gorenjskem, ki jo vodi pastor Ace Arsov. Razstava je delo upo-
Slare in 27 knjig Nove zaveze, skupaj torej 66, sta na otvoritvi, ki je bila v petek, 28. junija, govorila doc. dr. Dragica Kisilak in izredni profesor na Teološki fakulteti v Zagrebu dr. Mihael Kuz-mič iz Ljubljane.
Dr. Mihael Kuzmič in Wilma Stolz
kojene prve slovenske protestantske misijonarke VVilme Stolz, rojene leta 1911 na Pobrežju v Mariboru, sedaj pa živi v domu za upokojene misijonarke v Londonu. Skoraj 20 let je bila misijonar-ka v Liberiji, napisala pa je več knjig. Leta 1984, ob 400-letnici izida Dalmatinove Biblije, je dala pobudo za postavitev razstave, ki kroži po Sloveniji, Avstriji in Hrvaški.
O pomenu in vsebini razstave, ki ne propagira nobene verske skupnosti, ampak govori zgolj o Sve-
Osrednje slovesnosti se je udeležilo okrog tristo ljudi.
Naklo Ivan Štular, ki je izrekel čestitke ob trojnem prazniku: 500-letnici Tabora, 11-letnici slovenske države in 8. obletnici občine Naklo. Vse je povabil na pogostitev z golažem, seveda pa je marsikdo izkoristil obisk tudi za ogled cerkve. Tam prav sedaj končujejo obnovo notranjosti, za kar so prispevali precej denarja tudi domačini.
Stojan Saje, foto: Tina Doki
Na Joštu obnovili oltar in orgle
Sv. Jošt - V okviru praznovanja 1000-letnice župnije Šmartin v Kranju (zgodovinska dejstva navajajo, da je bila ustanovljena med letoma 955 in 1002, leta 1002 pa sla bila Stražišče in župnija sv. Martina posebej omenjena) je bila v soboto, 22. junija, na Sv. Joštu pomembna slovesnost. Upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko je blagoslovil obnovljene orgle in glavni oltar ter restavrirani sliki sv. Ane in sv. Andreja na stranskih oltarjih. S tem so v cerkvi sv. Jošta končana pomembna, vendar nujna obnovitvena dela, ki so se začela pred tremi leti z namestitvijo treh novih bronastih zvonov in kasnejšo obnovo klopi, oken ter notranjosti in zunanjosti cerkve. Sv. Jošt, ki je vsa leta spadal v župnijo Šmartin in je bil pomembna božja pot zlasti v letih 1730 do 1770,' koje bila tedanja cerkev prezidana in povečana, je tako dobil nov sijaj. Šmartinski župnik Ciril Brglez, ki ima veliko zaslug za razvoj
Nadškof dr. Franc Perko in šmartinski župnik Ciril Brglez.
šmartinske župnije, se je posebej zahvalil posameznikom, ki so največ prispevali k uspešni obnovi cerkve na Sv. Joštu.
Upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko je v nagovoru dejal, da je oltar najsvetejši kraj, ki
prinaša človeku veliko dobrega. Orgle in glasba pa je pri tem spodbuda. Božji dar, ki človeka še bolj približa Bogu. Oltar je zato treba spoštovati, glasbe pa veseliti, je dejal nadškof.
Jože Košnjek
Vera in kultura sta sestrični, ki potujeta skozi zgodovino v tesni in prijateljski povezanosti, je dejal dr. Mihael Kuzmič. Neke vrste čude/, je moral biti, da smo Slovenci kol majhen narod na prepihu evropskih narodnih, kulturnih in jezikovnih prerivanj lahko že leta 1584 dobesedno vzeli v roke celotno Sveto pismo v svojem materinem jeziku. Bili smo 15. narod sveta, ki je imel v svoj jezik prevedeno to sveto knjigo kristjanov, je dejal. Sveto pismo je prevedel in pripravil za izdajo leta 1584 Jurij Dalmatin (1547 -1589), pred njim pa je nekatere dele že prevajal Primož Trubar (1508 - 1586).' V Sloveniji je doslej izšlo okrog 200 prevodov in izdaj s ponatisi Svetega pisma ali posameznih knjig. Leta 1974 je izšla ekumenska izdaja Svetega pisma. Lela 1993 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Slovensko svetopisemsko društvo, ki je prva skupna verska akcija katoličanov, protestantov in pravoslavnih.
Sveto pismo je osnova evropske kulture in navdih za mnoge vrhunske umetniške stvaritve. Sveto pismo je najuspešnejša knjiga vseh časov. Po podatkih i/ konca leta 2001 je bilo prevedeno v 2287 jezikov: v celoti v 392 jezikov, samo Nova zaveza v 1012 jezikov in v 883 jezikov samo posamezne knjige. Ker je na svetu nad 6000 različnih jezikov, čaka prevajalce še veliko dela. Lani je bilo Sveto pismo prevedeno v 24 novih jezikov. Letno prodajo na svetu okrog 25 milijonov i/vodov. Sveto pismo. Stara zaveza obravnava obdobje pred Kristusom od 1500 let pred našim štetjem naprej. Nova pa po njem, do 100 let našega štetja.
Jože Košnjek
GORENJSKI GLAS • 10. STRAN
KRONIKA / darinka.sedej@g-glas.si
Torek, 2. julija 2002
Poletni obisk v Triglavskem parku in kršitve
Z nadzorniki tudi gorska
policijska enota
V Triglavskem narodnem parku se zavedajo ogromnega poletnega obiska in številnih kršitev, zato vsako leto usposabljajo tudi prostovoljce, ki pomagajo pri nadzoru in izrekajo mandatne kazni. Obhodi nadzornikov skupaj s pripadniki Gorske policijske enote se bodo nadaljevali. Največ kršitev in prijav sodnikom za prekrške ter inšpekcijskim službam
je zaradi nedovoljenih posegov v prostor Triglavskega narodnega parka.
Bled - Naravovarstvena nadzorna služba Triglavskega narodnega parka se je tudi letos dobro pripravila na poletno sezono, ko v parku tako kot vsako poletje pričakuje ogromen obisk. Opravili so vsa vzdrževalna dela v parku, predvsem pa namestili informacijske table, s katerimi obveščajo in opozarjajo na pravilna obnašanja v narodnem parku.
V Triglavskem narodnem parku so dodatno usposobili ljudi, ki jih pri nadzorništvu potrebujejo. Park ima 17 redno zaposlenin nadzornikov, dodatno pa zaposli še nove prostovoljce, ki so v pomoč pok-Jicnim. Kljub temu pa jih je še vedno premalo. V Triglavskem narodnem parku pride na 4 do 5 tisoč hektarov en nadzornik, v parkih v tujini pa imajo na tisoč hektarov enega nadzornika.
V pomladanskih mesecih so za prostovoljce izvedli osnovno izobraževanje, tečaj je končalo 35 prostovoljcev, zaključno akcijo pa so imeli v začetku junija na območju Fužinskih planin nad Bohinjem, kjer so ob ekskurziji izvedli obsežno akcijo pobiranja odpadkov po planinskih poteh ter očistili večje divje odlagališče odpadkov na planini Laz.
Poleti načrtujejo še več skupnih akcij s policijo, med katerimi bo prva ob koncu tedna, ko bodo opravili skupni obhod visokogorja s pripadniki Gorske policijske enote.
20. in 21. julija pa bo vsa naravovarstvena nadzorna služba Triglavskega narodnega parka, poklicna in prostovoljna, izvedla veliko informacijsko akcijo med obiskovalci. Na vseh pomembnih izletniških točkah, izhodiščih za pohode v gore in na najbolj obiskanih točkah v visokogorju bodo obiskovalce seznanili s pravili vedenja v parku in jih usmerjali ter informirali o vseh zanimivostih v parku.
Avgusta pripravljajo brezplačen tabor Mladi nadzornik TNP za otroke med 12. in 15. letom z območja parka oziroma krajev tik ob njem. V smislu doživljanja in spoznavanja narave pripravljajo v Trenti, v Bohinju in v Kranjski Gori vsako tedenske vodene izlete, ki jih vodo vodili naravovarstveni nadzorniki TNP, ki so tudi usposobljeni planinski vodniki.
Čistilne naprave v planinskih kočah
In koliko mandatnih kazni za prekrške izrečejo letno in za katere kršitve?
Mag. Martin Šolar, vodja naravovarstvene nadzorne službe v Triglavskem parku:
"Letno izrečemo okoli 40 do 50 mandatnih kazni in predlogov
Dom na Kališču ima že čistilno napravo... - Foto: Stojan Saje
za sodnika za prekrške, prav toliko jih obravnavajo inšpekcijske službe. Prav dobro se zavedamo, da je kršitev več, vendar imamo premalo nadzornikov, zato usposabljamo prostovoljce, tiste ljudi, ki imajo čut za narave in vrednote v parku in tiste, ki v parku živijo. Največ kršitev pa je zaradi nedovoljenih posegov v prostor. Man-
datne kazni so različne: zaradi nedovoljenega postavljanja šotorov, hrupa in podobnih kršitev 10 tisoč tolarjev, za nedovoljeno vožnjo po parku tam, kjer so zapornice in podobne kršitve pa 20 tisoč tolarjev."
Triglavski narodni park pa sodeluje tudi pri prizadevanjih Planinske zveze Slovenije, da bi kar naj-
Tegobe elektronskih generacij
Dejstvo je, da se je ob uporabljanju kibernetskega prostora, pojavil tudi tovrsten kriminal. Virus ne pozna delovnega
časa, heker želi vedno več in višje.
Ali je kibernetska kriminaliteta isto kot računalniška kriminaliteta ali je le ena izmed oblik računalniške kriminalitete? Kaj je računalniški virus danes, kaj je bil včasih? Koliko vemo o varnosti e-poslovanja, o varovanju podatkov? Koliko sploh nekdo s povprečno plačo, ki si računalnika niti ne more privoščiti lahko ve o internetu, o vdorih v velike sisteme, požarnih pregradah?
Marsikdo si niti ne zna predstavljati, kaj beseda kibernetika sploh pomeni. Potem tej besedi dodaš še besedo "kriminaliteta", pa stvar postane le še bolj zapletena. Pač nekaj, kar je povezano z računalniki, internetom in ostali-
mi računalniškimi tehnologijami. Ljudi zaenkrat stvar še ne zanima, razen če niso vanjo neposredno vpleteni, je pa vseeno zanimivo, ko uspe običajnemu srednješolcu s pomočjo računalnika prodreti v strogo zaupne dokumente FBI-ja ali NAS-in najnovejši program. Takrat o tem pišejo tako rumeni tisk, kot resno časopisje.
Znano slovensko podjetje pravi, da s tovrstno obliko kriminalitete nima opravka. Sami sicer niso proizvajalci programske opreme, na vprašanje, kaj pa, če v vaš sistem vdre neka nezaželena oseba, neki tretji, odgovarjajo, da so si mnenja posameznikov tu deljena, in da tega pač pri njih ni.
Renato Uhl, vodja prodaje in
IX2lR0VSKI VRH
Todraž 1, 4224 Gorenja vas
Telefon: 04 51 59 300 Telefaks: 04 51 59 399 E-mail: rzv@rudnik-zv.si
V okviru praznovanja Dneva rudarjev Rudnik Žirovski vrh, organizira dan odprtih vrat
v soboto, dne 6. julija 2002, med 10. in 13. uro v upravni stavbi v Todražu pri Gorenji vasi.
Vljudno vabimo javnost na predstavitev projekta zapiranja Rudnika urana Žirovski vrh in organiziran ogled jame in jalovišča hidrometalurške jalovine Boršt.
Zaradi omejenih kapacitet pri prevozu v jamo vas prosimo, da svoj obisk predhodno najavite. Za najavljene skupine so ogledi jame predvideni za 8., 9. in 13. uro. Prijave zbiramo v delovnem času med 3. in 5. julijem v tajništvu RŽV po telefonu 04 515 93 11.
Srečno!
Rudnik Žirovski vrh
marketinga v REAL securitv, zelo realno podaja sliko slovenskega mnenja oziroma miselnosti o ki-bernetski nedotakljivosti slovenskih podjetij:
"Virusi sicer ne predstavljajo osnovnega namena kibernetskega kriminala, vendar pa bi jih danes že lahko uvrščali v eno izmed vej kriminala preko inter-neta. Res je, da o kibernetskem kriminalu pri nas v Sloveniji vemo zelo malo. Tudi govorimo ne radi o teh zadevah. Razlogi so enostavni in gre v glavnem zato, da podjetje ali posameznik, ki je ugotovil vdor v svoj sistem tega preprosto noče povedati v javnosti. V 90 odstotkih pa tega sploh ne opazijo. Tudi nivo zaščite podjetij in sama osveščenost o možnih posegih v notranjo integriteto posameznika ali podjetja je pri nas zelo nizka.
S stanjem na trgu in v naših podjetjih se srečujemo vsak dan in moram priznati, da je stanje, kar se tiče varnostne politike in nameščenih rešitev, skoraj katastrofalno.
Zadnji primeri kažejo tudi na povečano delovanje novih virusov v "divjini", v okolju interne-ta. Pravgo, da v svetovnem spletu dnevno "v divjini" kroži okrog 60 tisoč virusov in strokovnjaki vsak dan zabeležijo od šest do deset novih. Mnogi med njimi so neškodljivi, vendar obstajajo tudi taki, katerih materialne posledice so za žrtev zelo hude."
Uhl tudi meni, da je odprtost omrežij, osnovna varnostna politika in možnost vdorov v sistem za Slovence zelo občutljiva tema.
Naša vlada je pred nekaj časa sprejela Pobudo za podpis Konvencije o kibernetski kriminaliteti in za podpis konvencije pooblastila dr. Pavla Gantarja, ministra za informacijsko družbo. S podpisom in kasnejšo ratifikacijo bo Republika Slovenija poudarila velik pomen globalno poenotene ureditve kibernetske kriminalitete ter pomen ustrezne kazensko pravne ureditve omenjenega področja.
Če bi želeli vse oblike kibernetske kriminalitete omiliti, kar so bolj pobožne želje, je potrebno ustvariti zapleteno delovanje zaščitnih mehanizmov, ki bi na eni strani storilca že odvračali od dejanja; če pa bi ga kljub vsemu storil, pa bi bil potreben učinkovit sistem, ki bi glede na zbrane dokaze lahko pripeljal do storilca kriminalnega dejanja.
Alenka Brun
več koč ob svoje planinske postojanke namestilo čistilne naprave. Zato so se s predstavnikom TNP in predstavnico Ministrstva za okolje in prostor že sestala gorenjska planinska društva. Pobudnica za namestitev čistilnih naprav je bila občina Kranjska Gora, ki ima zdaj kanalizacijski sistem in želi nanj priključiti tudi planinske postojanke, ki jih ima na svojem območju. Če se na kanalizacijski sistem in na čistilno napravo morajo priključiti vsa gospodinjstva, naj bi se tudi vse planinske Icoče.
"Pobuda je vsekakor hvalevredna," pravi mag. Martin Šolar, "in v naslednjih letih bodo planinske koče morale imeti čistilne naprave. Čeprav so se planinska društva v zadnjih desetih letih ekologiji namenila veliko pozornosti in so ponekod že tudi namestila čistilne naprave, je zdaj pripravljena študija, ki obravnava namestitev naprav pri dvanajstih planinskih postojankah - od Tamarja, Vršiča, Vrat, Kredarice, Tičarjeve koče in tako dalje. Čiščenje odpadnih voda v visokogorju je ekološko zelo pomembno, vendar je za vsako kočo posebej treba napraviti
študijo in si pridobiti gradbeno dovoljenje."
Tudi predstavnica Ministrstva za okolje in prostor mag. Bernarda Pod-lipnik pravi, da se bodo upravljavci planinskih koč morali v naslednjih letih odločiti za ekološko sanacijo odpadnih voda, vendar bo vsako društvo moralo predložiti vse projekte, ministrstvo pa bi prispevalo od 30 do 50 odstotkov gradbene vrednosti objektov. Potem bodo morala društva plačevati tUdi takso. Planinska društva ugotavljajo, da nekatera komaj životarijo in zares ne vedo, kje bi vzeli denar za čistilne naprave.
K namestitvi čistilnih naprav pa bo upravljavce koč ne nazadnje prisilila tudi državna uredba, ki bo veljala najkasneje leta 2005 in ki bo zahtevala za vse postojanke, kjer izpust vpliva na vir vode, čistilne naprave. Predvidevajo, da bodo tako morali namestiti naprave v kar polovici slovenskih planinskih postojank.
Darinka Sedej
Otrokom kršijo pravice
Kranj - Praksa v evropskih državah in v ZDA kaže, da se z vključevanjem otrok s posebnimi potrebami v redne šole in vrtce izboljša kvaliteta šolanja vseh otrok. V Sloveniji se kršijo vse pravice teh otrok, da bi bili sprejeti na redne šole in vrtce. Prikrajšani, zapostavljeni in brez vsakih možnosti tudi tedaj, ko odrastejo.
Šest let je minilo od tedaj, koje bil sprejet zakon o osnovni šoli, ki je opredelil večino pravic otrok s posebnimi potrebami. Po šestih letih uzakonitve vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne institucije še ni podzakonskih aktov. Zakon o tem, da se ti otroci morajo vključiti v redne šole in vrtce,' je evropsko usmerjen, a pri nas se nikamor nič ne premakne.
Zato so po mnenju Društva za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami Bravo kršene pravice številnih otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Ne morejo se vključevati v redne šole.
Otroci in mladostniki s težjimi specifičnimi učnimi težavami na področju pisanja, branja in računanja so že vključeni v redne izobraževalne institucije, vendar so pogosto prikrajšani za uzakonjeno pomoč in potrebne prilagoditve. Številni so konec šolskega leta zaključili z nižjim učnim uspehom kot bi ga pričakovali glede na vloženi trud. So povprečno in nadpovprečno inteligentni in so se sposobni učiti, vendar na drugačen način kot se učijo vrstniki. Z
uzakonjeno usmeritvijo v enega od predvidenih izobraževalnih programov bi jim omogočili tudi prilagoditev organizacije, načina preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje in časovno razporeditev pouka in ne le dodatno strokovno pomoč. Dodatne ure pomoči pogosto ne zadostujejo, saj otroci in mladostniki potrebujejo ustrezne prilagoditve vsak dan v procesu poučevanja in preverjanja znanja. Cc jim tega ne omogočijo, potem tedaj, ko so odrasli, ostanejo neizobraženi, brezposelni ali socialno izključeni.
Vključevanje otrok v devetletko je terjajo številne spremembe in določene pogoje, zato naj bi tudi otrokom s posebnimi potrebami zagotovili ustrezne pogoje in uspešno vključevanje v redne institucije. Društvo je ministrstvu za šolstvo, znanost in šport predlagalo, da sprejme te otroke v vrtce in šole in jim zagotovi pogoje. Ne nazadnje praksa evropskih držav in Združenih držav Amerike kaže, da se z ustreznim vključevanjem otrok s posebnimi potrebami izboljša kvaliteta šolanja vse otrok.
Darinka Sedej
Pri delu umrlo 19 oseb
Ljubljana - Inšpektorat RS za delo je lani opravil kar 167 tisoč pregledov v podjetjih, kjer je bilo zaposlenih 779 tisoč delavcev, kar je več inšpekcijskih pregledov kot v minulih letih. Vendar pa ni izrekel več ukrepov kot v minulih letih in zato ugotavlja, da se problematika na vseh področjih umirja oziroma ukrepati ni bilo mogoče, ker inšpektorji zaradi pomanjkljive zakonodaje niso imeli pooblastil.
Inšpektorji so lani opravili več kot 6 tisoč inšpekcijskih pregledov s področja varnosti in zdravja pri delu, vendar še ne po novem zakonu, ker še ni začel veljati. Splošno stanje na področju varnosti in zdravja pri delu v državi ocenjujejo kot zadovoljivo, čeprav so še vedno črne točke. Pričakujejo, da bo nekaj boljše tedaj, ko bodo delodajalci morali podpisati izjavo o varnosti in bo uveljavljeno ocenjevanje tveganj, kijih predstavljajo nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu.
Lani je pri delu zaradi poškodb umrlo' 19 oseb, izstopa pa gradbeništvo z osmimi primeri. Pri 406 raziskanih težjih nezgodah pri delu se pojavljajo predvsem poškodbe rok ter poškodbe, ki so posledica padca z višine. Lani je bilo tudi šest kolektivnih nezgod, ki so bile opredeljene kot težje. Od osmih raziskanih nevarnih pojavih izstopajo požari. D.S.
JS!^K2- julija 2002
KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si
GORENJSKI GLAS -11. STRAN
V poletnih mesecih se prometna varnost na slovenskih cestah poslabša
Vozniki, ujeti v kolonah in vročih avtih, pozabijo na previdnost
Od junija do avgusta je lani v prometnih nesrečah umrlo povprečno po 34 ljudi vsak mesec, v prvih petih mesecih pa povprečno po 20. Ključni razlogi so gostejši promet in
raznovrstnost voznikov, začinjeni z objestnostjo in nespoštovanjem prometnih predpisov.
Kranj - Od junija do konca avgusta, torej v poletni turistični sezoni, se po slovenskih cestah valijo kolone vozil, ki hitijo proti morju* jezerom, planinam, toplicam, skratka, v kraje, ki vabijo na oddih in zabavo. Veliko je v tem času tudi prireditev na prostem, bolj ali manj kvalitetnih veselic, ki prav tako privabljajo motorizirane goste. Vročina in nestrpnost zaradi polžjega odvijanja prometa ter slabo prepustnih cest vtisneta še svoj pečat in nesreča je zdaj zdaj tu.
Tudi Gorenjska je s svojim krakom udeležena v slovenskem avtocestnem križu, še bolj prometno obremenjene in zato nevarne pa so dostikrat regionalne ceste, zlasti cesta, ki vodi proti Bledu in Bohinju. Zato bo črna policijska statistika v dneh, ko je poletje že tu, ko so mnogi že na počitnicah aH se nanje odpravljajo, morda streznila katerega od vročekrvnih voznikov, da bodo vzeli v roke pamet, potrpežljivost in dvignili težko nogo s stopalke za plin.
V treh lanskih poletnih mesecih so namreč na slovenskih cestah v prometnih nezgodah umrli 103 ljudje, pet več kot v prejšnjih petih mesecih skupaj. Leta 200 jih je poleti umrlo sto, leto poprej 99 in Še leto prej "le" 68.
Glavni vzroki za poletne prometne nezgode so v bistvu stalni; daleč na prvem mestu je neprilagojena hitrost, s katero je povezana tudi vožnja pod vplivom alko-
NEZGODE
Poškodovani koleni
hola, mamil in drugih psihoaktiv-nih snovi, trenutni vremenski pojavi, kot sta vročina in zračni tlak. V zadnjih letih se kot vzrok stalno povečuje tudi izsiljevanje prednosti, kar kaže na rastočo objestnost voznikov.
Med umrli v prometnih nezgodah prevladujejo potniki v osebnih vozilih, starih od 18 do 24 let, ter vozniki osebnih avtomobilov in motornih koles, stari od 24 do 34 let. Sledijo jim pešci, starejši od 64 let. Po svoje je zanimiv podatek, da avtomobilske ceste nikakor niso najpogostejše prizorišče smrtnih prometnih nezgod. Najbolj krvave so ceste in ulice v naseljih, razen njih pa še glavne ceste prvega reda, regionalne ceste drugega reda in lokalne ceste. Šest desetin vseh umrlih v prometnih nezgodah je od junija do avgusta lani umrlo ob koncu tedna, to je v petek, soboto ali nedeljo, ko se promet bistveno zgosti.
Tupaliče - V četrtek popoldne so policisti obravnavali delovno nezgodo na gradbišču bencinskega servisa v Tupaličah, v kateri seje huje ranil 41-letni delavec, doma iz tržiške občine. Delavec je snemal jekleno vrv s cevastega odra ter stopil na eno od cevi, ki je bila približno petnajst centimetrov dvignjena od tal. Pod njegovo težo seje v mehki podlagi oder nekoliko pogreznil v zemljo, delavec pa je izgubil ravnotežje in omahnil na tla. Poškodoval si je obe koleni. Napotili so ga v jeseniško bolnišnico.
Oprimek se je odtrgal
Debela peč - 22-letni S. R. in 28-letni M. V., pripravnika plezalnega kluba Škofja Loka, sta se v nedeljo dopoldne odpravila plezat v severovzhodno stran Debele peči, v smer Laz v Triglavu. S. M. je Plezal prvi, M. V. pa ga je varoval-.
Med plezanjem seje S. R. kakšnih deset metrov nad zadnjim zabitim varovalnim klinom odtrgal oprimek, zaradi česar je začel padati in s telesom udarjati ob steno. Zaradi sile padca sta se izruvala tudi zadnja dva varovalna klina, tako da ga soplezalec M. V. kljub pravilnemu varovanju ni mogel zadržati. S. R. je padel približno trideset metrov v globino in hudo ranjen obvisel na varovalni vrvi.
V reševanje seje takoj vključila dežurna posadka z Brnika in načelnik mojstranške gorske reševalne službe, ki so ponesrečenca prepeljali v ljubljanski klinični center.
2bil peško
Kranj - 53-letni R. S. iz okolice Kranja je v soboto, 29. junija, ob 6-50 z osebnim avtom R clio vozil po regionalni cesti od križišča pri mlekarni proti krožnemu križišču. V bližini gradbišča je pred seboj ppazil peško, 51-letno A. B. iz Kranja, ki je cesto prečkala zunaj prehoda za pešce. R. S. je močno zavrl, kljub temu pa je s prednjim pesnim delom avta žensko zadel. Huje ranjeno so reševalci odpeljali v klinični center, policisti pa so voznika preizkusili z elektronskim alkotestom. Taje nameril 1,39 grama alkohola.
•zdajalski alkotest
Spodnji Brnik - V petek zvečer sta policista z brniške letališke Postaje preverjala 34-letnega voznika osebnega avtomobila B. J. iz *frkelj. Med postopkom sta posumila, da je mož opit. Elektronski kotest je sum potrdil. Pokazal je kar 3,74 grama alkohola v kilogramu voznikove krvi. H. J.
Leona Čuka našli
Krvavec - Kranjski policisti in Sorski reševalci, ki se jim je pri-ruzila še posadka policijskega helikopterja z Brnika, so v četrtek Poldne nadaljevali iskanje pomešanega 73-letnega Sežančana cona Čuka, ki je v torek popol-ne S psom odšel na sprehod s t krilne Jezerce na Krvavcu. S he-
Kar 71 odstotkov vseh nezgod se je v lanskem poletju pripetilo v lepem vremenu, na suhih cestah, samo šestnajst odstotkov v oblačnem in enajst odstotkov v deževnem vremenu. Tudi alkohol je bil pomemben element, ki je vplival na nastanek prometnih nezgod. Od skupaj 99 povzročiteljev smrtnih prometnih nezgod jih je bilo kar 41 pod vplivom alkohola.
Policisti so v lanskih poletnih mesecih ugotovili več kot 159 tisoč kršitev, za katere je predpisana denarna kazen, blizu 30 tisoč kršitev, za katere je predpisan postopek pri sodniku za prekrške, odredili skoraj 39 tisoč alkotestov, od katerih je bilo 8412 pozitivnih, odklonjenih pa 1111, blizu 1600 strokovnih pregledov, začasno odvzeli 6709 vozniških dovoljenj, zasegli 69 motornih koles in mopedov.
Po podatkih slovenske turistične zveze in gospodarske zbornice v letošnji poletni turistični sezoni pričakujejo nekaj več turistov kot Jani. Najbolj obremenjeni naj bi bili obmorski kraji, bistveno pa naj ne bi zaostajala naravna zdravilišča in gorenjski turistični kraji. Na vseh glavnih cestnih povezavah se bodo pojavljali občasni krajši ali daljši zastoji prometa,
*°pterjem so pregledali levo in
terSnu Stran ob 8°nd°lski žičnici območje od spodnje do zgor-|.J Postaje, pravo tako so preiskale poti, ki vodijo z Gospince 8ti sP°dnje postaje gondole. Ob n Popoldne so se iskalcem
Foto: Tina Doki
najpogosteje predvidoma na naslednjih odsekih: Lesce-Črnivec, Jaslice in Vrba, priključek z Gorenjske na Celovško ter izvozom na obvoznico v Ljubljani in v nasprotni smeri kot tudi na nekaterih
izvozih in cestninskih postajah gih oblik agresivne vožnje, s kate-
proti morju ter na Štajerskem na rimi se bodo vozniki poskušali
cesti Maribor - Gruškovje. Med prebiti iz "neprostovoljnega ujet-
kršitvami bo predvidoma največ ništva", napovedujejo v sektorju
nepravilnega prehitevanja, pre- za promet slovenske policije, kratke varnostne razdalje ter dru- Helena Jelovčan
Državna revizija v inštitutu za zdravje
Otroke cepili zaradi dobička?
Ljubljana - Društvo za svobodo odločanja že nekaj časa opozarja, kaj se dogaja v Inštitut za varovanje zdravja, in dokazuje, da so v obvezno cepljenje otrok zaradi dobička vključili cepljenje proti hepatitisu B, bolezni, ki otrok ne ogroža, cepivo pa vsebuje vrsto škodljivih dodatkov. V Inštitutu zdaj res poteka temeljita državna revizija.
Starši - vlagatelji ustavne pobude za oceno ustavnosti zakona o nalezljivih bolezni, ki določa obvezno cepljenje otrok z možnostjo prisile, so združeni v Društvo za svobodo odločanja. Revizija je v Inštitutu za varovanje zdravja ugotovila hude finančne nepravilnosti pri zaračunavanju stroškov za uvoz cepiv. Pri tem je Inštitut
za varovanje zdravja prikazal Zavodu za zdravstveno zavarovanje višjo ceno uvoženih cepiv, kot so bili dejanski stroški njihove nabave. Neupravičeno pridobljen dobiček naj bi si razdelila Inštitut za plače zaposlenih in zasebno podjetje v obliki provizije. Tako naj bi inštitut samo v prvih treh mesecih letos oškodoval javno zdravstveno
i
Voda zalivala kleti
pridružili še gorski policisti in vodniki reševalnih psov iz Ljubljane in Kranja. Ob pol devetih zvečer je eden od ljubljanskih vodnikov v bližini stičišča Luken-skega grabna in kolovozne poli proti Ambrožu naletel na pogrešanega Čuka in njegovega psa. Leon Čuk je bil pri zavesti, vendar ranjen po glavi in rebrih. Na kraju mu je pomagal medicinski tehnik, nekaj po deveti pa še zdravnik, ki je priletel s helikopterjem.
Leon Čuk je očitno padel na težko prehodnem terenu. H.J.
Kranj - Močan petkov naliv je dvignil na noge nekatere stanovalce pa tudi gasilce. Tako so kranjski poklicni gasilci črpali vodo iz kleti v Ul. Lojzeta Hrova-ta na Planini in na Zasavski cesti na Orehku, prostovoljci iz Žab-nice so posredovali na Šutni, kjer je deževna voda povzročala težave s kanalizacijo, starološki gasilci so črpali vodo iz kleti stanovanjske hiše v Stari Loki, šenčurski pa iz nove športne dvorane in hiše v Zupanovi ulici. Gasilci iz Voklega in Vogelj so posredovali Na vasi v Vogljah, preglavice pa je preobilni dež povzročal tudi v Zalogu pri Cerkljah. Gasilci s Spodnjega in Zgornjega Brnika, iz Zaloga in Cerkelj so očistili odtočne jaške, zaradi katerih je poplavilo cesto
KRIMINAL
proti Cerkljanski Dobravi, ki je bila eno uro zaprta za promet. Razen tega so iz kleti ene od hiš izčrpali vodo.
Zaradi naraslega hudournika, ki je nanesel material v strugo, se je voda razlila po Poljanski cesti v Gorenji vasi in zalila eno od kleti. Domači gasilci so iz struge odstranili odvečni material, pri čemer jim je prišla prav tudi pomoč rovokopača. Pozno zvečer so očistili tudi strugo manjšega hudourniškega potoka na Trati v Gorenji vasi, kije poplavil bližnjo stavbo.
Poljanski gasilci so posredovali v Volči, kjer je zaradi zamašene struge naraslega potoka voda poplavila kleti v dveh hišah. Strugo so očistili, iz kleti pa izčrpali vodo.
blagajno za 50 milijonov tolarjev.
Društvo za svobodo odločanja in starši, ki so že v preteklosti opozarjali na hude kršitve pri uvozu in uporabi cepiv za obvezno cepljenje otrok na podlagi revizije na inštitutu zdaj ugotavljajo, da gre odgovornim za uresničevanje programa obveznega cepljenja le za doseganje čimvečjega dobička vseh vpletenih, manj pa za zdravje otrok.
Dejstvo je, daje Inštitut za varovanje zdravja v program obveznega cepljenja otrok nazadnje vključil tudi cepljenje proti hepatitisu B - bolezni, ki otrok sploh ne ogroža, ampak odrasle v rizičnih skupinah, kot so intravenozni uživalci drog, prostitutke in zdravstveni delavci in bolniki, ki imajo opravka z netestiranimi krvnimi pripravki). Cepivo Engerix B proti hepatitisu B, ki ga pri nas uporabljajo za obvezno cepljenje otrok (vsak prejme cepivo trikrat!) vsebuje vrsto škodljivih dodatkov kot derivat živega srebra,
aluminijev hidroksid... in ima hude stranke učinke. Povsem enako se je zgodilo z uvedbo obveznega cepljenja proti bakteriji Hae-inophilus influenzae, ki so ga zdravstvene oblasti sprejele nekritično, čez noč, za vse slovenske otroke, za kar ni bilo nobenih strokovnih razlogov. Obolelost za to boleznijo je v Sloveniji premajhna, da bi lahko upravičili univerzalno cepljenje otrok, tudi tistih iz nerizičnih skupin. Zadnji dogodki so tako osvetlili možnost, da namen vključitve novih cepiv v program obveznega cepljenja ni bilo zdravje otrok, temveč neupravičen dobiček, ki si ga je zagotovil Inštitut v obliki provizij. Posebna kršitev je tudi to, da je inštitut uvoz cepiv predal zasebnemu podjetju, kar je v nasprotju s pravilnikom. Zato je društvo pozvalo ministra za zdravje dr. Dušana Kebra, naj ukrepa, kar je minister že storil, saj v inštitutu poteka temeljita državna revizija.
Darinka Sedej
Poginule ribe v Savi
Kranj - V petek opoldne so policisti zvedeli za onesnaženje reke Save v bližini podjetja Aquasava. Iz cevi, ki je speljana iz tovarne v reko, je tekla rjavkasta voda, opazili pa so tudi kakšnih trideset poginulih mladic.
Kranjski poklicni gasilci so z gumijastim čepom zaprli cev, prišel pa je tudi inšpektor za okolje in prostor. Analiza vzetih vzorcev bo povedala, kaj je povzročilo onesnaženje in pomor rib. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je v četrtek med prečrpavanjem ogljikovega peroksida prišlo do okvare črpalke. Zaradi tega se je nekaj peroksida razlilo po tleh ter odteklo v kanal in zajetje meteorne vode. H. J.
Prvi govoril, drugi kradel
Tržič - V četrtek popoldne sta v Mercatorjcvo trgovino v Tržiču prišla kupca z očitnim slabim namenom. V oddelku z belo tehniko je eden od njiju zamotil prodajalko, drugi pa je medtem iz blagajne zmaknil 110.000 tolarjev. Policisti za njima še poizvedujejo.
Po zlatnino in denar
Škofja Loka - Policisti bodo kazensko ovadili neznanca, ki je sredi dopoldneva, ko nikogar ni bilo doma, vlomil v eno od blokovnih stanovanj v Frankovem naselju. Ukradel je za okrog 200.000 tolarjev zlatih prstanov, uhanov in verižic ter denarja. H. J.
METEOR, CERKLJE, d.o.o. Stara cesta 1, 4207 Cerklje
zaposli
VOZNIKA AVTOBUSA
Pogoji:
- vozniško dovoljenje D kategorije
- delovne izkušnje
- komunikativnost
- zaželeno znanje angleškega ali nemškega jezika
- 2 meseca poskusnega dela
Prijave na razpis sprejemamo na zgornji naslov.
Kegljači Iskraemeca še evropski prvaki
V povratni tekmi novoustanovljene evropske lige so kegljači Iskraemeca še drugič premagali nemškega prvaka Victorio Bamberg. Blestel je predvsem Trboveljčan Uroš Stoklas s kar 1110 podrtimi keglji.
RAFTING
Gorenjci dobri, kot še nikoli
Hrastnik - S tekmama v slalomu in sprintu se je končalo letošnje DP v raftingu. Prav na zadnji tekmi so v sprintu slavili raftarji RK Tinaraft iz Radovljice, ki so tako le dosegli drugo mesto v skupnem seštevku DP, prav tako pa so bili drugi v seštevku sprinta in spusta in za nameček še tretji v slalomu. V vseh štirih konkurencah so državni prvaki postali raftarji RK Gimpex Straža.
Kranj - Kegljačem Iskraemeca je uspel še zadnji podvig v dolgi letošnji sezoni. V povratni tekmi finala evropske lige so v Kranju še drugič, a tokrat še bolj prepričljivo, s kar 391 keglji razlike (6306:5915) ugnali nemškega prvaka in zmagovalca svetovnega pokala Victorio iz Bamberga. Za kranjske kegljače se je tako enajst mesecev dolga sezona končala z osvojitvijo kopice odmevnih lovorik - od naslova državnih prvakov ekipno, posamezno, v kombinaciji in dvojicah do svetovnih prvakov in sedaj še zmagovalcev premierne evropske lige.
Že zalogaj s tekme v Bambergu
- zmaga Iskraemeca za 53 kegljev
- je med kranjskimi privrženci, ki so v soboto povsem napolnili kegljišče, zbujal upanje, da bodo slovenski prvaki zmogli še zadnjo letošnjo prepreko. Ze prvemu paru Zdravku Štruklju (1025) in Primožu Pintariču (1036) je uspelo zatreti nemške upe na zmago, tako da so ostali štirje domači kegljači Damjan Hafnar (1033), Branko Bratina (1033), Boris Benedik (1069) in Uroš Stoklas (1110) le zviševali prednost. Nemci so se hitro vdali - najboljši je bil Hrvat Damir Fučker s 1072 podrtimi keglji, ostali niso pre-
NOGOMET
segli tisočice, odlični Romun Stelian Boariu pa nazadnje sploh ni želel na stezo, zato je vskočil rezervist Hassenstab. Skupno so bili Kranjčani v dveh tekmah boljši od nemških prvakov kar za 444 kegljev (12.469 : 12.052).
Ob bučni podpori navijačev sta pri Kranjčanih blestela predvsem Boris Benedik in še posebej Trboveljčan Boris Stoklas, kije le za šest kegljev zgrešil osebni rekord na kranjskem kegljišču (1116), je pa zato osebni rekord postavil na drugi stezi - 302 keglja. "Današnji nastop sem začel nekaj slabše od pričakovanj, saj smo imeli v zadnjem obdobju manj treninga pa
Nogometna sezona je končana
Kranj - Pred kratkim seje končala sezona 2001/2002 v gorenjskih nogometnih ligah. V 1. gorenjski ligi je zmagala Alpina iz Žirov, ki bo tako v jeseni nastopila v 3. slovenski ligi - center. Iz lige je izpadla Kranjska Gora. V 2. gorenjski ligi so zmagali Jeseničani pred Bitnjami, obe ekipi bosta jeseni zaigrali v 1. gorenjski ligi.
V osemčlanski mladinski ligi je postal prvak nogometni klub Sava iz Kranja, ki je kasneje uspešno prebrodil tudi kvalifikacije za 2. SNL -zahod, saj so izločili Adrio iz Krima. S tem bodo v državno ligo napredovali tudi kadeti Save, ki so sicer tudi zmagali v kadetski gorenjski ligi. Pri starejših dečkih je v 1. skupini zmagal Triglav A in se tako uvrstil v finalno tekmovanje za prvaka Slovenije. V 2. skupini starejših dečkov so zmagale Lesce. V 1. skupini mlajših dečkov je tudi prvak Tiglav A, v 2. skupini ml. dečkov pa Naklo. Pri cicibanih je zmagal Triglav A. F. P.
Brazilija že petič svetovni prvak
Jokohama - Reprezentanca Brazilije je v nedeljo na Japonskem osvojila peti naslov svetovnih prvakov v nogometu, potem ko je v finalu premagala Nemčijo z 2:0. Strelec obeh golov na prvem srečanju teh reprezentanc v zgodovini SP je bil Ronaldo, ki je z osmimi goli tudi najboljši strelec prvenstva. Turčija je v tekmi za 3. mesto premagala Južno Korejo s 3:2. S. Š.
Šolar že petič zapored
Rakek - Gorenjski kolesarji so prevladovali tudi na mednarodnem prvenstvu Ljubljane gorskih kolesarjev v krosu, prestavljenega v Rakek. Že peto zmago zapored je pobral Radovljičan Rok Šolar, tudi tokrat pred Martinom Gradom (oba Svvatch), tretji pa je bil Borut Rudolf iz Črnega vrha. V absolutni članski razvrstitvi dveh kategorij elite in do 23 je tudi ostala zasedba do desetega mesta povsem gorenjska. Četrti mesto je z dvema minutama zaostanka pobral Grega Mik-lič, Anže Bizjak iz Preddvora je bil peti, Jeseničan Lenart Noč (oba Završnica) sedmi, Kamničan Primož Grkman (Uni) deveti in Škof-jeločan Tomo Hafner (Završnica) deseti. Med dekleti je tako kot v Kamniku pretekli teden 20 točk mednarodne kolesarske zveze osvojila Nina Homovec (Črni vrh), pred Kamničanko Ano Podpečan (Svvatch). Ana Zupan (Završnica) je bila peta. Tudi med mladinci novo slavje mlajšega mladinca Luke Kodra (Calcit Kamnik), med starejšimi pa tretje njegovega prijatelja Boštjana Hribovska. M. M.
diamrjjonship
for junior wQmen
Slovenija, Škofja Loka, 12.-21. julij 2002
URADNA OTVORITFV
11. julij 2002 ob 19.30 uri na Mestnem trgu v Škofji Loki
mimohod vseh reprezentanc udeleženk
Ljubljanske mažuretke plesno navijaški skupini Cvetke in Smart
pihalni orkester Šk. Loka prelet letala Antonov in spust 13 padalcev
M EGA ŽUR - KINGSTON
tudi na tem kegljišču že dolgo nismo igrali, kasneje pa sem prišel v pravi ritem. Nad svojim in ekipnim rezultatom sem navdušen in mislim, da bo ta naslov težko ponoviti. Zame se je zagotovo končala najuspešnejša sezona. Sicer pa smo Nemce presenetili že na njihovem kegljišču, ko so verjetno pričakovali lažje delo, v Kranju pa so delovali izgubljeno, čeprav gre za dobre kegljače," je po zmagoslavju povedal najboljši igralec povratne tekme.
Vidno zadovoljen je bil tudi trener Albin Juvančič, ki je v povratnem srečanju pričakoval večjo borbenost Nemcev: "Če bi
bil rezultat po prvih dveh kcgl-jačih v prid Nemcem, bi se tekma verjetno odvijala drugače, a sta Štrukelj in Pintarič dobro opravila. Pokazalo se je tudi, da imamo zelo izenačeno ekipo, medtem ko imajo gostje v svojih vrstah dva šibka člena. Obe finalni tekmi smo sicer odigrali na vrhunski ravni in svojim igralcem lahko samo čestitam za celotno sezono. Enajst mesecev tekmovanja je zares velika obremenitev, in da so fantje tudi sedaj zbrali toliko motiva, je samo dokaz, dobrega dela v zadnjih letih. Letos smo osvojili praktično vse, le svetovnega pokala ne." Simon Šubic
Martin Pirnat, vodja ekipe, je pred začetkom letošnjega državnega prvenstva napovedal boj za drugo mesto. Drugo mesto v državi naj bi namreč prjneslo tudi nastop na EP v raftingu, ki pa ga, kot kaže sedaj, letos verjetno ne bo.
Kljub temu je bil Martin ob koncu letošnjega DP zidane volje: "Fantje so marljivo trenirali tudi vso zimo in tako so bili tudi pri minus 10 stalni gostje na reki Savi. Pred sezono smo si zadali cilj uvrstitev drugega mesta in na koncu smo več kot zadovoljni. Razen prvega leta nastopov na državnem prvenstvu, ko je ekipa Raftina osvojila skupno tretje mesto, se nobenemu gorenjskemu čolnu ni uspelo uvrstiti med prve tri v državi. Letos smo drugi, v naslednjih letih pa napovedujemo naskok prav na vrh. Vse čestitke fantom in upam, da bomo ostali skupaj in resnično posegli prav na vrh."
In kdo so vrli Gorenjci, ki jim je uspel veliki met: Slavko So-dja, Aleš Lakner, Boštjan Šku-telj, David Ferjan, Andrej Ver-tačnik in Nejc Mlekuž.
Gorenjski uspeh so z odličnim četrtim mestom v skupnem seštevku državnega prvenstva dopolnili Blejci v čolnu Xtrem Bled, ženska ekipa tega kluba pa je letos nastopila le na domači tekmi, kjer je z velikim nasko-
kom ugnala zmagovalke letošnjega državnega prvenstva, in Če smemo soditi po tej tekmi, so Blejke celo izpustile možnost, da bi prvič postale državne prvakinje.
REZULTATI - slalom: 1. For-stek Hrastnik 115.51, 2. Tinaraft Radovljica + 3.89, 3. Ginipex Straža + 6.37 ... 7. Xtrem Bled + 49.55. - ženske: 1. Mrzla Uoda Ilirska Bistrica 665.98. - sprint: L Tinaraft 1.58.81, 2. Gimpex + 1.51, 3. Forstek 3.10 ... 6. Xtrem Bled + 16.37. - ženske: 1. Mrzla Uoda 1.23.89.
DP - sprint: 1. Gimpex 155, 2. Tinaraft 145, 3. Forstek 125, 4. Xlrem Bled 104, 9. Xtrem 2 Bled 30, 14. Tinaraft 2 12. - ženske: t Kolpa in Mrzla uoda 115. DP -slalom: 1. Gimpex 110, 2. Forstek 110, 3. Tinaraft 91, ... 6. Xtrem Bled 58. - ženske: 1-Mrzla Uoda 80, 2. Kolpa 75. DP - spust: 1. Gimpex 120, 2. Tinaraft 105, 3. Forstek 82, 4. Xtrem Bled ... 7. Tinaraft 2 44, 8. Xtrcm Bled 42 ... - ženske: 1. Kolpa 115, 2. Xtrem Bled 40, 3. Mrzla Uoda 35.
DP - skupno: 1. Gimpex Straža 385, 2. Tinaraft Radovljica 341, 3. Forstek Hrastnik 317, 4. Xtrcm Bled 238, 5. Mrzla uoda 234, 6. Arx sport 225 ... 9. Xtrem 2 Bled 72, 11. Tinaraft 2 56 ...
Goran Lavrenčak
Med najboljšimi tudi Kranjčani
Kolesarski klub Sava Kranj je po nekajletnem premoru organiziral že petintrideseto krožno dirko po ulicah Kranja. Udeležilo se je je 64 kolesarjev, med njimi tudi večina slovenskih legionarjev. Dirka ne prinaša točk, pač pa denarne nagrade do desetega mesta. Prvo mesto je bilo vredno 200 tisoč slovenskih tolarjev.
Kranj - Vreme udeležencem dirke ni bilo ravno naklonjeno, saj so se morali spopasti z mokrim cestiščem, a vsaj deževalo ni. Do zadnjega kroga pa se je tudi cesta že posušila. Zmagovalcu Boštjanu Mervarju, kolesarju ekipe Perutnine Ptuj Krka Telekom, je 25 krogov (72,5 km) uspelo prevoziti v uri in slabih triinštiridesetih minutah. Če bi bila proga le še malo daljša, pravi Mervar, bi bila to ena bolj zahtevnih, če ne kar najzahtevnejših prog, kar jih je prevozil: "Izredno sem vesel, da sem zmagal. Bilo bi krasno, ko bi se dirke začeli udeleževati tudi najboljši kolesarji v Evropi. Sem pa malce hranil moči zaradi državnega prvenstva." Za njim se je skozi cilj pripeljal Rok Jerše, član Save Kranj, tretji je bil Tomislav Dančulovič iz Perutnine Ptuj, ki je za vodilnim zaostal za enajst sekund.
Mervar je že v prvem krogu dirke prikolesaril v ospredje.V devetem krogu se je nato izoblikovala vodilna trojica Mervar, Jerše in Dančulovič, ki je kasneje, na polovici dirke, v dvanajstem, trinajstem krogu pobegnila ostalim kolesarjem in zdržala do zadnjega kroga.
KOLESARSTVO
Med nastopajočimi sta se pojavili tudi znani kolesarski imeni, kot sta Andrej Hauptman in Tadej Valjavec. Ne dolgo nazaj sta nastopila na dirki po Švici, kjer je bil Valjavec na koncu deseti, Hauptman pa je največji uspeh dosegel v osmi etapi, ko je bil tretji. Valjavec je na začetku dirke pove-
Boštjan Merver, Rok Jerše in Tomislav Dančulovič (z leve proti desni) so bežali polovico dirke.
Kristjan Fajt tretji
Ptuj - Na državnem prvenstvu v kolesarstvu na Ptuju je zmagal Boris Premužič (Perutnina Ptuj - Krka Telekom) pred Sašom Svibnom (Nurenberger) in Gregorjem Zajcem (Kamen Pazin). Med mlajšimi člani je zmagal Matic Strgar, Kristjan bajt (Sava Kranj) je bil tretji, Rok Jerše pa osmi. Članska tekma se je sicer sprevrgla v farso, saj je karavana kolesarjev, ki Je lovila ubežnike, kar 30 kilometrov kolesarila v napačno smer. S. S.
Rozman zmagal v Salzburgu
Salzburg - V dirki za Pokal Avstrije v Salzburgu (125 km) je zmagal Janez Rozman (Sava Kranj), kije bil najmočnejši v šprintu peterice kolesarjev. Mlajši mladinci Save pa so bili Uspešni na krožni dirki v Brugneri, kjer je zmagal Kristjan Koren, kije glavnini ušel pet kilometrov pred ciljem. S. Š.
GORSKO KOLESARSTVO_,_
Kranjčani uspešni v spustu
Trbovlje - V slovenskem pokalu v spustu z gorskimi kolesi po treh dirkah vodi Črt Bili Slivnik iz MTB Kranj, ki je pred tednom zmagal v Črni na Koroškem, na zadnjem spustu v Trbovljah pa je bil peti. Med mastersi je v Trbovljah zmagal Mitja Naglic (MTB Kr), medtem koje v Črni na Koroškem slavil Iztok Tomšič (MTB Kr) pred klubskima kolegoma Nagličem in Sergejem Ocepkom. S. S.
dal, da sicer upa na najboljše. Andrej Hauptman je bil nazadnje sedmi: "Bilo bi fino, ko bi se dirke po Kranju udeležilo še več kolesarjev. Sam se počutim odlično. Malce sem sicer utrujen, ker sem pravkar prišel iz Švice, v torek bom vozil v Medvodah, potem grem na Tour de France."
Med prvimi desetimi pa sta se znašla kar dva Savčana: Rok Jerše je osvojil odlično drugo mesto in Matej Stare osmo. Jerše je bil izredno zadovoljen s svojo uvrstitvijo. Upa, da bo izbran v državno reprezentanco: "Ta uvrstitev je bila malce obliž za Veliko nagrado Kranja. Proga mi je zelo ustrezala, ker mi razgiban teren ustreza. Ampak sedaj sledi državno prvenstvo, kjer bo konkurenca močna in se bo treba spet potruditi." Krožna proga je sicer potekala od
Stare pošte, preko mostu čez Kokro, po Cesti 9. maja, nato po Cif" bovškem klancu navzdol in Jelenovem navzgor, kjer je bilo 400 metrov vzpona z višinsko razliko 40 metrov. Kolesarji so vozih okoli 60 kilometrov na uro in za krog potrebovali približno Štin minute. Prevoziti so morali 25 krogov po 2900 metrov.
REZULTATI: 1. Mervar Perutnina Ptuj - Krka Telekom) 1.42.45; 2. Jerše (Sava Kranj) -isti čas. 3. Dančulovič (Perutnina Ptuj) +0:11, 4. Božič (Radenska Rog - Slovenica), 5. VVrolich (Gerosteiner), 6. Rogina (Perutnina Ptuj Krka Tclekom),7. Hauptman (TACONI SPORT); 8. Stare (Sava Kranj), 9. Murn (Mobilvcta Design), 10. Marin (Perutnina Ptuj). Alenka Brun,
foto: Tina Doki
Ta h i rovi č popravil (svoj) državni rekord
Reka - Na odprtem plavalnem prvenstvu Hrvaške na Reki je plavalce Merit Triglava Kranj Emil Tahirovič s časom 1:03,98 postavil državni rekord na 100 m prsno, kar je bilo dovolj za tretje mesto. Radovljica'1^ ka Tamara Sambrailo je zmagala na 200 m prsno, Škofjeločanka An> Čarman pa na 800 m prosto. Triglavana Eva Berra (100 m hrbtno) Aljaž Ojsteršek (400 inprosto) sta bila četrta, Nika Kozamernik jef l»P peta na 800 m prosto, Žana Leskovar sedma na 200 m prsno.     S«-'
5^!h>2- julija 2002
ŠPORT/ vilma.stanovnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 13. STRAN
Deževje prestavilo tekmovanje
Na 27. mednarodnem tednu skokov je na vseh skakalnicah v centru v 14 tekmovalnih kategorijah v skokih in nordijski kombinaciji na 6-kilometrski razdalji od Besnice do Nemilj nastopilo kar 354 tekmovalcev iz 20 klubov iz Slovenije in gostje iz Zahomca, ki so tradicionalno prisotni na podobnih tekmovanjih v Sloveniji in obratno.
ATLETIKA
Državni rekord na kranjskem štadionu
Kranj - V skakalnem centru na Gorenji Savi je SK Triglav organiziral tradicionalno tekmovanje v skokih in nordijski kombinaciji- Tekmovanja so se pričela v četrtek s tekmami najmlajših, kjer so imeli največ uspeha Zagorjani in Gorenjci. Drugi tekmovalni dan je močno deževje preprečilo izvedbo tekem v kategoriji dečkov do 13 in 15 let. Organizator se je z soglasjem prisotnih klubov odločil, da odpadlo tekmovanje nadomesti v soboto pred glavno tekmo v absolutni kategoriji, kar jim je v rekordnem času 3 ure in pol uspelo izpeljati tekmo z dvema serijami 131 tekmovalcev. Na tem tekmovanju so imeli ponovno največ uspeha Zagorjani.
V soboto dopoldan so organizatorji pripravili 6-kilometrsko preizkušnjo v teku z rolerji, kjer je s Progo najhitreje opravil najboljši kombinatorec pretekle olimpijske sezone Andrej Jezeršek, ki je do-scgel neulovljivo prednost pred
tekmovanjem v skokih. Njegov čas je bil za 31 sekund boljši od tekmecev s tretjim mestom, po skokih kombinatorcev pa je obranil prvo mesto.
Na popoldanski tekmi v skokih so vsa najboljša mesta osvojili do-
mačini. Najboljši pri mladincih do 18 let in članih je bil Branko Iskra iz Bohinja, ki nastopa štiri sezone za Triglav, da bi bilo njegovo slavje še večje, je na dan tekmovanja praznoval še 18. rojstni dan. Čestitamo. V tekmi mladincev do 16 let pa je slavil domačin Žiga Pelko. Pri dekletih, ki so imela v absolutni kategoriji dve tekmi sta po enkrat slavili Monika Pogladič iz Mislinje in Triglavan-ka Tamara Kancilja. V mlajših kategorijah deklic do 11 let in 14 let sta zmagi pripadli Petri Benedik in Moniki Lesnik obe iz Triglava.
Organizatorji so vsa tekmovanja opravili v zadovoljstvo vseh nastopajočih, naslednje leto pa bo tekmovanje v starejših kategorijah že na skakalnici v Bauhenku in bodo lahko nastopili vsi slovenski reprezentantje, ki so bili na ta termin na treningu v Franciji A reprezentanca in B v Štamsu v Avstriji in jim ne bo potrebno skakati na "pručkah".
REZULTATI: absolutno: 1. Iskra Branko 238,3 (52 in 51,5 m), 2. Zupan Bine 227,3 (50,5 in 50,5), 3. Kern Andraž 221,2 (49,5 in 49,5 m), vsi Triglav; mladinci do 18 let: 1. Iskra Branko, 2. Kern Andraž, 3. Urbane Rok (vsi Triglav); mladinci do 16 let: 1. Pelko Žiga, 2. Šparovec Matevž (oba Triglav), 3. Mežnar Mitja
(Trifix Tržič); dečki do 15 let: 1. Zupančič Miran, 2. Roglič Primož (oba Zagorje), 3. Tepeš Jurij (Dolomiti); dečki do 13 let: 1. Kramaršič Matic (Ilirija), 2. Oj-stršek Vid (Mengeš), 3. Pograjc Andraž (Zagorje); dečki do 11 let: 1. Turjak Alen, 2. Pogladič Matevž, 3. Založnik Žan (vsi Mislinja); cicibani do 9 let: 1. Sušnik Urban (Trifix Tržič), 2. Romšak Luka (Triglav), 3. Pograjc Manja (Zagorje); dekleta absolutno: 1. Pogladič Monika (Mislinja), 2. Drage Tanja (Za-homc), 3. Kancilja Tamara (Triglav); dekleta absolutno, druga tekma: 1. Kancilja Tamara (Triglav), 2. Pogladič Monika (Mislinja), 3. Rozman Urška (Triglav); dekleta do 14 let: 1. Benedik Petra (Triglav), 2. Tepeš Anja (Dolomiti), 3. Kepic Nika (Triglav); dekleta do 11 let: 1. Lesnik Monika (Triglav), 2. Požun Katja, 3. Pograjc Manja (obe Zagorje); NORDIJSKA KOMBINACIJA - absolutno: I. Jezeršek Andrej, 2. Ši-mic Marko (oba Triglav), 3. Perko Roman (Trifix Tržič); mladinci do 18 let: 1. Rozman Rok (Triglav), 2. Vtič Damjan (Zabrdjc), 3. Plcvnik Dejan (Triglav); mladinci do 16 let: 1. Rozman Rok, 2. Šparovec Matevž, 3. Zupan Primož (vsi Triglav).
Janez Bešter, foto: Gorazd Kavčič
Kranj - V soboto in v nedeljo je bilo v športnem parku v Kranju državno atletsko prvenstvo za mlajše članice in člane, na katerem je nastopilo 140 tekmovalk in tekmovalcev iz vse Slovenije. Prireditelji, prizadevni člani Atletskega kluba Triglav, so bili z razpletom še posebej zadovoljni, saj je na kranjskem atletskem stadionu "padel" nov absolutni državni rekord. Dosegla ga je Tamara Golenač iz AK Kladivar Cetis iz Celja, kije 2.000 metrov z zaprekami pretekla v času 7.01,83.
Čeprav je bila domača vrsta zaradi poškodb in maturitetnih obveznosti nekaterih atletinj in atletov nekoliko oslabljena, je kljub temu osvojila pet medalj, od tega štiri srebrne in eno bronasto. Spela Voršič že nekaj časa zaradi poškodbe pete ne more resneje trenirati troskoka, je tokrat kljub temu nastopila in bila tretja v troskoku (11,83) in še druga v metu kopja (33,18). Neža Hafner, ki je v zadnjem času dala maturi prednost pred treningi, je bila druga v teku na 800 metrov (2.18,15). Anja Ažman je kljub poškodbi levega stopala osvojila drugo mesto v teku na 100 metrov (12,54), Tomaž Satler pa je bil drugi v metu diska (33,90). Tjaša Ovniček je bila četrta v metu krogle (10,75), na enako mesto seje v skoku v daljino uvrstila Eva Prezelj (556), peto mesto pa sta zasedli Neža Hafner v teku na 400 metrov (58,46) in Tjaša Ovniček v metu diska (30,89). Janja Čenčič iz Železnikov jcvnastopila v tekih na 1.500 m in 3.000 m in bila dvakrat druga. Atlet ŽAK Ljubljane Matic Osovnikar, ki pa je sicer Tračan, je zmagal v obeh šprintih - na 100 in 200 metrov. C.Z., foto: G.K.
Čarmanova spet čez šest metrov
Kranj - V četrtek je bil v Postojni mednarodni atletski miting, na katerem je Tina Čarman (AK Triglav) v skoku v daljino spet preskočila mejo šestih metrov (6,12), zmagala. Njena klubska kolegica Eva Prezelj je bila v isti disciplini tretja (544), Miloš Šakič pa v teku na 100 metrov s svojim letos najboljšim časom (10,76) četrti. V Kopru je bilo tekmovanje Alpe - Adria, na katerem je za slovensko reprezentanco mlajših mladincev nastopil tudi Andrej Rihar iz AK Triglav. V višino je skočil 1,97 metra, bil tretji in za dva cm popravil osebni rekord. CZ.
Slovenke premagale le Grkinje     Slabša Uvrstitev,
_ p j    _   HH^^^HMM   ieloškem mrniriii ore.nil- "Tin ||
" a dovolj informacij
Škofja Loka - Dvorana Poden v Škofji Loki bo sredi julija prizorišče 20. evropskega prvenstva v košarki za mladinke. Gostitelji so tako minuli konec tedna pripravili pripravljalni turnir, na katerem so poleg Slovenije sodelovale še tri udeleženke EP - Hrvaška, Slomška in Grčija. Slavile so Hrvatice s tremi zmagami, Slovenke so z zmago proti Grčiji končale na tretjem mestu. , Slovenska reprezentanca končuje svoje priprave in turnir v Škofji Loki je bil zadnji test pred evropskim prvenstvom, kjer se želijo Prebiti v drugi krog tekmovanja. Ker bodo v na EP v predtek-roovanju igrale tudi s Slovaško, je b'l njun dvoboj zanimiv tudi l°krat. Naše košarkarice so to tek-jno odigrale slabo in visoko izgubile (43:78), vendar pa nista igrali visoki Piršičeva in Oblakova, tako da upanje pred EP še ostaja. Tam bodo morale namreč Slovenke za napredovanje zmagati vsaj dva-
JADRANJE
Uršo Kvas pri prodoru ustavlja hrvaška košarkarica Periša.
krat, žrtvi pa bi morali biti ravno reprezentanci Slovaške in Finske.
Selektor slovenske reprezentance Dragomir Bukvič je nastop slovenske reprezentance na škof-
Krokarji prvaki, Eržen drugi
Tolmin - Odprto prvenstvo Slovenije v letenju z jadralnimi padali je nami. Vremenske razmere na letošnjem prvenstvu so bile tokrat zares
ealne, kar so s pridom izkoristili piloti, ki se jih je zbralo 132 iz kar 13
.Zav- Tekmovanja so potekala vseh osem predvidenih dni, skupaj pa so P/ oti preleteli kar 39.401 km. Dolžine preletov je organizator prilagajal 836? LIm vremenskim razmeram, zato so bile dolžine preletov med 32 in jev' •■ m' ^a S01"61^3 naveza še vedno deluje uspešno, je ekipa Krokar-tref* eznikov pokazala že prvi dan, stopnjevala pa vse dni in tako že ek" ■ ZaPored osvojila laskavi naslov državnih prvakov. Žal pa letos v le ,^ro'<arJev nimajo državnega prvaka, saj je Besničan Tomaž Eržen Prerii Z£rc^ najvišjo stopničko pred Ločanom Matejem Jocifom ter eki sk'm prvakom iz Ševelj Romanom Lotričem. Za zmagovalno ^ P° so letos nastopili Tomaž Eržen, Roman Lotrič, France Megušar,
j^men Peljhan, Borut Hafner, Niko Pintar in Igor Eržen, naš   •    ° mednarodno konkurenco, ki se je zbrala v Tolminu, so na T0i' Pdoti pred prihajajočim evropskim prvenstvom, ki bo tudi v b0       od.4- JuliJa do 20. julijem, pokazali odlično formo. Upajmo da vsi ^
'si oh° tUt*' na evroPs^ern prvenstvu in jim zaželimo čim več uspehov, Rp-zrSk0Valci pa so že v naPrej vljudno vabljeni. 613K «> ATI: SLO OPEN 2002: L LAUSCH Norman (NEM) -2002 *1VIDIC JuriJ (SLO) - 5930,3. ERŽEN Tomaž (SLO) - 5584; DP Krok : r VIDIC Jurii (Polct Kamnik) - 5930, 2. ERŽEN Tomaž (KJP no- rI/m5584'3'JOC,F Matei (Po,et Kamnik) - 5559; DP 2002 ekip-* -KJP Krokar, 2. Špica Ljubljana , 3. Polet Kamnik. I. E.
jeloškem turnirju ocenil: "Turnir je bil zadnji test pred evropskim prvenstvom, cilj pa je bil uigrati ekipo. Posebej je pomembna zmaga proti Grčiji, ki za naša dekleta pomeni prvo zmago na taki ravni. Proti Slovakinjam so igralke obstale v drugem polčasu, visoka zmaga pa bo mogoče pri Slovakinjah povzročilo podcenjevanje na EP, kar bomo skušali izkoristiti. V tekmi s Hrvaško so dekleta pokazale, da se z dobro obrambo lahko kosamo z vsemi. Sedaj bomo preostali čas izkoristili za sanacijo poškodb naših košarkaric, ki pa niso tako kritične."
REZULTATI: Hrvaška - Slovaška 60:54, Slovenija - Grčija 53:47, Hrvaška - Grčija 66:62, Slovenija - Slovaška 43:78, Slovaška -Grčija 86:68, Slovenija - Hrvaška 43:58. Vrstni red: 1. Hrvaška 6, 2. Slovaška 4, 3. Slovenija 2, 4. Grčija 0.
Simon Šubic, foto: Tina Doki
TEK_
Čeh kralj Vršiča
Kranjska Gora - Kljub slabemu vremenu se je na startu gorskega teka iz Kranjske Gore na prelaz Vršič (1611 m) zbralo kar 160 tekačev. Dobrih 12 km je najhitreje pritekel državni prvak Jože Čeh. Cehu je do prve serpentine, ko je dež ponehal, sledil Kamničan Se-bastijan Zamik. Med dekleti je zmagala prav tako članica reprezentance za EP Mateja Šušteršič. Teklo je tudi 35 veteranov vojne za Slovenijo.
Izidi, 12 km: 1. Čeh (Lenart) 49:19, 2. Zamik (KGT Papež Kamnik) + 1:05, 3. Plahutnik (De-bitel Vrhnika) + 2:46, 4. Teraž (Mojstrana) + 3:11,5. Cvajnar (Trzin) + 4:27, 6.1. Urh (KGT Papež) + 5:51, ženske: 1. Šuštaršič (Telekom) 1,00:32, 2. Lipušček (Kobarid) + 4:10, 3. Lindič (Ak Maraton) + 6:12.
M. M.
Na mednarodnem turnirju na Nizozemskem slovenskim vaterpolistom ni uspelo ponoviti uspeha s Slovaške, ko so turnir tudi dobili. Tokrat so se jim maščevali
tako Slovaki kot Nizozemci.
Oosterhout - Vaterpolistom Slovenije ni uspelo ponoviti uvrstitve s Slovaške, kjer so kot za šalo pospravili s Francijo, Nizozemsko in Slovaško. Tokrat so doživeli maščevanje, saj so bili po zmagi nad Francijo v soboto kar dvakrat poraženi. Najprej so jih s petimi zadetki razlike premagali vaterpolisti Slovaške, zatem pa je sledil še poraz proti gostiteljem, vaterpolistom Nizozemske.
Prav na obeh srečanjih našim nikakor ni šla igra v napadu, za kar smo bili kaj hitro kaznovani. Še huje kot na dopoldanski tekmi je našim bilo na večerni sobotni tekmi. Nizozemci so hitro povedli, naši so jih nato lovili, v tem lovljenju pa so živci popustili Baldermanu in enemu od vater-polistov Nizozemske. Baldermanu sta s klopi hotela pomagati Galič in Nastran, epilog tega pa je bila izključitev vseh štirih s pravico zamenjave, kar je pomenilo, da so lahko vsi štirje igrali tudi v zadnjem krogu. Seveda nam po tem dogodku ni najbolje stekjo, poleg tega pa je bil v zadnjih sedmih minutah dvakrat zelo natančen najboljši strelec domače vrste Gerbensilis in pokopal vse upe za uspeh naših.
V zadnjem srečanju je bil naš nasprotnik reprezentanca Kanada, ki igra zelo trd vaterpolo in s presingom po celem igrišču. Ta način igre so naši nasprotniki v začetku izkoristili in vodili s 2:1 in 4:2. Nato pa so se naši le zbrali, na centru Primožu Troppanu so dobivali izključitve, ki so jih ostali zelo dobro izkoriščali.
"Prvo in zadnje srečanje smo odigrali še kar dobro, nekoliko slabše pa srečanje s Slovaško in nato še z Nizozemsko. Z igrami in uvrstitvijo nisen preveč zadovoljen. Igralcem se že pozna utrujenost in naveličanost od dolge
sezone. Zadnje srečanje smo odigrali le z enim centrom, saj se je Teo Galič poškodoval, v vratih pa je bil drugi vratar Jernej Lovšc. Kanadčani so nas presenetili s trdim presingom, kar jim je četrtino in pol celo uspevalo, nato pa smo se razigrali. Drugače pa nam je ta turnir zelo koristil, saj smo nabrali lepo število koristnih informacij, kar bomo naslednje leto lahko tudi izkoristili," je nastope na turnirju ocenil selektor Igor Štirn.
STRELSTVO
REZULTATI: 1. krog: Svk
Kan 8:6, Niz - Fra 17:5; 2. krog: Niz - Kan 10:5, Slo - Fra 10:6 (2:1, 3:1, 3:2, 2:2), strelci za Slovenijo: Bukovac, Troppan, Galič, Nastran po 2 ter Štromajer in Pajič po 1; 3. krog: Kan - Fra 8:6, Slo-Svk 6:11 (1:2,1:2,2:4, 2:3), strelci za Slovenijo: Nastran, Galič po 2 ter Bukovac in Pera-novič po 1,; 4. krog: Svk - Fra 10:5, Slo-Niz 7:9(1:5, 3:1, 2:1, 1:2), strelci za Slovenijo: Antoni-jevič 4, Troppan 2 in Štromajer 1, 5. krog: Niz - Svk 5:7, Kan - Slo 5:8 (2:1,2:3, 1:3, 0:1), strelci za Slovenijo: Balderman 3, Štromajer 2, Antonijevič, Pajič in Nastran po 1. VRSTNI RED: Svk 8, Niz 6, Slo 4, Kan 2, Fra 0.
Jože Marinček
Še dva Gorenjca državna prvaka
Kranj - Slovenski strelci so pred dnevi zaključili državno prvenstvo z malokalibrskim orožjem. Tokrat so bile na sporedu še vse discipline s puško ter najtežja in najbolj zahtevna pištolska disciplina, to je pištola proste izbire, ki se edina od pištolskih disciplin strelja na razdalji 50 m. Kot smo že napovedali, so imeli kranjski strelci željo po osvojitvi kolajne v tej zahtevni disciplini. Pričakovanja so se uresničila celo nad pričakovanji, saj je član SD Predosljc Simon Bučan z rezultatom 538 krogov osvojil naslov državnega prvaka za to sezono. Omeniti velja še dobro streljanje najmlajših Gorenjcev s puško. Med mladinci, 60 strelov leže, je 1. mesto in naslov državnega prvaka dosegel Pintar in 2. mesto. Logar iz SD Radovljica, med dečki v disciplini 30 strelov leže je bil odličen drugi Zižmond iz SD Preddvor, z rezultatom 254 krogov, ekipa SD Preddvor pa je v tej disciplini zasedla 3. mesto. Med deklicami je bila Radovljičanka Šaričeva tretja z rezultatom 255 krogov. V disciplini trojni položaj (3x20 strelov) je bil od Gorenjcev uspešen - drugi - Pintar iz SD Radovljica, med dečki pa se je še enkrat z 2. mestom in 241 krogi izkazal Zižmond. Pri članskih obračunih s puško je po napaki Rajmonda Debevca v dveh disciplinah (60 strelov leže in 3x40 strelov) zmagal Mrkoja iz SD Štefan Kovač.
Franci Strniša
Virus resnice, knjižni prvenec Tomaža Kukovice
Strah pred neznanim
Pred nedavnim je pri založbi Mondena izšel roman z naslovom Virus resnice, knjižni prvenec mag. Tomaža Kukovice, nekdanjega ravnatelja Prešernovega gledališča v Kranju.
Ne dolgo tega, ko ste bili še ravnatelj Prešernovega gledališča, sva pogosto sodelovala, govorila o tem in onem, kulturi, poslu, a moram priznati, da nisem vedel, da se v vas skriva tudi pisec. Če me je izid vašega romand vendarle nekoliko presenetil, pa sem prepričan, da ste ga sami kar nekako načrtovali. Kaj vas je vodilo k računalniku?
"Na kuhinjskem pultu sem rezal gamsovo salamo in sin Vid meje poprosil za kolešček. Pojedla sva malico in odšla na sprehod. Bilje prijeten zimski dan. Minilo je 20 let, odkar je Marc Chapman poslal pet krogel v vrat in v prsi Johna Lennona. "Oči, a si ti že napisal kakšno knjigo," meje vprašal sin, ko sva gledala izložbo v knjigarni.
Popoldne sem vzel v roke staro disketo in si ogledal osnutek knjige, ki sem ga napisal poleti 1998. Osnutek je temeljil na obilici neuporabljenega gradiva magistrskega dela. ki sem ga zagovarjal leto prej. Naslov magisterija je bil "Obredi čaščenja strahu pred miroljubno izrabo jedrske energije",
vznemirja, iz strahu, iz nemoči, iščemo rešilne bilke, da bi si povrnili osebno gotovost, samozavest, da bi se povrnili v normalno življenje, pa čeprav so te odrešilne bilke povsem nerazumne in ne dajejo nobenega realnega vpliva na prave vzroke našega strahu. Želimo si pač najti nekaj, kar nam bo dalo duševni mir.
Takšni vzorci delovanja so človeku poznani od vekomaj. Podobno, kot se ljudje nerazumno danes bojijo jedrskih objektov, so se nekoč kuge. Ko je izbruhnila zadnja velika epidemija kuge v 19. stoletju v Marseillu, še niso vedeli, kaj povzroča to bolezen. Torej niso poznali vzrokov, poznali pa so karantenske ukrepe, ki so učinkovali. In zgodovina kuge je zgodovina ustvarjanja množice stu-pidnih odrešilnih bilk, utvar, ki naj bi odpravile vzroke epidemije in vrnili tok življenja na status quo ante. Ampak ukrepi proti bolezni kuge so bili povsem neučinkoviti. Najpogosteje so kot vzrok bolezni navajali krivoverce ali čarovnice. Ko so jih obešali ali seži-gali, niso ničesar doprinesli k od-
S predstavitve romana Virus resnice v kavarni Stara pošta.
v njem pa sem seciral odnos družbe, politike in lokalnih skupnosti, do jedrske tehnologije. Predvsem je bilo zanimivo, kako se je več desetletna navdušenost nad jedrsko tehnologijo po nezgodi na Otoku treh milj v ZDA in po nesreči v Černobilu v Ukrajini spremenila v popolno paranojo, v strah pred neznanim oziroma sevanjem, pred nečim, kar ne moreš zaznati s čutili, ko pa vidiš posledice, je že prepozno. Tu sta bistvena dva pojma: strah in neznano. Strah izvira iz neznanja, torej iz nečesa, česar ne poznamo. In do trenutka, ko odkrijemo, kaj nekaj je, ko definiramo tisto, kar nas
pravljanju epidemije. Lahko bi rekli, da so uspešno izkoristili stisko za obračun z ideološkimi nasprotniki ali v družbi z nezaželenimi osebami. Bili so tudi primeri, ko so kot prvi ukrep za zatiranje kuge uvedli pobijanje mačk. In uničili so še edina bitja, ki so naravno zmanjševala možnost vnosa kuge med človeško raso: mačke lovijo miši in podgane, te pa so bile glavne prenašalke z virusom kuge okuženih bolh. Ta vzorec se mi je zdel zanimiv in poučen.
Kasneje seje zgodilo, da magistrsko delo ni doživelo izdaje v knjižni obliki, ker je bilo zavzeto stališče, da v tedanji situaciji ni
modro razburjati javnost s tako vročo temo. Zato sem začel premišljevali, če bi temo jedrske tehnike oziroma kuge in vzorca verovanja v odrešilne bilke prenesel na drug tematski vzorec in napisal roman. Osnutek sem zaključil poleti 1998, jeseni tega leta sem bil imenovan za ravnatelja Prešernovega gledališča Kranj. Vse znanje in energijo sem vložil v ta uspešen projekt, zato nisem imel časa za pisanje. Malo preden sem moral oditi iz gledališča, sem pisal za Kranjski zbornik študijo o Gru-movi nagradi za najboljše slovensko dramsko besedilo, ki se podeljuje na Tednu slovenske drame. Prebral sem številna slovenska dramska besedila od nagrajenih do nagrajenih. Bolj, ko sem bral, bolj sem bil, razen v nekaterih izjemah, precej vznemirjen: smo Slovenci res narod, ki poveličuje svoje travme. Mora biti literatura res mučno branje. Takrat sem se odločil, da bom osnutek romana prelil v knjigo. Ko sem bil za uspešno delov gledališču nagrajen z devetmesečno brezposelnostjo oziroma ne-statusom, sem se ob dodatni sinovi spodbudi zagrizel v pisanje."
Roman, lahko bi mu rekli "katastrof ič na kriminalka", se začne s slovesom glavnega junaka Andreja Grma od stare službe in njegovim odhodom v novo podjetje. Kot ste rekli, ste tudi vi s pisanjem nadaljevali po odhodu iz gledališča.
"Tu ni nobene povezave. Andrej Grm je uspešen strokovnjak. V Sloveniji pa uspešnih ljudi ne maramo. To vam lahko povem iz izkušenj. Temu se reče zavist, od zavisti do maščevalnosti pa ni daleč. Slišal sem, kako se v Sloveniji končujejo kariere in seveda, da ne pozabim, kar je najneverjetne-je - ljudi. Ljudi. Ko sem uvidel, da moram spokati iz. gledališča in čeprav bi "zlate cekine sral" bi moral oditi, ker nisem v nobeni stranki, sem si dejal: "Če pa hočete svoje strankarske ljudi in če mislite, da je to ključ uspeha - jih pa imejte, saj je še mnogo stvari, ki jih znam in želim početi v življenju." Začela se je mora. Postal sem čez noč persona non grata. Ljudje so se me naenkrat začeli izogibati. Spoznal sem pravno državo do obisti: tri mesece nisem imel pravice do osnovnega zdravstvenega zavarovanja, kot da ne bi obstajal. Kljub temu da sem imel mamljive ponudbe za službo, se je vedno neka nevidna politična roka umešala v pogovore in gene-
Tomaž Kukovica
ralni direktorji in člani uprav podjetij so prestrašeni odkimavali: "Imate vse reference, izkušnje, simpatični ste mi... vendar sem dobil navodila. Saj veste, kaj mislim." Na Zavodu za zaposlovanje so me vprašali, zakaj sem prišel k njim, ker mi ne morejo ničesar nuditi, pa sem prišel k njim zgolj samo po potrdilo, da sem brezposeln. Neverjetno. Kot bi bil kužen. Ne želim tarnati, ampak to je stil nagrajevanja uspešnih v naši državi. Pustiva to na miru, zdi pa se mi pomembno, da se tudi o tem javno spregovori."
Ljubezenska zgodba, spletke, tudi politične, ki jih imamo Slovenci tako radi, v primerjavi z rdečo nitjo romana, problemom naraščajoče globalizacije, ostajajo v podtonu. Kako bi zgodbo strnili v nekaj stavkih?
"Težko. Zgodba je preprosta, a mogoča. Lahko se že odvija. Kar je bistvenega je med vrsticami, v podtonu. To so relacije med akterji, kritika travmatične realnosti. Knjigo ljudje preberejo povprečno v dveh večerih. Do sedaj so se vsi bolj ali manj koncentrirali na zgodbo, a podtoni povedo več. To je delo analitikov... Ne želim pa dajati napotkov, kako naj se knjiga bere."
Za družboslovca se kar dobro spoznate na izrazoslovje vezano za farmacijo...
"Dolgo časa sem delal v Agenciji, ki se je ukvarjala z visoko tehnologijo. Jedrska tehnologija je visoka tehnologija: fizika, kemija, biologija, gradbeništvo, strojništvo in še marsikaj so nepogrešljiv del. Stal sem na vrhu zahodno in tudi vzhodnoevropskih jedrskih reaktorjev in sem še vedno živ. V farmacijo sem se zaljubil, koje izbruhnila bolezen norih krav. To je dokaz, da smo ljudje
povsem nora bitja. V čem je norost zgodbe o norih kravah. Ko se je fenomen norih krav v Veliki Britaniji pojavil prvič, je njihova vlada dala izdelati študijo, s katero bi ocenili možnost preskoka bolezni iz živali na ljudi. Strokovnjaki so zapisali, da bolezen lahko preskoči na ljudi. No, kljub temu so nore krave zmleli v kostno moko in z njim nahranili nove krave, ki so kmalu postale isto nore. Drugi izbruh BSE-ja v Veliki Britaniji je zaskrbel vlado, saj so se soočili s podatkom, daje kar dve tretjini državljanov te otoške države jedlo meso okuženih z BSE-jem. Koliko jih bo obolelo, bo po strokovni oceni znano med leti 2010 in 2012. Jasno pa je, da bo bolezen zajela najbolj aktivno populacijo med 15. in 60. letom starosti. Umiranje za to boleznijo je dolgotrajno, od dveh do treh let, pri tem pa pacient ne ve zase, a živi. Še to: BSE ni ne virus ne bakterija. Je prion. Ne moreš ga uničiti. Strokovnjaki so ga sevali z več kot 1000 sievertov, žgali na 2000 stopinjah Celzija, zamrzova-li in vedno je obstal. To ni hec. Res pa je to, da sva midva v zadnjih desetih letih pojedla veliko govedine."
Očitno se z dobrimi in slabimi platmi globalizacije ukvarjate že dalj časa, pisanje pa ste tudi že končali pred U. septembrom. Ali s knjigo obupujete nad prihodnostjo človeštva, zgodba je izmišljena, a ne neverjetna, ali predvsem opozarjate, mrtvih v knjigi namreč ne manjka...
"Spomnim se, da je bila knjiga, ko se je zgodil 11. september, ravno pri lektorici, ki ni mogla verjeti, da lahko nekdo na podobno temo v tako kratkem času napiše knjigo. To je lahko potrditev napovedi v knjigi ali pa čista slučajnost. Kako se bo razvila zgodba z. boleznijo norih krav v Veliki Britaniji bomo še videli. Videli smo tudi, kako se je pojavil AIDS in kako se širi. Znano je dejstvo, da ko se izdela en nov antibiotik, nastane kot stranski učinek zdravila nekaj deset novih vrst virusov... Sociologi so v 70-tih letih prejšnjega stoletja opozarjali, da bi se moral svet tedaj zaustaviti za 20 let, da bi spoznali, koliko različnih dobrin imamo, in da bi se jih naučili koristno uporabljati. A svet je šel naprej. Odvija se globa-lizacija. Stranski učinki globalizacije. Kaj so stranski učinki globalizacije? Pred leti sem se čudil Američanki, ki je prvič videla, da mleko dajejo krave, zdelo se mi je
čudno, danes me ne preseneča, ko vidim v živalskem vrtu krave, prašiče, goske, konje... Kje pa jih bo mestni otrok videl. Kaj se dogaja v družbi ob globalizaciji-Združujejo se velike firme. Dobiček je tu postranska zabava. Bistven je nadzor koncentriranja ljudi v mestih in ohranjanje neokrnjene narave in dobrin. In kakšno je življenje v mestih? Več kot tretjina ljudi živi od nelegalnih poslov, kar država tolerira. To kar je pred 50 leti dela len človek, jih danes osem in čez deset let jih bo petnajst. In kaj je znanje? To, da ločiš peteršilj od korenja na polju in da ga znaš pridelati ali to, da veš, v kakšni kreaciji seje VVillem Dafoe prikazal na podelitvi Oskarjev? Če odmislimo elektriko, potem devetdeset odstotkov mestnih ljudi ostane brez službe. In kmetje bodo z vilami branili svoj pridelek. Bral sem veliko razvojnih študij Združenih narodov o demografiji, razvoju, tveganjih. Ne morete si misliti, o čem vse strokovnjaki premišljujejo. In ZDA preklemansko dobro vedo, kaj je glo-balizacija."
Ste osrednji lik romana, mlade-ga ambicioznega intelektualca Andreja Grma, oblikovali tudi po lastni podobi?
"Andrej Grm je predvsem strokovnjak. Zgodba in akterji so izmišljeni."
Glavnima junakoma romana Andreju in Kirsten ste na osebni ravni sicer namenili srečen ko-nec, bralca potolažite z zajezitvijo epidemije, pa vendar se mi zdi, da po vašem mnenju človeštvu rte kaže nič dobrega, ne glede na to, da knjigo začnete in končate s stavkom: Upanje je brv, ki vodi v prihodnost.
"Kdor nima upanja, je pogubljen. Večkrat sem omenil, da je tema romana okoljevarstvena. Za okolje pa res ni treba skrbeti, mtf ne! Ozonska luknja se veča, ledeniki se topijo kot sladoled na poletnem soncu, pitne vode je vse manj, ljudi tudi... Na T V preklopiš na drug program in na MTV-ju pojejo o ljubezni. Virus resnice je past. Kako se bo zgodba končala za nas, ki se imamo za najbolj inteligentne na tem planetu, ne vem. Ampak upam, da se bo dobro."
Zgodba torej ni končana, nasprotno, kar kliče po nadaljevanju. Po filmsko bi rekli Virus resnice II...
"Knjiga se dobro prodaja. To je v redu."
Igor Kavčič
Mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke v ZDA in Kanadi (14)
Sovraštvo med ljudmi prinese veliko gorja
Na zadnjem koncertu v Torontu smo srečali precej rojakov iz Škofje Loke. Tudi Gorenjski glas tam dobro poznajo, saj imamo v Kanadi kar nekaj naročnikov. Celo revijo Gregor, povedali so nam, da so brali o Lionsih in da komaj verjamejo, kako so se v Sloveniji uveljavili v pičlih desetih letih.
Med številnim občinstvom smo prav v Torontu opazili precej mladih, čeprav so seveda prevladovali starejši. Najstarejši je bil Janez Gornik, ki bo 8. septembra letos dopolnil častitljivih sto let. Neverjetno dobro se drži. hodi vzravnano, kol bi jih imel dvajset manj. Z ženo Terezijo sta na koncert prišla / avtobusom, v odmoru sta srebala čaj in pojedla krof, Terezijo je skrbelo le. če /a moža cel krof ne bo preveč, saj je to težka hrana. Na vprašanje, zakaj se tako dobro drži, je Jane/ široko nasmejal in kratko dejal: ker imam tako mlado /eno. Terezija ima namreč šele 72 let.
Precej pevk in pevcev je koga poznalo, mnogi so v pogovorih našli daljne sorodstvene vezi ali vsaj znanstva. Spletli so se zanimivi pogovori, družno smo ugotavljali, daje v Torontu precej rojakov s širšega območja Škofje Loke. Iz Stare Loke Bitencova Marica, Partiževa Mici,'Punčarje-va Tončka...
Marica, ki je poročena Baje, v Kanadi pa ji pravijo Meri, je bila presrečna, ko je srečala Berganto-ve iz Stare Loke. Pri Lubniku namreč pojejo kar štirje Berganti, pravzaprav dva zakonska para. Mruščovi, kakor se jim pravi po domače, so znana pevska družina,
brez katere bi bil starološki cerkveni zbor precej slabši, saj jih na koru poje kar sedem. "Mruščova mama in oče sta bila moja krstna botra, lepe spomine imam nanje. Naša družina je doživela veliko hudega, oče ni hotel v partizane, zato smo podnevi obdelovali kmetijo, spat smo hodili v Škofjo Loko. Ko smo se nekega jutra vrnili, so nas čakali za hišo, najprej so ustrelili mamo, oče se je sklonil, da bi ji pomagal in krogla ga je le oplazila. Nato so zbežali. Takrat sem bila stara štiri leta. Po vojni je šel oče na Koroško, bil je med begunci v Vetrinjah, od tam je šel naprej v Ameriko. Za njim
Bergantovi z Bitencovo Marico v sredini.
Terezija in Janez Gornik, stoletnik.
sem odšla leta 1955, ko sem bila stara dvanajst let. Takrat še nisem razumela vsega, danes vem. koliko gorja lahko napravi sovraštvo med ljudmi. Pred vojno so bili naši prijatelji, med vojno sovražniki," pripoveduje Marica Baje.
"Ko sem prišla v Ameriko, ni bilo vse tako lepo, kot mi je obljubljal oče. Ni imel hiše in avta, kakor mi je pisal, stanoval je pri Slovencih. Na začetku nam ni bilo lahko, zato nam je veliko pomenilo, da smo imeli svojo cerkev in
dvorano, kjer se zbiramo. Prav tej dvorani sem spoznala svojeg^ moža, oče me je pripeljal na p'e ' Sina in hčer imam in že štiri vnuke. Hči je poročena z Italijanom-lepo govori slovensko, tudi otro■ Oče je leta umrl leta 1992. V S}0'
venijo sem prvič šla leta
1969,
rada se vračam, toda v Slovenj ne bi ostala," pripoveduje Maric Baje.
Marua Volčj** (se nadaljuje'
Velike naložbe kranjskogorskih hotelirjev
GOSPODARSKI KOMENTAR
Za naložbami se vodne vrtine
Kranjskogorski hotelirji so zadnji dve leti vsi po vrsti temeljito obnavljali svoje hotele in gradili bazene: Kompas je vložil 425 milijonov tolarjev, Lek 330 milijonov tolarjev in Gorenjka 2 milijardi tolarjev. Kar jih zdaj tare, je pomanjkanje vode, zato je Lek že izvrtal svojo lastno vrtino.
Kranjska Gora - Kranjskogorski hotelirji so lani in letos toliko vložili v hotelske zmogljivosti kot že dolgo ne. Ko je padla v vodo vrtina za termalno vodo in so se začeli zavedati, da s centralnim termalnim kompleksom ne morejo računati, so vsi po vrsti začeli sami načrtovati vodne bazene s spremljajočo infrastrukturo. Ne letna in ne zimska sezona v tem turističnem kraju ne bi bila več uspešna brez bazenov in vode. Kakorkoli je narava lepa in privlačna, bivanje kvalitetno, kraj mora privabiti poleg starejših mlade družine, ki poleg rekreacije želijo tudi bazene.
Največ je poleg Leka in Kompasa investirala v posodobitev
Gorenjka, d.d. Medtem ko je Kompas temeljito preuredil svoja hotela Alpino in Kompas in je bila vrednost investicije kar 425 milijonov tolarjev, je Lek zgradil nove bazene, hotel Larix pa poskrbel za največ kvalitetnih sprememb. Gorenjka je že pred Larixom povsem obnovila Garni hotel, nadaljevala pa z Larixom, s katerim je daleč presegla vse investicijske vrednosti v turizem Gorenjske v letošnjem letu. Večinski lastnik HIT Casino Nova Gorica je namreč v obnovo vložil 2 milijardi tolarjev. Hotel Larix je skoraj za še enkrat povečan - od približno 6000 kvadratnih metrov na 10 tisoč kvadratnih me-
Največja prenova hotela Larix v zadnjih tridesetih letih.
Merkur še v Sisku in Kočevju
Naklo - Kranjski Merkur je v petek odprl nov trgovski center v Sisku in prenovljeno franšizno prodajalno Merkur Kovinar v Kočevju.
Novi center v Sisku ima 1.250 kvadratnih metrov prodajnih in 208 kvadratnih metrov skladiščnih površin ter dvesto parkirnih mest, zaposluje pa devetnajst ljudi- Center s ponudbo več kot deset tisoč izdelkov za dom, domače mojstre in obrtnike je razdeljen na dva dela. MerkurDom jim ponuja •zdelke zelenega programa, kopalniško opremo, svetila, belo tehniko, male gospodinjske aparate, avdio in video tehnikov ter izdelke široke potrošnje, Merkur-Profi, kar je hrvaška različica slovenskih prodajaln MerkurMojster, Pa orodje, okovje, vijake, barve, ake, elektro- in vodovodne instalacije ter izdelke črne metalurgije.
Merkur je na Hrvaškem navzoč *e šestindvajset let, najprej je imel tam predstavništvo, pred desetimi leti pa je ustanovil samostojno
podjetje Merkur International, v okviru katerega poslujejo trgovski centri v Zagrebu, Križevcih in Sisku ter franšizne prodajalne v Đakovu, Splitu in Umagu. Podjetje zaposluje 79 ljudi, njihovo število pa se s širitvijo poslovanja neprestano povečuje.
Delniška družba Kovinar trgovina s prodajalnama v Kočevju in v Ribnici je že od ustanovitve 1991. leta dalje poslovno sodelovala s Kovinotehno, lani pa je z Merkurjem podpisala franšizno pogodbo, ki je bila tudi osnova za prenovo trgovine v Kočevju in razširitev prodajnih površin s 150 na 400 kvadratnih metrov. Prenovljena franšizna prodajalna Merkur Kovinar ima Merkurjcvo celostno podobo in tudi Merkurjcvo ponudbo izdelkov za delavnico, gospodinjstvo in prosti čas. CZ.
Cez poletje ves dan
Kranj - Ekspoziture Gorenjske banke v turističnih krajih Bled, kranjska Gora in Bohinjska Bistrica bodo čez poletje, to je od 1. Juhja do 31. avgusta, poslovale ves dan, ob delavnikih od 8. do 18. Ur« in ob sobotah od 8. do 12. ure.
Kot
je znano, ima Gorenjska
anka v dvaindvajsetih dislocira-Jm ekspoziturah "deljen poslovni as, ekspoziture na sedežih ponovnih enot v Kranju, na Jeseni-.ar>, v Radovljici, Tržiču in Škof-J^Loki ter ekspozitura na Prim-vem pa so 0dprte ves dan. V
sko °anki 0rgan
ocenjujejo, da je takšna ^anizacija ob naraščanju poslo-l inlU- Prek elcktronske banke nk m bankomatov ter uporabe
plačilnih kartic sprejemljiva, kar pa ne velja za turistične kraje, kot so Bled, Kranjska Gora in Bohinjska Bistrica, kjer se med poletno sezono povečajo potrebe po bančnih storitvah. V teh krajih je čez poletje več turistov kot običajno, hkrati pa se povečajo tudi potrebe domačinov, zlasti obrtnikov, katerih dejavnost je povezana s turizmom.
CZ.
trov, nudi pa vodni park, savne, masažni center in konferenčni center in ima zelo pestro in edinstveno ponudbo. Večinski lastnik HIT je v zadnjih treh letih investiral v kranjskogorski turizem že 5 milijard tolarjev, največ v svojo uspešno igralnico, v kateri se iz leta v leto povečuje obisk.
Larix si je poleg tega popolnoma prenovil 120 sob, restavracijo, recepcijo, hotelsko kavarno, kuhinjo in igralni salon, pridobil štiri zvezdice, ki si jih je ob novem letu nadel tudi hotel Lek. V Leku so v prenovo hotela - vodne površine, savne, fitness - vložili 330 milijonov tolarjev, od tega 50 milijonov za obnovo sob in 280 milijonov za objekt vodnorekreativ-nih površin. Tako so si - kot drugi hotelirji - zagotovili dober obisk tudi izven sezone.
Ker je v Kranjski Gori že nekaj let čutiti hudo pomanjkanje pitne vode in kranjskogorska občina načrtuje več novih vrtin, da bi zadovoljila vse bolj naraščajoče potrebe prebivalstva po pitni vodi, so o tem začeli razmišljati tudi hotelirji, saj ne le, da so plačevali ogromne zneske za porabljeno
vodo, vode je ob konicah, ko je bilo največ gostov, tudi zmanjkalo, česar si nihče, ki je resen hotelir, ne more privoščiti.
-------- i.«mJ H()tel lok- k'
dftZTT^" §a v,K'i Matjaž
f    "     T| Konda,   ki je
W   ^ #: ffl med drugim tudi
|^ iift&i IS predsednik sek-
ffi      <| jj| c i je kranjskogor-skih hotelirjev,
Bk.^. Je Prv' začel razmišljati, da bo treba z vodo var-
Matjaž Konda
čevati in si poiskati nov vir. Ko so odkrili napako v bazenu in jo sanirali, se je poraba takoj občutno zmanjšala, po nasvetih geologov pa so napravili poskusno vrtino na svojem zemljišču. Po neuradnih podatkih so na 53 metrih globine na zemljišču proti Jasni naleteli na dokaj močan vodni vir 9 litrov na sekundo in po mnenju geologov na dovolj dobre zaloge pitne vode. V hotelu Lek imajo kar tri bazene z različnimi vodnimi režimi in temperaturami ter še otroški čofotalnik. Hotel Lek bo torej imel svoj zanesljivi vir vode in ne bo več odvisen od tega, kdaj bo vode v kraju zmanjkalo...
Darinka Sedej
Junija celo deflacija
Ljubljana - Po podatkih državnega statističnega urada so se cene življenjskih potrebščin junija znižale za 0,2 odstotka. Inflacija je bila negativna, torej smo imeli deflacijo, kar je prvič po avgustu 1996.
Po polovici leta se je inflacija ustavila na 4,7 odstotka, kar je za 0,2 odstotni točki nižje kot v enakem lanskem obdobju. Na letni ravni se je inflacija znižala na 6,8 odstotka.
In kaj je vplivalo na junijsko deflacijo? Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so se znižale za 1,1 odstotka, na kar so vplivale pocenitve sveže zelenjave za 12,2 odstotka, svežega sadja za 4,8 odstotka, predelanega mesa za 1,3 odstotka ter ostalih prehranskih izdelkov za 0,3 odstotka. Znižanje cen v skupini prevoz za 0,8 od-
stotka so povzročile za 1,2 odstotka nižje cene prometnih sredstev in za 1,3 odstotka nižje cene goriv. Cene v skupini stanovanje so se znižale za 0,1 odstotka, pri tem pa sta se gorivo in energija pocenili za 0,6 odstotka, vzdrževanje in popravila stanovanj pa so se podražila za 1,2 odstotka. Cene v skupinah rekreacija in kultura so se zvišale za 0,8 odstotka, gostinske in nastanitvene storitve za 0,7 odstotka, stanovanjska oprema za 0,6 odstotka ter alkoholne pijače in tobak za 0,4 odstotka.
CZ.
Država prodaja Acroni
Jesenice - Prof. dr. Vasilij Prešeren, direktor uprave jeseniškega Acroni ja, je občinski svet Jesenice seznanil, da država prodaja 80-odstotni delež te največje jeseniške družbe in največjega slovenskega proizvajalca jekla.
Ministrstvo za gospodarstvo je v Uradnem listu, Deiu in britanskem poslovnem časopisu Financial Times objavilo mednarodna javna razpisa za zbiranje ponudb za prodajo 80-odstotnega deleža v dveh največjih družbah Slovenskih železarn - v jeseniškem Ac-roniju in v Metalu Ravne. 20-odstotni delež zadržijo družbe po-oblaščenkc, družbe pa se v dveh letih mora odločiti, kaj bodo s svojim deležem storile.
O razpisu je jeseniški občinski svet seznanii tudi direktor uprave Acronija prof. dr. Vasilij Prešeren in med drugim dejal, da razpis predvideva prodajo družb v dveh etapah (prva do 25. septembra) zato, da bi bilo kar največ možnosti za pogajanja in za pridobitev najboljšega kupca, ki bi zagotavljal nadaljnjo proizvodnjo na jeseniški lokaciji. Zdaj Acroni posluje brez rdečih številk, se že nekaj let intenzivno posodablja in ima v načrtu še več novih naložb. Acroni je največji slovenski proizvajalec jekla in ploščatih jeklenih izdelkov, njegovi glavni proizvodi
so debela pločevina, toplo in hladno valjani trakovi, pločevine iz nerjavnih jekel in jekla za elektro-pločevine ter konstrukcijska jekla.
S prodajo si želi država zagotoviti dolgoročnost stabilnost podjetja Acroni, pridobivanje novih tržnih možnosti in seveda doseči največjo možno kupnino.
Ponudbo so poslali tudi dvajsetim najresnejšim poslovnim partnerjem, kupec pa bo moral izpolniti osem zahtev. Ko bodo izbrali štiri ponudnike, bodo "šli v drugi krog pogajanj" in nato izbrali kupca. Jeseni se bodo prodale Elektrode, teče pa tudi razpis za prodajo večinskega deleža Energetike Jesenice. D.S.
Kaj pravi zlato?
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
V nasprotju s prebivalci iz nekaterih drugih azijskih držav Japonci niso nikdar grabili po zlatu. Izjema je mogoče le neka majhna ribiška vasica na otoku Šikoku, kjer so njeni prebivalci za denar, ki jim ga je še v časih gospodarskega razcveta pred kakim ducatom let podarila japonska vlada, kupili 52 kilogramov čistega zlata, vrednega približno tri četrt milijona dolarjev (žal so jim zlato že naslednje leto ukradli). V preteklih mesecih je zaradi japonskega nezanimanja za rumeno kovino toliko bolj presenetila novica o tokijski "zlati mrzlici". V prvem četrtletju letošnjega leta so bili nakupi zlata tudi štiri- do petkrat večji od tistega, kar so tamkajšnji trgovci redno prodajali, uvoz zlata pa se je na letni ravni pošesteril in je znašal okrog 41 ton. Kot pravi eden od veletrgovcev z zlatom, stranke prihajajo s torbami gotovine in odhajajo z zlatimi palicami. Za več kot trikrat je poraslo tudi trgovanje z na ceni zlata temelječimi terminskim! vrednostnimi papirji, ki predstavljajo zavarovanje pred nepredvidljivimi gibanji cen zlata v prihodnosti.
Zlato je postalo "varen pristan" za investitorje, ki so zaskrbljeni zaradi opotekajočih se japonskih finančnih institucij in kronično prehla-jenega gospodarstva, ki jim delnice in obveznice, katerih cena vztrajno pada že več kot desetletje, niso všeč in ki se zaradi preteklih nihanj valut bojijo naložiti svoj denar v premoženje, denominirano v tuji valuti. Nekateri pa danes kupujejo zlato, ker so si v bližnji preteklosti opekli prste, ko so svoje prihranke naložili v nekatere "varne" sklade s široke palete svetovnega denarnega trga, kot na primer v ameriško ekonomsko-finančno katastrofo, ki sliši na ime Enron ali pa v argentinske državne vrednostne papirje. Zlato ponavadi pove nekaj več o gospodarskih razmerah, v tem primeru pa japonska zlata mrzlica ne pove nič več kot to, kako ljudje reagirajo ob nenavadnih državnih ukrepih. Poleg že Zgoraj naštetih je namreč največji razlog za nakupe zlata objava japonskih oblasti, da bodo ustavile državno zavarovanje bančnih depozitov, večjih od 10 milijonov jenov (okrog 75.000 dolarjev). Ukrep zavarovanja depozitov ne glede na velikost je vlada uvedla leta 1996, da bi preprečila naval na banke, ki so imele že takrat celo množico neizterljivih posojil.
Na povečano povpraševanje se seveda odziva cena zlata, ki se v zadnjih mesecih giblje navzgor tudi na svetovnih trgih. V nekaj mesecih je cena zlata, kije v decembru lani znašala 270 dolarjev za unčo, po dolgem času v februarju presegla 300 dolarjev in se konec maja zelo približala svojemu najbližjemu vrhu iz leta 1999, ko so centralne banke razglasile moratorij na nove prodaje svojih zalog. Nekateri analitiki napovedujejo porast cene zlata, kije delno odvisna tudi od cen drugih plemenitih kovin, na primer platine in srebra, na 355 dolarjev do konca leta. Bomo videli.
Dolgoročna usoda zlata bi utegnila biti zelo podobna usodi srebra. Pred stoletjem so centralne banke kopičile srebro, ki je tedaj imelo status monetarne kovine. Prav to zdaj počnejo z zlatom, ki ga imajo v svojih trezorjih okrog 30.000 ton. Danes centralne banke nimajo več srebrnih rezerv in kupna moč te plemenite kovine je padla na raven, ki jo je imela v začetku 19. stoletja. Po tej logiki in merilu bi bilo zlato, če bi ga centralne banke "zavrgle", vredno samo 68 dolarjev za unčo. Zato uživajte v zlatu, dokler je še kaj vredno.
Gorenjska protestira
Kranj - Predstavniki Regionalne razvojne agencije Gorenjske so v petek na delovnem srečanju na Šmarjetni gori ministrico za gospodarstvo dr. Teo Petrin in njene sodelavce seznanili s prednostnimi razvojnimi nalogami gorenjske regije, kot so jih zapisali v nedavno pripravljeni regionalni razvojni program za obdobje 2002 -2006.
Na srečanju naj bi se dogovorili tudi za način financiranja najpomembnejših regijskih projektov, med katerimi je predsednik programskega odbora Janko Stušek še posebej izpostavil revitalizacijo opuščenin industrijskih središč, razvoj turistične infrastrukture, celovito prenovo mestnih jeder, vzpostavitev mreže višjih šol ter ohranitev in razvoj skupnih kmetijsko predelovalnih in tržnih obratov na podeželju. Mag. Bogo Fili-pič, direktor BSC Kranj, ki je nosilna organizacija Regionalne razvojne agencije Gorenjske, je ob tem opozoril, da je Gorenjska izpolnila vse pogoje za koriščenje denarja iz državnega proračuna in iz skladov Evropske unije, vendar pa prvi razpisi in napovedi državnega sekretarja mag. Igorja Str-mišnika kažejo na to, da želi država Gorenjsko skupaj z Goriško, Obalnokraško in Osrednjeljubljan-sko regijo zaradi njihove "razvitosti" v naslednjih letih izločiti iz neposrednih regionalnih razvojnih spodbud. Kot je dejal predsednik razvojnega sveta agencije Mohor Bogataj, Gorenjska ostro protestira proti takšni razlikovalni politiki, ki podpira slabše. Ministrici dr. Petrinovi so med drugim predlaga-
li, da naj razliko med regijami naredi z različno višino sofinanciranja in glede na kakovost projektov, ne pa z izločitvijo posameznih regij, polovično sofinancira delovanje agencije kot podporo izvajanju regionalnega razvojnega programa (25 milijonov tolarjev na leto) in v večjem obsegu podpre pripravljalna dela za večje regijske projekte, ki jih je v imenu občin na nedavni razpis prijavila agencija. Ministrica je poudarila, da razvite regije v prihodnje ne bodo mogle računati na neposredne razvojne spodbude in da naj se zato bolj usmerijo na posredne. Navzoči so se strinjali, da je za učinkovitejše razvojno delo treba čimprej ustanoviti pokrajine. CZ.
llHllb
CEMENTNI IZDELKI
Medvod« te/.: 01 361-7936 Betonski
TLAKOVCI
SLOVENIJA	»		NATO
Gost v živo ■ Mirko Cigler: Slovenija, NATO in ZDA			
Natofon: 080 21 22; 4. j		ulija 2002, 17.00- 18.00	
Kazenske ovadbe proti odgovornim v SHP
Banka Slovenije je napovedala, da bo proti odgovornim, ki so Slovensko hranilnico in posojilnico Kranj pahnili v stečaj, podala kazenske ovadbe,
o podobnem razmišljajo tudi v odboru varčevalcev.
Kranj - Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj, ki je od 21. junija v stečajnem postopku, je bila med približno šestdesetimi hranilno kreditnimi službami po velikosti na desetem mestu v Sloveniji. Imela je okrog štiri tisoč varčevalcev, predvsem obrtnikov in podjetnikov s kranjskega območja. Po podatkih Banke Slovenije je že od 1995. leta poslovala z izgubo, ob uvedbi stečaja pa je imela za 1,4 milijarde tolarjev depozitov in 740 milijonov tolarjev primanjkljaja. "Bojim se, da bo ta številka še večja," je na četrtkovi novinarski konferenci dejal Samo Nučič, namestnik guvernerja Banke Slovenije, in poudaril, da Banka Slovenije pri vrednotenju naložb izhaja iz še delujoče ustanove, stečajni upravitelj pa iz razmer, ko ustanova ne deluje več in je premoženje treba na silo prodati.
Kot je povedal Samo Nučič, je Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj (SHP) hranilno kreditna služba (HKS), ki je delovala po zakonu o hranilno kreditnih službah iz 1990. leta. Po tem zakonu so bili HKS-i dolžni pošiljati Banki Slovenije le različne podatke za monetarne in statistične namene ter zagotavljati minimalno likvidnostno rezervo, pod resnejši nadzor denarne oblasti pa so prešli šele s sprejetjem zakona o bančništvu. Pred tremi leti sprejeti zakon je namreč za HKS-e določil petletno prehodno obdobje, do 20. februarja 2004, v katerem morajo svoje poslovanje prilagoditi bančnim pravilom. Pri tem je bila ena glavnih zahtev povečanje osnovnega kapitala HKS-a na 110 milijonov tolarjev ter oblikovanje polovice potrebnih rezervacij za tvegane naložbe do konca lanskega leta ter povečanje kapitala za enak znesek in oblikovanje še druge polovice rezervacij do konca leta 2003. Večina (kmetijsko gozdarskih) HKS-ov, ki je ocenila, da sama ne bo zmogla zagotoviti tolikšnega kapitala in izpolniti drugih zahtev, seje odločila za pripojitev k Zvezi hranilno kreditnih služb Slovenije ali h kateri od poslovnih bank. Nekatere so se same odlo-
čile za likvidacijo, v drugih, med katerimi je tudi Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj, je morala ukrepati Banka Slovenije.
SHP-ja ni hotela nobena banka
V SHP-ju so se januarja lani odločili, da se ne bodo prilagajali zakonu o bančništvu in da se bodo pripojili k eni od poslovnih bank. V Banki Sloveniji so potlej spremljali, kdaj bo SHP to odločitev uresničila, še posebej pozorni so bili na to po lanskem 31. decembru, ko je bil prvi mejnik pri prilagajanju HKS-ov zahtevam zakona o bančništvu. "Vodstvo HKS-a se je kar trudilo, da bi našlo ustrezno banko prevzemnico, vendar so bili žal njegovi poskusi neuspešni," je dejal Samo Nučič in dodal, da so v bankah, s katerimi se je SHP pogovarjala za pripojitev, ocenili, daje njena vrednost prenizka in da ima "črno luknjo", ki ne prenese ekonomskega računa. Banka Slovenije je potem ukrepala, kot ji narekuje zakon. Kranjsko "hranilnico" je pozvala, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jo navajajo k temu, daje stečaj neizbežen. SHP ugotovitvam ni ugovarjala, še več, tudi sama je sporočila, da za
pripojitev k banki ni nobene možnosti.
Za varčevalce je pri tem najbolj boleče, da za njihove prihranke ni jamstva in da bo poplačilo odvisno le od stečajne mase in premoženja ustanoviteljev. Ker so ustanoviteljice HKS-a pravne osebe, to je Alpmetal Kovinopla-stika iz Selc, Spedor iz Zabnice, Inzas iz Tržiča in Gozdarsko kmetijska zadruga Tržič, bo poplačilo upnikov odvisno tudi od premoženja, ki ga imajo te družbe. HKS-i namreč niso bili nikoli vključeni v jamstveno shemo, po kateri banke in hranilnice, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, solidarno jamčijo za prihranke posameznikov do 4,2 milijona to-iarjev, pojasnjujejo v Banki Slovenije in dodajajo, da bodo to jamstvo pridobili šele potlej, ko se bodo prilagodili zakonu o bančništvu in ko bodo tudi dobili njihovo licenco za opravljanje bančnih storitev. HKS-i po zakonu o hranilno kreditnih službah jamčijo za vloge le s svojim premoženjem in premoženjem svojih ustanoviteljev, nekatere HKS pa so s poslovnimi bankami sklenile garancijske pogodbe, ki v celoti ali delno jamčijo za zbrane vloge. Obvestilo o jamstvu je javno izobešeno v vsakem HKS-u, v kranjskem je bilo omejeno na premoženje HKS-a in ustanoviteljev. Koliko je tega premoženja, bodo ugotavljali v stečajnem postopku, Banka Slovenija pa kvalitete ustanoviteljev po zakonu iz 1990. leta ni dolžna preverjati.
Zavezani k molčečnosti
Ob stečaju SHP-ja se tudi v javnosti zastavljajo vprašanja, zakaj
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
POMOŽNI DELAVEC
V PROIZVODNJI VERIG, RAZREZ IN SESTAVA; ned. č.; do 10.07.02; SCORPIO TRADE D.O.O., OLŠEVEK 31, PREDDVOR
OBDELOVALEC LESA
MIZARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 05.07.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 3
MIZAR
PRIPRAVNIK; d. č. 6 mes.; do 05.07.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT GORENJA VAS, GORENJA VAS 157, GORENJA VAS
FINOMEHANIK
VARILEC VERIG NA AVTOMATSKIH VARILNIH ROBOTIH; ned. č.; do 10.07.02; SCORPIO TRADE D.O.O., OLŠEVEK 31, PREDDVOR
TISKAR ZA TISK Z IZBOKLINE
DELO NA DVOBARVNEM HEI-DELBERG B-2 STROJU; ned. č.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; natančnost; kat. B; do 13.07.02; ADOZ TISK KRANJ, PŠEVSKAC, KRANJ
GASILEC
VARNOSTNIK - GASILEC; d. č. 2 mes.; kat. B; potrdilo o nekaz-novanju: sodnik za prekrške, okrajno sodišče; do 05.07.02; KANJA PROTECT D.O.O., ŠER-CERJEVAUL. 18, RADOVLJICA
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 3 mes.; 12 mes. del. izk.; kat.
B. C.E; do 05.07.02; STEEL-TRANS D.O.O., C. ŽELEZARJEV 8, JESENICE
PRODAJALEC
PRODAJALKA V TRGOVINI Z ŽIVILI; ned. č.; 20 ur/teden; kat. B; do 20.07.02; ŠMIT MIRAN S.P, BREG 26, ŽIROVNICA
KUHAR
KUHAR (LAHKO PRIPRAVNIK); d. č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 05.07.02; KOMPAS MTS LJUBLJANA, PE MEJNA POSLOVALNICA LJUBELJ, POD-LJUBELJ 116, TRŽIČ; št. del. mest: 2
NATAKAR
NATAKARICA; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 05.07.02; POGAČAR ANŽE S.P, C.MARŠALA TITA 28, JESENICE
LESARSKI TEHNIK
PRIPRAVNIK; d. č. 6 mes.; do 05.07.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA
C. 58, ŠK. LOKA; št. del. mest: 3
FARMACEVTSKI TEHNIK PRIPRAVNIK; d. č. 6 mes.; do 05.07.02; SPLOŠNA BOLNICA JESENICE, TITOVA 112, JESENICE
GRADBENI TEHNIK
REFERENT ZA PODROČJE GRADBENE DEJAVNOSTI; d. č. 12 mes.; 31, del. izk.; urej. besedil - osn., delo z bazami podatkov - osn.; kat. B; strok, izpit; do 05.07.02; JEKO-IN D.O.O., C. MARŠALA TITA 51, JESENICE
RECEPTOR
RECEPTORKA - NATAKARICA; d. č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; angl. j. -gov, nem. j. - gov; do 05.07.02; MLINO D.O.O., SPODNJE GORJE 50A, ZGORNJE GORJE
INŽ. GRADBENIŠTVA
VODJA GRADBIŠČA; ned. č; 5 I. del. izk.; urej. besedil - osn., delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 16.07.02; GRADBINEC GIP D.O.O., POLICA 25, NAKLO
PREDMETNI UČITELJ ZA JEZIK. PREDMETE
UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA; ned. č.; do 09.07.02; OŠ GORJE, ZG. GORJE 44A, ZGORNJE GORJE
UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA
POM.VODJE OPERATIVE; ned. č.; 5 I. del. izk.; urej. besedil -osn., delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 16.07.02; GRADBINEC GIP D.O.O., POLICA 25, NAKLO
PROF. SLOVENŠČINE
UČITELJ SLOV.JEZIKA; d. č. 6 mes.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; do 05.07.02; OŠ CVETKA GOLARJA, FRANKO-VO NASELJE 51, ŠK. LOKA
Banka Slovenije ni ukrepala že prej oz. ni o tem obvestila varčevalcev. "Če bi to storili, bi nas ustanovitelji verjetno tožili, da jim nismo dali zakonite možnosti za redni postopek oz. za to, da si sami poiščejo banko prevzemnico," je dejal Samo Nučič in poudaril, da Banka Slovenije po zakonu o bančništvu nima nobene možnosti, da bi obveščala varčevalce o nadzoru, in da načelo molčečnosti nadzornikov velja skoraj povsod po svetu. "Dokler sodišče ne odloči o stečaju, ne moremo o tem obveščati javnosti," je dejal in kot primer navedel zaplet s HKS Soča. Tudi za ta HKS je Banka Slovenije predlagala stečaj, vendar ga okrožno sodišče zavrnilo, višje sodišče pa je odločanje o tem ponovno vrnilo v obravnavo okrožnemu sodišču.
Le kdo pa bi lahko zaščitil varčevalce?! Edino v SHP-ju bi potlej, ko so že vedeli, da je stečaj neizbežen, lahko posvarili varčevalce pred sklepanjem novih pogodb o vezavah denarja, menijo v Banki Slovenije in poudarjajo, da je to stvar korektnosti in poslovne morale. Ustanovitelji bi lahko tudi sami predlagali likvidacijo, dejansko pa bi jo morali že pred leti, saj je SHP poslovala z izgubo od 1995. leta dalje in imela vseskozi slabe plasmaje denarja.
Jih je zavedlo ime?
Mnoge varčevalce, ki jim zdaj očitajo neprevidnost pri vlaganju
denarja v propadlo denarno ustanovo, je zavedla predvsem beseda "slovenska hranilnica", saj so bili prepričani, dajo država ne le nadzoruje, ampak tudi jamči za njihove prihranke. Kar zadeva ime, v Banki Slovenije poudarjajo, da se je hranilno kreditna služba SHP pravilno registrirala 1991. leta po tedanjem zakonu o hranilno kreditnih službah, torej še pred sprejetjem zakona o bankah in hranilnicah in tudi pred uveljavitvijo novega zakona o bančništvu, ki prepoveduje uporabo imena banka oz. hranilnica ter izpeljank iz teh besed, če denarna ustanova ne izpolnjuje pogojev za opravljanje bančnih storitev. Ker zakoni ne morejo veljati za nazaj, Banka Slovenija po zagotovilu Sama Nučiča ni imela nobene zakonske osnove, da bi od SHP-ja zahtevala spremembo imena.
V Banki Slovenije so napovedali, da bodo tudi v primeru kranjske "hranilnice" podobno kot ob stečaju Komercialne banke Triglav in Hipotekarne banke Brežice zoper odgovorne v SHP-ju, to sta po njihovem mnenju ravnatelj ter v.d. direktorja, podali na tožilstvo kazensko ovadbo za povzročitev stečaja oz. za nevestno gospodarjenje. V ovadbo bodo vključili vsa dejanja, ki so v nasprotju z bančnimi pravili, med drugim tudi predčasno prekinjene pogodbe o vezavi denarja.
Ob sprejetju zakona o bančništvu pred tremi leti je bilo v Slo-
veniji okrog šestdeset hranilno kreditnih služb, njihovo število pa se bo v prehodnem obdobju, ko se morajo prilagoditi zahtevam zakona o bančništvu, nekoliko zmanjšalo. Dvajset HKS-ov se je že pripojilo k Zvezi HKS Slovenije, sedemindvajset jih je v postopku pripojitve, nekaj jih je preneslo posle na banke, pet ali šest HKS-ov pa bo izpolnilo zakonske zahteve in pridobilo licenco Banko Slovenije. Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj sodi med večje HKS, ob koncu lanskega leta je bil na desetem mestu v Sloveniji, odtlej je obseg poslovanja skrčila z dveh milijard tolarjev na 1,4 milijarde. Od februarja dalje ni dajala novih posojil, ampak se je osredotočila na izterjavo, varčevalne pogodbe pa je sklepala še naprej.
"Vseh HKS-ov ni možno metati v isti koš, večina se vendarle trudi, da bi izpolnila zakonske obveznosti," je na novinarski konferenci svaril Samo Nučič. Če bo Banka Slovenije ugotovila, da so v teh prizadevanjih neuspešne, bo enako kot v primeru kranjske SHP ukrepala v skladu z zakonom. To pomeni, da lahko pride še do kakšnega stečaja, saj Banka Slovenije nobene banke ali hranilnice ne more prisiliti, da bi v svojo izgubo ali škodo prevzela obveznosti neke druge pravne osebe.      Cveto Zaplotnik
www.gorenjskaonline.com
Pregled borznega dogajanja
V minulih dneh so svet vnovič obšle neprijetne novice o goljufijah pri prikazovanju doseženih rezultatov podjetij. Po propadu ameriškega energetskega velikana Enron, so se sedaj razkrile nepravilnosti knjigovodskih knjižb v drugem največjem operaterju telefonije WorldComu, kjer je bilo napačno, seveda v prid podjetja, prikazanih kar 3,4 milijarde dolarjev. Prav tako prihajajo na dan nepravilnosti poslovanja podjetja Xerox, znanega proizvajalca kopirnih strojev.
Vsako tovrstno odkritje seveda zelo negativno vpliva na dogodke na trgu kapitala, saj povzroča preplah in zaupanje investitorjev
v vrednostne papirje močno pada. In kako bodi zadnji škandali vplivali na trg kapitala v Sloveniji? Možnosti sta dve. Pod vplivom dogodkov v tujini lahko tudi slovenski vlagatelji izgubijo zaupanje in zmanjšajo svoja v vrednostne papirje naložena sredstva. To bi pomenilo večjo ponudbo vrednostnih papirjev kot povpraševanje, kar bi povzročilo znižanje cen vrednostnih papirjev.
Druga, pozitivnejša možnost pa je gibanje tečajev v pozitivno smer zaradi pritoka tujega kapitala v Slovenijo, kar izvira iz povečanega povpraševanja tujcev po delnicah slovenskih podjetij. Z velikim padanjem tečajev na več-
ini tujih borz v zadnjem tednu se iz le-teh hkrati umika tudi veliko kapitala, katerega lastniki iščejo nove možnosti zaslužkov. V takšnih primerih mnogokrat stopijo v ospredje manjši in manj poznani trgi, med katere prav gotovo spada tudi slovenski. Takšen razvoj dogodkov bi bil za naše razmere dobrodošel, saj imajo investicije tujcev na celotno narodno gospodarstvo mnoge pozitivne vplive.
Zaenkrat je naš trg po zadnjih dogodkih, ki so zamajali svetovne borze, ostal precej stabilen. Kaže se le zmanjšan obseg ustvarjenega prometa, kar pa je posledica poletnih dopustov. Nina Pulko Ilirika BPH, d.d.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
Beethovnova 11
T502 Ljubljana
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET
Tržaška 16
1000 Ljubljana
SPREMEMBA SISTEMA RAČUNOV PRORAČUNSKIH UPORABNIKOV IN JAVNOFINANČNIH PRIHODKOV DNE 30.06.2002
Po določilih Zakona o plačilnem prometu (Uradni list, RS, št. 30/02) je Agencija Republike Slovenije za plačilni promet dne 30.06.2002 prenehala opravljati storitve vodenja žiro računov in opravljanja plačilnega prometa. Zaradi tega so bili ukinjeni tudi vsi žiro računi proračunskih uporabnikov in javno-finančnih prihodkov.
S 1. 7. 2002 seje v Republiki Sloveniji vzpostavil enotni zakladniški sistem, v katerem so bili, skladno z določili istega zakona, računi neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov ter računi javnofi-nančnih prihodkov odprti kot podračuni pripadajočega enotnega zakladniškega računa države oziroma posamezne občine. Podračuni proračunskih uporabnikov, kijih vodi Uprava Republike Slovenije za javna plačila, imajo s statusnopravnega, obligacijskega, davčnega, računovodskega vidika in vidika predpisov o izvršbi in zavarovanju enak status kot transakcijski računi.
Seznam starih številk računov in novih številk podračunov proračunskih uporabnikov in javnofinančnih prihodkov je objavljen na spletnih straneh ministrstva za finance in Agencije Rcpublilce Slovenije za plačilni promet.
http://www.sigov.si/mf/slov/vezs/projekt.htm
http://www.sdk.si/html/body_srpu.html Ministrstvo za finance
Agencija Republike Slovenije za plačilni promet
Ugodno financiranje nakupa vozil, opreme in nepremičnin.
BKS-leasing d. o. o.
^kJ Informacije:
01/3000 920
www. bks-leasing.si
Največje podjetje prešitih izdelkov
Škofjeloška Odeja, d.d., je s svojimi proizvodi že sedem desetletij prisotna na slovenskem trgu in je največje slovensko podjetje za prešite izdelke.
Škofja Loka - Lanska novost delniške družbe Odeja je program °dej medico lux, to je program nadvložkov, prešitih odej in zglav-nikov izdelanih iz najsodobnejših tkanin in kakovostnih polnil. Novost je nadgradnja medico programa in je namenjena tudi astmatikom in alergikom.
Zanje je še posebej pomembno, da polnila ne povzročajo zdravstvenih težav in da so izdelki pralni- Znani so tudi njeni bio volneni Program, bio bombažni program, otroški program odejca in biodej-ca ter program lahko noč. Podjetje Odeja proizvaja prešite odeje, nadvložke, zglavnike, vreče za vzmetnice, posteljna pregrinjala, Posteljnino, spalne vreče in šport-
ne torbe. Proizvodi so izdelani iz najkakovostnejših tkanin in polnjeni z volnenini, bombažnimi ali polvesterskimi vlakni. Dobrih 40 odstotkov proizvodnje je namenjene domačemu trgu, ostalo izvozijo, največ v Skandinavijo in na trge bivše Jugoslavije. Podjetje s 175 zaposlenimi letno izdela več kot pol milijona proizvodov, med njimi največ vreč za vzmetnice,
Druga izdaja PIRŠ
Ljubljana - Minuli teden je Slovenska knjiga, d.o.o., izdala drugo letošnjo izdajo poslovnega informatorja PIRŠ, ki izhaja že enajst let. Zadnja leta sta bili največjih sprememb deležni elektronski različici - PIRŠ na cederomu in PIRŠ na internetu, tokrat pa so spremembe najbolj opazne v knjigi.
Prednosti elektronskih različic poslovnega informatorja sta lažja uporaba in hitrejše iskanje podatkov, kljub temu veliko uporabnikov še vedno prisega na knjižno izdajo, ki je priročen poslovni imenik za iskanje telefonske številke. Tokratna izdaja PIRŠ prinaša spremembe v organizaciji in vsebini imenika in omogoča predstavitev podatkov za posamezno geografsko enoto na enem mestu. Podatki so razvrščeni po upravnih enotah in po abecedi. Brezplačno objavljeni podatki vsebujejo naziv
subjekta, njegovo lokacijo in najpomembnejšo telefonsko številko, v nekaterih primerih so dodani tudi logotipi, oglasna sporočila, dodatne telefonske številke ter grafični elementi. Pomembnejša novost je predstavitev upravnih enot. PIRŠ naj bi omogočil boljše poslovne rezultate z lažjim iskanjem poslovnih partnerjev in s predstavitvijo podjetja drugim. V knjigi PIRŠ je 89.000 naslovov, podatke poslovnih subjektov pa sproti preverjajo in dopolnjujejo.
R. Š.
V Jaršah novi domžalski Trzin
Do konca leta bo v Jaršah komunalno opremljena nova industrijska cona občine Domžale.
Domžale - Z reorganizacijo lokalne samouprave je občina Domžale izgubila obrtno industrijsko cono v Trzinu. S tem pa je občina ostala tudi brez možnosti za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva ter za pomoč pri zagotavljanju primernih lokacij za gradnjo proizvodnih, storitvenih in poslovnih objektov na območju občine. Interesentov, ki so iskali primerne lokacije za svoje dejavnosti, pa je bilo zato vedno več.
Zato so v občini pred tremi leti Začeli postopke za ureditev nove ■ndustrijsko obrtne cone in občinski svet je pred dvema letoma sprejel zazidalni načrt Zgornje •Jarše. Hkrati so pridobili tudi projekt in ga sklenili minuli mesec z gradbenim dovoljenjem.
87 komunalno opremljenih parcel, ki jih bo moč tudi združevati glede na dejavnost. Cena za parcele bo predvidoma med 95 in 99 euri za kvadratni meter. Nova cona pa bo zaradi bližine ceste, železnice in avtoceste imela tudi zelo primerno prometno povezavo.
Parcele so lastniki (banka, občina in Induplati) opredelili po 500 kvadratnih metrov. Za takšno velikost je tudi največ od okrog 50 interesentov, so pa tudi takšni, ki se zanimajo za 6.000 pa tja do 25.000 kvadratnih metrov velike parcele.
V občini si od nove industrijsko obrtne cone obetajo povečanje števila zaposlenih, poudarjajo pa tudi, da v Jaršah ne bo dobila
Komunalno urejanje nove indus-•"■jsko-obrtne cone seje že začelo n dela za ureditev cest, pločni-*°v, priključkov za plin, elektriko, kanalizacijo, za telekomu-
'Kacijske vode in priključke ter , ^elski sistem bodo končana do U°ca leta. Takrat pa bodo parce-^ na blizu 62 tisoč kvadratnih
etnh tudi lahko predane bodo-
■m lastnikom. Skupaj bo na voljo
sledijo vzglavniki, odeje, nad-vložki, otroški program, 4 odstotke proizvodnje predstavljajo pregrinjala, 7 odstotkov pa prešitje, posteljnina in drobni program. Letni prihodki znašajo 6.740.000 evrov, kar pomeni, da so rezultati poslovanja ugodni za tekstilno industrijo.
V Odeji pravijo, da je njihova prednost na svetovnem tržišču predvsem kakovost enakovrednosti vseh ravni proizvodnje in trženja - od načrtovanja do prodaje proizvodnje, ki so rezultat vrhunskega znanja. Konkurenčnost jim na trgih omogočajo tudi zmernost stroškov, varčnost, prilagodljivost in hitrost. Po obsegu proizvodnje in ustvarjenih prihodkih je škofjeloška Odeja največje specializirano podjetje za proizvodnjo prešitih izdelkov v Sloveniji. Proizvod-
prostora trgovinska dejavnost, marveč dejavnost za tako imenovano dodajanje dodane vrednosti in visoko stopnjo zaposlenosti. Onemogočili bodo tudi preprodaje in morebitne špekulacije, saj bodo kupci, ki svoje dejavnosti ne bodo začeli v dveh letih, morali zemljišče ponuditi lastniku.
Andrej Zabu-
ni prostori so opremljeni z najsodobnejšimi stroji svetovnih proizvajalcev. Pred osmimi leti so končali lastninjenje, za kakovost izdelkov skrbijo s standardi ISO 9001, pred štirimi leti pa so prejeli certifikat kakovosti. Precejšnje
težave jim je povzročila izguba jugoslovanskega trga, zaradi česar so se usmerili tudi na nove evropske trge. V Odeji se redno udeležujejo pomembnejših mednarod-nin sejmov, zadnja leta so zmanjšali grosistično prodajo in poskrbeli za lastno maloprodajno mrežo.
Podjetje ima že sedemdesetletno tradicijo na področju proizvodnje prešitih izdelkov v Sloveniji, razvilo pa se je iz obrtne delavnice. Njeni začetki segajo v leto 1927, ko je škofjeloški podjetnik Rado Thaler v svoji delavnici ročno izdeloval prešite odeje, pozneje je poskrbel za strojno izdelovanje
vatiranih prešitih odej, njegovo podjetje pa je delovalo do konca druge svetovne vojne. Leta 1947 so registrirali Okrajno proizvodno podjetje Odeja Skorja Loka. V petdesetih letih je bilo v podjetju zaposlenih 23 delavcev, letno pa so izdelali okoli 21.000 prešitih odej. Leta 1963 se je škofjeloškemu podjetju pridružilo še podjetje Odeja iz Ljubljane. V sedemdesetih letih so proizvodni program razširili s proizvodnjo nadvložkov, proizvodnja se je zelo povečala in leta 1973 so jo preselili v novo tovarno.
Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič, arhiv Odeje
Doslednejše plačevanje prispevkov
Kranj - V obveznem zdravstvenem zavarovanju je prišlo do novosti, s katerimi naj bi spodbudili doslednejše plačevanje prispevkov zdravstvenega zavarovanja. Sprejete so bile v noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po novem bo samostojnim zavezancem ob nerednem plačevanju plačano le nujno zdravljenje, vse ostalo bodo morali plačati kot samoplačniki.
Spremembe so posledica velikega nereda na tem področju, saj neplačani prispevki že presegajo osem milijard tolarjev, velik del dolga pa gre pripisati samostojnim zavezancem; samostojnim podjetnikom, kmetom, samostojnim kulturnim delavcem,... Če bodo v zdravstveni ustanovi ob pregledu kartice ugotovili, da zavarovanje ni plačano, bo zavarovanec moral sam plačati zdravniški pregled, zdravljenje in zdravila. Zavod za zdravstveno varstvo jim bo stroške povrnil šele tedaj, ko bo ugotovil, da so neplačani prispevki poravnani. To velja tudi pri nadomestilu stroškov za bolniški stalež, potne stroške in pogrebnine, sa-moplačništvo pa bo v primeru neplačanih premij veljalo tudi za družinske člane.  R. Š.
Slovensko-bavarsko zbornično srečanje
Ljubljana - V nedeljo je bilo v prostorih Obrtne zbornice Slovenija (OZS) srečanje predsednikov slovenske in bavarske obrtne zbornice. Novoizvoljeni predsednik Obrtne zbornice Slovenija Miroslav Klun in predsednik upravnega odbora OZS Štefan Pavli-njek sta se sestala s predsednikom Obrtne zbornice za Munchen in Zgornjo Bavarsko Heinrichom Traublingerjem.
Omenjeni obrtni zbornici dobro sodelujeta že več kot dve desetletji, saj je slovenska obrt v okviru programa SEQUA že v začetku devetdesetih let dobila več milijonov nemških mark pomoči. Poleg tega je bavarska zbornica vplivala tudi na razvoj slovenske obrti in na njeno prisotnost v Evropi. Na srečanju so omenili bavarsko pomoč pri institucionalnem in strokovnem razvoju slovenske zbornice, pri nastajanju osnov obrtne zakonodaje, pri vnovičnem uvajanju vajenskega poklicnega izobraževanja in mojstrskih izpitov, njena
strokovna pomoč je bila dobrodošla tudi pri sejemskih predstavitvah slovenske obrti v Nemčiji, pred leti pa je naši zbornici pomagala tudi pri opremljanju zborničnega sistema s sodobno računalniško tehnologijo. Na nedeljskem srečanju so govorili tudi o krepitvi dosedanjega sodelovanja in o novih možnostih. Bavarska obrtna zbornica bo z izkušnjami, ki jih ima s članstvom v Evropski uniji, slovenski lahko v veliko pomoč tudi pri vstopanju Slovenije in slovenske obrti na evropski trg.
R. S.
EiZ C#ELO LE
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si
Torek, 2. julija 2002
Gozdove bodo lahko kupovali tudi tujci
S predvidenimi spremembami zakona o gozdovih naj bi gozdove ob pogoju vzajemnosti lahko kupovali tudi tuji državljani. Gozdarji, ki opravljajo javno gozdarsko službo, se ne
bodo smeli ukvarjati s posekom in spravilom lesa. Javni zavod Kozorog Kamnik naj bi pripojili k Zavodu za gozdove Slovenije.
Kranj - Zakon o gozdovih, ki z nekaterimi popravki velja od 1993. leta dalje, bo verjetno še letos doživel precejšnje spremembe. Vlada je na seji ob koncu maja že določila predlog zakonskih sprememb in dopolnitev in predlagala državnemu zboru, da jih sprejme po hitrem postopku.
S spremembami naj bi zakon uskladili z Evropskim sporazumom o pridružitvi, z odločbo ustavnega sodišča o sodelovanju delavcev zavoda pri njegovem upravljanju ter s predpisi o varstvu osebnih podatkov, urejanju prostora, ohranjanju narave in storitvah v gozdarstvu. Poleg tega naj bi s spremembami zakona uskladili sofinanciranje gozdarskih ukrepov s predpisi Evropske unije in s tem omogočili pridobivanje denarja za gozdarstvo iz strukturnih skladov unije, zagotovili trdnejšo pravno podlago lovsko gojitvenim načrtom, uredili položaj upravljavcev gojitvenih lovišč in povečali učinkovitost izrečenih kazni za storjene prekrške v gozdovih.
Sedanji zakon o gozdovih določa, da tujci na gozdovih ne morejo pridobiti lastninske pravice, razen z dedovanjem ob pogoju vzajemnosti. To je v nasprotju z Evropskim pridružitvenim sporazumom, ki določa, da imajo hčerinske družbe in podružnice družb Evropske unije tudi pravico pridobivati in prodajati nepremičnine in da imajo glede gozdov enake pravice kot slovenski državljani in družbe, če te pravice potrebujejo za opravljanje gospodarske dejavnosti. Poleg tega se je slovenska vlada zavezala, da bo državljanom iz držav Evropske unije zagotovila ob izpolnjenem pogoju vzajemnosti in brez razlikovanja pravico do nakupa nepremičnin.
Denar tudi iz evropskih skladov
Poročila o stanju kmetijstva in gozdarstva, ki jih vsako leto pripravlja kmetijsko ministrstvo, kažejo tudi na slabosti v zasebnih gozdovih, kjer letni posek že več let približno za trideset odstotkov zaostaja za možnim. Za to je več razlogov, med drugim tudi razdrobljenost zasebne gozdne posesti, pomanjkljiva tehnična opremljenost lastnikov gozdov, nezadostna odprtost gozdov z gozdnimi cestami in vlakami ter za lastnike nespodbudna cena
lesa. Sedanji zakon o gozdovih onemogoča državi, da bi sofinancirala nekatere ukrepe v gozdarstvu, za katere Evropska unija že pred polnopravnim članstvom, še posebej pa potem, zagotavlja denarne podpore, če ustrezen delež prispeva tudi pridružena članica. Med takšne ukrepe sodijo predvsem podpore za začetek dejavnosti združenj lastnikov gozdov in za naložbe v pridobivanje in trženje gozdnih proizvodov.
Omejitve za
gozdarje iz javne službe
S spremembami zakona o gozdovih naj bi tudi pravno formalno uredili sodelovanje delavcev pri upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije. Po sedanjem zakonu delavci nimajo svojih predstavnikov v svetu zavoda, vlada pa je na podlagi odločbe ustavnega sodišča le dopolnila le sklep o organizaciji in začetku dela zavoda in določila, da sta v svetu tudi dva predstavnika delavcev. Po sedanjem zakonu se delavci zavoda, ki opravljajo javno gozdarsko službo, lahko za svoj račun ukvarjajo
gozdnih parcel in podatke o njih službi za vodenje zemljiškega katastra, ne določa pa, kako naj te podatke, ki so osebni podatki, pridobi. Z dopolnitvijo zakona naj bi zavodu omogočili, da bo iz zbirke zemljiškega katastra lahko pridobival in obdeloval podatke, ki jih potrebuje za izvajanje nalog.
Poenostavitev pri krčitvah za kmetijstvo
Po sedanjem zakonu o gozdovih lahko delajo v gozdovih poleg lastnikov gozdov tudi registrirani domači in tuji podjetniki, podjetja, zadruge in drugi. Ta zakonska določba ni v nasprotju s pravnim redom Evropske unije in njeno direktivo, problem pa je v tem, da pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih, določa podzakonski predpis, kar pa je v nasprotju z ustavo in ustavosodno prakso. Po novem bo merila določil zakon, minister bo lahko določil minimalne pogoje, pri tem pa bo moral upoštevati tudi dokazila o strokovni usposobljenosti za delo v gozdu iz držav, članic Evropske unije.
Kar zadeva posege v gozd in gozdni prostor, sedanji zakon enako obravnava krčitve gozda za kmetijske namene kot posege za graditev objektov. Praksa je pokazala, da je postopek za krčitve gozdov za kmetijske namene pre-
več zahteven, zato predlagajo poenostavitev. Ker je sedanji zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč preživet tudi v delu, ki ureja usklajevanje interesov o divjadi, naj bi s spremembami zakona o gozdovih bolj podrobno uredili lovsko gojitveno načrtovanje in poudarili razliko med desetletnimi in letnimi načrti. Vlada tudi predlaga, da bi gojitveni lovišči Kozorog Kamnik in Fazan Beltinci, ki sta samostojna
javna zavoda, zaradi racionalnosti poslovanja in potrebe po enotnem vodenju in upravljanju gojitvenih lovišč pripojili k Zavodu za gozdove Slovenije, ki že upravlja s štirimi gojitvenimi lovišči.
Analiza učinkovitosti kazni, ki jo je pripravila gozdarska inšpekcija, kaže, da je vpliv izrečenih kazni na zmanjšanje števila prekrškov v gozdovih dokaj majhen tudi zato, ker višino kazni določa zakon o gozdovih, pri tem pa so
zneski enaki že od 1993. leta dalje. Veliko je manjših prekrškov, za katere bi bila najučinkovitejša kazen na licu mesta. S spremembami zakona naj bi dosegli večjo učinkovitost pri preprečevanju prekrškov v gozdovih. Kazni naj bi povečali od dvakrat pa do desetkrat, uvedli nekatere nove kazni in dali pooblastilo gozdarskim inšpektorjem, da kazni za nekatere prekrške izterjajo na licu mesta.
Cveto Zaplotnik
V preddvorski občini, kamor tudi sega gojitveno lovišče Kozorog Kamnik, se ne strinjajo, da bi to lovišče prešlo pod okrilje Zavoda za gozdove Slovenije, ampak se zavzemajo za to, da bi ga preko lokalne skupnosti prevzele lovske družine.
.        n       ~  i......       -  *»■
tudi z gozdarsko dejavnostjo (sečnjo in spravilom in lesa), to pa po oceni predlagatelja zakonskih sprememb lahko ogrozi nepristransko delovanje javne službe. Po predlaganem zakonu delavci zavoda med trajanjem delovnega razmerja ne bodo smeli opravljati dejavnosti gospodarjenja z gozdovi, z izjemo rabe gozdov in trženja z lesom, lahko pa bodo to delali v lastnih gozdovih in v gozdovih ožjih sorodnikov.
Zavod za gozdove mora po sedanjem zakonu pošiljati izpiske
Napredek pri kvotah in premijah
Slovenija je pri pogajanjih z Evropsko unijo zahtevala za mleko kvoto 695 tisoč ton, Evropska komisija je predlagala 463 tisoč ton, zadnji predlog Evropske unije pa je 510 tisoč ton.
Ljubljana - Medtem koje Evropska unija odločanje o neposrednih plačilih kmetijstvu za države kandidatke zaradi nasprotovanja Nemčije, Nizozemske, Švedske in Velike Britanije odložila do jesenskega vrha v Bruslju, so se v petek nadaljevala pogajanja o kvotah in premijah, ki naj bi jih dobile posamezne države.
Vlada ukinila posebno dajatev
Kranj - Vlada je na četrtkovi seji na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ukinila posebno dajatev za uvoz prašičjega mesa, ki jo je po letu in pol ponovno uvedla februarja letos. Že takrat je Ocenjevala, da se bodo razmere zaradi sezonskih gibanj spremenile v začetku poletne sezone, ko se običajno poveča povpraševanje po prašičjem mesu, to pa spodbudi tudi povišanje cen prašičev in prašičjega mesa na domačem trgu. Odkupna cena je v začetku aprila dosegla 5,9 tolarja za odstotek mesa in na tej ravni ostala vse do junija, ko je začela naraščati nekoliko hitreje. Trenutno dosega 6,2 tolarja za odstotek mesa ali 265,50 tolarja za kilogram žive teže in še vedno precej zaostaja za stroški prireje oz. kalkulacijsko ceno. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predlagalo ukinitev posebne dajatve pri uvozu zamrznjenega prašičjega mesa, da bi v času, ko domača oskrba z. mesom ni zadostna, zagotovila mesno predelovalni industriji nakupe na tujih trgih po konkurenčnih cenah. CZ.
Slovenija je pri tem v primerjavi s predlogom, ki ga je Evropska komisija predstavila ob koncu letošnjega januarja, dosegla precejšen napredek, še vedno pa so pri večini pridelkov količine manjše od uradnega slovenskega predloga in še bolj od predloga Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Pri poljščinah je Evropska komisija kot bazno površino predlagala 94.200 hektarjev, slovenski predlog je 150.000 hektarjev, Evropska unija pa je za zdaj pripravljena pristati na 124.006 hektarjev. Pri kvoti za sladkor doslej ni bilo napredka, saj je unija podprla predlog komisije 53.000 ton, Slovenija pa zahteva 75.000 ton. Podobno je pri oljčnem olju. Slovenski predlog je 600 ton, komisija in unija pa vztrajata pri 400 tonah. In kolikšni so "premiki" pri mleku in mlečnih izdelkih? Slovenija je zahtevala za prodajo mleka mlekarnam in za neposredno prodajo na domu skupno 695.000 ton mleka, Evropska komisija je predlagala 463.333 ton, Evropska uni-
H primorje
gradbinec gip
Smo družba, ki deluje v sistemu Primorja, d.d., iz Ajdovščine, enega vodilnih gradbenih podjetij v Sloveniji in se ukvarjamo z vsemi vrstami gradbenih del. Naše geslo "DOBRO NAREJENO" uresničujemo v praksi. Zaradi povečanega obsega dela vabimo v svojo sredino
DVA GRADBENA INŽENIRJA
za dela na področju GRADBENE OPERATIVE, in sicer za delo na delovnem mestu:
A. POMOČNIK VODJE GRADBENE OPERATIVE
B. VODJA GRADBIŠČA
Iščemo:
• univerzitetnega ali dipl. inž. gradbeništva (pod A) oz. dipl. inž. gradbeništva (pod B)
• 5 -10 let delovnih izkušenj
• poznavanje dela z računalnikom
Pričakujemo:
• samoiniciativnost, ustvarjalnost in komunikativnost
• organizacijske sposobnosti
• pripravljenost za skupinsko delo
• opravljen strokovni izpit
• član IZS
Nudimo:
• zanimivo, kreativno in dinamično delo
• strokovno usposabljanje
• nagrajevanje v skladu s dosežki
Vabimo vse, ki izpolnjujete pogoje ter vidite v ponujenem razpisu izziv, da v roku 15 dni pošljete svoj življenjepis z opisom svojih pogledov na naslov: GRADBINEC GIP, d.o.o., Polica 25, 4202 Naklo (za razpis)
ja pa je številko pomaknila na 510.066 ton. Za krave dojilje si Slovenija želi kar 150.000 premij, komisija jih je predlagala 49.100, unija pa jih ponuja 58.748. Za bike in vole je slovenska stran zahtevala 95.000 premij, komisija jih je ponudila 77.900, predlog Evropske unije je 92.276 premij. Pri klavnih premijah za odrasla goveda je unija predlog komisije za 125.100 premij pomaknila na 142.399, slovenska zahteva pa je 163.000 premij. Pri teletih je Evropska unija predlog komisije 53.600 premij znižala na 36.325, kar pa je še vedno več od slovenske zahteve po 22.000 premijah. Pri drobnici je Slovenija zahtevala premije za 125.000 živali, komisija jih je predlagala za 52.355, unija pa jih je "odobrila" 84.909.
Dodatna pogajanja
za mleko, sladkor, dojilje...
Slovenski pogajalci z dosedanjim napredkom pri kvotah in premijah niso povsem zadovoljni, kar posebej velja za mleko, sladkor, krave dojilje in drobnico, kjer pričakujejo še dodatna pogajanja. Kar zadeva neposredna plačila, je Slovenija po vstopu v unijo, to je predvidoma leta 2004, pa do.kon-
Poskusi s pšenico
Kranj - Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj in Mercator -KŽK Kmetijstvo Kranj vabita pridelovalce pšenice in druge na ogled poskusa z dvajsetimi različnimi sortami pšenice, ki so primerne za pridelovanje na Gorenjskem. Ogled bo v četrtek z začetkom ob desetih dopoldne na parceli KŽK-jevega obrata Sorsko polje ob cesti Kranj - Ljubljana. Predstavniki Semenarne Ljubljana, KK Ptuj in Agrosaata bodo predstavili posamezne sorte pšenice, zastopniki Svngente pa delovanje sredstva proti poleganju Modus. CZ.
ca leta 2006 pripravljena na prehodno obdobje in s tem na nižja plačila, kot bi jih dobivali kmetje iz "starih" članic unije, vendar le pod pogoji, če bo razliko do višine evropskih podpor lahko krila iz državnega proračuna, če bo Evropska unija finančno bolj podprla programe razvoja podeželja in če bo unija pristala na višje kvote in referenčne količine.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije podpira možnost, da Slovenija razliko do višine evrop-
skih plačil krije iz proračuna, vendar zahteva, da to uredi s posebnim zakonom, saj se sicer lahko zgodi, da država ne bo uspela zagotoviti dovolj denarja za pokrivanje razlike. Doplačilo razlike je po njenem mnenju sprejemljivo je do konca leta 2006, v naslednjem finančnem obdobju, to je od leta 2007 do 2013, pa bi se'Slovenija že morala povsem izenačiti s sedanjimi članicami Evropske unije-
Cveto Zaplotnik
Nadomestila dol, plačila gor
Kranj - Nadomestila za pripravo blaga za izvoz, ki jih prejemajo slovenske mlekarne, se bodo letos in v prihodnjem letu postopno znižala na raven evropskih mlekarn, neposredna plačila kmetom pa se bodo v tem času zvišala, tako da bodo primerljiva s plačili kmetov v Evropski uniji.
Že v drugi polovici leta se bodo izvozne spodbude znižale za petino, to pa bo slovenskim mlekarnam po podatkih gospodarskega interesnega združenja Mlekarstvo Slovenije povzročilo izpad prihodka v višini 400 milijonov tolarjev. Ta denar, ki v letošnjem drugem polletju pomeni dva tolarja na liter odkupljenega mleka, naj bi država namenila za neposredna plačila pridelovalcem mleka. Vlada je za to že sprejela in objavila več uredb. V združenju
slovenske mlekarske industrije poudarjajo, da na razdeljevanje tega denarja med kmete nimajo vpliva, upajo pa, da ga bodo res prejeli tisti, ki bi ga morali. V prihodnje se bodo izvozne spodbude še znižale, mlekarnam bo to pri-; neslo izpad prihodka v višin' dveh milijard na leto, kar bo p° oceni združenja za celotno panogo, ki je bila že doslej malo dobičkonosna, pomenilo velik Šok-Temu primerno naj bi se zvišala neposredna plačila. CZ.
Tržnica kmetijskih pridelkov
Škofja Loka - Razvojna agencija Sora in Društvo za razvoj podeželja Resje vabita v soboto med 8. in 12. uro na Mestni trg v Škotji Loki na tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov. Kmetije iz škofjeloške regije bodo ponudile izdelke blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca - kruh iz krušne peči, potice, piškote, izdelke iz mleka in sadja, alkoholne pijače ter izdelke domače obrti. CZ.
Vlada spremenila sklepe
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji za 500 kmetijskih gospodarstev na novo določila višino državne pomoči za finančno ublažitev p° sledic lanske pozebe, suše in neurij s točo v kmetijstvu, za 243 upravičencev pa je določila pomoč na podlagi dopolnjenih vlog. 743 osko dovancem bo izplačala 538,8 milijona tolarjev, skupno pa je za °dPr? vo posledic doslej zagotovila približno 2,4 milijarde tolarjev. Vladaj že sprejete sklepe spremenila zaradi določb novega navodila za vSC no in obliko vloge za dodelitev sredstev državne pomoči nosilce kmetijskega gospodarstva, za določitev geografsko zaokroženih 00" močij glede sposobnosti zadrževanja vode in primanjkljaja padavin za izračun povprečne stopnje poškodovanosti kmetijskih rastlin. L.
I°[eMyulija 2002
TURIZEM / ursa.peternel@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 19. STRAN
Kolesarjenje po deželi in mestu Salzburg
Po hribčkih in dolinicah,
gonila je kolo...
Kolesarjenje po deželi Pizgauer Saalachtal v sosednji Avstriji zahteva kar nekaj kondicije, vendar ob pogledu na čudovito pokrajino
sem na pomanjkanje le-te in na razbolelo zadnjo plat kar pozabila.
Deželni turistični urad SalzburgerLand, turistični urad mesta Salzburg in Avstrijska nacionalna turistična organizacija sta Priredili tridnevno študijsko potovanje na temo Kolesarjenje po deželi in mestu Salzburg. Novinarjem so sestavili prav zanimiv Program, kjer ni bilo časa za lenarjenje, pa niti za razmišljanje o utrujenosti.
Alm, kjer smo še isti večer dobili vsak svoje gorsko kolo.
Po hribu navzgor, in še navzgor in malo dol in ...
Jutro je bilo težko pričakovano. Bili smo radovedni, kako težka bo tura, malce pa tudi, kakšen bo naš kolesarski vodič. Oboje nas je presenetilo: starejši gospod s precej kondicije in ploho razumevanja za pisano druščino kolesarjev; pri turi pa se je manjkalo le še stez, pa bi bili že pravi "ma-utin bikerji".
Po nekaj urah vožnje, saj sedaj ko imamo Karavanški predor, kar "pademo na avstrijsko stran", je sledilo kosilo v neki pristni gos-tilnici v Salzburgu, kjer sem bila najbolj navdušena nad sladico: jabolčnim zavitkom in kepico va-nilijevega sladoleda.
Sledil je ogled Salzburga z slovenskim vodičem in vožnja po reki Salzach s panoramsko ladjo Amadeus. Salzburg je letos Uvedel zanimivo novost, tako
imenovano Salzburg Plus (all-inclusive) kartico, kar je izredna "pogruntavščina"/ Izgleda kot kaka kreditna kartica. Zanjo plačaš neko določeno vsoto, pač glede na čas, ki ga želiš v mestu preživeti in v to vsoto so všeti vsi ogledi muzejev, prosta vožnja po mestu, kosilo ali večerja, kak koncert, lahko celo nastanitev.
Mozartovo mesto smo zapustili okoli pete popoldne, ter se odpeljali v kako uro oddaljeno Maria
^zartovo mesto, Salzburg
Gorska svetova v Realni podobi
Bohinj - Gorska svetova v zrcal-n» podobi - Kako sta se našla Ramsau in Bohinj, je naslov fil-mj»> ki je svojo premiero doživel v Domu Joža Ažmana, v Bohi-uJu.Film si je prišlo ogledat pre-CeJ ljudi, trenutno pa se vrti po rj»zličnih nemških televizijskih Postajah in pomeni promocijo B°hinja kot takega. . p>lm je režiral Ulrich Frantz in -g nastal s sodelovanjem Občine °°hinj, Lokalne turistične organizacije Bohinj, lokalne turistične organizacije Ramsau in Bavarske rv- Ideja za film je nastala, ko je Prišlo do pobratenja med planinci °*iroma občinama Bohinj in Kamsau.
Film prikazuje partnerstvo dveh ~ežel, lepote nacionalnga parka, "ohinj, planine, planšarje, izdelo-yanJe sira, žganjekuho in podo-no. Gre skratka za promocijski llrn, ki je dolg 47 minut in sin-•"oniziran v slovenskem jeziku. e^ser in ekipa so večinoma sne-Soa'i v Bohinju. Za nastanek filma Potrebovali leto, leto in pol; film, pa se že vrti na različ-.'n nemških postajah in kot kaže j kil med ljudmi, zaenkrat, zelo a°oro sprejet. A.B.
Z gorskimi kolesi smo se podali v okoliške hribe in griče, ter najbolj vztrajni so gonili celo na Jufen, ki je na 1150 metrih nadmorske višine. Kolesarili smo kakih sedem ur, s krajšimi in daljšimi postanki in si ogledovali pokrajino. Zaradi njene posebnosti in lepote smo kar pozabili na utrujenost.
Dežela Salzburg je izredno lepa. Za kolesarje je poskrbljeno prav posebej. Kolesarskih tur je veliko. V Pizgauer Saalachtal kar okoli trideset (več na www.aus-tria-tourism.at). Povsod se da kupiti kak zemljevid, pa tudi brez njega se znajdeš, ker so kolesarske poti izredno lepo označene.
Še uro in pol pešpoti
Popoldne smo se s kolesi odpeljali v več kot deset kilometrov
Panoramska ladijica Amadeus
oddaljen Maishofen. Pot je bila bolj po ravnem in nam glede na prevožene kilometre sploh ni predstavljala večje težave. V Ma-ishofnu smo imeli dobro uro časa, da se namestimo, pojemo, nakar smo se peš odpravili na planino Kammereggalm. Tam smo se poklonili soncu - vsakoletni običaj v času, ko prihaja poletje. Ko
se stemni prebivalci prižgejo kresove, obžarjeni vrhovi bližnjih hribov in gora tvorijo žarečo verigo in ker je letos Mednarodno leto gora, je vse skupaj imelo še toliko večji pomen. Pogled na sprevode ljudi z baklami in obžarjene vrhove je bil prav veličasten.
Tri dni je hitro minilo
Zadnji dan smo se sicer popoldne vračali domov, še prej pa nas je čakalo kolesarjenje okoli jezera Zeller See, od koder se zelo lepo vidi Kaprun. Ker je bilo vreme sončno in precej vroče, je bilo na jezeru veliko kopalcev. Iz Maishofna do jezera je kake štiri kilometre, potem pa še okoli petnajst okoli jezera. Kolesa smo že popolnoma obvladali in začeli v vožnji uživati. Kar na enkrat je bilo vse skupaj že prava malenkost.
Za tri dni smo pozabili na ves ostali svet, se posvetili kratkim aktivnim počitnicam, kolesarjenju po prekrasni deželi Salzburg in spoznali košček Avstrije z malce drugačnega zornega kota: skozi oči gorskega kolesarja, z nadmorske višine vsaj 800 metrov. Alenka Brun
www.gorenjskaonline.com
Jjerme
JopolšU
Počitnice
so dnevi, ki vas obogatijo in napolnijo z energijo!
Privoščite si
pomladno prebujenje v Termah Topolšica
5 DNI ALI VEČ ŽE OD:
6.700 SIT na dan!
UPOKOJENCI IMAJO 10% POPUSTA POSEBNI POPUSTI TUDI ZA OTROKE
CENA VSEBUJE
- pol penzione v 1/2 sobi
- prost vstop v zunanje notranji bazenski kompleks
- posvet pri zdravniku
- eno zdraviliško storitev
- vsak dan gimnastiko v bazenu in telovadnici Ira/en nedelje)
- borjat kulturni in športni animacijski program...
Rezervacije: (03) 896 31 02, Recepcija: (03) 896 31 00, Fax.: (03) 896 34 00
Terme Topolšica, Topolšica 77, 3326 Topolšica E mail: info@t-4opolsica.si, www.Mopolsica.si
|PIAVA lAGUNAl
NAJBOLJ PRILJUBLJEN KRAJ ZA ODDIH IN POČITNICE SLOVENCEV
V HOTELIH DELFIN (bazen, pivnica, kavarna, šport, 2 klimatizirani samopostrežni restavraciji) in GALEB (bazen, restavracija, taverna, TV soba, športni centri, žičnica za smučanje na vodi) so cene polpenziona od 22. 6.2002 do 19. 7. 2002 že od 29.- EUR na osobo na dan.
Dobrodošli v avtokampih ZELENA LAGUNA, BIJELA UVALA in NATURIST
CENTRU ULIKA. V vseh so obnovljene sanitarije, plaže, ki so dobile zaradi urejenosti Evropske plave zastave, pristanišča, športni centri, ma-rketi, in še marsikaj drugega. Prostor za 2 osebi do 5.7. že od 15,10 EUR.
Posebej je potrebno omeniti novo obnovljeno apartmajsko naselje LAGUNA BELLEVUE, z novima bazenom in grill-pizzerijo. Dnevni najem apartmaja od 22. 6. do 19. 7. 2002 že od 69.- EUR Dnevni najem apartmaja v naselju ASTRA od 22. 6. do 19. 7. 2002 že od 74.- EUR
POPUSTI ZA OTROKE DO 50 % V HOTELIH IN KAMPIH l
Informacije pri agenciji Vašega zaupanja ali pa pri
PlAVA IAGUNA POREČ
Tel. 00 385 52 410 136, 410 101 Fax: 00385 52 451 044 Internet: www.plavalaguna.hr E-mail: mail@plavalaguna.hr
Poiščite nas tudi na teletekst strani 296 TV Slovenija!
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
KAŽIPOT / info@g-glas.si
Torek, 2. julija 2002
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Trst 17.7.; Madžarske toplice od 17.8. do 20.8. 2002; Lenti 6.7; Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; nočni Gardaland - Aqaland 22.7; Prevoz: možnost plačila na čeke.
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p.
Trst 11.7; kopanje v Izoli 15.7. Cena 2.200 SIT; Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
AW0 ŠOLA
A, B, C, E, H
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501.
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
§g PLAVALNI KLUB RADOVLJICA Kopališka 9 4240 Radovljica
Kopališče Radovljica je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 19. ure. Od ponedeljka do petka je od 21. do 22. ure večerno rekreacijsko plavanje. Plavalni klub Radovljica med poletnimi počitnicami v dopoldanskem in popoldanskem času organizira začetne in nadaljevalne plavalne tečaje za otroke od 4. leta starosti dalje. Prvi tečaj se bo začel v ponedeljek, 24. 6. 2002. Informacije in prijave na blagajni kopališča po tel. 04/53 15 770.
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve r>
Veselica na Trsteniku
Trstenik - Prostovoljno gasilsko društvo Trstenik bo v soboto, 6. julija, ob 20. uri ob zadružnem domu na Trsteniku pripravilo veliko vrtno veselico z bogatim sreče-lovom in kegljanjem za srnjaka. Igral bo ansambel Storžič. Čisti izkupiček bodo gasilci namenili za nabavo orodja in opreme.
Julijski semenj
Kranj - V soboto, 6. julija bo na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure, potekal Julijski semenj. Na semnju se bodo predstavili različni razstavljavci domače in umetne obrti, s petsro ponudbo izdelkov.
Prireditve na Bledu
Bled - V Športni dvorani na Bledu bo od 2. do 10. julija potekal 23. Šahovski festival Bled 2002. V hotelu kompas bo ob 19. uri prireditev z naslovom Citre z gala večerjo. V četrtek, 4. julija, ob 14. uri, na prireditvenem prostoru Rib-no TD Bled prireja piknik z bogatim zabavnim programom. V Festivalni dvorani bo ob 20.30 uri otvoritveni koncert 7. mednarodnega glasbenega festivala Bled 2002. V petek, 7. julija, bo v Festivalni dvorani ob 11. uri otvoritev skladateljske delavnice ob 20.30 uri pa bo sledil koncert. Od 5. do 7. julija bo na blejski promenadi potekalo Srečanje v moji deželi 2002. To je prireditev slovenske izseljeniške matice, ki bo potekala s kulturnim in zabavnim programom.
Marjetin sejem
Bohinjska Bela - Pred Kulturnim domom na Bohinjski Beli bo v soboto, 20. in v nedeljo, 21. julija, potekal Marjetin sejem. V soboto bo ob 19.30 uri otvoritev razstave ročnih del in kulturni program - zabavni večer z vaškimi godci. Ob 21. uri pa si lahko ogledate igro na prostem Kje je meja, igrajo KUD Rudi Jedretič - Ribno. V nedeljo bo ob 8.30 uri sv. maša: ob 9.30 uri razstava ročnih del in ob 18. uri bo sejem, kjer bodo nastopili otroci OŠ Bohinjska Bela, pevski zbor Gorjanski fantje, zanimivosti Boh. Bela - Janez Zupan, zabavne igre in zabava z ansamblom Bonbon. Med 10. in 17. uro pa si lahko še v ponedeljek ogledate razstavo ročnih del.
Poletje v Kranju
Kranj - V Kranju se bodo prireditve po Tednu mladih nadaljevale v sklopu festivala Poletje v Kranju, in sicer danes, v torek, 2. julija, ob 17. uri. V četrtek, 4. julija, bo ob 18. uri, v gradu Khislstein za najmlajše poskrbela Romana Krajnčan. Ob 21. uri bo na Glavnem trgu plesna predstava - MSG - Monospolno gledališče. Potepuh je prizorišče potopisnega predavanja, ki bo ob 21. uri. V petek, 5. julija, ob 21. uri bo v gradu Khislstein pop ročk koncert.
Ob 21. uri bo na Maistrovem trgu nastopilo Družinsko gledališče Kolenc - ulično gledališče.
Otroške poletne delavnice
Jesenice - Občinska knjižnica Jesenice vas vabi na otroške poletne delavnice, in sicer: do 5. julija -Kako dela novinar; od 8. do 12. julija - Spoznajmo domači kraj; od 15. do 19. julija - Barvanje kamnov; od 22. do 26. julija - Oblikovanje nakita; od 29. julija do 2. avgusta - Izdelava motivov na prtih -vezenje in od 5. do 9. avgusta - Izdelava cvetlic iz papirja in blaga. Delavnice bodo potekale od 10. do 12. ure. Vsaka se bo zaključila s kvizom Lepo je biti bralec. Prijavite se po tel.: 58-34-201.
Poletje na igrišču
Kranj - Center mladih iz Kranja letos že drugič organizira projekt Poletje na igrišču. Projekt je namenjen osnovnošolski mladini, poteka pa med poletnimi počitnicami trikrat tedensko. Dogaja se na igrišču osnovnih šol Matija Čop (torek 9. -13.) in France Prešeren (četrtek 9. - 13.) ter pokritem olimpijskem bazenu (sreda 9.-11.). Brezplačni program obsega športne in družabne igre, ustvarjalne delavnice ter plavanje in vaterpolo. Več informacij lahko dobite na spletni strani: poletje.center-mladih.com, ali pa pokličete po tel.: 23-60-631.
100 let PGD Ribno
Ribno - PGD Ribno vas ob svoji 100-letnici delovanja vabi na prireditve, in sicer v petek, 5. julija, ob 19. uri bo slavnostna seja; ob 20. uri po zaključku seje pa veselica z Veselimi Štajerkami. V soboto, 6. julija, ob 17. uri bo športno rekreativni program in zabavne igre; ob 19. uri zabavni program s srečelo-vom in ob 20.30 uri večer z gosti Smučarskega kluba Bled in sodelavci. Igral bo ansambel Štajerskih 7. V nedeljo, 7. julija, bo ob 14.45 uri odkritje in blagoslov slike sv. Florjana; ob 15.30 uri parada gasilskih enot; ob 16. uri svečanost ob 100-letnici in ob 17. uri veselica z bogalim srečelovom. Za zabavo bo skrbel ansambel Mira Klinca.
Aljažev večer
Medvode - V Knjižnici Šiška v Medvodah bo jutri, v sredo, 3. julija, ob 19.30 uri bo v okviru občinskega praznika Aljažev večer in odprtje prve postavitve razstave fotografij, ki jih je pripravil Ciril Vel-kovrh, od Zavrha pod Šmarno goro do Aljaževega doma pod Triglavom. V kulurnem programu bo slovenski pisatelj mag. Ivan Sivec predstavil Jakoba Aljaža ter ponatis svoje knjige o njem Triglavski kralj, Aljaževo spominsko pot Od doma do doma, pa njen avtor Janko Kocjan. V glasbene sporedu bo sodeloval Oktet Sora.
Srečanje radovljiških planincev
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 6. julija,
na tradicionalno prireditev Srečanje radovljiških planincev pri Ro-blekovem domu na Begunjščici. Program prireditve: ob 9. uri bo srečanje pri smernem kamnu na vrhu Begunjščice, ob 11. uri planinski program pri Robleku in ob 12. uri sv. maša pri križu pod Ro-blekovim domom.
Debeli vrh
Javornik - Koroška Bela - PD Ja-
vornik - Koroška Bela vabi na planinski izlet na Debeli vrh, ki bo v soboto, 6. julija. Prevoz bo organiziran, odhod pa bo ob 6. uri izpred Turista na Slovenskem Javorniku. Prijave so obvezne po tel.: 587-44-06 ali 031 /395-232 do 5. julija.
Rafting gorenjskih diabetikov
Kranj - Društvo diabetikov Kranj v soboto, 6. julija, organizira 2. rafting gorenjskih diabetikov. Zbrali se boste ob 10.30 uri na parkirnem prostoru avtokampa Šobec v Lescah. Naprej vas bodo odpeljali s kombiji. Prijave sprejema Ivan Benegalija do 4. julija po tel.: 031/485-490 ali 257-14-51, po 16. uri.
Na vrh Korena
Radovljica - TD Radovljica vabi v soboto, 6. julija na planinski izlet na vrh Korena nad planino Dolga njiva. Tura je primerna za vse planince, hoje bo za približno 7 ur. Prijave v sredo in četrtek, od 18. do 19.30 ure po tel.: 531-55-44.
V Snežno jamo in na Raduho
Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje, sekcija za pohodništvo organizira v sredo, 17. julija, planinski izlet v Snežno jamo in na Raduho. Odhod manjših avtobusov bo ob 6. uri od Sv. Duha in s postanki na vseh avtobusnih postajališčih do Globusa v Kranju. Za varnost in vodenje bodo poskrbeli planinski vodniki. Prijave za izlet z obveznimi vplačili sprejemajo po tel.: 231-22-88 do zasedbe mest v avtobusih.
Kopalni izlet v Strunjan
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni kopalni izlet v Strunjan, ki bo v sredo, 10. julija. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo ob 7. uri. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo v društveni pisarni.
V Laško in okolico
Naklo - DU Naklo organizira zanimiv izlet v Laško in okolico (prireditev Pivo in cvetje), in sicer v četrtek, 11. julija. Odhod bo ob 6. uri iz Naklega. Pohitite s prijavami.
Na Gorjance in v Kostanje-viško jamo
Kranj - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi svoje člane na izlet na Gorjance in v Kostanjeviško jamo, ki bo v četrtek, 4. julija. Odhod bo ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni.
Na Creto
Kranj - Sekcija za planinstvo pri Društvu upokojencev Kranj vabi svoje člane na lep in zanimiv izlet na Čreto, ki bo v četrtek, 11. julija. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva (Tomšičeva 4), do vključno ponedeljka, 8. julija.
Turistični izlet v Julijske Alpe
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane v torek, 9. julija, na turistični izlet v Julijske Alpe. Odhod bo ob 7. uri izpred holeta Creina. Ker del poti poteka po Italiji, ne pozabite na veljavni osebni dokument za prestop meje. Prijave z vplačilom sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4.
Kopalni izlet v Portorož
Kranj - Medobčinsko društvo delovnih invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za enodnevni kopalni izlet v Portorož - Bernardin - Seča, ki bo v petek, 19. julija. Uradne ure društva so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433.
Na Viš
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi člane na Viš - "Gola ne", in sicer v petek, 12. in v soboto, 13. julija. Zelo zahteven vzpon, plezanje, sestop po ferati Anita Giotan. Odhod bo v petek, 12. julija, ob 16. uri izpred hotela Creina. Potrebna je planinska oprema: plezalni pas, čelada, dobri čevlji. Prijave sprejemajo v pisarni društva PD Kranj, tel.: 23-67-850.
Kopalni izlet na Debeli rtič
Škofja Loka - DU Škofja Loka vas vabi, da se udeležite njihovega prvega kopalnega izleta na Debeli rtič, ki bo v sredo, 10. julija. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v DU do zasedenosti avtobusa.
Pohod na Sv. Lovrenc
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na rekreativni pohod na Sv. Lovrenc. Pohod bo v četrtek, 4. julija, zbirališče pa ob 9. uri pri gostišču Gamsov raj v Bašlju.
Letovanje na Lošinju
Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju od 29. avgusta do 8. septembra. Dodatne informacije ter prijave z vplačilom v društveni pisarni do zasedbe mest.
Obvestila
Osrednja knjižnica Kranj obvešča
Kranj - Osrednja knjižnica Kranj obvešča vse svoje člane in uporabnike, da so od 1. julija do 31. avgusta Pionirski, Splošni in Študijski oddelek odprti po poletnem urniku, in sicer: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 9. do 15. ure, torek od 11. do 19. ure, ob sobotah pa so zaprti. Izposojeva-lišča so odprta po običajnem urniku, zaradi letnega dopusta pa so zaprta v naslednjih dneh: izposo-jevališče Cerklje od 15. do 26. julija, izposojevališča v Stražišču, Šenčurju in Preddvoru od 22. julija do 2. avgusta in izposojevališče Naklo od 5. do 16. avgusta.
Krvodajalske akcije
Škofja Loka - Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka vas vabi, da se udeležite krvodajalske akcije in darujete kri, in sicer: 2. in 3. julija v Železnikih; 4. julija v Gorenji vasi; 5., 8. in 9. julija v Škofji Loki ter 15. in 16. julija vŽireh. Pričakujejo vas vsak odvzemni dan od 7. do 13. ure v osnovnih šolah v Železnikih, Gorenji vasi, v OŠ Škofja Loka - Mesto in v Žireh.
PD Javornik -Koroška Bela obvešča
Jesenice - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela obvešča
planince in obiskovalce, da sta Kovinarska koča v Krmi in Prešernova koča na Stolu odprti in redno oskrbovani, Staničev dom pod Triglavom pa je odprt od 1. julija dalje. Kovinarska koča, tel.: 050/631-989, Prešernova koča, tel.: 050/611-366, Staničev dom, tel.: 050/614-772.
Obvestilo PD Jesenice
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice obvešča, da je Zavetišče pod Špičkom že stalno oskrbovano. Telefonska številka zavetišča je 050/633-633.
PD Kranj obvešča
Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča, da so stalno odprte - planinska postojanka na Gospinci - Krvavec in planinska postojanka na Ka-lišču ter Kranjska koča na Ledinah.
L1E
Gani Llalloshi
Škofja Loka - V galeriji Ivana Groharja bo v četrtek, 4. julija, ob 19. otvoritev likovne razstave Gani Llalloshi. Razstava bo na ogled do 25. avgusta.
Razstava Ljerke Kovač
Strunjan - V galeriji Krka Zdravilišče Strunjan bo jutri, v sredo, 3. julija, ob 21. uri otvoritev razstave grafik akademske slikarke Ljerke Kovač iz Kopra. Razstava bo na ogled do 7. avgusta.
Makete dvojnih kozolcev
Škofja Loka - Turistična zveza Slovenije in Loški muzej Škofja Loka vas jutri, v sredo, 3. julija, ob 19. uri prijazno vabita v Okrogli stolp Loškega gradu, kjer bo odprta razstava Makete dvojnih kozolcev Franca Pogačarja. Slavnostni govornik bo dr. Marjan Rožič, predsednik TZ Slovenije, razstavo pa bo predstavil prof. dr. Ja-
nez Bogataj. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Škofja Loka.
Odsev
Ljubljana - V Moderni galeriji Ljubljana je do 25. avgusta na ogled razstava Odsev Uršule Bertol.
Retrospektivna razstava Ljubljana - V razstavnih prostorih Mestne galerije Ljubljana si lahko do 22. julija ogledate razstavo slik in grafik akademskega slikarja Janeza Kraka.
50-let Kovaškega muzeja
Kropa - Kovaški muzej Kropa praznuje 50-letnico. Počastili so jo s priložnostno razstavo in drugo številko muzejskega glasila Vigenjc. V obeh so predstavili prehojeno pot in nakazali nadaljni razvoj. Muzej je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 13-in od 15. do 18. ure.
Prodajna razstava
Preddvor - Likovno društvo pred-dvorski Samorastniki prireja prodajno razstavo slik in skulptur na društveni razstavi, ki bo trajala do 7. julija. Razstava bo odprta ob sobotah in nedeljah med 8. in 11-uro ter 15. in 19. uro, med delavniki pa od 17. do 19. ure. Razstava bo v dvorani Kulturnega doma v Preddvoru.
Predavanja
Dojenje
Škofja Loka - Mednarodna zveza za dojenje LLL vabi na srečanje danes, v torek, 2. julija, ob 16.30 uri v prostorih Zdravstvenega doma Škofja Loka. Tema srečanja je Uvajanje goste hrane. Vabljene bodoče, doječe in druge matere, dobrodošli tudi dojenčki in malčki ter očetje. Informacije - tel.: 510-8001 Irena.
VAŠA PESEM: PREDLOG TEGA TEDNA
Obkrožite vašo izbrano pesem Popevke:
1. Na pragu let - Elda Viler
2. Otrok moj ■ Ditka Haberl
3. Balkoni moje mladosti - Majda Sepe Narodno zabavne vlže:
1. Kleklarca - Ans. Vita 2 Pozabljeno nikdar ne bo • Ans. Minerali 3. Srečo srn imeva - Ans. Zarja Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna:
1. Do tvojega srca - Hervin
2. Iz roda v rod - Vitezi celjski
Radio Ognjišče. Štula 23,
p.p. 4863, 1210 Ljubljana Šentvid
/a VAŠA PESEM
RADIO OGNJIŠČE
Ime in priimek:
Naslov:......
Pošta:.......
Glasujete lahko tudi na internetu: http:/radio.«gnjisce.si
DOBER IZLET - DOBER IZLET - DOBER IZLET
ORLOVO GNEZDO
NOČNI GARDALAND ALI AOUALAND NAKUPOVALNI IZLET V TRST GROSSGLOCKNER REISSECK
ČUDOVITA AVSTRIJSKA JEZERA
06.07.2002
06., 13., 20. in 27.07.
18. in 22.08.2002
20.07.2002
17.08.2002
31.08.2002
7.400,00 SIT 5.300,00 SIT 2.500,00 SIT 5.800,00 SIT 8.400,00 SIT 6.900,00 SIT
Naročnikom Gorenjskega glasa priznamo 5 % popust.
Informacije po telefonu: 04/201 3 220 - Kranj; 04/51 70 305 -Škofja Loka; 04/59 70 350 - Tržič; 04/53 20 445 - Radovljica; 04/57 80 420 ■
/T ALPETOUR itfi
m    ^mam. fjulavulita »giKtia mMJgfM'
ALPETOUR POTOVLANA AGENCIJA, d. Mirka Vadnova 8, 4000 Kranj
Z ALPETOUR JEM, d.d., IN GORENJSKIM GLASOM SKUPAJ V POLETJE.
i RESTAVRAOJA "Pri Jožovcu" Begunje i
l> GALERIJA A—,k Gregor s.p.
Glasbeni program:
OSISBEE^ glasbeni večer z ansamblom ZUPANI
|(jJj25EEHEEI2^vecer zimzelenih melodij s plesnim orkestrom BID BANG iz Radovljice ob 20. uri I glasbeni večer s hišnim ansamblom JOŽOVC
)ob 17.30. uri ■ otroško popoldne z ROMANO KRAJNČAN
Informacije in rezervacije na tel.: 04/5333-402
jorek. 2. julija 2002_AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz.gregoric@g-glas.si_gorenjski glas » 23. stran
Test: Citroen C3 1.4 SX
Hrustljavi francoski rogljiček
Ob hrustljavo zapečenem rogljiček in skodelici kave, ki sta za Francoze nepogrešljivi sestavini vsakdanjega zajtrka, se marsikomu pocedijo sline. In tudi ob pogledu na novi citroen C3 začnejo nekateri cmokati, kot da bi imeli v ustih slastno pecivo; nič čudnega, saj okrogli malček v svoj velikostni razred vnaša svežino in veselje, ki ju je doslej
manjkalo ostalim avtomobilskim proizvajalcem.
Citroenov malček, ki si je našel prostor med manjšim saxojcm in večjo xsaro hoče biti na vsak način drugačen od sebi približno enako velikih avtomobilov in to
gleduje /. cnoprostorskimi avtomobili. Kljub skromnejši dolžini pa je v zadku tega avtomobila največji razredni prtljažnik, ki se iz osnovnih 305 litrov še krepko
Z veliko domišljije je oblikovana tudi armaturna plošča, na kateri prevladuje ne preveč kakovostna plastika.
radodarno nakazuje že s svojo zunanjostjo. Ta je z vseh strani okroglo napihnjena in ni jih malo, ki na njej vidijo poteze legendarnega spačka. Pri Citroenu sicer na to uho ne slišijo, a vendarle ostaja dejstvo, da je bil slavni prednik vsaj za duhovni vzor.
Okrogline se pri C3 raztezajo od napihnjenega motornega pokrova do jajčaste strehe in upognjenega zadka s trikotnimi lučmi. Maska hladilnika je razpotegnjena v nasmeh, kot da bi hotel avtomobil reči "no, kako sem vam kaj všeč?" C3 je nedvomno osvajalec na prvi pogled. V primerjavi s sebi podobnimi je C3 za nekaj centimetrov krajši, vendar je dolžinski minus nadomeščen z višino, ki je tolikšna, da se lahko spo-
poveča. Njegova največja posebnost je dodatno zložljivo plastično dno, s katerim prtljažnik postane dvonivojski ali pa služi za prede-litev oziroma za pridobivanje ravnega dna, kadar je zložena tudi zadnja klop. V sprednjem delu kabine je več prostora od pričakovanj. Prednja sedeža sta dobro odmerjena, a jima manjka bočnega oprijema, vendar se za zmerno doplačilo ponašata tudi z naslonoma za komolce in žametnim oblazinjenjem. V zadnjem delu je prostorska slika precej drugačna, saj so vzdolžni centimetri na zadnji klopi odmerjen bolj skopo, a za silo lahko sedijo tudi odrasli. Tudi armaturna plošča dokazuje, da so bili oblikovalci polni domišljije; pred voznikovimi očmi je
Osnovna šola
OREHEK  Zasavska c. 53 c KRANJ  4000 Kranj
razpisuje za šolsko leto 2002/2003 prosta delovna mesta:
1. SNAŽILKE
za določen čas s polnim delovnim časom od 1.9. 2002 do 31.8.2003
2. DVEH UCITELJEV/IC V OPB
za določen čas s polnim delovnim časom od 1.9.2002 do 31.8.2003
Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izboru vas bomo obvestili v zakonitem roku.
Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, 26/90, 18/93, 47/93 in 57/93) in na podlagi 3. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v Prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter na podlagi 36. člena statuta Občine Radovljica (UVG, št. 23/99, 19/00) je župan Občine Radovljica sprejel
SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKOV
A.
ZAZIDALNEGA NAČRTA "NA PLANI" V LESCAH B.
SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE RADOVLJICA
Z dnem objave tega sklepa v Gorenjskem glasu se za 30 dni javno razgrneta OSNUTKA
A- ZAZIDALNEGA NAČRTA "NA PLANI" V LESCAH in
B- SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE RADOVLJICA
2. Javne razgrnitev obeh osnutkov se izvede v prostorih Občine Radovljica, ZN "Na Plani" pa tudi v prostorih KS Lesce. V času razgrnitve Občinska uprava organizira javno obravnavo, točen termin in kraj bosta objavljena naknadno v Gorenjskem glasu.
3- Pisne pripombe, ki naj se nanašajo na razgrnjeno gradivo, lahko vpišete v knjige pripomb na obeh mestih javne razgrnitve ali jih posredujete na naslov: Občina Radovljica, Občinska uprava, Gorenjska cesta 19, 4240 RADOVLJICA. Rok za posredovanje pripomb poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve.
4- Sklep začne veljati z dnem objave v Gorenjskem glasu.
|t. 352-8/02 in 351-4/02 Radovljica, 28.6.2002
Janko S. STUŠEK, l.r.
ŽUPAN
KAJ PRAVI ONA?
Prikupen je, ni kaj. In njegova drugačnost še bolj poudari žensko nečimrnost, ki je tudi za volanom ne manjka. Če bi izza volana videla še, kje sta sprednja vogala, bi bilo vse v redu. In kako naj se znajdem med vsemi lučkami na merilnikih? No ja, pravzaprav je samo še vprašanje, kakšno barvo bi si izbrala za svojega.
velika grba s kombinacijo analognega, vendar slabo berljivega merilnika vrtljajev, digitalnega zaslona za prikaz hitrosti in svetlečih diod za merjenje količine goriva in temperature hladilne tekočine v motorju. Nič ne zaostajajo okrogle membranaste reže za dovod zraka v potniško kabino, ki imajo kovinski videz, a so izdelane iz precej cenene plastike, tako kot večina delov armaturne plošče. Bencinski 1,4-litrski štirivaljnik s 75 konjskimi močmi se je že preizkusil v kar nekaj avtomobilih in v C3 se dobro spopada tudi s povprečnim željami. Razveseljuje predvsem z dokaj dobro prožnostjo, zato pogosto poseganje po prestavni ročici ni potrebno, ven-
Napad na toge ostre karoserijske linije: C3 zaradi svoje okrogle zunanjosti v svojem razredu nima sebi podobnega avtomobila, zato pa zna lesti pod kožo ženskam in moškim.
zdi, ročica ni "padla" v želeni položaj. Ekonomičnost motorja je pričakovana in 7,6 litra goriva v povprečju na 100 kilometrov poti se zdi razumna številka, ne pa kakšen poseben dosežek. Ob pov-
Z vseh zornih kotov je videti okrogel in le težko je najti kakšen oster rob, le zadnje luči so v obliki trikotnikov.
dar mu nekoliko zmanjka energije pri polni obtežitvi ali pri vožnji v daljše klance. Menjalnik je natančnejši, kot je bil pri prejšnjih citroenih, a še vedno se včasih
NA KRATKO
• Južnokorcjska Kia je kot najstarejši tamkajšnji avtomobilski proizvajalec pred kratkim izdelala 10-milijonti avtomobil lastne znamke. Prvi milijon Kia proizvaja avtomobile že 58 let, prvi milijon so dosegli leta 1988, po načrtih pa naj bi se do leta 2010 uvrstila med pet najuspešnejših proizvajalcev. Letošnja proizvodnja naj bi dosegla številko 1,07 milijona enot.
• Malčka smart city-coupe in smart cabrio sta bila na nemškem in švicarskem trgu v prvi četrtini leta vodilna v svojem velikostnem razredu. V Nemčiji ima mali dvosedežnik 16,3, v Švici pa kar 18,2 odstotka tržnega deleža v razredu.
• Volkswagen bo na izredni servisni pregled poklical modele polo in lupo izdelane v model-skih letih 1998 in 1999. Pri njih so odkrili, da vgrajene podtlač-ne cevi, ki lahko začnejo puščati, kar se odraža na zmanjšani podpori zavorni zmogljivosti. Ozniki pri tem lahko začutijo "trši" pedal zavore, napaka naj ne bi bila nevarna. V Sloveniji je takšnih avtomobilov okoli 6000.
• Peugeot je v Sloveniji začel uvajati tako imenovani koncept "blue box". Gre za novo zasnovo prodajno servisnih centrov, katerih zunanjost je povsem odeta v modro barvo. Prvi tak slovenski center je odprl Peugeotov
prečno dobrih zmogljivostih je pričakovano tudi obnašanje avtomobila na cesti. Zavore tudi brez protiblokirnega sistema solidno opravljajo svoje delo, karoserijsko
mariborski pooblaščeni trgovec podjetje Levin, d.o.o. Doslej ima Peugeot po svetu šele približno 100 takšnih objektov. • Pri Nissanu se lahko pohvalijo z izjemno vzdržljivostjo svojih avtomobilov: pred kratkim je so pri enem od slovenskih pooblaščenih serviserjev razstavili model primera, ki ima za seboj 330.000 kilometrov in opravili meritve obrabe. Obraba je bila zanemarljiva in avtomobil bi lahko brez težav prevozil še 100.000 kilometrov, pravijo strokovnjaki.
Moduboard je plastična pregrada, razredni prtljažnik.
nagibanje je zmerno občutno, prijetno presenečenje je dobra protihrupna zadušenost, saj tudi pri višjih hitrostih motorni hrup in šum zraka ne motita normalno glasnega pogovora ali poslušanja radijskega sprejemnika na zmerni glasnosti. Vse to dokazuje, da svežina, ki jo ta avtomobil prinaša s seboj, ni brez podlage. Vož-
ki pomaga prilagajati največji
nja s citroenom C3 zna biti prijetna in lahkotna in zato seveda ni izključeno, da bodo /a njegovim volanom pogosto sedele voznice. A hkrati so v tovarni prepričljivo zadeli v srce tudi drugi del vozniške publike, ki ob pogledu na nasmejanega malčka le težko ostane ravnodušen.
Matjaž Gregorič
TEHNIČNI PODATKI
vozilo: ....................kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev
mere:......................d. 3.850, š. 1,670, v. 1,520 m
medosna razdalja:...............................2,460
prostornina prtljažnika:........................ 305/1310 I
motor: ..............................štirivaljni, bencinski
gibna prostornina:............................ 1360 cem
moč: ......................55 kW/75 KM pri 5400 v/min
navor:...........................120 Nm pri 3400 v/min
najvišja hitrost:...............................168 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: ......................13,6 s
poraba EU norm.: ...................8,2/5,0/6,2 1/100 km
maloprodajna cena:........................ 2.142.000 SIT
zastopnik:........................Citroen Slovenija, Koper
i—i sveža zunanjost, domiselna notranjost, prostoren in prilagodljiv U prtljažnik, vozne lastnosti
■cenena plastika znotraj, nenatančen menjalnik, namestitev stikal za pomik stekel, preglednost nazaj
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vsoh znamk in letnikov (več kot 80 vozil).
Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT
Lada Niva 1,6 1995modra 460.000,00
Ford Escbrt 1,6 clx kar. 1993 vijola 550.000,00
Renault Express 1,4 1994 bela 550.000,00
Suzuki Svvift 1,3 1999 rdeča 1.060.000,00
Rover 214 si el.paket,sv,2x air 1997 m.siva 1.280.000,00
Opel Ornega 2,0 kar 1995 modra 1.360.000,00
Renault Šafrane 2,0 1993 zelena 960.000,00
OpelCalibra 2,0 i K 1993 rdeča 830.000,00
Kia Pride 1,3 glxi 1996 siva 460.000,00
Vw Lupo 1,0 2000 zelena 1.390.000,00
Renault Kangoo 1,4 1998 oranžna 1.450.000,00
Citroen ^sara 1,6 1998 bela 1.490.000,00
RENAULT
vvvvvv.alpolour-roniont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo;
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIIO 11 (,i \n\
i, VODU) Z GARANCIJO
k KUMA
sv SERV0 VOLAN
CZ I IAIKM NO / \M I PANJ
\< mirni
IS I I I K I K DV Hi Sil ki I - AIH AIKIIAI,
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
Vse za vaš avto na enem mestu:
♦ Prodaja vozil Kunault •Zavarovanj« in rtigistrai ija vozil
♦ Vzdrževanje vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil
♦ Najem vozil ♦Tehmrin priplodi osebnih,
♦ Vleka vozil tovornih in priklopnih VOSU
GORENJSKI GLAS • 24. STRAN
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz gregoric@g-glas si
Torek, 2. julija 2002
Seat ibiza v novi podobi z zamudo tudi na slovenske ceste
Osvajanje mladih po srcu
Tako kot je oljka najbolj znana mediteranska rastlina, je seat ibiza najbolj znan in najbolj množičen španski avtomobil. Od leta 1984 je bilo v dveh generacijskih modelih izdelanih več kot 2,7 milijona primerkov in tretja generacija z novo podobo še bolj odločno kaže svoj mediteranski temperament.
To pomeni, da ima nova ibiza, ki je bila prvič predstavljena že pred več kot pol leta, še bolj športna in še bolj dinamična. Kljub temu da k nam prihaja s kar krepko zamudo, si njene podobe, ki je nastala v oblikovalski skupini pod vodstvom znanega VValterja da Silve (pred prihodom k Seatu je bil zadolžen za oblikovanje pri Alfa Romeu), ne bo težko zapomniti.
Oblikovalce sta pri delu navdihovala športna konceptna avtomobila salsa in tango in tam so pobrali vrsto idej, od klinastega sprednjega dela, do mišičastih bokov in visokega zadka. Nova ibiza, je tako kot doslej na voljo v tri- ali petvratni karoserijski različici, v primerjavi s prejšnjo generacijo pa je zrasla v vse smeri in zdaj meri v dolžino 3,95 metra, medosje pa je raztegnjeno na 2,46 metra. Mehanika je kajpak iz matičnega koncema Volksvvagen in skoraj povsem enaka kot pri kon-cernskih sorodnikih volksvvagnu polu in škodi fabii.
Nova ibiza ima skoraj v celoti prenovljeno   motorno paleto.
Osnovni bencinski motorje 1,2-litrski trivaljnik s 47 kW/65 KM,
ki mu sledita dva 1,4-litrska štiri-valjnika s 16 ventili in 55kW/75
KM (pri tem je možnost tudi samodejni menjalnik) oziroma 74 kVV/100 KM. Na voljo so tudi trije dizelski motorji z 1,9 litra gib-ne prostornine, atmosferski SDI s 47 kW/64 KM, in turbodizla TD1 s 74 kW/l()() KM oziroma 96 kW/130 KM (slednji s serijskim šeststopenjskim menjalnikom), oba imata neposredni vbrizg plinskega olja urejen s sistemom čr-palka-šoba. Spomladi prihodnje leto se bosta motorni paleti priključila še 2-litrski bencinski motor s 85 kVV/ 115 KM moči in varčni trivaljni 1,4-litrski TD1 s 55 kW/75 KM. •
Tako kot zunanjost, tudi armaturna plošča nakazuje ibizin športni temperament. Merilniki so pregledni imajo lahko tudi obrobe v barvi karoserije, na vrhu sredinske konzole in na straneh so okrogle odprtine za dovod zraka, celoten del z instrumenti pa je odet v svetlo sivo barvo, ki izzivalno izstopa iz prevladujoče črnine. Oprema je razdeljena v tri
nivoje: z osnovni paket stella premore obe čelni varnostni vreči, elektrohidravlični volanski mehanizem višinsko in globinsko nastavljiv volanski obroč, zatemnjenima stekla, elektrificiran mehanizem za odpiranje stekel v prednjih vratih, daljinsko upravljivo osrednjo ključavnico in tako naprej. Oba ostala paketa signo in sport sta z dodatki za varnost in udobje še občutno bogatejša, že pri drugem je na primer vključena tudi samodejna klimatska naprava.
Nova ibiza ima na slovenskem avtomobilskem trgu močno konkurenčno množico, tako rekoč že pod streho svoje matične hiše. Pri zastopniku Porsche Slovenija napovedujejo do konca leta 600 prodanih avtomobilov. Najcenejša različica stane 1,96 milijona (brez elektro paketa) nato pa se cene dvignejo vse do 3,45 milijona tolarjev.
Matjaž Gregorič
Rahlo prenovljena alfa romeo 156 in športno nastrojena 156 GTA
Hitrejše bitje športnega srca
Ob koncu leta 1997, ko so pri italijanskem Alfa Romeu postavili na cesto novo alfo 156, se je pri tej avtomobilski znamki začel preporod, omenjeni model pa si je prislužil tudi laskavi naslov Evropski avto leta 1998. Nadaljevalo se je z več kot četrt milijona prodanih avtomobilov v štirih letih, letošnjo pomlad pa je alfa 156 dobila prve oblikovne in tehnične popravke.
Zunanja osvežitev je bolj simbolična, saj je "nova" alfa 156 na pogled povsem enaka, kot je bila. Največ novega je tam, kjer se ne vidi, nov je na primer 2,0-litrski bencinski motor JTS z neposrednim visokotlačnim vbrizgom goriva v izgorevalno komoro. Ta sodobni štirivaljnik razvije kar
165 konjskih moči (121 kVV), še bolj pa je prepričljiv z visokim navorom 206 Nm pri 3250 vrtlja-jih.
Glavne odlike sta izjemna prožnost, ki zagotavlja prijetno vožnjo in ubogljivo odzivanje voznikovim ukazom, ob tem pa je manjša tudi poraba goriva, ki po tovarniških obljubah znaša v povprečju 8,6 litra na 100 kilometrov. Ta motor je tudi edini na voljo z robotiziranim menjalnikom selespeed s stikali za pretikanje na volanu. Posodobitve sta bila deležna tudi oba turbodizla z neposrednim vbrizgom, štirivaljni 1,9 JTD in petvaljni 2,4 JTD, ki po novem razvijeta 115 (85 kVV) oziroma 150 konjskih moči (110 kW). Vse ostale motor-
Skuterji CPI: Modnost, tehnika in nizka cena
Azijsko-evropski malokolesniki
V podjetju Avtomotiv Rado resno računajo na znamko skuterjev CPI. Še letos naj bi prodali 400 skuterjev.
Sprva bosta v ponudbi le dva le dva skuterja popcorn 50 in huss-sar 50, ki sta novinca hkrati na evropskem in slovenskem tržišču. Lična in precej evropsko oblikovana športna skuterja se odlikujeta s sodobnim agregatom, ki izpolnjuje emisijske norme Euro2, solidno tehniko in privlačno ceno. Ta komhinacija naj bi po besedah Miroslava Odarja, direktorja podjetja Avtomotiv Rado, zadostovala za odlično prodajo tudi na našem trgu.
CPI je neznano ime le evropskemu prostoru, na Kitajskem in Tajvanu, kjer imajo ta skupina proizvodnjo vsako leto izdelajo okoli 1,400.000 skuterjev. Na našem trgu sta sedaj na voljo le dva. Popcorn 50 in Hussar 50. Prvi je nekako bolj mestno orientiran in preprosteje grajen. Označuje ga prijetna oblika, zračno hlajen agregat, ki naj bi po tovarniških zagotovilih porabil le 2,2 litra goriva na 100 kilometrov in zelo ugodna cena malo pod 300 tolarskimi tisočaki. Hussar 50 je nekoliko zahtevnejši s športnejšo obliko, vodnim hlajenjem agregata, ki menda porabi manj kot 2 litra goriva in tudi višjo ceno 339 tisočakov. Skuterja dosegata omejeno hitrost 45 km/h. naročiti pa ju je moč tudi v različici, ki zmore naj-
večjo hitrost 25 km/h in tako spada med kolesa s pomožnim motorjem. Te je moč voziti po kolesarski stezi, čelada pa ni obvezna. Oba sodita med cenejše skuterje na našem trgu in pri podjetju Avtomotiv Rado veliko stavijo na njih. Do konca leta želijo prodati 400 skuterjev in se v nekaj letih zavihteti na vrh v prodaji skuterjev. CPI bo v prihodnje predstavil tudi pet novih modelov z različno zmogljivimi agregati (od 50 do 200 kubikov), ki bodo obogatili ponudbo.
Miloš Milač
je (1,6- in 1,8 štirivaljni ter 3-litrski šestvaljnik) so v tovarni pustili nespremenjene.
Pomemben del "prikrite prenove" so tudi spremembe na sistemih za boljšo vodljivost in zanesljivost pri legi na cesti. Tako so vse alfe 156 odslej opremljene z elektroniko za nadzor stabilnosti, ki ima pri Alfa Romeu kratico VDC (Vehicle Dvnamic Control) in deluje podobno kot elektronski sistem stabilnosti.
Hkrati s prenovo modela pa so pri Alfa Romeu zajadrali tudi v športne vode. S posebno različico alfa 156 GTA oživljajo slavno dirkaško zgodovino, ki jo je pisala slovita giulia sprint. Alfa 156 GTA in sportwagon GTA obe že na prvi pogled dajeta vtis pravega športnega avtomobila, saj so sta "okrašeni" z dodatno plastiko na pragovih, s 17-palčnimi platišči in gumami 225/45 ter s širšima odbijačema, od katerih ima pednji še dodatno razširjene reže za dovod zraka v motorni prostor. Bencinski šestvaljnik s 3,2 litra gibne .prostornine rohni skoraj kot pri pravem dirkalniku. Motorna moč se na pogonski kolesi prenaša s pomočjo šest-
stopenjskega ročnega ali robo-tiziranega menjalnika selespeed, v vsakem primeru je najvišja hitrost elektronsko omejena na 250 kilometrov na uro, za doseganje hitrosti 100 kilometrov na uro pa avtomobil potrebuje le
Novosti pri Alpetour Bandagu
Nova vulkanizerska delavnica in nov profil za zimske potniške pnevmatike
Škofjeloško podjetje Alpetour Bandag je v okviru prodaje novih avtopnevmatik in obnavljanja av-toplaščev za osebna in tovorna vozila, odprlo novo vulkanizersko delavnico. Z novo pridobitvijo želijo lastnikom veh vozil, ki so doslej pri nji kupovali avtoplašče, prihraniti nekaj poti, saj bodo montažo lahko opravili ob nakupu, hkrati pa bodo poskrbeli tudi za popravila pnevmatik.
Poleg tega so v Alpetour Bandagu začeli obnavljati potniške pnevmatike z novim profilom HP2. Gre za zimski profil z najboljšo tekalno površino, ki zago-tavja predvem dober bočni opri-jem, puščična usmerjenost tekalne površine pa omogoča hitro odtekanje vode in plunder. Poleg tega je pnavmatika ob zmanjšani obabi tudi manj glasna. Profil je izdelan po profilih severnoevropskih gumarskih proizvajalcev. Vse potniške in tovorne pnevmatike, ki jih obnovijo pri Alpetour Bandagu, imajo  evropske homologacije
ECE. Poleg obnovljenih imajo v svojem prodajnem programu tudi nove pnevmatike znamk Bridgsto-ne in Firestone, Sumitomo, Mic-helin, Sava, Continental, Maran-goni in ostale. M.G.
6,3 sekunde. Zaradi močnejšega motorja in drugačnih voznih zahtev so konstruktorji karoserijo nekoliko bolj približali cesti, poleg tega pa so skrajšali hod vzmeti, zamenjali blažilnike z nekoliko tršimi in opravili še vrsto drugih sprememb, medtem ko še skoraj v celoti drugačno prednje vzmetenje.
Pri zastopniku znamke Alfa Romeu podjetju Avto Triglav, nameravajo letos prodati od 80 do 100 prenovljenih alf 156, ki bodo za nekaj odstotkov dražje od predhodne različice (4,52 milijona tolarjev za limuzino z 1,6-litrskim motorjem), verjetno pa
bodo našli tudi nekaj navdušencev za GTA (najmanj 8,55 milijona tolarjev).
Matjaž Gregorič
BOLTEZ
Del. čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Telefon: 04/20 14 050 www.boltez.si
BFCoodrich
Posebna ugodna ponudba - lepo je živeti s Citroenom
C3 - dobava takoj - že od 1.920.000 SIT dalje
SAXO 1.1 (klima, servo volan, el. paket, air bag, kovinska barva, 5 vrat) 615.541 SIT + 72 x 26.314 SIT
XSARA EXCLUSIVE 110 KM z vso dodatno opremo že za 2.929.000 SIT
PICASSO že od 3.279.000 SIT
BERLINGO SUN s klimo - 2.967.850 SIT + 300 I goriva
C5-že od 4.052.000 SIT
JUMPY I. 2001 - 3.110.000 SIT
JUMPER I. 2001 - 3.394.000 SIT
rs
Avtohiša Kranj
Pot za Krajem 38, 4000,
Kranj ■ Labore, (el.: 04/201 59 50
Tudi za <c ^
vas imamo t^fjjr rešitev
i 93, Ljubljana, p e Krani
julija 2002
MALI OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 25. STRAN
MALI OGLASI
j*201-42-47 »201-42-48 ^201-42-49
APARTMA-PRIKOLICE
V Pučišču na otoku Braču ugodno oddajajo apartma za 5 oseb z veliko teraso in kamnom, tr 00 385 21/48-66-94 in v nede-Uo med 12.in 14.uro 00 385 21/633-471, 041/754-322_8792
. APARTMA v okolici Zadra - Nin, 100 m od mor-l^ugodno oddamo. tr 00385-98-867-112
Nudimo APARTMA za 4 osebe v Bohinju, Pjgu Pokljuke. Tf 574-66-70_9007
SAVUDRIJA - BAŠANIJA, prodamo dva ločena apartmaja, vsak 45 m2 s svojim vhodom in 370 m2 dvorišča. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
APARATI STROJI
Prodam OBRAČALNIK za kosilnico Bus-jttr.tf 51-46-112_8983
Prodam dvoredni PLETILNI STROJ Singer ^simbolično ceno. tr 531-39-67 8997
Prodam PLETILNI STROJ Singer na kartice in mikrovalovno pečico, staro. tr 5743-^41, zvečer 9002
Prodam BALIRKO za štirioglate bale Jo-handere, zelo dobro ohranjena in trobrazdni obračalni PLUG peresasti, dobro ohranjen. g 041/293-074_9047
Prodam PUHALNIK GRIČ 4000. V 031/682-920_9069
Prodam SAMONAKLADALKO SIP 15 in rotacijsko KOSILNICO 135 menjam za 165. J 5743-294 9070
Prodam nerabljeno PEČ za centralno ogrevanje na tda goriva. Gros-Kovor tr 041/552-374_9077_
Prodam OBRAČALNIK za T.V.. » 533-00-16
GR. MATERIAL
Temna hrastova vrata z mrežo LIP ugodno prodam. O 574-4027 9022
SNEGOLOVE - ograjco iz barvanega železnega profila, dolžine 16 M, malo rabljeno, prodam, tr 596-12-91_9025
Suhe smrekove DESKE večja količina. tr 574-00-15 9074
_   HIŠE KUPIMO
Kupimo starejšo HIŠO, lahko potrebno adaptacije, na relaciji Šk. Loka - Kranj - Tržič - Radovljica z okolico. Možna menjava za dva stanovanja, tr 031/782-386_9053
V okolici Škofje Loke in Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
HIŠE ODDAMO
Pritličje starejše HIŠE oddam, 81 m2, z vrtom. O 031/222-058_$037_
ŠKOFJA LOKA, oddamo v stanovanjski hiši '©Po, dvosobno stanovanje z balkonom, 75 "12, najemnina je 250 EUR/mesečno + stroški. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
HIŠE PRODAMO
MEDVODE SENIČICA HIŠA dvojček, parcela 461 m2, prodam. tr 041/746-103 3
Žirovnica, na robu naselja ugodno prodamo nišo v GRADNJI OZ ADAPTACIJI v izmeri cca. I20m2 + kleten cca600m2 zemljišča, cena samo 15.8 mil sit. Odlična lega, bližina š°le, trgovine, železniške postaje.... Možnost hitrega dokončanja, NEPREMIČNINE; JJjG BLED, Tel.:(04) 5745 444._
KAMNA GORICA prodamo ali menjamo avodružinsko hišo za stanovanje ali dva v Lescah ali Radovljici. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Bled center prodamo starejšo hišo z gospodskim poslopjem, vseljiva, cena 12.7 mil !^J_RG BLED, Tel.:(04) 5745 444._
Bled ribno prodamo enodružinsko hišo in '580m2 zemljišča, lepa mirna lokacija, cena 35 m" sit Bled Jermanka enodružinska hiša 120m2 ^0m2 zemljišča cena 26 mil sit.NEPREMIČNI-!^jTRG BLED, Tel.:(04) 5745 444_
Bled bližna okolica na lepi mirni legi s prekasnim razgledom na Triglav prodamo no-I^jso hišo. Cena 79 mil sit. TRG Bled nepre-SST^ne, Tel.:(04) 5745 444_
tro1"^ ^as'P' prodamo tristanovanjski objekt z y,2?'9aražami in 100m2 zemljišča. NEPRE-!!!!!^jlNE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Jjesce prodamo novo dvostanovanjsko hišo rf_men, 250m2 na lepi lokaciji nad campin-
D??. Sobcem. 2!*P.Tel.:(04) 5745 444
NEPREMIČNINE; TRG
na nova niša. leP° urejena 400m2 s»S;in 500m2 zemljišča. CENA 60 mil 57^PREMICNINE; TRG BLED, Tel.:(04)
hišn'SJ^VA pri Trziču Prodamo leP0 vrstno o- Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je
Pu£?Cni lokacii' z LEPIM RAZGLEDOM. NF-m£ P0 DOGOVORU, NEPREMIČNI--C^lgGj BLED, Tel.:(04) 5745 444.
>nernoE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča pri-neaa k3 ,nadornestno lego za izgradnjo poslovnog n1?3' Lokacija 'e ob Slavni cesti ob robu TRfi 5?rSvne cone v Sradnji. NEPREMIČNINE; •^BLETJ,Tel.:(04)5745 444._[
9aražaV°DE' enodružinska, 2 x 70 m2 in klet, Parrff' ~a 450 m2 ravne, sončne in mirne Po^T Cena: 26 Ml0! PSEVO pod Joštom, na .4500 m2> z enostanovanjsko hišo drulha 1 ldlllčni lokac'ii! Nepremičninska tel ■ <n^AN' d0°- Mladinska ul. 2, Kranj, ^LiPiL23 62 890, 041 / 347 323.
hišon|;-prodamo kvalitetno dvodružinsko
ženine 68 mio FRAST" nepre-
ne 041/626 581 04/234 40 80
CERKLJE: prodamo novo hišo 12x 9m, urejena okolica, 42 mio. FRAST-nepremič-nine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Kranj-smer Preddvor: prodamo hišo v 3.grad, fazi, parcela 500m2, cena 23 mio FRAST ne-premičnine 04/ 234 40 80 041 / 626 581
KRANJ, proti Golniku - nova hiša na idilični lokaciji s parcelo 3.200 m2, prodamo ali menjamo za manjšo hišo ali stanovanje proti Ljubljani, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
NAKLO - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 15 m (klet, pritličje in mansarda), parcela 1.646 m2, cena = 58,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o.Jel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Primskovo - 35 let stara hiša vel. 9 x 10 m, parcela 700 m2, primerna tudi za dve družini, prodamo, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ, Stražišče: polovico hiše s stanovanjem v 1. nadstropju in pripadajočim vrtom prodamo za 11,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
CERKLJE, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena ■ 46,8 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Stražišče - stan. hiša skupne površine 340 m2, parcela 1.500 m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, klet, pritličje in mansarda, parcela 650 m2, primerno za neživilsko dejavnost, cena = 33,4 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V bližini BREZU: nova hiša vel. 10 x 11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, prodamo za 37,0 mio, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
TRŽIČ: kmečka hiša z gospodarskim poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg tega še 4 ha travnikov in njiv in 18 ha gozda, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Pri DUPLJAH - v bližini obnovljeno hišo, delno podkleteno, pritličje in mansarda, parcela 1.200 rt)2, že bila gostinska dejavnost, cena = 43,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Kranj, Visoko - starejša hiša na parceli 594 m2 in nezazidano stavbno zemljišče 1729 m2, cena = 33,5 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
BLED, VRBNJE, ŠENČUR, KOKRICA, KRANJ, TRŽIČ..., prodamo hiše od 18 mio. SIT do 56 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - BITNJE, prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo, na parceli 661 m2, cena je 30 mio. SIT, prevzem možen takoj. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930._
KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, cena po dogovoru IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
KRANJ - PREBAČEVO, prodamo hišo v IV. gradbeni fazi, na parceli cca 500 m2, cena je 33,3 mio. SIT, z možnostjo dokupa cca 200 m2 zemljišča. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886_
BLED - Zasip, prodamo lepo, novo stan. hišo, na parceli 625 m2. Vredno ogleda. Cena je 44,96 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
ŠKOFJA LOKA - POLJANE, prodamo manjšo, podkleteno stanovanjsko hišo, klet, pritličje, mansarda, 90 m2 bivalne površine, CK na olje, velikost zemljišča 380 m2, primerno tudi za vikend, cena je 14,6 mio. SIT. IDA nepre-mičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - Tomšičeva, prodamo starejšo več-stanovanjsko hišo, na parceli 511 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
IZOBRAŽEVANJE
Instruiram nemški jezik za vse stopnje, matija, tr 040/388-638, KT Techonolo-gv.d.o.o., Trstenjakova ul. 1A, Ljubljana
IZGUBLJENO
Dne 7.6. sem v trgovini Celi Svet izgubila mapo s slikami in ključi. Poštenega najditelja prosim, da mi proti nagradi vrne na naslov: Kokalj Amalija, Podnart 30, 4244 Podnart
KOLESA
Prodam GORSKO DEKLIŠKO KOLO, 24 col, 18 prestav za 5000 SIT. tr 2551-337
KUPIM
Kupim rabljen barvni televizor. tr 512-24-18
Kupim GARAŽO na Gosposvetski ali Kidričevi. tT2380-740 9001
Kupim enobrazdni obračalni PLUG Regent, tr 01 /3641 -021, zvečer 9035
Kupim SLAMO v okolici Nakla ali KRIŽEV. 9 040/804-336 9058
LOKAL ODDAM
V Radovljici oddamo POSLOVNI PROS-TOR 20 m2, mesečna najemnina 50.000 SIT. Tr 531-25-23_8998
Primskovo - oddamo 2 urejeni pisarni, 2x 22 m2. FRAST, d.0.0. 04/25 15 490 041/734 198
KRANJ - poslovni prostor 300 m2 v objektu poleg gl. cesti s parkirnimi prostori, za različne dejavnosti, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ, bližina - gostinski objekt vel. 240 m2, velika terasa, odkup inventarja, parkirni prostori, K3 KERN d.o.a., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - na frekventni lokaciji oddamo poslovni prostor, 30 m2, najemnina po dogovoru.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
LOKAL PRODAM
Žirovnica prodamo stanovanjsko poslovni objekt 4X 200m2, delno dokončan 400m2 uporabno dovoljenje 900m2 zemljišča cena samo 40 mil sit, Moste Žirovnica prodamo gostinski objekt v celoti opremljen cena 40 mil sit. Ob gotovinskem plačilu 5% popust. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444.
Prodamo gostilno s tradicijo v Goricah pri Kranju, možno kupiti tudi novo hišo s tremi stanovanji, vse skupaj stoji na zemljišču 1500m2 Gostilna obratuje, cena za vse skupaj izredno ugodna. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.: (04) 5745 444._
GORENJSKA, restavracija, z dolgoletno tradicijo in priznanim imenom, 114 sedišč, vpeljano in kvalitetno opremljeno, z velikim parkiriščem.Cena: ca 51 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
KRANJ - prodamo gostinski lokal, 78 m2. FRAST, d.o.o., 04/ 234 40 80 041/ 626 581
PREDDVOR - poslovni prostor-pritličje 150 m2 (trgovina, gostinska dejavnost,..), cena ■ 13,6 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
ŠKOFJA LOKA, center - gostinski lokal cca 100 m2 na parceli 400 m2, cena brez opreme = 22,3 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
MOTORNA KOLESA
Prodam MOPED tricikel, znamke Tomos 3 (colibri), cena 30.000 SIT. tr 031/440-847
OSTALO
Prodam okovane GAJBICE za KROMPIR ali jabolka, tf 031 /560-048 8900
Prodam ČELADO Nolan velikost L, črne barve, cena 10.000 SIT, ugodno, tr 041/544-237 898?
Staro mlatilnico in samotežnice, prodam. tr 041/503-776_8996
Prodam večjo količino različnih ležajev. tr 041/738-460_9027
Baliranje suhega sena in slame v kocke na travniku iz kozolca ali iz odra do 10 km okoli Kranja, tr 232-64-26 9049
PRIDELKI
ČEŠNJE, kvalitetne, domače, hrustavke -nudimo dnevno sveže nabrane. Kmetija Princ, Hudo 1 (pri Kovorju) Tržič, 595-60-80, 041/747-623_8869
Prodam drobni KROMPIR za krmo. tr 041/350-263 9071
PODARIM
Podarim PSA mešančka, starega 7 mese-cev. tr 041/855-107_8785
DVA PRIJAZNA MUCKA IŠČETA DOM. tr 031/834-806_8798
Podarim PSE - mladiće mešančke med bernsko planšarko in labradorjem. tr 257-1236, 040/394-027_bboo
Ljubitelju ODDAMO prijaznega, tigrastega MUCKA, starega leto in pol, tr 040/544-647
PSIČKO staro 2,5 meseca, srednje rasti, svetlorjave barve, kratkodlaka mešanka, navajena čistoče, podarimo, tr 01/8341-120
Podarim PSIČKI - nemški ovčarki, star 7 tednov, tr 5141-266_8946
Podarim mladi MUCI (2 meseca), tr 2324-670
POSESTI
Prodam nezazidano STAVBNO ZEMLJIŠČE 440 m2, na Koroški Beli. tr 58-06-032
KRANJSKA GORA cca. 670m2 namenjena za gradnjo hiše ali dvojčka. V Žirovnici, Za-breznica prodamo 1800m2 veliko zazidljivo parcelo, Jesenice center 1000m2 prodamo parcelo z gradbenim dovoljenjem, cena 8 mil sit, Blejska Dobrava prodamo več zazid-Ijivih parcel. TRG Bled Tel.:(04) 5 745 444
Bled prodamo izredno lepo sončno parcelo z lepim razgledom v izmeri 1400m2. Lokacija je ob gozdičku samo 100m od jezera, primerna za reprezentančni objekt, vilo, apartmaje... TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
KUPIMO, Bled, Lesce Radovljica kupimo manjše 1 ss, in 2ss stanovanjske enote in vseljive enodružinske hiše ,TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
BITNJE pri Kranju, ravna parcela 1800 rr>2, ob cesti Kranj - Škofja Loka, primerna za poslovno stanovanjsko gradnjo, cena po dogovoru! Breg ob Savi, ob cesti, ravna in kvadratna parcela, možnost razdelitve na manjše enote, odlična lokacija za stanovanjsko gradnjo! Lahovče pri Cerkljah, 800m2, ravna parcela, ugodno! Preddvor, okolica, nadomestna gradnja, parcela ca 900 m2, mirna lokacija! Cena dogovor. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/347 323
Kranj - zazidljiva parcela 5.000 m2 za poslovno dejavnost, komunalno opremljena, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Jesenice (Koroška Bela); zazidljivo parcela 1.000 m2, ugodno prodamo, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Žirovnica: 677 m2 parcela za stan.hišo z lo-kac.dokumentacijo na sončni lokaciji, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Medno: zazidljiva parcela 878 m2 z lokacijsko dokumentacijo za poslovni objekt (kafić, mesarija itd.), na odlični lokaciji, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Gozd Martuljek - parcelo 2000 m2 ob glavni cesti prodamo po ugodni ceni, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25_
BLED, TRŽIČ, PODVIN, MEDVODE, ŠKOFJA LOKA..., prodamo več parcel različnih velikosti. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
BRNIK - okolica, oddamo skladiščne prostore, lahko tudi kot garaže za tovornjake, avtobuse..., večji hlev (lahko za konje) in 1 ha travnika (primerno za konje). Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamez-no.lDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387_
BLED, prodamo zazidljivo parcelo na dobri lokaciji 700 m2, ravna, sončna, ob zelenem pasu, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
ŠKOFJA LOKA - TRATA prodamo zazidljivo parcelo, 1260 m2, cena po dogovoru.IDA ne-. premičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
SELŠKA DOUNA - BUKOVICA prodamo > 900 m2 zemljišča z dvema obstoječima objektoma.Cena je 9 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387
POSLOVNI STIKI
Posojilnica GORFIN d.0.0., Radovljica, Kranjska c. 4 - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. tr 040/633-903, 04/531-5864, int. 284
POZNANSTVA
Upokojenec, voznik, zdrave, vesele narave, želi spoznati resno življensko sopotnico! tr 041/602-395 8999
RAZNO PRODAM
Prodam suha mešana drva, cena 6000 SIT. tr 51-22-654 8989
Prodam hrastova DRVA, možna dostava, tr 5181-086 9013
Prodam staro MLATILNICO in VELNIK, primerno za muzej, tr 518-51-85 9024
DRVA meterska ali razžagana, možnost dostave, ugodno prodam, tr 041/718-019
Prodam 200 literski PLASTIČNI SOD primeren za vodo, ZAMRZOVALNO OMARO in CIPRESEsmeragd. tr 041 /839-941 9050
Prodam suha mešana DRVA. tr 031 /343-177
STANOVANJA ODDAMO
PORTOROŽ ODDAMO novo 2 ss za počitnice s pogledom na morje, tr 041 /75-75-50
Oddam 2 sobno STANOVANJE na Planini II, polletno predplačilo, cena 65.000 SIT/mesečno. tr 040/716-310 po 16 uri
ODDAMO: Kranj - center 1ss, Planina -
Garsonjero, 2ss in 4ss; Visoko-garsonjero, enčur in Podbrezje - hišo. FRAST-d.o.o. 04/234 40 80, 041/ 734 198_
Kranj, Planina 11-1 G 32 m2 in 2 SS 68 m2 z opremo, 2 SS + 2 K 90 m2 brez opreme, Zlato polje -1,5 SS 46 m2 z delno opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - PLANINA, oddamo 3ss, popolnoma obnovljeno, neopremljeno, najemnina je 57.000,00 SIT/mesečno + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
STANOVANJA NAJAMEMO
Najamem 2 ss na Jesenicah ali bližnji okolici (Koroška Bela, Javornik, Hrušica). Lahko tudi v hiši, tr 031/697-364, 041/571-182
Mlajša upokojenca (par) iščeta 1 ss na območju Vodic, Medvod, Škofje Loke. tr 01/5346-062_9034
ŠENČUR: najamemo 1 ss ali 2ss za moškega. FRAST nepremičninska hiša 04/234 40 80, 041/ 734 198
STANOVANJA KUPIMO
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA: KUPIMO GARSONJERO in ENOSOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičninska hiša 04/234 40 80, 041/ 734 198_
KRANJ - Z GOTOVINO TAKOJ KUPIMO DVOSOBNO STANOVANJE z balkonom. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 , 041/ 734 198
KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
STAN. OPREMA
Prodam rabljeno SPALNICO, tr 232-54-96
ŠPORT
SCOOTER, vodni, Jamaha 700, dvosed -IZPOSOJA: dnevna ali tedenska, 18000 SIT7dan, Kranj, tr 041/639-509, Gešo.d.o.o., Kidričeva c. 55, Šk. Loka 8583
STORITVE
SENČILAASTERIKS, Rozman Peter,s.p.,Se-nično 7, Križe, tr 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust!
POLAGANJE PARKETA (brušenje, lakira-nje), laminata, PVC podov in montaža Knauf sistema, tr 041/970-923, GA-MA Maglov-sky, d.n.o., Britof 120, Kranj 7493
Prevzamem VSA ZIDARSKA DELA od temeljev do strehe, tudi kanalizacije, fasade, tlakovanje dvorišč, škarpe. DELAMO HITRO IN POCENI, tr 041 /593-492, Bytyqi oče in sin,d.n.o, Cegelnica 48 B, Naklo 8097
Prevzamemo vas ZIDARSKA DELA od TEMELJEV DO STREHE, tudi fasade, kanalizacije, tlakovanje dvorišč, škarpe. Delamo hitro in poceni, tr 041/593-492, Bytyqi Hys-ni.s.p., Breg ob Savi 7, Mavčiče 8098
Obnova STANOVANJ in POHIŠTVA. Pla-ninšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor, tr 2531-673, 040/645-855_sisi
ŠKORC vodovodne inštalacije in ogrevanje - izdelava in montaža vodovodnih in centralnih inštalacij, adaptiranje kopalnic vključno z keramiko. Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe, 041/941-067, 04/59-58-360
Prevzamem VSA GRADBENA DELA z materialom ali brez. tr 031/442-779, 031/830-416, Kolgeci Nuha.s.p., Struževo 3 a, Kranj
Nudimo različne MARKIZE. Montaža po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Role-tarstvo Berčan Matjaž s.p., Mala vas 3 a, Ljubljana, tr 01/5683-894, 041/630-700
Fasade in strojne omete izdelujem kvalitetno, tr 041/584-227, Vajdec Damjan,s.p., ul. Prvoborca 6, Jesenice 8927
SLIKOPLESKARSKA dela in dekorativne omete vam izdelamo kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Čistoča in zaščita zajamčena, tr 031/318-180, Pleskosti, Stjepan Pa-vičič s.p., Brezje pri Tržiču 6, Tržič 8976
FLAMME DIMNIKI iz nerjaveče pločevine, sanacija starih dimnikov, dimniki za nove gradnje, vrtanje dimnikov, ogled na objektu, tr 515-44-90, 041/634-656, Flamme d.0.0., Potočnikova 11, Škofja Loka 9043
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. tr 041 /642-097, 01 /832-71-90, Urmar d.0.0., Zakal 15, Stahovica
STANOVANJA PRODAMO
Prodam 2 sobno STANOVANJE, 55 m2, Kranj-Zlato polje, popolnoma obnovljeno, vredno ogleda, kuhinja opremljena, tr 041/681-510
V samskem domu - KAMNIK nudimo bivanje za delavce (650 SIT), tr 041/672-917
Pritlično stanovanje, podkleteno z vrtom in teraso (vsi priključki) na Trgu Rivoli 8, prodam, tr 23-26-838 8926
ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas., garsonjera, 1. nadstr, balkon, ločena kuhinja, obnovljena. Cena 8,6 mio SIT. Ugodno prodam, tr 23-15-600, 040/200-662, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 9015
PLANINA I, dvosobno+dva kabineta, 1. nad., balkona, cena dogovor, ugodno prodam, tr 23 15 600, 040/200 662, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE
KAMNA GORICA, prodamo veliko trisobno stanovanje 75m2, nad vrtcem. Cena samo 10 mil sit. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
LESCE naselje prodamo manjše stanovanje v izmeri 28m2, balkon, pokrita nadstrešnica za avto. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KRANJ, Planina III, Trg Rivoli, dvosobno + dva kabineta, nizek blok, adaptirano in zgledno urejeno. Cena: dogovor. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323_
KRANJ, Planina I, Ul. Janeza Puharja, garsonjera 30 m2, balkon, 6. nadstr., cena ca 8,8 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323_
KRANJ, Planina I, Vrečkova ul., garsonjera 30 m2, 1. nadstr., nizek blok cena dogovor. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041 / 347 323
KRANJ, Planina II, Ulica Juleta G., garsonjera 30 m2, 1. nadstr., ločena kuhinja, adaptirana!cena dogovor. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
KRANJ, Planina III, 2 sobno 63 m2, sončno, takoj vseljivo, cena ca 16 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
KRANJ, Begunjska ulica, 2 sobno, 48 m2,
1. nadstropje nizkega bloka, CK plin, adaptirano, sončno, takoj vseljivo, cena ca 12,5 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0., Mladinska ul.
2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
PLANINA 1: prodamo 1ss, 40 m2, funkcionalno, cena 10,5 mio. FRAST nepremičninska hiša 04/234 40 80 041/734 198
PLANINA 2: prodamo 1ss, 49,5 m2, pritličje, cena 11,9 mio. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80, 041/734 198_
PLANINA 1-prodamo 3ss, 78 m2, 16,4 mio. FRAST-nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/ 734 198_
ZLATO POUE: prodamo 3ss, 62 m2, CK, 15,5 mioFRAST-nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/734 198_
PLANINA 2: prodamo lepo atrijsko stanovanje, 2ss+kabinet, 85 m2.FRAST-nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041 / 626 581_
ZLATO POUE: prodamo 2ss, 54 m2, nova kuhinja, takoj vseljivo, 14,7 mio FRAST-nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041 / 626 581
HRASTJE: prodamo 2ss, 60m2, l.nad. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/734 198
ŠKOFJA LOKA - prodamo2,5 ss, 71 m2, balkon. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/734 198_
PLANINA 3 - prodamo mansardno lepo trisobno-stanovanje, cena 18,5 mio FRAST-nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041 / 626 581
Šk.Loka-Podlubnik: 2SS,63m2, IX.nad, vsi priključki, takoj vseljivo, Podlubnik: 2SS, 62m2, VIII. nad, vsi priključki, ugodna cena. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661_
RADOVLJICA - Gradnikova: zelo lepo 3SS, 74m2, obnovljeno, izredno lepo, cena po dogovoru. Gradnikova: 2SS, podpritličje, 48m2, zelo lepo. Cankarjeva: 2SS, 58m2, III. nad. vsi priključki, zelo lepo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Tržič - mestno jedro: garsonjera, 31 m2, l.nad, vsi priključki, nova oprema Tržič: 1SS +kabinet 47m2, l.nad, sončno, zelo ugodno, možen nakup tudi garaže. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
KRANJ-center: 3SS,98m2, VP, obnovljeno, vsi priključki, KRANJ-mestno jedro: 2SS, 45m2, vsi priključki, KRANJ-mestno jedro: 3SS, 135m2, P, popolnoma obnovljeno, vsi priključki KRANJ-Nazorjeva: 2SS,55m2, IV.nad, vsi priključki Kranj-Žagarjeva: V več stanovanjski hiši 3SS,90m2, I. nad. vsi priključki + garaž. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661_
Na območju ŠK. LOKE iščemo za znane kupce 1 SS v Podlubniku in manjše 2SS na Partizanski c. ali Groharjevo naselje plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661_
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS + K 63 m2 v 4.nad., CK ni, cena - 13,2 mio SIT, 2 SS 54,6 m2 v 4.nad., vsi priključki, cena ■ 13,4 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 57 m2 predelano v 2,5 SS v 3nad., cena - 13,7 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2 v l.nad., obnovljeni prostori, primerno za stanovanje ali poslovne prostore, cena ■ 18,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II -1 G 29,8 m2 v 5.nad., ločena kuhinja, cena ■ 9,7 mio SIT, 2 SS 68 m2 v 2.nad./3.nad., plačilo po obrokih, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nad., pogled na hribe, cena =14,9 mio SIT, 2 SS 62,5 m2 v 6.nad., takoj vseljivo, cena -14,9 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
JASNOVIDEC GREGA
od a. do si
KRANJ, Planina I -1 G 29,6 m2 v 3.nad., takoj vseljivo, cena ■ 9,2 mio SIT, 1 SS 40 m2 v 12.nad. za 9,0 mio SIT, 2 SS + K 69,5 m2 v 5.nad., velik balkon, cena - 14,8 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - Savska loka, prodamo 1ss, 39 m2, v pritličju, cena zelo ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387
KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, NAKLO, ŠENČUR, prodamo in oddamo stanovanja različnih velikosti in cenovnih razredov. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ - KIDRIČEVA ul., prodamo 3,5 ss, 85 m2, v pritličju, potrebno obnove, cena ugodna, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930, 041 635 387_
KRANJ - Šorlijeva, prodamo 1ss, 39,5 m2,
3. nad., cena ugodna. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
RADOVLJICA - Gradnikova ul., prodamo 2 ss s kabinetom, 61 m2, 3.nad., lasten parkirni nadstrešek, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ - PLANINA II. prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nadstropju, vzdrževano, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - Gubčeva, prodamo 2ss + 2 kabineta, 89 m2, v 1. nad, vsi priključki, lepo, vzdrževano, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
KRANJ - NAKLO prodamo novo 3 ss, 67 m2, v pritličju stanovanjske hiše, cena je 14.6 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
PLANINA I - prodamo 2 ss, 56,8 m2, v II. nad., vsi priključki, lepo, vzdrževano, vredno ogleda, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387
KRANJ - PLANINA I., prodamo 2 garsonjeri, 25 m2 v 1. nad. in 30 m2 v 6. nad, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
Na Drulovki prodam STANOVANJE, tr 041/63-0088 9019
VOZILA DELI
GUME 165/70/14 Michelin 4 kosi, nerab-Ijene, cena 25000 SIT/komplet; 195/70/14 Michelin 4 kosi, zelo malo rab-Ijene, 26000 SIT/komplet. tr 5961-038
GUME 13,14 in 15 col Michelin, Goodvear, Dunlop, Sava - nove ali malo rabljene, po 4 ali 2 kosa, ugodno prodam, tr 041/722-625
GUME 185775/16 C za kamion ali kombi, nerabljene, zelo ugodno prodam, tr 5961-038
Prodam 4 GUME Good year NCT 5 205x60x15, prevoženih 5000 km. "S 041/33-55-39_
Prodam PRTLJAŽNIK in vlečno kljuko za R
4. tr 041/657-177 9017
4 nove LETNE GUME 165/65/14 in 4 135/70/13, poceni prodam, tr 041/549-333
Prodam novo ČELADO zamotor ter nove avto dele za Z 101. tr 031 /582-580 9048
VOZILO KUPIM
ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL, takojš-nje plačilo, prepis, odvoz, tr 041/643-054, CORK 2000,d.o.o., Krnica 42 8709
VOZILA
CITROEN AX 11 first, I. 92, reg. do 3/03, prevoženih 86000 km, prodam, tr 51-32-304
Prodam FIAT UNO 45, rahlo karamboliran spredaj desno, tr 041/878-494 8988
SAXO 1.0 I,LET 99 1.REG 00, 50.000 KM, KOT NOV, AIR BAG, 990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118
ACCENT 1.3,LET 96, SREBRN, REG 2/03,3V, 670.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118_
MONDEO 1.6 KARAVAN,LET 97, BEL, REG 3/03, KUMA, ABS, 2X AIR BAG, EL OPREMA, 1.590.000 SIT.AVTO LESCE D.O.O., TEL.:04-5319-118
ASTRA 1.8 KARAVAN,LET 92, MET MODRA, SERVO, S STREHA, REG 4/03, 590.000 SIT, AVTO LESCE D.0.0., TEL: 04-5319-118
TIPO 1.6,LET 93, MET RDEČ, NOV MO-DEL, KLIMA, EL OPREMA, 490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
SCENIC 1.6 16V.LET 2000, MET MODER, 38.000 KM, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, REG 5/03,2.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118_
VECTRA 2.0 KARAVAN, LET 99, MET MODRA, AVT KLIMA, ALU, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 2.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118_
GOLF IV 1.9 SDI.LET 99, 52.000 KM, REG 5/03, 3V, 4X AIR BAG, 1.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_
ROVER 214 I.LET97, BELA, 1.LASTNICA, AIR BAG, 5V, OHRANJEN, 1.270.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ESCORT 1.6 CLX,LET 95, MET ZELEN, AIR . BAG, REG 10/02, 3V, SERVISNA, 830.000 SIT, ^ AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FORD, MONDEO 1.8 TDI KARAVAN GHIA.LET 99, MET SREBRN,AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG,LES, 2.250.000 Sit, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MEGANE 1.4 16V.LET 2000, 31.000 KM, MET MODER, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, AR, KOT NOV, 2.180.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
SUZUKI, VITARA 1.6.LET 94, MET SIVA, 5V, SERVO, EL OPREMA, ALU, OHRANJENA, 1.440.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
AUDI, A3 1.8.LET 98, 4X AIR BAG, AVT KUMA, EL OPREMA, ALU, OHRANJEN, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_
MONDEO 1.8 TDI KARAVAN,LET 99, MET MODER, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, AR, EL OPREMA, OHRANJEN, 2.270.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
GLASBENIKI MESECA
junija 2002 pripravlja Andrej Žalar
Pred jesenskimi nastopi
Glasbena skupina Krila je, kot je pred dnevi povedal vodja Franei Peter-nel, v polnem zagonu za svoj veliki jesenski skok. Pravzaprav so bili člani skupine zadnje dni junija precej utrujeni, vendar ne zaradi hude vročine, marveč zaradi številnih nastopov. Pod odprtju poletne sezone v Kranjski Gori so bili namreč v Vodicah, vmes pa smo vodjo Francija videli tudi na prireditvi Kmečkega praznika v Medvodah kot povezovalca. Minuli teden so bili v Cerknici in potem še s Stojanom Auerjem na Lentu. Nekateri bralci ste jih morda opazili tudi na letališču na Brniku, kjer so snemali najnovejši video spot, že ta teden pa bo posneta tudi skladba Pojem ti, ki jo bodo prvič predstavili na Orionu. Kot smo že povedali ob zadnji predstavitvi, seje letos spomladi ekipa Krila povečala in tako zdaj največkrat nastopa v šestčlanski zasedbi. Skupino sestavljajo Franci Peternel, ki je pevec, basist, klaviaturist in povezovalec programa. Pevka je Anita Urba-nija, klaviaturist in harmonikar Andrej Rogelj, bobni in vokal Dario Ples-ničar, kitaro in mandolino pa igra in zraven še poje Goran Popovič. Harmonikar Andrej Rogelj iz Preserij pod Krimom je kot evropski prvak v igranju na diatonično harmoniko tudi zaslužen, da narodna glasba v skupini Krila ne predstavlja tako imenovani drugi plan, ampak je enakovredna zabavnemu delu programa skupine. Dokaz za to je tudi povabilo skupine Krila v Kanado.
NAGRADNA IGRA
Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP
Nagradno vprašanje:
Naštejte tri skladbe Frajkinclarjev!
Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj (do 8. 7. 2002).
Podelili bomo 2 CD-ja Založbe Dallas Records. Nagrajenca iz prejšnje nagradne igre:
Anka Mrak, Frankovo naselje 159, 4220 Škofja Loka Ana Škerjanc, Periška 35a, 1261 Ljubljana-Dobrunje
I Prodamo popolnoma obnovljena stanovanja različnih kvadratur, z I vsemi priključki, lastnim parkirnim prostorom, vseljivo septembra I 2002, cena po dogovoru. Na voljo so Še štiri stanovanja in sicer I dvosobno stanovanje v pritličju 58,73 m2, v prvi etaži trisobno I stanovanje 89,70 m2 ter v mansardi dvosobno stanovanje s kabine-. tom 75,50 m2. Pri nakupu obnovljenih stanovanj ni provizije. Za več informacij nas pokličite na zgoraj navedene številke.
telefon: 04/2365 360, 2365 361
KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo v mansardi garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2;
KRANJ - MLAKA - novogradnja - prodamo stanovanja, v pritličju 64,42 m2, 64,60 m2 in 85,70 m2 v mansardi. Stanovanja so vse-Ijiva takoj in opremljena z vsemi priključki.
GARAŽE
KRANJ - ZLATO POUE, prodamo garažni boks, prevzem možen takoj, cena 1,5 mio SIT.
GARSONJERE
KRANJ - PLANINA I, prodamo garsonjero 29,60 m2, 1. nadstropje nizkega bloka, opremljena kuhinja, vseljivo takoj.
KRANJ - PLANINA I, prodamo garsonjero 29,60 m2, 3. nadstropje nizkega bloka, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo TAKOJ.
EN0S0BNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje 40,10 m2, 5. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo septembra 2002.
KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno mansardno stanovanje 46,80 m2,8. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru.
DVOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje 56,80 m2, 2. nadstropje nizkega bloka, zastekljen balkon, vsi priključki.
KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje 62 m2,7. nadstropje, opremljena kuhinja, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj.
KRANJ - SAVSKA CESTA, prodamo dvo-sobno stanovanje 61,60 m2, 4. nadstropje, vseljivo po dogovoru.
TRISOBNA STANOVANJA
KRANJ - Š0RLDEV0 NASELJE, prodamo zelo lepo, popolnoma obnovljeno trisobno stanovanje 72,20 m2, 8. nadstropje, opremljena kuhinja, balkon, vsi priključki, vseljivo novembra 2002.
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 91 m2, 6. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru.
ŽIRI, prodamo trisobno stanovanje 73 m2, 3. nadstropje nizkega bloka, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj.
_HIŠE_
KRANJ - CENTER, v starem mestnem jedru prodamo stanovanjsko hišo v dveh etažah, delno podkletena, bivalno pritličje in prva etaža, mansarda neizdelana, prevzem možen po dogovoru.
KRANJ - ŠKOFJELOŠKA ULICA, prodamo 2/3 stanovanjske hiše, stare cca 60 tet, bivalna prva etaža in mansarda, v pritličju poslovni prostor, prevzem možen po dogovoru.
ŠKOFJA LOKA - PODANE, na lepi sončni legi prodamo tristanovanjsko hišo s tremi ločenimi stanovanji, dimenzij 9,5 x 15 m, hiša stara 25 let, 635 m2 zemljišča, prodamo stanovanje v pritličju in mansardno stanovanje, ločena vhoda, prevzem možen takoj.
_PARCELE_
AMBROŽ POD KRVAVCEM, prodamo zazidljivo parcelo za vikend 494 m2, prevzem možen takoj.
BOHINJSKA BELA, prodamo zazidljivo parcelo 653 m2, prevzem možen takoj.
_KUPIMO_
KRANJ - Š0RUJEV0 NASELJE, za že znano stranko nujno kupimo dvosobno stanovanje, cca 60 - 65m2 stanovanjske površine, Lahko potreben adaptacije, zaželen nizek blok.
KRANJ - PLANINA, kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje do 10 mio SIT.
KRANJ, OKOLICA - kupimo dvosobno ali enosobno stanovanje s kabinetom, do 4. nadstropja za že znane stranke
Prišlo je več kot 200 Janezov in Ivank
Na petnajstem srečanju v Novi Oselici se je v nedeljo zbralo rekordno številko Janezov, Ivanov, Ivank.
Sovodenj - "Tolikšnega obiska tudi zaradi okoliških prireditev zares nismo pričakovali," je po končanem programu na 15. srečanju Janezov v Novi Oselici v nedeljo povedal predsednik Turističnega društva Sovodenj Edo Podobnik.
Da smo pripomogli k načrtovanemu rezultatu, da bo tokrat Novo Oselico obiskalo 200 Janezov (in Ivank), pa si štejemo v prid tudi v Gorenjskem glasu, saj . jih je bilo kar nekaj med dvema stotnijama, ki so povedali, da so se srečanja udeležili prvič, zanj pa so izvedeli prav iz. Gorenjskega glasa.
Seveda smo naredili tudi skupinsko fotografijo Janezov.
Najmlajši je bil 4-letni Janez Kalan iz Brega ob Savi.
Prireditelji v Turističnem društvu s predsednikom Edom Podobnikom, tajnico Olgo Mlinar in neutrudno sodelavko učiteljico Milko Burnik ter številni drugi člani so se tudi tokrat zares odrezali. Pripravili so bogat in zanimiv program različnih iger z rožami, izbrali pa so tudi največjega, najstarejšega, najtežjega, najmlajšega in najbolj oddaljenega Janeza. Zabeležili so obisk treh
Najtežji in najbolj oddaljen Janez Cvetek iz Srednje vasi v Bohinju.
in štirih rodov Janezov. Za veselo popestritev prireditve so poskrbeli tudi člani folklorne skupine
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.o.o.
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16-180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
ESCORT 1.6 KARAVAN,LET 95, BEL, AIR BAG, EL OPREMA, 830.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO VOZIL S SLIKAMI, TER KORISTNE NASVETE Z IZRAČUNOM REGISTRACIJE ZA VAŠE VOZILO NA NAŠI INTERNET STRANI WWWAVTO-LESCE.SI
PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O.JEL: 04-5319-118_
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), 5134-148, 041/632-577_eoos
Prodam OPEL KADETT GLS, I.85, rdeče barve, neregistriran, cena po dogovoru. W 070/650-069_gois
R CLIO 1.4 RT, 1.99, kovinsko moder, vsa oprema, kot nov. IT 041/398-574 9020
Prodam CITROEN AX, 1.88, rdeče barve, na novo registriran. TT 031/265-242 9055
Prodam R 5 1.4 FIVE, 1.95, reg. 1.7.2003, 5 v, rdeče barve, 90.000 km, garažiran, lepo ohranjen, 460.000 SIT. V 53-33-856, 031 /836-957 9059
Alfa Romeo 156 2.0 16V, letnik 2001, črne barve, 3.500 km, klima, ABS, 4* air bag, dez, es, volan in prestavna ročica v usnju, radio..., cena 3.950.000,00,UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE Avto Mlakar Podboršek d.0.0., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308_
KIA SEPHIA 1,5, LETNIK 1999, METALIK MODRA, 38.000 KM, ZELO LEPO OHRANJEN, REG.DO 5/2003, CZ, ES, EL OGLEDALA, RADIO, 1. LASTNIK CENA: 1.249.000,00 UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C 30, 4000 KRANJ TEL: 04/20 19 308
RANGE ROVER 4,6 , LETNIK 1997, REG.DO 11/2002, 135.000KM, LEPO OHRANJEN, VSA OPREMA. CENA: 5.500.000,00 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, 4000 KRANJ, TEL. 04/20 19 308_
ALFA 146 1,6, LETNIK 1995, 90.000KM, REG. DO 28.6.2002, RDEČE BARVE, KLIMA, MEGLENKE, CZ, ES, CENA: 890.000,-AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30,KRANJ 04/20 19 300
MAZDA 626 1,8 16V, LETNIK 93/94, KREM BARVE, 170.000 KM, REG. DO9/2002, 4+ EL TEKLA, CZ, SERVO, KLIMA, CENA 650.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL. 04/20 19 308
ALFA ROMEO 147 2.0TS, LETNIK 2001, 2.000KM, METALIK ZELENE BARVE, VSA OPREMA + USNJE, CENA: 3.990.000,00 KREDIT NA POLOŽNICE AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ TEL: 04/20 19 308
RENAULT MEGANE 1,9 DTI KARAVAN, LETNIK 2000, 60.000KM, METALIK GRAFITNA BARVA, KLIMA, SERVO VOLAN, ES, DCZ, CENA: 2.450.000,00 SIT UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.:04/20 19 308
FIAT MULTIPLA 100 16V, LETNIK 2002, METALIK BORDO RDEČA, KLIMA,M DCZ. ES, CENA: 3.350.000,00. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308
NEPREMIČNINSKA HIŠA
P.E. KRANJ, Sučeva 27, http://www.frast.si
FR^ST
d.0.0. Kranj
Poslujemo na novi lokacijlv Kranju za novim Mercator centrom v poslovni stavbi "SLOGA" na Šucevi 27.
Telefon: 04/23440-80 Fax: 04/234-40-81
TD Sovodenj, obiskovalci, ki so se pomerili z Janezi (in jih premagali) v vlečenju vrvi in glasbena skupina Zapeljivke, ki je skrbela za veselo razpoloženje skoraj tja do konca nedelje.
Po končani prireditvi so v registru 15. srečanja Janezov zabeležili obisk 189 Janezov in podobno imenovanih in 12 Ivank, skupaj torej 201, kar je najlepše potrdilo, da je postala prireditev v petnajstih letih poznana in priljubljena daleč naokrog tudi izven Gorenjske.
Med še posebno zadovoljnimi sta bila tudi Janko Kalan, pobudnik prvih srečanj in Janez Gove-kar, ki je tokrat predstavil Janeze v koledarju meseca septembra. Družina Treven iz Idrije je bila tokrat s štirimi rodovi Janezov in najmlajši je zaigral na harmoniko. S tremi rodovi Janezov pa je bila družina Kalan z Brega ob Savi, njen tretji član pa je bil
NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel,: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459 Internet: HTTP://www,svet-re.si Email: info@svet-re.si
GARSONJERE IN EN0S0BNA STANOV
KRANJ - Planina: 24 m2, garsonjera, 1 nadstropje, C K, takoj vseljiva. Cena: 7,8 mio SIT. PS00846JN-KR
KRANJ - Planina I: 40 m2, enosobno, 5. nadstropie, zastekljen balkon, J lega, vsi priključki. Cena: 10,5 mio SIT. PS0O767MA-KR
KRANJ - Planina II, 34 m2, garsonjera, 3 nadstropje, ločena kuhinja, balkon, zahodna lega. Cena: 9,7 mio SIT (43.000 EUR). PS00855JN-KR
KRANJ - Planina III: 47 m2, enosobno, deloma mansardno. ohranjeno, klima, balkon, dvigalo, V lega, vseljivo 8/02. Cena: 11,5 mio SIT (50.500 EUR). PS00766MA-KR
KRANJ - Zlato polje: 28 m2, garsonjera, delno adaptirana, 2. nadstropje, balkon, J lega, Cena: 7,9 mio SIT (35.000 EUR). PS00847JN-KR
DVOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - Planina, 57 m2, dvosobno, 2. nadstropje, odlična lokacija, balkon, nizek blok. Cena: 13.8 mio SIT (61.000 EUR). PS00786JN-KR
KRANJ - Planina III, 52 m2, 1,5 - sobno, 4. nadstropje, velik balkon, pogled na hribe. Cena: 13,3 mio SIT (58.600 EUR) PS00772MA-KR
KRANJ - Planina III: 54 m2, dvosobno, pregrajeno, 2. nadstropje, nizek blok, Z lega. Cena: 14,3 mio SIT (63.000 EUR). PS00732MA-KR
KRANJ - Planina III: 62 m2, dvosobno, 7. nadstropje, velik balkon, sončna lega z razgledom. Cena: 14,5 mio SIT (64.000 EUR). PS00668MA-KR_
KRANJ - Planina: 55 m2, 2,5-sobno, dobra prostorska razporeditev, 9. nadstropje, sončna stran. Cena: 13.4 mio SIT (59.000 EUR). PS00834JN-KR
KRANJ - Vodovodni stolp: 52 m2, dvosobno, pritličje, adaptirano, dobra prostorska razporeditev, CK-plin. Cena: 13.9 mio SIT (61.500 EUR). PS00837JN-KR
KRANJ - Vodovodni stolp, 55 m2, dvosobno, 4. nadstropje, dobra lokacija, CK, takoj vseljivo. Cena: 13,4 mio SIT (59 000 EUR). PS00839JN-KR
TRŽIČ - Deteljica: 61 m2, dvosobno, popolnoma obnovljeno, delno opremljeno, 1. nadstropje, nizek blok Cena: 14 mio SIT (62.000 EUR). PS00820MA-KR
TRI IN VEČ SOBNA STANOVANJA
KRANJ - Vodovodni stolp: 74 m2, trisobno, 3. nadstropje, v celoti adaptirano, dobra lokacija, CK-plin. Cena: 18,6 mio SIT (82.000 EUR). PS00782JN-KR
KRANJ - Stražišče: 110 m2, 1/2 hiše oz. v celoti obnovljen del pritličja ter celotno 1. nadstropje, 3 x balkon, 170 m2 vrta. Cena: 19,3 mio SIT (85.000 EUR). PH00724MA-KR
DRULOVKA; 84 m2, trisobno, adaptirano, v dveh etažah, CK, balkon Cena: 18,6 mio SIT (82.000 EUR). PSO0826JN-KR
tudi najmlajši 4-letni Janezek
na srečanju. 80-letni Janez Ju-govic iz Sv. Duha je bil najstarejši, Janez Cvetek iz Srednje vasi v Bohinju pa je bil s 137 kilogrami najtežji in tudi najbolj oddaljen obiskovalec med Janezi. S 199 centimetri pa bil tokrat največji Janko Eržen iz Besnice pri Kranju.
Po nedeljskem srečanju Janezov pa so v TD Sovodenj že tudi sredi priprav na tridesetletno srečanje koscev in grabljic (in županov), ki bo v Novi Oselici v nedeljo, 28. julija.   Andrej Žalar
ndomplan družba za inženiring, i nepremičnine, urbanizem gpjpjm in energetiko, d.d.
kranj,bleiweisova 14
tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 0411647-433
NAKLO: novo. trisobno + bivalna kuhinja, pritličje starejšega objekta, CK, možna menjava za manjše stanovanje. Cena: 14,5 mio SIT (64.000 EUR). PS00715MA-KR
TRŽIČ - okolica: 120 m2, 1/2 hiše oz. 3,5 - sobno stanovanje, CK, velika terasa, vrt, dve garaži, sončna lega, možna menjava za stanovanje v Kranju. Cena: 14,7 mio SIT (65.000 EUR). PH00853MA-KR
HIŠE
KRANJ - Klanec; hiša - dvojček, 112 m2 stanovanjske površine, dve etaži, 56 m2 kleti, parcela 414 m2, odlična lokacija. Cena: 34 mio SIT (150.000 EUR). PH00801TJ-KR_
KRANJ; 600 m2, luksuzna poslovno-stanovanjska hiša, dvojna garaža, klet in pritličie primerna za posl. dejavnost, nadstropje in mansarda za stanovanjski del, parcela 515 m2, dobra lokacija. Cena: 79,4 mio SIT (350.000 EUR). PH00844MA-KR
NAKLO; 294 m2, tloris 12 x 9m, noveiša, izredno kvalitetno grajena, varovana, lahko dvodružinska, kamin, zastekljena terasa, 611 m2 lepo.urejene parcele Cena: 63,5 mio SIT(280 000 EUR). PH00800MA-KR
ŠKOFJA LOKA - okolica; 170 m2, enodružinska, primerna za 4-člansko družino, parcela 522 m2, lepa, mirna lega Cena: 37,4 mio SIT (165.000 EUR). PH00746JN-KR-__
PREDDVOR - Baselj; 260 m2, tloris 12 x 9m, podaljšana III. gradbena faza, lahko dvostanovanjska, ob gozdu, 810 m2 parcele. Cena; 26,5 mio SIT (116.800 EUR). PH00657MA-KR___
CERKLJE; 170 m2, dvodružinska. potrebna adaptacije, parcela 480 m2, mirna lokacija. Cena: 30,2 mio SIT (133.000 EUR). PH00794JN-KR
CERKLJE - Poženik; 280 m2, dvostanovanjska, parcela 998 m2, idilična, mirna lokacija, obrobje vasi Cena: 35,8 mio SIT (158.000 EUR) PH00809MA-KR
BLED; 340 m2, prestižna novejša vila, sodobna arhitektura, parcela 2.500 m2. končna, sončna, mirna lega. Cena: 136 mk) SIT (600.000 EUR)-PH00841rv1A-KR_
BLED - Sp. Gorje; 180 m2, III. gr. faza. mirna, sončna lega. parcela 600 m2, primerna tudi za vikend. Cena: 18,1 mio SIT (80.000 EUR). PH00807MA-KR
POČITNIŠKI OBJEKTI
CERKLJE NA GOR - Stiska vas; 100 m2, tlons 5,5 x 6,5 m, bivalni vikend - brunarica, zidana garaža, terasa, sončna parcela 711 m2, asfalt do hiše. PV00761TJ-KR
KRVAVEC - Kriška planina; 31 m2, apartma v depandansi, praktično na smučišču, nizko pritličje, ogrevan z el. ali kaminom, lasten parkirni prostor. Cena: 7 mio SIT (31.000 EUR). PV00822MA-KR
ZAZIDLJIVE PARCELE
GOLNIK - Letence; 1300 m2, vikend parcela, sončna mirna lega, asfaltiran dostop. Cena: 14,3 mio SIT (63.000 EUR). PZ00825MA-KR
PREDDVOR - Možianca; 484 m2, sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom. Cena. 7,9 mio SIT (35.000 EUR), PZ00823MA-KR__
CERKLJE-Apno; 486 m2, parcela za vikend, rahlo v hribu, z lokacijsko dokumentacijo, voda in elektrik8 na parceli. Cena: 5,7 mio SIT (25.000 EUR)-PZ00814MA-KR_
LJUBNO - Praproše; 2984 m2, stavbno zemljišče, mirna lokacija v vasi. Cena: 11 mio SIT (48.500 EUR) PZ00674JN-KR
Jofek^. julija 2002
MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
FIAT PUNTO 1,2 ACTIVE, LETNIK 2002, META-UK SREBRN, KLIMA, CZ, ES, POT. RAČUNALNIK, SERVO VOLAN. CENA: 1.790.000,00 UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, J£L04/20 19308
FORD MONDEO 1,8 KARAVAN, LETNIK »6/97, METALIK MODER, KLIMA, AIR BAG, ^fS, CZ, EL. STEKLA. CENA: 1.480.000,00. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, UUBLANSKA ^O^KRANJ TEL.: 04/20 19 308_
FIAT STILO 1,6 DYNAMIC, LETNIK 2002, 6-000KM, METALIK ZELEN, 6XAIR BAG, KLIMA, SERVO VOLAN, ABS, ASR, MSR, EL.
OGLEDALA, DCZ.....     CENA: 2.990.000.00
S'T. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., UUBLANSKA C.30,04/20 19 308
FIAT MARE A 1,6 16V KARAVAN, LETNIK 2002, METALIK SREBRN, KUMA, MEGLEN-KE> CZ, ES. CENA: 3.100.000,00, UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE MAVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, 1^:04/20 19 308_
FIAT STILO 2,4 ABARTH SELESPEED, LETNIK 2002, METALIK ČRN, 6XAIR BAG, DCZ. §8i ABS, ASR, MSR, NAVIGACIJA, AVTOMATSKA KLIMA, LITA PLATIŠČA,... CENA: 4-130.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.: 04/20 19 308
GANTAR
■ C| Bratov Praprotmi« 10, NAKLO J Tel./fax: 04/25-76052
DODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^ AVTOMOBILSKIH
BLAŽ.LCEV^MOHROE¥
KIA RIO 1.3RS LIMUZINA, LETNIK 2001, NOV ŠE V GARANCIJI, METALIK ZELEN, AIR BAG. CENA: 1.490.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE AVTO MLAKAR PODGORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.: £4/20-19-300_
RENAULT 5 FIVE, LETNIK 1995, 100.000KM, 1.4, REG. DO 10/2002 CENA: 389.000,00 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ 04/20 19 308
KANGOO 1.4 1.99, reg. do 6/03, sevisna, 38.000 km, kot nov, 1.690.000 SIT. IT 041/608-656 9072
ZAPOSLIM
Brez tveganja in stroškov, ni akviziterstvo, nudimo kredit. g 041 /784-151, Tomaž, Podjetniško svetovanje, Planina 7, Kranj
Mednarodno transportno podjetje Anton Grašič.s.p., Polica 11, Naklo zaposli DISPO-NENTA za mednarodni transport z znanjem tujega jezika. g 2519-700 8603
Zaposlimo MIZARJA. Fibra.d.o.o., Puštal 106, Šk. Loka. g 041/661-805 s/si
Potrebujete redno zaposlitev? Želite izboljšati svoj finančni položaj? Pokličite 041 /645-186 (ni prodaja)! MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana
Honorarno delo dobi POMOČNICA V KUHINJI s prakso. g 01/3611-242, Belšak Dušan,s.p., Golo brdo 8, Medvode 8812
Zaposlimo KV NATAKARJA -ICO za kitajskore-Stavracijo. g 202-72-61 od 11 ure dalje, HUAN GONG d.0.0., Gosposvetska 1, Kranj
AVTOMEHANIKA zaposlimo. Pisne prošnje na naslov: Jerala Dušan s.p., Profil, Virmaše 190, Škofja Loka 8949
Zaposlim FRIZERKO z najmanj 3 leta delovnih izkušenj. g 041 /694-521, Kamenčić Valerija s.p., Tominčeva c.38, Kranj 8975
Iščem pomoč za čiščenje stanovanjske hiše enkrat na teden. g 23-11-031, popoldan
Takoj zaposlimo dekle za strežbo. g 041/945-347, 5801-028, Žurga Vilko s.p., Moste 68 E, Žirovnica 9008
Objavljamo prosta delovna mesta za PRODAJNEGA REFERENTA-TELEFONISTA v Kranju. Nudimo 400 SIT/h in dodatno stimulacijo, g 201-48-22 od 15-20. ure, Cankarjeva založba d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana
Zaposlimo mlajšega DELAVCA v proizvodnji tiskanih vezij v Kranju.. g 041/523-789, Anita Grohar s.p., Trojarjeva 34, Kranj 9041
Zaposlimo MONTERJA PVC oken iz Kranja ali okolice. Zaželjen vozniški izpit B kat., starost 20-40 let. g 041/653-203, La, d.0.0., Ljubljanska c.34, Kranj 9045
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo: lahko varstvo vašega malčka na mojem domu v dopoldanskem ali popoldanskem času, Poljane z okolico. "B 518-52-24
Iščem delo, varstvo otrok, likanje, pospravljanje. "B 031 /269-582, Martina 8992
S 1.10.2002 sem pripravljen nastopiti delo pri vas kot KV NATAKAR. g 04/531-85-68
Iščem delo - ZIDASKA DELA ( notr. in zu-nan. ometi, fasade adaptacije...) in KERAMI-ČARSKA DELA ( obnove kopalnic, stopnišč ipd.). "B 031/782-386_90M
Iščem delo - pomoč starejšim in nega. "B 040/76-55-52 9068
ŽIVALI
Prodam odlične mladiče - LABRADOR z ro-dovnikom. g 041/794-786_8779
Rjave in grahaste JARKICE ter bele PIŠČANCE za dopitanje, prodam. Stanonik, Log 9, "B 51-85-546 ss?/
Prodam KUNCE za zakol ali nadaljno rejo. •B 5742-448 8981
Prodam črnobelega BIKCA, starega 14 dni. Debeljak, Podbrezje 150, 040/33-06-06
Črnobelega BIKCA, starega en teden, pro-dam. "B 53333-16_8993
Prodam PRAŠIČKE težke od 25-30 kg. g 25-95-600 8995
Prodam TELICO simentalko, 9 mesecev brejo, g 5725-312_9003
10 dni starega BIKCA, prodam. g 2511-670
Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko in JUGO 45. g 25-22-806 9006
Prodam TELIČKO frizijko, stara 14 dni, A kontrola Hafner, Žabnica 14, g 231-41-31
Prodam brejo TELICO 8 mesecev, križanko, g 040/247-651 9011
Prodam TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, g 5723-664 9023
Ugodno prodam ZAJKLE z mladimi ali posamezne, g 2511-949 9028
Prodam TELIČKO simentalko, težko okrog 120 kg za zakol ali nadaljno rejo. g 5131-
544 9029
Prodam več brejih KRAV, g 031/307-159
Prodam breje TELICE. g 041/944-287
Prodam en teden starega BIKCA čb. g 031/617-833 9038
Prodam TELIČKA SIMENTALCA, težkega 50 kg. g 031/513-678_9039
Prodam več TELIČKOV starih 10 dni. g 25-22-551_9040
Prodam domače OČIŠČENE KUNCE, g 040/201-462_905i_
Prodam BIKCAstarega 10 dni. g 031/850-370 9056
Prodam TELIČKO simentalko, staro 1 teden, g 041/692-722 9057
Prodam visoko brejo TELICO simentalko. g 01/834-11-52 9080
ŽIVALI KUPIM
Odkupujemo mlado, pitano GOVEDO, krave, ovce, konje, g 041/650-975 7679
Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. g 51-20-493 8986
Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. g 041/830-417_9073
Kupim BIKCA simentalca, starega 7 dni. g 533-80-54 9075
Kupim 2 BIKCA simentalca, stara 2 meseca, g 533-13-82 9076
ZAHVALA
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš dolgoletni sodelavec iz SAVATECH - Sektorja za
kakovost in zanesljivost
CIRIL KUTIN
rojen 1940
Od njega smo se poslovili v petek, 28. junija 2002, ob 17. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
KOLEKTIV SAVA
ZAHVALA
Odšel si, dragi sin
odrešen si vseh bolečin
ostal boš vedno naš
v mislih in srcih, kot lep spomin.
Ob prvem svitu življenja nas je zapustil ljubljeni sin in brat
MARK DEMŠAR
Iskrena hvala starim staršem, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nama ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga v
tako velikem številu pospremili k počitku. Zahvala osebju Porodnišnice Kranj, Pediatrinji dr. Škafarjevi, Pediatrični kliniki - neonatalni oddelek, intenzivnemu oddelku KC, podjetjema Alples in Yasmin, pogrebni službi Navček in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim, iskrena hvala.
Žalujoči: mami, ati in sestrica Maša
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, sin, brat, stric in svak
ANTON BREGAR
iz Stražišča, Bavdkova 13
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo osebju bolnišnice Golnik - intenzivni oddelek.
Hvala g. župniku za pogrebni obred in sveto mašo, Šmartinskim pevcem za lepo zapete pesmi in pogrebni službi Navček.
VSI NJEGOVI Kranj, Tolmin, julij 2002
Delo, skromnost in poštenje Vaše je bilo življenje.
V 82. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta
IVANKA GASSER
roj Frelih, p.d. Fučova mama iz Sp. Sorice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Peterneljevi za obiske na domu, g. župniku Ivu Kožuhu za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo, hvala pevcem in organistu g. Tonetu Potočniku za lepo petje in pogrebnemu zavodu Loške komunale. Posebej se zahvaljujemo sosedi Tončki in Mariji ter pogrebcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
V SPOMIN
JANEZ ZAKAJ?
V našem srcu ti živiš,
zato pot nas vedno vodi tja,
kjer v tišini ti zdaj spiš,
a lučka vedno ti gori,
nihče ne ve kako to boli,
ker tebe, dragi ata, več med nami ni.
30. junija sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož in ata
JANEZ ŠUMI
Vsem, ki se ga spominjate, najlepša HVALA!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Dnevi minevajo, čas hitro beži, minil je že teden, odkar te več ni.
STANISLAVA RAKOVEC
p.d. Bregarjeva Slavka iz Dolenje vasi
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, se poklonili njenemu spominu ali sejo kakorkoli drugače spomnili. Velika zahvala gre osebju Zdravstvenega doma Železniki, posebej dr. Špeli Petrnelj, pa-tronažni sestri Francki za izredno skrb od njeni težki in hudi bolezni. Iskrena hvala tudi teti Mici za vso njeno nesebično pomoč, sosedom in pevcem. Hvala vsem.
Njeni domači Dolenja vas, 24. junija 2002
V SPOMIN
ROBIJU PREŠERNU
iz Lesc
3. julija 2002 mineva že peto leto dni, odkar te med nami ni.
Ostali so spomini, bolečina, ostala strašna je praznina in pogled uprt v nebo, kjer upamo, da ti je lepo.
Najlepša hvala vsem, ki se ga spominjate in mu ob mnogo preranem grobu prižigate sveče.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Smrt rešila Te je trpljenja,
zdaj uživaj v radostih večnega življenja.
V 61. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, ati, stari ata in tast
PETER SMID
iz Sp. Luše 17
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se sodelavcem Domela, Indramata in Gorenjski predilnici za podarjeno cvetje, sveče, maše, denarno pomoč, izrečeno ustno ali pisno sožalje. Posebna hvala g. župniku Vindišarju za lep pogrebni obred in sv. mašo, pogrebni službi Akris, pevcem za zapete žalostinke ter dežurni ekipi ZD Škofja Loka, UKC Ljubljana in bolnišnici Sežana, ki so se borili za njegovo življenje. Hvala tudi vsem tistim, ki ste ga obiskovali v bolnici in nas tolažili. Vsem in vsakemu posebej, ki ste našega ata pospremili v prezgodnji grob, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Majda, sin Bogo, hčerke Fani, Lili in Jana z družinami Sp. Luša, 26. junija 2002
•••••••
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
KA3 S4 TA Ko PoTKT, J&Kfl ? J		4kr	NoOoMtTNt k GA f^-eN-
> V			
			
TOREK	SREDA	ČETRTEK
		
od 12 "C do 21 °C	od 13 °C do 22 °C	od 13 °C do 24 °C
Danes, v torek bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature bodo od 19 do 22 stopinj C. V sredo bo zmerno do pretežno oblačno in tu in tam bo občasno še rahlo deževalo. | četrtek bo sončno.
Brez gasilcev še Avsenikov ne bi bilo
Člani PGD Begunje so praznovali 120-letnico. Plaketo je dobil tudi Slavko Avsenik, ki je hvaležen gasilcem za vabila na veselice.
Begunje - Praznovanje so zaceli z vajo štirih društev in ga nadaljevali s tekmovanjem gorenjskih veteranov. Ugledni gostje so begunjskim gasilcem čestitali na petkovi slavnostni seji, sobotne parade in razvitja novega prapora pa so se udeležili tudi tuji gasilci. Društvo so nagradili s srebrno plaketo GZS.
Priznanje za članice, ki so olimpijske zmagovalke in državne prvakinje. Foto: Stojan Saje
Četrtkovo vajo, na kateri je sodelovalo 40 gasilcev s 5 vozili iz PGD Begunje, Podgora, Hlebce in Radovljica, je vodil podpovelj-nik domačega društva Janez Pav-
lic. Kot je povedal, je bil to zanj ognjeni krst, saj je šele pred nedavnim končal tečaj za poveljnika. Vseeno so uspešno opravili /. gašenjem domnevnega požara in
reševanjem ponesrečenca v OŠ Begunje. Domačini so se izkazali tudi na 3. srečanju veteranov PGD Gorenjske, ki so ga pripravili ob sodelovanju z Gasilsko zvezo Radovljica naslednji dan. Gostili so 19 ekip, med katerimi je zmagovalni pokal osvojila ekipa LIP tovarna Bohinj. Niko Legat, Alojz Hole, Florjan Gašperin, Franc Sirov ni k in Albin Palovšnik so društvu iz Begunj priborili pokal za 2. mesto, tretja pa je bila ekipa iz Selc.
Petkovo slavnostno sejo upravnega odbora PGD Begunje v Restavraciji Avsenik so naznanile fanfare radovljiških godbenikov. Z glasbo sta jo pospremila tudi mlada harmonikarja iz Begunj. Kot je med opisom zgodovine društva dejala predsednica Veronika Kclih, so imeli gasilci v preteklosti bogato kulturno dejavnost v pevskem zboru, igralski skupini in orkestru tamburic. Seveda so nadaljevali tudi tradicijo prednikov, ki so* po izgubi 9 hiš v požaru leta 1863 razmišljali o organiziranem gasilstvu. Društvo je leta 1882 ustanovil učitelj Jožef Turk na pobudo inšpektorja Antona Zadnikarja. Odtlej so se pri vode-
nju zvrstili številni vaščani; kar 37 let je bil poveljnik Niko Legat, njegovo dolžnost pa je letos prevzel Janko Resman. Vrsta generacij je pustila vidne sledove. Leta 1928 so dogradili prvi gasilski dom. Leta 1985 so se vselili v sedanji dom, za katerega so žrtvovali mnogo ur prostovoljnega dela. Največ se je spremenilo pri opremi; prva ročna brizgalna iz leta 1912 še deluje, vendar je veliko boljša visokotlačna črpalka, s katero so letos opremili eno od vozil. Usposobljenost več kot 250 članov dokazujejo številni pokali, ki so jih osvajali njihovi tekmovalci. Najboljšim ekipam z mednarodnih tekmovanj, med katerimi so bile poleg štirih ekip članov tudi olimpijske prvakinje iz leta 1993 v Berlinu in hkrati letošnje državne prvakinje, so podelili društvene plakete. Enako priznanje je dobil častni član Slavko Avsenik, ki je priznal, da brez gasilcev tudi ansambla Avsenik ne bi bilo. Plakete so izročili več posameznikom, društvom in organizacijam. Gostje, med njimi tudi najstarejši član Jože Perko, so prejeli spominska darila. Slavljencem so v petek čestitali za uspehe in jubi-
Za jubilej so begunjski gasilci razvili nov prapor. Foto: Gorazd Kavčič
lej predsednik KS Begunje Branko Gogala, predsednik GZ Radovljica Ciril Ažman. predsednik regijskega sveta GZ Gorenjske Rudi Zadnik, član predsedstva GZS Vili Tomat, sodelavec Uprave za zaščito in reševanje RS Janko Petrovič in župan občine Radovljica Janko S. Stušek. V soboto so se jim pridružili pri praznovanju poleg gorenjskih gasilskih enot tudi gasilci iz Nemčije, Avstrije in Italije; med slednjimi
so bili prijatelji iz Cembre. Po paradi enot in tehnike so se zbrali na osrednji proslavi, kjer je župan Stušek razvil nov gasilski prapor. Društvo so nagradili s srebrno plaketo Gasilske zveze Slovenije, odlikovanja GZS so podelili desetim članom, še več pa jih je dobilo republiška in občinska gasilski priznanja. Kar tri večere so poskf' beli tudi za zabavo ob glasbi raZ' ličnih ansamblov.
Stojan Saje
Skozi Preddvor so spet furali konjički
Kako so včasih prevažali nevestino balo, kako vozili les iz gozda, kako gnojnico na njivo, so lahko videli obiskovalci nedeljske prireditve Škrebljajo konjički gorenjski v Preddvoru.
Preddvor - Etnografska prireditev, s katero želijo organizatorji ohraniti transportno dediščino prejšnjih stoletij na Gorenjskem, je bila že tretjič zapored, letos pa jo je v središču Preddvora pričakalo manj obiskovalcev kot lani. Ali tovrstni dogodki ne vlečejo več ali pa je slabšemu obisku krivo dejstvo, da je središče Preddvora razkopano zaradi letošnjega investicijskega zagona?
Gradnja na vrhuncu je letos povzročila, da so sicer vsakoletno občinsko praznovanje skrčili na dvoje osrednjih prireditev, maraton prejšnjo nedeljo in prireditev Škrebljajo konjički gorenjski, ob tem pa sta bili še razstavo likovnih samoraslnikov in razstava Jo-
sipine Turnograjske. Še prejšnjo nedeljo makadamsko središče Preddvora je bilo to nedeljo že lepo asfaltirano, k čemur je pripomogla tudi nova maša, ki jo je ob prazniku farnega zavetnika svetega Petra pel preddvorski rojak. Toda ostanimo pri konjičkih, ki so jih tudi letos pripeljali v Preddvor občina. Konjeniško društvo Tupa-liče in Mito Trefalt. Sodelovalo je tudi deset gorenjskih občin, na praznično okrašene zapravljivčke pa je sedlo tudi osem županov ali njihovih namestnikov, med njimi seveda tudi gostitelj Miran Zadni-kar. Za slavnostnimi vpregami pa seje zvrstilo še osemnajst voz, ki so občinstvu predstavili gorenjsko furmansko dediščino. Z največ
Martin Krpan s kobilico.
vozovi so se odrezali konjeniki iz občine Naklo, pa tudi sicer je bilo i/, vsake občine po nekaj zanimivih primerkov. Povorko, ki stajo z glasbo spremljali kranjska in vo-diška godba, so začeli z gozdarsko vprego, enoosnim vozom, ki
Novorojenčki
V minulih dveh tednih je na Gorenjskem prvič zajokalo 67 malih Gorenjčkov, in sicer v Kranju 43 in na Jesenicah 24.
V kranjski porodnišnici je prvič zajokalo 43 dojenčkov, od tega 22 deklic in 21 dečkov. Na prvem tehtanju je bil najlažji deček, ki je tehtal 2.540 gramov, najtežji pa je bil prav tako deček s 4.160 grami.
V jeseniški porodnišnici je 24 mamic povilo svoje otročičke. 2.520 gramov je kazalec na tehtnici pokazal najlažji deklici in 4.160 najtežjemu dečku.
je včasih služil za vleko lesa iz hoste. Nato so se zvrstili obračalnik sena, pajki (priprava za čiščenje žita), prišel je tudi tovorni konj, ki je svoje čase na hrbtu to-voril gradbeni material za Prešernovo kočo v Karavankah. Konj kajpada ni bil isti, niti njegov lastnik iz Zabreznice ne, pač pa je bilo isto tovorno sedlo, ki je staro že 80 let in je služilo že lastnikovemu dedu za oskrbovanje planinske koče. Videli smo tudi Martina Krpana, silnega moža, ob njem pa njegovo značilno kobilico, tokrat v podobi šetlandskega ponija. Ponosni konjički so z enakim dostojanstvom vozili gnojnični sod kot mlekarski voz, gnojni koš kot voz
Veselo na vrhu voza z listjem.
z listjem ali futrom, vprežne grab-lje ali blejsko kočijo. Voz z nevestino balo pa ne manjka na nobeni tovrstni prireditvi. Teden dni pred poroko je svoje dni par konj peljal nevestino balo z nevestinega na ženinov dom, po naloženem tovoru pa so radovedneži sklepali o nevestinem bogastvu. Na vozu ne sme manjkati niti petelin, kaj šele peto kolo (hleb kruha), za vozom pa je privezana še krava s kranceljnom, ki jo je tokrat k enaki hitrosti, kot so jo imeli konji, priganjal mali Blaže. Šenčurjani so se ponosno pripeljali z vprego, ki je vlekla gasilsko motorko, nato pa so z vnemo, ki jo je bilo treba v začetku kar malce krotiti,
razvili cevi
in pet krepkih mladcev je pognalo ročno brizgah10. Daje bilo ob tem mokrih tudi nekaj nič hudega slutečih gledalcev-ni treba posebej poudarjati. ManP kal ni niti voz za prevoz mošta 1 vina, pa žitna mlatilnica in seja niča za žito, starodobnim PreVCv)/|j nim sredstvom pa so se pridni/' tudi novejši konjički, skriti p^ kovinskimi pokrovi vozil glaV,JL ga pokrovitelja. Teh smo dafld? nes bolj vajeni, konjske vprege P vsaj mlajši generaciji postajaj vse bolj tuje. Prireditev je narn njena ravno temu, da jih ne bi c to pozabili. . if
Danica Zavrl ŽlebflJ foto: Tomaž Štul*r
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 26. KROGA, z dne 30. junija 2002
21, 23, 26, 32, 34, 37, 39 in dodatna 29
Izžrebana številka LOTKA: 712749
V 27. krogu LOTA je za sedmico predvideni sklad 50.000.000 SIT
Za dobitek LOTKO: 7.000.000 SIT