Komisija za ocenjevanje eksponatov na sejmu „MODA 74" v Ljubljani je podelila kolekciji naših moških srajc najvišje priznanje — ..Ljubljanskega zmaja". Kipec ,,Ljubljanski zmaj" z diplomo je podelil predsednik mestne skupščine tov. ing. Kovič 27. februarja na magistratu. Vsem, ki so kakorkoli prispevali, da smo dobili to visoko priznanje, iskreno čestitajno! naša bodočnost je vedno del naše sedanjosti in naše preteklosti Ko želimo načrtovati našo prihodnost, se moramo za hip ustaviti, napraviti pregled, kaj smo dosegli do sedaj, oceniti naš položaj naše materialne in duhovne sile in šele nato usmeriti jutrišnji korak. V začetku leta opravimo v tovarni vedno dve najpomembnejši in najbolj odgovorni nalogi: na osnovi bilančnega stanja in uspeha ocenimo uspešnost preteklega leta, razdelimo ustvarjeni dohodek in sestavimo program razvoja in nalog za prihodnje leto. Zato ni čudno, da smo v tem času še posebej aktivni, da je zaželeno in celo potrebno, da se samokritično spoprimemo z morebitnimi napakami, odstopanji od zadanih nalog, z medsebojnimi odnosi; vse to z namenom, da bodo doseženi uspehi še večji, saj na njih gradimo naš bodoči razvoj. V takem trenutku moramo čutiti vse podrobnosti dobrih in slabih strani dosedanjega dela, biti pa moramo tudi sposobni pravilno oceniti naše sile in skupne interese ter se z nekoliko smelosti in optimizma odločiti za bodoče naloge in cilje. Čas, v katerem živimo, in naši skupni interesi nam nalagajo dolžnost, da dosledno uvelja- vimo lani začrtano geslo „Od junakov dela postanimo junaki samoupravljala11. Prav s sprejemom zvezne in republiške ustave so postavljeni temelji, da to geslo tudi dejansko uveljavimo. Ne gre precenjevati tega, kar smo do sedaj dosegli pri organiziranosti temeljnih organizacij združenega dela (TOZD Ločna, TOZD Libna in TOZD Delta), in tistega, kar smo se dogovorili s sprejemom samoupravnega sporazuma, ker vemo, da je tak sporazum temeljni dokument le toliko časa, dokler odgovaija interesom vseh in vsakogar, ki so ga sprejeli. Zato je prav, da se ob doselednem prizadevanju in izvrševanju sprejetega sporazuma tudi zavedamo, da ga soglasno lahko vsak čas dopolnimo ali menjamo. To pa mora biti pot medsebojnega spoštovanja, enakopravnosti, delavske solidarnosti in družbene angažiranosti. Ob tej zgodovinski prelomnici v naši družbi se nam nudi prilika, da ocenimo položaj naše tovarne z več strani: - letos praznujemo zlati jubilej, 50 let obstoja naše tovarne; - pravkar je minilo 25 let, odkar je Mestni odbor leta 1948 razglasil našo tovarno za družbeno lastnino; - 20 let se že uveljavlja v tovarni delavska samouprava; - za nami je desetletno obdobje 1962-1972, obdobje izjemnih naporov pri sanaciji in izgradnji današnjega Laboda; - k našim uspehom smo v lanskem letu dodali še velik korak naprej, ko smo povečali našo družino z Delto iz Ptuja in nadvse uspešno izvršili začrtano sanacijsko nalogo. Tudi v tem primeru so se pokazale samoupravne, organizacijske in tehno- loške osnove kot trajna in vsestranska vrednost naših dosežkov; — kar smo si pred dobrimi desetimi leti le v želji dovolili nakazovati kot našo potrebo in željo, je danes uresničeno; — tudi željo, da nagradimo tiste, ki so se odpovedovali upravičenemu, zasluženemu delu v korist izgradnje tovarne in delali v slabih pogojih, že pričenjamo uresničevati (materialna in ostala priznanja ob 50-letnici); — ustvarili smo si dobre osnove za nadaljnji razvoj (zgradbe, stroje, delovne izkušnje), hkrati pa tudi vzgajamo mladi rod proizvajalk, ki bo zanesljivo še bolj uspešno nadaljeval sedanjo pot. V praksi je potrjena pravilnost odločitve delavk v obratu Kostanjevica o združitvi s krškim obratom. Danes smo sposobni, da ob vsestranskem družbenem interesu dosledno izvršimo takrat dogovorjeno smer razvoja. Še in še bi lahko naštevali in ocenjevali mejnike v našem razvoju, ki so uspešno pa tudi zaviralno vplivali na naše delo. In kdo naj bi bil danes sposoben pravilno oceniti in ovrednotiti prispevek, ki so ga posamezniki ali celota v raznih oblikah in časovnih obdobjih vgradili v naš razvoj? Le z mislimi lahko pohitimo k trojki, ki še živi in je v letu 1924 začela šivati srajce, k tistim, ki so se leta 1934 s stavko borile za večje pravice delavca, k upokojencem, ki z velikim zanimanjem pa tudi z uteho in zadovoljstvom spremljajo to, kar mi danes gradimo. Kako oceniti delo naših družbenopolitičnih organizacij, organov upravljanja, posameznikov, od šivilje do šoferja, kurjača, strokovnjakov, krvodajalcev in vseh, ki sodelujejo v tej 1300-članski verigi? Tega ne more nihče! To oceno nam dajejo le naši medsebojni odnosi, to oceno nam daje družba, v katero se vraščamo in postajamo njen del. In končno to oceno izražamo sami, ko se bolj ali manj uspešno vključujemo v skupne naloge jutrišnjega dne. Ženam in mladinkam v tovarnah Ločna, Libna in Delta ter v skupnih službah Laboda čestitamo za dosežene usehe in za praznik 8. marec, s posebno željo materam, da bi bile naše skrbi, pozornosti in spoštovanja deležne vsak dan v letu. ZDRAVKO PETAN nov sindikat Dosedanja organiziranost sindikalne organizacije v naši tovarni je že prilagojena novim razmeram in pogojem delovanja sindikata. Na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata v TOZD Ločna in skupnih službah, ki so bili 8. in 9. marca so se člani teh dveh, poslej samostojnih osnovnih organizacij že odločili za novo organiziranost sindikata v podjetju. Katere novosti uveljavljamo v sindikatu? V vsaki TOZD bomo imeli osnovno organizacijo sindikata. V podjetju bomo imeli torej 4 osnovne organizacije. Vse osnovne organizacije se povezujejo v konferenci, ki jo sestavljajo 5-članske delegacije osnovnih organizacij. Mladi delavci bodo odslej v okviru sindikata dobili nove politične možnosti za svoje delovanje v aktivih mladih delavcev. Bolj kot doslej poizkušamo organizirati delo v osnovnih organizacijah z novo obliko delovanja, imenovano sindikalna skupina. Korenite spremembe, ki jih je prinesla nova ustava v produkcijske odnose, zahtevajo listine; spremembe pa bomo morali izvesti tudi v naši sindikalni organiziranosti, da bomo kos nalogam, ki so pred nami. Pri tem si sindikat predstavljamo kot šolo samoupravljanja socializma, kot organizirano iniciativo delavcev in kot njihovo neposredno akcijo za uresničevanje njihovih lastnih interesov. Od tega, ali bomo novo podobo osnovne organizacije sindikata vzpostavili in jo čimprej potrdili v praksi, je odvisen celoten uspeh prilagajanja organiziranosti sindikatov novim ustavnim razmeram. In ker je pred nami naloga, da delamo načrtno, se moramo dogovoriti, kakšni naj bodo naši delovni programi. Načrtnost pomeni tudi konkurentnost! Nič nam ne pomagajo splošni programi, v katerih piše: borili se bomo za samoupravljanje, prizadevali si bomo za izpopolnitev sistema delitve itd. Take splošne formulacije nam nič ne povedo! Načrti morajo odgovoriti na vprašanja, kaj je treba storiti, kdo bo kaj storil, kdaj bo kaj storjenega in če je le mogoče tudi, kako bo to storjeno. To je naš sedanji trenutek. S tem, da smo se reorganizirali, da smo izvolili nove organe, smo naredili le prvi korak. Milan Bratož Na karnevalu v Ptuju so sodelovali tudi delavci „Delte'*. V povorki je nastopalo 16 etnografskih in 41 karnevalskih skupin ter okrog 1500 pustnih šem. Razpoloženje je bilo kljub dežju veselo in razigrano. Razigrani so bili tudi deltovci. ob dnevu žena V naši revoluciji, polni herojskih dejanj in globokih sprememb ter pretresljive ustvarjalnosti, je bila tudi žena tista, ki je enakopravno posegla v ta boj. Lahko se s ponosom ozre nazaj na prehojeno pot, v kateri je tudi njen velik delež pri skupnih mporih naših delovnih ljudi. V času delavskega samoupravljanja je prišla do izraza prav ženina sposobnost in njena velika življenjska sila. Nismo pozabile, saj tudi ne bi mogle pozabiti, odrinile smo le misli za današnji dan, ko se spominjamo vseh tistih, ki so nam pomagale ustvarjati naš lepši današnji dan. Ob našem prazniku dnevu žena se spomnimo tudi vseh tistih mater, ki dan za dnem z grozo v očeh opazujejo rušenje svojih domov, gledajo, kako jim od lakote umirajo otroci in padajo možje. Na vse to se spomnimo in zaželimo tej ženi in materi, da bi bil njen pravičen boj za svobodo čimprej končan, njeno praznovanje ob dnevu žena pa tako srečno, kot je danes rafe.___Dragica Vahčič^ po poteh XIV. divizije Pred 30. leti je pri Sedlarjevem XIV. divizija prešla preko Sotle in se odpravila na težak pohod za osvoboditev Slovenije. O dogodkih v teh bojih lahko mi mladi samo poslušamo preživele borce, kajti nemogoče nam je zaživeti njihovo življenje. Na tej zemlji, obliti s krvjo tisočerih borcev, nam je sedaj prelepo. Del naše oddolžitve pa je v tem, da na obletnice težkih bojev prirejamo pohode po poteh odredov in divizij. Tako smo bili 9. februarja, na dan, ko je pred 30. leti XIV. divizija osvobajala Senovo in je zaradi izdajstva padlo več borcev, na pohodu po poteh XIV. divizije. Bilo je preko 60 mladih pohodnikov iz Krške občine in 60 iz Laškega. Tudi mi mladi iz TOZD Libna Krško smo se udeležili tega pohoda, čeprav v majhnem številu. Pot nas je vodila iz Senovega preko Reštanja, kjer je vsak mladinec streljal s puško, po stezicah do koče na Bohorju. Tu smo se okrepčali in si ogledali partizansko bolnišnico. Vračali smo se preko Ložic, kjer nam je aktivist Tine pripovedoval o dogodkih pred 30. leti. Na Senovem smo imeli z mladinci iz Laškega zaključno praznovanje. Pogovarjali smo se z borci XIV. divizije, poslušali recital Kajuhovih pesmi in si ogledali film MIRNA. Čeprav je takih srečanj in pohodov bolj malo, so potrebna, kajti združujejo mlade in nas opominjajo, naj resno in veselo sprejemamo življenje. Vera Voglar ★ Ob 30-letnici legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko smo imeli v našem kolektivu razgovor o tem pohodu. Da bi izvedeli čimveč, smo na razgovor povabili borko XIV. divizije tov. Emo Muser. Tov. Ema Muserjeva si je najprej ogledala našo tovarno, nato pa nam je pripovedovala o pohodu. Razgovora se je udeležilo veliko število delavk, predvsem mladink, ki so z velikim zanimanjem spremljale pripovedovanje. MARJANA DIMC ELICA PIRC MARIJA BRAČUN sodelujte v našem listu! pomagajte, da bo zanimivejši! prispevke vložite v skrinjice! V najtežjih dneh delovanja naše tovarne je delavski svet leta 1963 razglasil 8. marec za praznik podjetja. Od takrat naprej ga praznujemo vedno močnejši, zrelejši in bogatejši z izkušnjami. Slika 1 Delavka! V sebi združuješ delo v tovarni, materinstvo in delo za družino. Si kot stroj, ki se ne sme ustaviti ne v tovarni ne doma. Tvoje delo dandanes znamo ceniti. Slika 2 Tvojemu delu v tovarni dajemo iz leta v leto priznanje na najrazličnejše načine. Tudi nagradna ekskurzija v inozemstvo, k naši ,,zunanji" konkurenci in še kam, je ena izmed takih oblik! Na sliki: ekskurzija v Budimpešto leta 1971. Slika 3 Skupaj se veselimo delovnih zmag! Skupaj krepjmo naše medsebojne odnose. Že zdavnaj smo spoznali, da so le-ti tista vez, ki nas najbolj čvrsto povezuje. Resni smo ob delu in veseli takrat, ko nanj pozabimo. Slika 5 Celo orožje nam je postalo dober znanec. Nič koliko ur je bilo treba presedeti, da smo se naučili ravnati z njim. Danes smo močnejši še za eno spoznanje: težko bo tistemu, proti kateremu se bo boril ves narod! Na sliki: vaje oddelka SLO Slika 4 Ne skrivamo svojih veščin. Povabili smo druge, pokazali smo jim, kaj znamo, povabili smo jih na tekmovanje v šivanju. Ni nam bilo vseeno, ko smo opazovali sodelavce iz drugih obratov ali tovarn! Hoteli smo ostati najboljši in to želimo še danes. Na sliki: resni obrazi na tekmovanju v šivanju Slika 6 Svoje najbolje čuva lastnik sam. Nič koliko nevarnostim je izpostavljeno naše premoženje. Marsikateri gasilska črpalka, cevi, ročniki itd. niso več neznanke. Obvladajo jih in poznajo. Nikoli ne vemo, kdaj nam bo to znanje lahko koristilo. Na sliki: gasilska desetina pred vajo Slika 7 In pri vsem tem utrujajočem tempu dela in življenja se še vedno najde čas za šport in rekreacijo. Ta dejavnost združuje največ mladih. Mladi pa smo vsi! Na sliki: z rokometnega turnirja leta 1972 Slika 8 Povezani ostajamo še potem, ko smo svoje moči izčrpali. Nadomeščajo nas mlajši. Ostajajo pa naši dosežki, plod našega dela. In nič ni lepše, kot živeti s tovarno še naprej in poznati utrip njenega življenja. Še vedno je naša in tudi ostala bo naša! Na sliki: srečanje upokojencev v Ptuju septembra 1973 Taka je resnica o tebi, delavka, mati, gospodinja. Resnica, ki je nismo ugotovili, ampak smo se ob 8. marcu le spomnili nanjo. Stisnili smo si roke, si čestitali in zapeli. ZVEZNA SKUPŠČINA PREDSEDNIK REPUBLIKE ZVEZNI IZVRŠNI SVET ZVEZNI ZBOR ZBOR REPUBLIK IN POKRAJIN J I PREDSEDSTVO SFRJ ZVEZ. USTAV. SODIŠČE ZVEZNO SODIŠČE ZVEZ. JAVNO TOŽILSTVO ZVEZ. DRUŽB. PRVOBRA- nilecsamoupravlj. skupščina sr Slovenije PREDSEDSTVO REPUBLIKE Izbor obCinI ZBOR ZDRUŽEN DELA DRUŽB. POLITIČNI ZBOR SVET REPUBLIKE Kg i r {izvršni svet] USTAV. SODIŠČE SRS VRHOVNO SODIŠČE SRS JAVNO T6ŽILSTVO SRS DRUŽB. PRVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA SRS OBČINSKA SKUPŠČINA T DELEGACIJE 1 T TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA ________ DELEGACIJE DELEGACIJE t f DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNOSTI KI NISO KMETOV ORGANIZIRANE IN SKUPNOSTI V TOZD OBRTNIKOV T T ZBOR KRAJEVNIH DRUŽBENO- IZVRŠNI ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPNOSTI POLITIČNI ZBOR SVET DELEGACIJE | | DELEGACIJE KRAJEVNE SKUPNOSTI DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE mejniki našega razvoja Leto 1924 Ustanovitev tovarne. Takratni veletrgovec Medic je začel proizvodnjo srajc. Zaposlenih je bilo okrog 30 delavk. Delovna sredstva so bila enostavna, delitev dela tudi (le krojenje, šivanje, likanje), posamezne manjše dele (ovratnike, manšete) so delavke iz delovale doma, da bi kaj več zaslužile. Leto 1933 Beli labod - zaščitni znak kvalitete. Tega leta je bil beli labod prijavljen pri patentnem uradu v Beogradu kot znak kvalitete srajc „Medic“ Leto 1934 Šivilje sodelujejo v stavki. V poročilu Edvarda Kardelja -Levca z dne 2. 12. 1934 je zapisano: „111. Poslednji masovni rad partije v Sloveniji Posle pokr. konferencije i kao direktni uspeh te konferencije izbio je prvi štrajk pletilj-skih radnica u Novom mestu (Povh, 70 radnica). Odpuštanje jedne radnice bio je povod jed-nom našom drugu, da je stupio sa njom u vezu i organizovao sastanak, na koji su došle tri radnice iz fabrike, 1 inženir iz fabrike in naš drug, koji je ras-tumačio potrebu borbe i pred-lagao zahteve i načrt kolektivne pogodbe, koji su radnice prhnile i odnele ga u fabriku, gde su se saglasile sve radnice i zaključile da idu u štrajk. Izabran je bio akcioni odbor - ove tri radnice iz sastanka - a sa njima je legalno radio naš drug. Zahtevi bili su primljeni. Zajedno sa našim drugom organizirale su radnice sindikat, kojeg prije nije bilo. Odmah su u sindikat ušle i radnice iz druge pletilne fabrike („Medic“) i radnici iz ostalih radiona. Odbor je delimično u rukama naših partijskih članova ili pristaša RSO.“ Leta 1941 - 1945 V teh letih je tovarna delovala le občasno. Leto 1948 Ustanovitev Industrije perila Novo mesto. Pri nacionalizaciji premoženja leta 1948 je Mestni odbor Novo mesto ustanovil Industrijo perila, ki se je leta 1963 preimenovala v ,,Labod, tovarna srajc Novo mesto“. Leto 1952 Izvoljeni prvi organi delavskega samoupravljanja. Leto 1953 Organizirano dvoizmensko delo. Leto 1958 Osnovana šivalnica v Kostanjevici ob Krki (v kostanjevi-škem gradu). Leto 1962 Tovarna zabrede v velike finančne težave, slaba oprema, tovarna brez strokovnih kadrov. Pričetek sanacije z lastnimi silami. Leto 1963 Rekonstrukcija obrata Novo mesto; izločitev transmisijskega pogona iz leta 1935. Leto 1964 Razširitev obrata v Kostanjevici na 130 delavk. Leto 1965 Otvoritev obrata v Krškem. Leta 1965 - 1972 Etapna gradnja nove tovarne v Novem mestu. Leto 1969 Razširitev obrata Krško in združitev z obratom Kostanjevica. Leto 1973 Priključitev tovarne perila „Delta“ Ptuj k ,,Labodu“. Leti 1973 - 1974 Ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela in oblikovanje sedanje organiziranosti v „Labodu“. pogoji za uresničevanje delegatskih odnosov Delegatski sistem, začrtan v novi ustavi, s čim dosledneje uresničevanimi delegatskimi razmerji med samoupravno organizirano bazo, njenimi delegati in središči usklajevanja, dogovarjanja in odločanja, je idealen model, h kateremu kot socialistična samoupravna družba težimo. Uveljavljanje tega sistema v družbeni praksi pa je odvisno od celote družbenih odnosov in vzajemnih odvisnosti, od realnega razmerja družbenih sil ter od porazdelitve ekonomske in družbene moči, od bolj ali manj samoupravnega položaja delovnega človeka, od njegovega znanja in sposobnosti, politične kulture, družboslovne izobrazbe itd. Delegatski sistem zahteva ob nujni medsebojni povezanosti samoupravnih skupnosti med drugim tudi njihovo dovolj široko samostojnost; zahteva, da se omejijo funkcije in pristojnosti vseh središč za sporazumevanje, dogovarjanje in odločanje (zlasti skupščin družbenopolitičnih skupnosti) na tiste naloge, ki so določene z ustavo. Delegatski princip temelji tudi na odnosih solidarnosti med ljudmi, ob upoštevanju in racionalnem obvladovanju nasprotij med različnimi skupinami in interesi. Uresničevanje delegatskega sistema in razmerja pa je odvisno tudi od predelitve pristojnosti republiške in zvezne skupščine. Pristojnost teh skupščin mora sloneti predvsem na skupno ugotovljenih tistih interesih, katerih delovni ljudje ne morejo zadovoljevati in uresničevati neposredno v temeljni družbenopolitični skupnosti, ampak le na ravni republike in zveze. Gre potemtakem za kvalitativno spremembo v skupščinskem sistemu, v njegovi še večji demokratizaciji in za to, da se skupščine razbremene vseh tistih zadev, o katerih bi se družbeno dogovarjali in sporazumevali tudi po drugih samoupravnih poteh, zlasti v občinskih skupščinah, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih oblikah direktnega sporazumevanja. Da delegatski sistem ne bi ostajal neživljenjska konstrukcija in da bi delegatski odnosi ne bili le odnosi med posameznimi vplivnimi interesnimi skupinami v temeljnih samoupravnih skupnostih in v središčih odločanja, bomo morali zagotoviti več pogojev. Zagotoviti bo potrebno demokratično, samoupravno izoblikovana stališča (interese, potrebe) samoupravno organizirane baze pred vsemi pomembnimi družbenimi odločitvami, s kar največjo možno neposredno udeležbo vseh zainteresiranih in prizadetih ljudi. Poudariti je treba, da mora biti delegat nenehno delovno povezan z bazo in s središčem odločanja, da bi se pri oblikovanju interesov kar najbolj razvijalo stalno in uspešno medsebojno vplivanje med širšimi in ožjimi skupnostmi. Izoblikovanje inte- resov temeljne samoupravne skupnosti namreč v največ primerih ni odvisno le od nje same, temveč zlasti od njenega položaja v širši skupnosti, od stabilnosti te širše skupnosti, h kateri naj prispeva in naj bo zanjo tudi soodgovorna. Drugi nič manj pomemben pogoj za uresničitev delegatskega razmerja je v razvijanju občine kot resnične samoupravne skupnosti in temeljne družbenopolitične skupnosti, v kateri si samoupravljalci sami določajo svoje delovne in življenjske pogoje. Prav v občini bi morali najprej doseči identifikacijo interesov samoupravljalcev v njihovih temeljnih samoupravnih skupnostih in njihovih delegatov ter organsko vključitev in povezanost vseh teh skupnosti v občinski skupščini. Za uresničevanje delegatskega razmerja je seveda nujna tudi stalna široka in demokratična izbira ljudi za opravljanje družbenih funkcij, ob spoštovanju že sprejetih in dogovorjenih načel naše kadrovske politike, upoštevaje dogovoror za stalne kadrovske priprave na volitve, ki ga je sprejela republiška konferenca SZDL. Najbolj učinkovit vpliv delovnih ljudi na kadrovsko politiko se namreč lahko doseže ravno z evidentiranjem, z izbiro kandidatov in s kandidiranjem. Posebej bo treba izdelati sistem za izobraževanje delegatov, da bodo sposobni prevzemati nase dolžnosti, ki jih prinašajo delegatski odnosi, in da bodo za svoje delo lahko resnično odgovorni. Informacije, javno obveščanje in sploh komunikacije predstavljajo ,,živčni sistem" vsake družbe. Samoupravljalci, delovni ljudje se bodo lahko kvalificirano odločali in dogovarjali samo v primeru, če jim bodo na voljo vse pomembne informacije. Stalna komunikacija med samoupravnimi skupnostmi, delegati, središči odločanja in drugimi subjekti družbenopolitičnega življenja je temeljni pogoj za uresničitev zamisli delegatstva. Treba bo posvetiti vso pozornost sredstvom javnega obveščanja in drugim oblikam informiranja, predvsem pa razvijati kulturo komuniciranja v naši družbi. Delegatskega sistema, zlasti delegatskih razmerij ne bo mogoče uresničevati brez stalne aktivne vloge vseh organiziranih socialističnih sil, zlasti vseh družbenopolitičnih organizacij v političnem sistemu. Posebno odgovorna vloga pripada ZK, sindikatom in SZDL; kajti socialistične sile so notranja usmerjevalna in povezovalna moč sistema. ptujsko kurentovanje Tako kot v davnini so poskakovali, pozvanjali z velikimi bakrenimi zvonci. . . Ni manjkalo pokačev, oračev, kopačev, pickov, plo-harjev in živobarvnih pustnih šem. Kurent je naš najstarejši šemski lik. Njegova maska je ostanek iz davne preteklosti, predstavljal pa naj bi duha umrlega prednika. Koranti so bili posredniki med umrlimi predniki in živečim po- iz pradomovine. V dolgoletnem zgodovinskem obdobju od preselitve do današnjih dni se je mnogokaj opustilo, preoblikovalo in spremenilo, vendar vsi običaji niso ugasnili. Zatrl jih ni niti močan vpliv cerkve. Ni se posrečilo zatreti zlasti tistih običajev, ki predstavljajo globoko ukoreninjeno doživetje povezanosti s soncem, letnimi časi, z vsem živim, s spočetjem, rastjo, zdravjem, zorenjem in smrtjo. Kurentovanje je naš ljud-\ ski običaj, vsako leto znova utrjuje vez z davno preteklostjo, zato ni čudno, da nas vsako leto v pustnem času tako močno pritegne. tomstvom. Pred pomladjo so v skupinah hodili po zaselkih in ljudem prinašali srečo in rodovitnost, preganjali zle duhove in branili ljudi pred demoni. Zelo staro je tudi obredno oranje oračev. To zaoranje prve brazde naj bi imelo velik vpliv na rodnost zemlje in zdravje ljudi. Picki naj bi prinašali hišam srečo pri perutnini. Vse te obredne navade so prinesli naši predniki s seboj srajčko v intervju „Ne da bi se hvalil," je začel, „toda odkar sem postal urednik tovarniškega glasila, se je v meni nekaj spremenilo. Spremenilo se je moje mnenje o kolegih. Naj mi oprostijo. Vseskozi sem bil prepričan, da jih bo treba siliti, prepričevati in prositi za sodelovanje. Kakšno krivico so jim storili samoupravni organi, ko so jim naložili dolžnost, da s svojih področij dela informirajo mesečno delovno skupnost tovarne o delu služb, TOZD, o dosežkih v proizvodnji itd. Preslabo smo se poznali. In oni, skromni kot so, niso ----------- ----------------*\ protestirali. Tolažili so se z mislijo: bodo že spoznali, da nas ni bilo treba posebej zadolžiti. In to spoznanje je v meni že dozorelo. Dozorelo je ob kupih prispevkov, ki jih povprečen urednik sproti le s težavo prebere. Težko se je odločiti, čigav prispevek bo objavljen. Vsi smo krvavi pod kožo in nikoli ne veš, komu se lahko zameriš. In tako gre iz meseca v mesec, od številke do številke. Ne vzdržim več, tovariši! Kriv sem pred vami, ker ne morete vseh svojih prispevkov prebrati v glasilu. Kriv pred vami, ki me priganjate, naj že vendar uredniški odbor predlaga razširitev obsega glasila. Kriv pred delovno skupnostjo, ki zaradi tega dobiva pomanjkljive informacije. Kriv pred organi upravljanja, ker jim nisem predlagal, da mi odobrijo pomočnika. Kriv sem, kriv . . . In da ne bi bil jaz tisti, ki dela zgago, ki nesposobno ureja glasilo, ki svojega prostega časa ne posveti samo branju vsega, kar mi napišete, vam predlagam: zamenjajmo vloge! Obljubim vam, da bom pri pisanju člankov in informacij prav tako marljiv kot vi. Pomagal vam bom prepričevati sodelavce, naj svojih dolžnosti ne izpolnjujejo tako presneto zagnano. Obljubim vam, obljubim vam . .." Intervju sem moral končati. Uredniku, ki je, kot kaže, dobil kompleks krivde, so se udrle solze. Kdo bi si mislil, da je človek lahko tako globoko presunjen nad lastnim spoznanjem . .. Vaš Srajčko . Pripomoček, ki veliko olajša delo! 2 viličarjem opravimo nakladanje srajc hitreje in z manj truda. Na sliki: srajce gredo v likalnico v TOZD Libna v Krškem (FOTO: S. Mikulan) V TOZD Delta so osebni dohodek za januar prvič izplačali na hranilno knjižico. Hranilno službo opravlja KB Maribor-podružnica Ptuj. Nihče ne da odgovora, če ga vprašaš: „Je še kaj ostalo na knjižici? “ Samo skrivnostno se muzajo. Morda pa je le ostalo zrno; ko jih bo dovolj, bo pa -pogača. Družinsko strelsko tekmovanje SD „Delta“ Ptuj 22. 2. je tekmovalo osem strelk; pomerile so se za zlato puščico družine. Rezultati: 1. Darinka Korošec 119 točk. 2. Slavica Jerenko 117 točk. 3. Anica Lesjak 112 točk. 4. Milica Dajnko 101 točk. Najboljše strelke so prejele diplome in se pripravljajo za občinsko tekmovanje. Moški se bodo pomerili v streljanju v začetku marca. Nova ustava in zakon o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti določata podroben način delegiranja delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine. Predlog statuta občine Novo mesto določa, naj bi imel zbor združenega dela 70 delegatov, kar v primerjavi s številom delovnih ljudi v TOZD ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pomeni, da se delegatska mesta razdelijo tako, da pripada eno delegatsko mesto na področju gospodarstva na približno 350 delovnih ljudi in na področju družbenih dejavnosti na približno 130 delovnih ljudi. Predlog odloka o pošiljanju delegatov v zbore občinske skupščine predvideva, da tvorita delegaciji TOZD Ločna in skupnih služb konferenco in delegirata enega delegata. 25. februarja, na dan otvoritve sejma „MODA 74“, je tov. Lidija Šentjurc, predsednica odbora za proslavo 50-letnice sklicala tiskovno konferenco. Na konferenci sta skupaj z generalnim direktorjem tov. Zdravkom Petanom informirala zbrane novinarje o razvoju naše tovarne in o našem delu. Pripravljalni odbor v sklopu mladinske organizacije „Delte“ že pripravlja proslavo dneva žena. Družbenopolitični aktiv TOZD Delta je 27. 2. 74 obravnaval osnutek statuta občine Ptuj, razpravljal o predlogu enotne kandidatne liste delegatov družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj za družbenopolitični zbor občine Ptuj ter razpravljal o evidentiranju možnih kandidatov za delegate TOZD Delta v zbor združenega dela občine Ptuj. Člani aktiva so želeli in dobili obširno obrazložitev na vprašanja o delegatskem sistemu, oblikovanju delegacij od kandidacijskega postopka preko volitev delegacij do zastopanja delegacije po delegatu; o razliki med profesionalnim in neprofesionalnim izvrševanjem vodilnih funkcij v občini Ptuj; o varstvu pravic delavcev; o prispevku za nerazvita področja; o delitvi sredstev iz stanarin; o pomoči kmetovalcem v zvezi z mehanizacijo dela. Osnutek statuta občine Ptuj je tolmačil tov. Franc Predikaka, član širšega političnega aktiva občine Ptuj. Športna srečanja ob 50 -letnici so športniki vzeli resno. Srečanje s športnimi ekipami Mure, Lisce, Beti, Pika, Novo-teksa in Topra, ki so se doslej prijavile, ne bodo kar tako. Vse kaže, da letošnja nenavadna zima kaže zobe. V TOZD Ločna je bolniški stalež nenavadno velik, saj je povprečno 30 delavcev na dan na bolniški. Iab<š>d LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne perila LABOD Novo mesto, izhaja vsako drugo sredo v mesecu v nakladi 1500 izvodov. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož. Tehnični urednik: Marjan Moškon. Stavek, filmi in prelom — ČZP Dolenjski list, tiska — KNJIGO-TISK, Novo mesto