!
L itnilta.
I IjiMJni, i tmk. I. jimrji 19IZ.
XIV. Irto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo ieto.......K 24 —
pol leta........ 12*—
četrt leta    .......   6 —
na mesec....... 2*—
v upravništva prejeman:
celo leto.......K 22"—
po* leta........11 —
četrt leta....... 550
na mesec   .  .      .... 1*90
Dopisi naj se franki rajo.   Rokopisi se ne vrača to. Uredništvo: Rnaflova tzlioa it. 5 (v pritličju levov talstoa it. 34.
Iskala vsak eaa sveeer Uvsaaaii aeaalle ti
Inserati veljalo: peterostopna petit vrsta za enkrat po M vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večk at po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin, Pri vefjih insercijah po dogovoru. Upravništv« naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd, to ie administrativne stvari.
številka velja 10 vi nar tov.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ,Naro*aa tlsftarna" telefon ti. M.
»Slovenski Narod" velja po pošti:
aa Avstro-Ogrsko:
celo telo.......K 23*—
pol leta.......» 13*—
četrt leta....... 6*50
na mesec   . 2*30
za Nemčijo: eelo teto.......K 28-
za Ameriko In vse druge dežele: eelo leto......K 30*-
Vprašanjem glede tnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravni*;vo- Kaaflova nlloa aH. S (spodaj, dvorišče levo), telefon it.85
Politika in morala.
Dnnaj, 8. januarja.
V kranjskem deželnem zboru vlečeta dr. Lampe in dr. Šnsteršič za niti, po katerih pleše klerikalni mo-žicelj . Kdor ju noče poslušati, kdor je hoče motiti mora v* stran. Na zboru zaupnikov klerikalne stranke sta ta dva moža pokazala svoja nazira-nja v vsej nagoti in bre7. vso sramož-Ijivosti, ona naziranja, ki jih je »Slovenec« par dni potem v polemični notici, naperjeni proti katoliškem duhovniku imenoval »pojave katoliške morale«.
Vse politično življenje pri nas je zastrupljeno od te morale. Strankarsko življenje na Slovenskem je moralo nujno podivjati, ker je klerikalna stranka izločila iz svojega političnega boja vsa sredstva dostojnosti in stvarnosti. Na mesto poštenega stremljenja po politični moči je postavila revolucijonarno metodo na-silstva, mesto argumentov uporablja gospodarski pritisk in politični bojkot, diskusijo in polemiko je na-domesfila z lažjo, obrekovan;em in brezsramnim zavijanjem resnice. In ker ji vse to ni pomagalo, se je odločila fndi za najskrajnejše in najgrše sredstvo, ki ga pozna parlamentarno in politično živlienje, ker ni mogla ubit: glasove volileev. je sklenila za* uušiti glasove izvoljenih ter pripravila atentat na novoizvoljene dež 1-nozborske poslanee. O^fbna poštenost moža, ki navzlic svojemu »spreobrnjencu«, še ni mogel pozabiti na nekdanje vase ostregn. pa stvarnega boja z ono stranko, kateri se je pozneje pridružil, je v zadnjem trenutku prečila anarhistični čin. Dvorni svetnik Šuklje je pokazal, da si je ohranil še nekoliko moške rezistence. in njegova usoda je bila zapečatena. V zadnhlost klerikalne domačije, ie pogledala za trenutek morala, toda naglo so zaprli vrata in on'ga, ki si jih je upal nekoliko odpreti, postavili — pod kap.
Takn izriva klerikalizem počasi, toda vedno sigurnejše in verlno odločnejše vse elemente, ki so se mu priornžili v nadeji, da jim bo omogočil pošteno u dejstvo vanje njih konservativni nazorov. Pred Šnklje-tom je odšel Man del j, Povše se je moral umakniti Lampetu, Pogačnik je oseba ingratissima. Vse kar brez- I
LISTEK.
Menzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lytton - Bulver. Prva knjiga. (Dalje.)
In mladi Cola je pregnal z nje mu lastno zanesljivo in veselo silo vse divje misli in je primoral svojega duha, poslušati priprostejše načrte svojega brata in se z njimi baviti: nov čoln, praznična obleka, koča, postavljena na mestu, varnem preo plemiškimi napadi, kar pač zažele goreče oči in vesele ustne v negotovih čustvih dozorevajočega mladeniča. Načrte in hrepenenja, ki so jim bile take stvari meja, je učenjak poslušal z manj resnim čelom in prijaznim nsmevom; še mnogokrat &e je v poznejšem življenju domislil toge razgovora, če je vztrepetal vprašujoč svoje srce, katera Častihlepnost je ncjrrodrr j&n.
»In potem« je nadaljeval mlajši brat, »bi polagoma rad dovolj prihranil, da bi kupil tako ladjo, kakršno tukaj vidiva, brez dvoma obloženo z ržjo in trgovskim blagom — to bi prodal — ah. prodal bi je s tolikim dobičkom, da bi mogel napolniti tvojo sobo s knjigami in bi nikoli več ne slišal tožbe, da nisi dosti b?
pogojno ne odobrava poti, po kateri vlečeta dr. Šusteršie in Lampe klerikalno stranko, je obsojeno, vsi politično poštenejši funkcijonarji stranke sinejo na odličnejših mestih delovati le še zato, ker si klerikalizem pri vsem t**udu še ni mogel vzgojiti dovolj »kvalifikovanega« naraščrja, da bi brez škode pometal med staro šaro vse, ki na u svojih nazorov glede načina po^t'čn^ga boja nočejo brezpogojno prodati.
Demoralizacija klerikalne stran« ke narašča od dne do dne, kamor sežejo kalne vode iz njene struge po-vsodi puščajo blato, kamor stopijo noge obeh dioskurov — voditeljev, t?m več trava ne rj^ste, po obetajočih poljh naše narodne knHure drvijo krdela političnih Hunov ...
Sliši se paradoksno, toda vendar je resnično, da je to naravni razvoj: der Fluch der bosen Tat, das» sie fortzeugend Bo^es muss rrebii^en. Prokletstvo notranje laži naše klerikalne stranke je mr ralo roditi vedno novo in vedno hu;š* zlo. Po svojem bistvu in jedru aristokratično se je našemila z demokratično idejo, ki na sebi nasnrotuje klerikalizmu, kakor belo črnernn. Ker pa v duhu de-mokratizma ni smela in mogla delovati, je skrila svojo cilie za demasro-givna gesla zlorabljajoč pri tem globoko ukoreninjene nazore priproste-ga Sjndstva. Ta pot ;c nv ra*a nrjno peljati navzdol v najglobokejše nižine javnega ž* vi ion ja in na najopolz-lejša pora političnih cest.
Na Dunajn je stranka vrcrla od sebe vse narodne in ljudske interese, ki s^ kr'zali njene špeeijrlno strankarske smotre in drja. Šnsteršjča parlamentarna taktika velja v državnem zboru za vzor strankarsko-kupcij?ke politike. Doma v doželi je inaugurirala politiko absolutizma, ki z nasilno roko odb'ja in zatlačuje vsako kontrolo, vsako sodelovanje ter ni niti enkrat v zadregi gle le svojih sredstev — celi maehiavelli-stični arzrnal si je odprl*? na stežaj in iz njeira izbira orožie. Pred slnven-skiin ljudstvom, pred javn stjo države si je nadejala tudi masko patri-jotizma in dina-t:čnega entusijazma. V tej krinki je izvrševala in izvršuje do danes denuncijantsko delo proti lastnim rojakom, v tej krinki kat-sira na Dunaju politične napitnine govoreč o nevarnosti iredentizma, goreč za na^e armade, svareč pred zunanjimi  nevarnostmi.  Pri zaprtih
vratih pa sname tndi to gledališko sredstvo: na Goriškem gre zdržati vpliv klerikalne stranke v deželnem sboru in požeti sadove nasilnosti proti naprednim rojakom in dina-sticno - patrijotieni dr. SusteršiČ sn brez vsega obotavljanja napoti skupno z zastopniki »laških iredentistova, kakor je klerikalno časopisjn, kakor so klerikalni govorniki tolikokrat označili laške liberalce k ministrom
— ter izsili z grožnjami sklicanje goriškega dež. zbora, da bi omogočil svoji stranki dobičkanosno koalicijo klerikalnega »patrijoti?ma« z liberalnim »iredentizmom« v g rišk; deželi.
In da bi na Kranjskem onemogočil vsako odpravi jen je političnih rsziner, narobe, politične strasti še bolj razburil, prepreči klerika]ni voditelj imenovanje dostojnega in treznega moža za deželnega glavarja. Ve dobro, da bi vsako pomirjen je polit-ič-nega življenja njegovi stranki škodilo, ve, da slovenskemu ljudstvo ne sme privoščiti mirnejših časov, v katerih bi slovenski človek mogel trez-nejše presoditi in premisliti ter — spoznati. Zato treba vedno na novo podžigati strasti, kopati vedno glob-o-kejše razdore, mesari ti narodno telo vedno bolj. Zato se ni snvelo zgoditi, kar so si žeJe'i vsi dobromish či: da vzame vlada iz vr-t klerikalne večine moža, katerega lastnosti bi nndile strankam primerne garancije objektivnosti. Poslanec Povše ie prestar, s to brutalno utemeljitvijo je klerikalna stranka posadila na glavarski sto-lec svojega načelnika, drja, Šuster-šiea. In tudi v tem slučaju je videti one pojme o morali, ki jih »Slovenec« proglaša za katoliške: ko je Snkije postal glavar, je moral odložiti svoj državnozboski mandat, ker je stranka proglasila načelo inkompabilete, državni poslanec Povše je moral po istem principu iz deželnega odbora
— dr. ŠusteršiČ pa si je podelil dis-pciiz, on ostane v parlamentu klerikalni voditelj, obdrži načelništvo stranke ter bo obenem po svoji prisegi dolžan voditi deželo in nje upravo pravično in objektivno... Večni fronder v parlamentu je postal zaupnik vlade v kranjskem deželnem zboru, kovač klerikalnih intrig in nasil-stev, proti naši stranki je postavljen deželi za voditelja, oče političnega btgkota, proti našim ljudem bo nače-loval deželni upravi, načelnik klerikalne stranke, ki deluje   na razpust
našega kranjskega parlamenta, bo postavljen, da hrani in brani njega delazmožnost in redno poslovanje!
Tudi tukaj vidimo, kako ee vsi pojmi politične dostojnosti in javne morale preobračajo v striktno nasprotje.
Imenovanje drja, Šusteršiča za deželnega glavarja je tudi cena, za katero so prodali klerikalci svojo opozicijo proti grofu Sttirgkhu; ministrski predsednik jim je moral izročiti neomejeno gospodstvo v deželi, da si brez nadaljnih ovir lahko iščejo med naprednimi rojaki svoje žrtve in vse je pozabljeno. Za naše kože so baran-tali klerikalci z vlado, Šusteršiču in Lam petu je izročena dežela bolj kakor kedaj.
Mi bodemo dokazali, da tudi ta udarec prenesemo, dokazali, da je kupčija, katero bo »Wiener Ztg.« morda že jutri omenila: nrbi et orbi v marHičem pogrešena.
Morala in politika nista pojma, ki drug drugega izključujeta. Dunajski krščanski socijalci so gvoj čas mislili, da je tako, dogodki so jih prepričali o nasprotnem in včerajšni zbor njihovih zaupnikov jim je žalostno dokazal, da razje demoralizacija tudi najtrdnejše stranke in pozicije. Kranjski učenci dunajskega klerikalizma bodo prej ali slej občutili to na lasi nem telesu.
Smatramo imenovanje novega deželnega g'avarja kot pospešitev tega neodoratnega procesa.
Sasii prekop In Englezi.
29. oktober 188S je zgodovinski datum, ko je bila med velesilami podpisana pogodba, ki daje za svetovni promet velovažnemu Sueškemu prekopu, katerega otvoritev je vodil naš cesar, vse predpravice mednarodnih vodnih cest. Ta mednarodnost vodnih cest obstoja v prvi vrsti v tem, da si nobena država ne sme lastiti pravice zahtevati za plovbo v teh vodah odškodnin.
Mednarodnost pa s tem še ne izključuje pobiranja prispevkov za vzdrževanje vodnih cest. Zlasti za Sneški prekop je bila v Parizu izvoljena posebna komisija, ki je, kakor smo svoječasno poročali, izkazala za lansko leto tako velik dobiček, da je začela misliti na to, da bi družba velikih bank, ki je prevzela financira-
gat, da bi kupil star, v prah razpadajte meniški rokopis. Ah, to bi me naredilo tako sreeneva! Cola se je nasmehnil in je brata trdneje pritisnil na svoja prsa.
»Dobri dečko,« je rekel. »Bodi raje moja naloga, skrbeti za tvoje želje A zdi se mi, da gospodarji one ladje nimajo zavidanja vrednega imetja; gbj, kako plaho se ljudje ozirajo, naprej in nazaj; čeprav so mirni trerovci, se boje, kakor se zdi preganjanja pomorskih razbojnikov, cele v tem mestu, nekdaj razkladiseu vsega civiliziranega sveta, in pre I-no bodo potovanje končali, znajo zagledati tega pomorskega razbojnika v os<-ni kakega rimskega plemiča.
Omenjena ladja je po reki hitro drčala navzdol, na krovu pa so trije ali štirje oboroženi možje skrbno opazovali obe obrežji, kakor bi sluti-!i sovražnika. Kmalu pa je ladja izginila iz vidika in brata sta prešla zopet na stvari, ki smejo pripadati samo prihodnjosti, Če naj zanimajo mladino.
Ko se je končno večer -zatemnil, sta se spomnila^, da je minula navadna ura povratka in krenila sta nazaj.
»Stoj,« je rekel Cola naenkrat, »kako sem vsled najinega pogovora vse pozabil. Otee Uherto mi je obljn-bil redek rokopis, ki je po priznanjn dobrega meniha spravil ves samostan v zadrego. Zato naj bi jaz prišel danes zvečer v njegovo celico. Počakaj tnkai nekaj min^t. Na aventin je samo še polpota. Kmalu bom spet tu.«
»Kaj te ne morem spremiti t« »Ne,« je odgovoril Cola z mirno prijaznostjo, »ti si ves dan delal in moraš biti utrujen; moji napori, vsaj telesni, so bili dosti lahki. Vrh tega si ti nežneš in kaže se že upel»an; mir ti bo dobro storil. Jaz se ne bom zamudil.«
Deček se je ndal, dasi bi bil raje spremil svojega brata; a bil je mehak in popustljivega značaja ter je malokdaj ugovarjal najmanjaemn povelju tistih, ki jih je ljubil. Sedet je na majhno klop na bregu in kmalu je visoka postava njegovega brata za gostim listjem izginila izpred njegovih oči.
Sprva je sedel mirno, se veselil večernega hlada in razmišljal o dogodkih starega Rima, ki mn jih je brat med sprehodom pripovedoval. Končno se je spomnil, da ga je njrgo-va mlajša sestra, Irena, prosila, naj ji prinese nekaj evetlie domov; nabral je takih, ki so rasle v bližini (in marsikatera cvetlica je rasla divje in v množinah na tem samotnem kraju), se spet veedel in jih začel spletati v enega tistih vencev, za katere si je južno kmetsko ljudstvo še vedno ohranilo staro nagnenje in nekaj klasične spretnosti.
V tem, ko se je deček tako motil, je bilo iz neke daljave slišati pe-ketanje kopit in moške glasove. Prihajali so bližje in bližje.
»Brž je sprevod plemiča, ki se vrača od kako elavnoati«  je mislil
dečko. »L*ep pogled bo to — bela peresa in škrlatasti plašči. Rad vidim tak prizor, a vendar jim pojdem s pota.«
Tako se je mladi Rimljan bolj in bolj bližal reki, mehanično nadaljujoč svoje pletenje, oči uprte v stran, od koder je pričakoval sprevod.
Zdaj se je prikazal sprevod, v resnici imeniten sprevod; spredaj jezdeci, po dva vštric, kjer je to dovolil pot; njih konji so imeli jako lepe plahte, veselo so se zibala njih peresa in blesk njih prsnih oklebov je svetlikal skozi sence somraka. Številna pestra množina, vsa oborožena — eni s sulicami in oklopi, drugi z manj bojevitim ali časn primernejšim orožjem — je sledila jezdecem, visoko nad peresi in sulicami pa je vihrala krvavordeča zastava brsini-jev, noseča z blestrČim zlatom vezano geslo in grb, v katerem sta bila s sijajem upodobljena gvelfsko znamenje in ključi sv. Petra. Hipna plahost je popadla dečkovo dušo, kajti v tem mestu se je za tistih časov zdel plebejen od vojseakov obdan pleniič strašnejši kakor divja zver; a z<i beg je bilo ie prepozno — sprevod je bil skoro ia do njega prišel.
»He, dečko!« je zaklieal vodja jezdecev, Martino di Porto, privrženec mogočenega roda Orsinij*/ »sili videl čoln na reki t Toni, videti si ga moral — kako dolgo je te^n !«
»Videl sem velik čol-i. kr.ke pol ure bo tega,« je oa^voril deček, pra-
nje podjetja, razširila prekop tako, da bi mogli ob istem času na celi progi pasirati po dve ladji obenem prekop, ki veže Sredozemsko z Rdečim morjem. Velikanska rentabiliteta prekopa in pa dejstvo, da so na podjetju pred vsem udeležene angleške banke, so bile že od nekdaj povod, da si je lastila Angleška kljub mednarodni pogodbi iz leta 1888 predpravice pri prekopu. Zlasti je poudarjala Angleška, da 6pada polotok Sinaj pod Egipt, In da ima vsled pogodbe z dne 1. junija 1890 pravico do tega polotoka. Pogodba iz leta 1888, ki jo je podpisala poleg evropskih velesil tedaj tudi Anglija in Turčija, pa, pravi doslovno:
Ker bo prekop tudi v vojnem času vojnim ladjam obeh bojujoČih se strank odprt, se zavežejo velesile, da ne bodo trpele nikakršne utesnitve proste plovbe v prekopu tudi v slučaju, da bi bila Turčija ena boju-jočih se strank.
S tem je obenem izrečeno, da je vsaj en del obrežja v turških rokah, ker sicer ne bi imelo nikakršnega smisla poudarjati ravno slučaj, da bi bila Turčija interesirana na prehodu skozi Sueški prekop.
Jasno je tedaj, da je Ang'ija s> svojim svojevoljnim zasedanjem prl-oteka Sinaj hotela le izkoristili pre-karni položaj Turčije, ter doseči t\ po čemer je hrepenela že leta tO letat ustvariti si na vzhodu Sredozemskega morja nadvse važno posto^&nk% ki bi ji omogočila obvladati cel' Sredozemsko morje. Jasno je pa J.ud:, da bi v slučaju, če se Angleški p jsr.-či ta nakana, takozvani vzdrz-jvalci stroški narasti! lahko v gotovih slučajih za neangleške ladje tako visoko, da bi bila malone podvrzaa* vsa trgovina drugih velesil v Indijo m V Vzhodnjo Azijo.
Italijansko - turška vojna.
S tripolitanskega bojišča.
Pariz, 7. januarja. »Agenee Ha vas« poroča iz Tripolisa: Včeraj je več arabskih čet pri Homsu napadlo dva italijanska bataljona, ki 6ta stražila delo na utrdbah. Boj je trajal tri ure in so imeli Arabci težke izgube. Italijani so imeli 21 ranjencev.
B e r o 1 i n, 8. januarja. »Vossi-sebe Ztg. am Mittag« poroča iz Carigrada: Vojaške oblasti so včeraj ob-
srrt-sen vsled zagrljenega glasu in zapovedujočega vedenja jezdeee-vega
»Naravnost naprej je veslal — a zeleno zastavo na krmiluf.<
»Tak je bil, plemeniti gospod.«
»Naprej torej! Predno vzide mesec, bomo ustavili čoln.« je dejal vodja. »Naprej! Vzemite dečka so-boj, da ne postane izdajalec iu ne 1 alarmira Colcnnov.
»Orsini, Orsini,« je kričala množica »naprej, naprej,« in navzlic njegovim pronšjam in dopovedovanjem so vzeli dečka med sebe in ga brez-sapnega in skoro jokajočega vlekli proč, d oči m je ubogo malo pletcujo še vedno viselo na njegovi lakti, ia so mu v branečo se roko stisnili lu-čanko. Navzlic notranjemu nemim je bil še vedno otročje radoveden na izid zasledovanja.
Iz glasnega in razburjenega pogovora obdajajočih ga ljudi je posnel, da so na čolnu, ki ga je bil vi-vel, sivila sa trdnjavo, ki so jo zasedla Colonni, ki so takrat imeli smrtna vojno s Orsiniji in namen pojezdn, t kateri je bil deček na tako nesre> 6en način zapleten, je bil, ujeti ta pošiljatev in jo porabiti za moštva Martina di Porto. Ta novica je nekoliko pomnožila njegovo zbeganost, kajti dečko je pripadal rodbini, ki j* stala pod varstvom Colonnov. (Dalje prihodnjič.)
j*vile sledečo brzojavko: i*, t. m. zvečer je napadlo 4200 Arabcev in 360 regularnih turških čet Italijane Štiri kilometre južno od Derne. Po sedem -urnem krvavem boju, v katerem je sovražna artilerija razdejala 30 hiš v El Helisu, smo zasedli novo pozicijo pri Ain Kobilu. Imeli smo 180 mrtvih in 86 ranjenih. Italijanske izgube eo neznane. Sovražnik je pustil na bojišču samo 17 mrtvih, med temi drvet mladih častnikov. Eden od teh je bil neki stotnik 31. pešpolka. Postopanje treh novih arabskih plemen, ki so prišla na bojišče, je čudno. Njihovi šejki prisegajo, da so zvesti kalifu. Bojevati se pa hočejo še le tedaj na strani Turkov, če jim poveljnik turških čet zagotovi generalni naskok naDerno. Pri tem naskoku morajo pa iti v prvih vrstah turške čete s svojimi častniki. Poveljnik mora obrnem dati garancijo, da bodo Derno brezpogojno zavzeli. To je pa spričo velike premoči Italijanov nemogoče. Vojni minister je brzojavi! vsem poveljnikom v Tripolitaniji in Benghaziju: Okrepite kolikor mogoče zavzete pozicije, ne delajte pa niti pohodov, niti napadov, če vas k temu ne prisili postopanje Italijanov ali Arabcev. Storite vse, da pomirite Arabce.
K i e 1, 8. januarja. Iz Hamburga odplove v sredo parnik nemške le-vantne proge z nemško pomožno ekspedicijo rdečega križa v Tripolitani-jo. Za to ekspedicijo je dal Krnpp, nemške banke in nemška tvornica za orožje velike vsote.
Dcmentirane mirovne vesti.
Carigrad, r». januarja. OHei-ozni komunike konstatira, da nimajo nikake podlage vesti o miru, ki 60 razširjene v inozemstvu. Turška vlada ni začela nikakih pogajanj in ni sondirala nobene evropske državne pisarne. Spričo heroičnega odpora otomanskih zaveznikov in sedanje vojaške situacije so oficielni krogi in otomansko prebivalstvo naziranj.i, da se ne more govoriti o kakem miru na podlagi italijanskih zahtev.
Predzgodovina vojne.
R i m, 8. januarja. »Avanti« piše o predzgodovini tripolitanske vojne sledeče: Banca di Roma je nameravala meseca avgusta preteklega leta prepustiti neki nemški finančni skupini svoje filialke v Tripolitaniji, ki so delale izgubo. Angleška vlada je takoj na to v Rimu izjavila, da ne more pod nobenim pogojem dovoliti, da bi se Nemčija na katerikoli način ngnezdila na obalih Srednjega morja. Stavila je alternativo, naj Italija sama zasede Tripolitanijo ali jo bo pa Anglija zasedla. Na to je sklenil Gi-olitti odposlati ekspedicijo armade.
Prvi sestanek dramatičnih društev.
(Oficijalno poročilo.)
Dne 6. januarja t. L se je vršVl v mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani prvi sestanek slov. dramatičnih društev in društvenih odsekov, ki goje dramatično umetnost. — Sestanka so se udeležila po svojih zastopnikih dramatična društva v Ljubljani, Trstu, Mariboru, Celju, g!eda7iško društvo v Jesenicah, izobraževalno društvo »Bratstvo« v Ljub7jani, dramatični odseki čitalnic v Kranju in Kamniku in Sokola v Litiji - Šmartno. — Po p^zrlravu predsednika dramatičnega društva v Ljubljani, g. Jos. Milavca, c. In kr. podpolkovnika v pokoju,  je otvoril
zborovanje g. Pr. Govekar, ravnatelj ljubljanskega deželnega gledališča, ter označil namen sestanka, ki naj bo pripravljalni sestanek za bodoči vseslovenski shod dram. društev v svrho def nitivne ustanovitve vseslovenske zveze društev, ki goje dramatično umetnost. Nato pred'aga izvolitev predsedstva, v katero so bili z vsklikom izvoljeni sledeči gg.: predsoilirk Rajne r Hlača, intendant slovenskoga gledališča v Trstu; podpredsednika Josip Milavec (Ljubljana) in Ivan Kejžar (Maribor); zapisnikarja rrof. Fr. Mav-Ijak <Ce'je) in J. Spicer (Jesenice). — Glavni referent o nameravani zvezi je bil g. Iv. K e j š a r. Razvila se je prav živahna debata, v katero so posegli gg. Govekar, dr. Vekoslav Kisovec (Trst), Jos. Stegnar (Maribor), Janko Saiovic (Kranj), J. Spicer, Rafael Salmič (Celje), R. Ha-ea in Rud. Binter (Kamnik). Vsi so naglašali potrebo skupne zveze za lažjo nabavo reportoarja, izmenjavanje iger, garden be in rekvizitov, izdajanje »Slovenske T^lije« in praktičnega navodila za diletante, morebitnega izdajanja slov. gledališkega lista, gledališke statistike, seznam iger, ki so v a*hiv"h s'ov. gledalšč, ustanovitev režiserskega kurza in osrednjem informacijskega urada ter sploh potrebo skupne vzajemnosti v vsakem smislu. Ventiliralo sc je tudi vprašanje nabave prenosljivega o Ira. N~to je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki naj se bavi s temi vprašanji in pripravi pravila bodoče zveze. V ta odbor, ki naj ;ma se rež v T Juhijani, sr> r>Tli izvoljeni g. Fran Govekar, predsednikom; dalje gg. Rudolf Jnvan (Ljubljana). Raj-n°r Hlača, J. Š-leer, Jenko Sajovic, Rudolf Binter, Rafael Salmič in Iv. Kejžar. Pripravljalni odbor naj kooptira zastopnike še drugih društev, ki goje dram. umetnost. Fstanovni shod n°j se vrši po za' l:učkti tek' če gledališke sezone. Dalje as je pozvalo zastopnike vseh dram. društev in odsekov, da naj pošljejo čim preje mo-grče predsedstvu pripravi:alrega odbora kratek pregled dosedanjega delovanja v svrho sestave zgogovine slovenske gledališke umetnosti.
Slednjič je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
Na L sestanka dramatičnih in sploh narodnih društev, ki goje slovensko dramatiko po v?eh slovenskih dt želah. dne 6. januaria 1912 v Ljubljani zbrani zastopniki slovenskih odrov obračalo se solidarno do vseh Slovenskih dež Inih poslancev s prošnjo, d3 v spoznanju največje kulturne važnosti slovenskega deželnega gledališča za vse slovenske dežele pripemorejo deželnemu slovenskemu gteđal'šeu do izlatne^še deželne denarne subvencije, ker 1? v tem slučaju, če stoji d"želno slovensko gle-daFšče na trdni finančni podlag!, more isto umetniško napredovati ter obenem podpirati z vsemi svojimi sredstvi brez razločka vse manjše slovenske odre po vsej slovenski domovini. Visoki deželni zbor blagovoli dovoljevati slovenskemu deželnemu gledališču, matici vseh odrov, redno letno podporo kakor v prejšnji dobi, naj pospešuje slovenski igralski in pevski naraščaj z ustanovami ter naj podpira izvirno dramatsko slovstvo s častnimi nagradami, kiikor pred 35 leti. Javne denarne korporacije, slovenske hranilnice in banke, naj se vsako leto rodoljubno spominjajo zlasti naših dramatičnih društev (na mejah in v središčih), ki ne dobivajo podpor iz javnih fondov oziroma   ki   dobivajo nezadostne
subvencije. Kranjski denarni zavodi naj ae pozabljajo slovenskega deželnega gledaliSča. ki more podpirati druge odre le, če ae reši samo sedanjih finančnih kalam i tet. Uredništva slovenskih dnevnikov saj blagovolijo prinašati poročila o dramatičnih predstavah v Trato, Mariboru, Celju in od drugod ter posp sevati požrtvovalnost rodoljubnih diletantov! Tudi leposlovni mesečniki naj bi ae živeje zanimali za kulturno delovanje naših odrov po vaej slovenski domovini.
Predsednik sestanka je h koncu pondarjal pomen tega prvega zbližan ja slov. dramatičnih društev in odsekov ter želel, naj bi ta prvi korafe prepotrebne realne vzajemnosti na dramatičnem polju rodil stoteren sad.
Štajersko.
Štajerski naprednjak! za mirno delo v štajerskem   deželnem zbore
Na shod'h Narodne stranke v St. Jurju ob J. žel., na Vranskem, pri 8\. Bolfanku nad Središčem in v L\ -peleveih je bila snrejeta sledeča r-1 scli.c'ja: »Somišljeniki Narodne fctranke odobravajo načelen in ^tvn-ici. b vj proti krivicam, ki nam j h prizadevajo Nemci v narodnostne* » in gospodarskem oziru na aje?-skem. Obsejajo pa najodloenejše, -!a sb venski klerikalni poslanci izranjalo ta b'vj v strankarske svrhe na veliko gospodarsko škodo spodnje-"tajerskim Slovencem. Zahtevaj;«, da štajerski deželni zbor čim najprr-je reši nejnujrejše gospodarske zi eevc, na katerih rešitev že težko v>j-kau/o.«
Spori med nemškimi klerikalci na Štajerskem. »Staatsburger - Kor-respondonz« piše v svoji zadnji številki: Okoli oficijalno priznanega voditelja štajerskih krščanskih socijal-cev, g. Hagenboferja, proti kateremu sta se obrnila drž. poslanec Pantz in Neunteufel. se dela jesen; drevo njegove moči se suši in listje odpada. Sele pred kratkim se je obrnil eden njegovih najožjih prijateljev in kandidatov pri lanskih držamozborskih volitvah, s s'edečim značilnim pismom na tajništvo katoliško - konservativne stranke za Štajersko. Cela vrsta skušenj in opazovanj me je pA^-pričalo, da nima g. Franc Hagenhofer nobenih zmožnosti za vodjo krščanskega ljudstva naštajerskem. Da,nje-gova ozkosrčna in kratkovidna politika je krščansko-sccijalnemu gibanju zelo občutno škodovala. Zaradi tega prosim, da se me iz imenika ustanoviteljev kat. konser. kmečke stranke črta. Ako bi ostalo tam moje ime, bi si lahko kdo mislil, da se s Hagenho-ferjevimi zmotami strinjam.S svojim izstopom pa hočem tudi druge politike, ki imajo kako akademično izobrazbo — kar se mi je v volilnem boju zelo zamerilo — pred enako usodo kakor je moja, obvarovati in svariti. Dr. Karel pl. Seckendorff. — Za omenjenim listom stoji poslanec Neunteufel, stari Hagenhoferjev sovražnik. Proti Seckendorffu je zmagal v zadnjih državnozobrsih volitvah neki kmet Maier — kakor se govori, vsi d Hagenhoferjevih intrig. — Zadnje dni so krožile vesti, da hoče katoTiška kmečka stranka viteza Pantza izključiti iz svojih vrst; te vesti pa da Hagenhofer sedaj s toliko vnemo demen-tirati, da jim je treba verjeti Posledice teh notranjih sporov se bodo deloma že pokazale pri bodočih deželno-zborskih volitvah.
Društvene nadeve In zabave. V Celju priredita obe podružnici C. M. D. dne 21. januarja v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma veliko predpustno veselico (kmečki ples). Opozarjamo na to prireditev tem bolj, ker običajni trgovski ples letos odpade. (Prosimo o pred pustnih zabavah le kratkih naznanil in poročil, ker nam za dolge tozadevne dopise primanjkuje prostora. Op. ur.)
Zaupnica dež* posl. dr. V. Ku-kovcu. Na shodih v St. Jur/u ob Juž. žel in na Vranskem so zboroval~i soglasno izrekli dež. posl. dr. V. Kuko veo zaupnico. Dr. Kukovec se > zh zaupnico zahvalil in izjavil, da namerava pri eventualnih bodočih vclitvah kandidirati v kakem volilnem okraju skupin kmečkih obči-i TrHti deže'nozborski mandat je za stranko siguren; treba je pa nape*i v*e sile, da si osvojimo nekaj mandatov kmečkih občin. Za to je danes položaj ugodnejši ne<ro kdaj poprej, ker so slovenski klerikalni poslanci pokazali, da so za stvarno delo v sta .merskem deželnem zboru nezmožni. C Oi bolj zman'^mo število kie; ikal-ni1! mandatov, tem več garancije b demo imeli za uspešno zastopanje n.^-Šfji narodnih in gosnodarskih interesov v štajerskem dežMn^m zb tu.
Blagim srcem! Gorniesrrnjsko učiteljsko društvo je na predlog gospoda nadučitelja Kocbeka enoglasno sklenilo pobirati pri tovariših, prijateljih in znancih za na*r»-obni soome-uik umrlemu nčitelju Ign. Sijanju v Gornjem gradu. Pokojni Sijanee je bil blajra duša in vsestransko delaven mož; vse ga j" rado imelo in vsakdo ira pogreša. Prijatelje in znance bla-<rega pokojnika se lepo prosi, naj bi blagovolili nekaj žtvovati v nj«egov spomin. — Prispevke, ki se bodo tudi v časonis'b objavili, snrejemi gospod nadnčitelj Kocbek v Gornjem gradu.
Mariborska moška Cril - Metodova podružnica je poslala v novem letu v Ljubljano sled ep prisnevke: Nar. davek (nabr. g. Majer) 12. nabiralnik v Narodnem domu 13, v Medenov? gostilni 3, nabrala gospiea Tončka Reboljeva pri Silvestrovem večeru v Narodnem domu 37 in darovala g snica Vodenikova, gostilni-čarka v Narodnem domu namesto novoletnih voščil 5 K, skupaj 70 K. — Obema gospicema prav prisrčna hvala!
Iz Gradca- (K oliko deželnih doklad plača Spodnji S t a je r na zemljiški davek*) Piše se nam: Zadnji čas se veliko govori o deželnih dokladah in tangenti, ki bi bila za izdatke dežele z ozirom na obe narodnosti oravična. Za kmečko prebivalstvo na Snodnjem Štajerskem pridejo pred vsem vpo-štev dereTne doklade na zemlvški davek. Ta je sedaj za celi Štajer odmerjen na 2*1 miliiona kron. Ako vpoštevamo. da je Sp. Štajerska razmeroma d^b**o in skero v celoti obdela na,bi odpadlo na njo prilično 750 tisoč kron zemljiškega davka. Ce od vsote rdračunamo davek ra zemljiško posest, ki ni v slovenskih rokah, dobimo prilično 600.000 K. Od teh je treba plačati nekaj nad 300 tisoč kron deželnih doklad. Za kmečko prebivalstvo pridejo vpoštev še deželne doklade na hišni in hišnonaj^mninski davek. Tozadevno mi številke niso natančno znane, a gotovo ne bodo prej navedenih presegale. MiaJim, da bi se moralo to našemu ljudstvu pojasniti in naše politike svariti pred pretiranim demagoštvom in prenagljenimi sklepi. Naš;h slovenskih davkoplačevalcev ne žulijo po moji sodbi tol'ko dež°lne doklade — Čijih zvi-
šanja si seveda n*e moremo želeti — kolikor okrajne, zlasti pa visoke občinske doklade, znašajoče v premnogih občinah nad 100 odstotkov.
Iz Gradca. Dne 5. prosinca je zapstil g. Alojzij Jagodic Gradec. Slrkel je vojaško suknjo, ki jo je nosil nad 10 let Imenovali so ga davčnim asistentom v Ložu na Kranjskem. Dosegel je torej to, č*»sar si je že dolgo želel. Najiskrenejše čestitke. Z g. Jagodicom je zgubil Gradec enega najmarljivejših narodnih delavcev v prid in v probu jo slovenskih n:žjih slojev. Najbolj pa bo čutilo to izgubo slov. del. društvo »Domovina« v Gradcu; kajti temu društvu je bil g. Jagodic duša. Ne glede na to, da Je bil v »Domovini« pevski in tamburaški vodja, kjer je dosegal krasne uspehe, ta mož je tudi družabno vodil društvo kot star iskušen večleten graški Slovenec. Ravno on ima mnogo zaslug, da društvo »Domovina« ni ravno eno izmed zadnjih slovenskih društev v Gradcu. Nikoli ne bomo pozabili zadnjih dni, ki smo jih preživeli ž njim ob priliki odbodme. Kajti že te odh' dnice so priea'e, kako je bil priljubljen g. Jagodic osobito v »Domovini«. Dal Bog, da si srečen na svoji novi postaji, vemo, da boš tudi tam delal za narod neumorno, kakor v Gradcu. Kličemo še ti enkrat: Bog te živi na mnoga leta.
Razpisana učiteljska mesta. Na trirazrednici v Žetalah. 2. pl. r.. mesto definitivnega učitelja, prešnje do 31. januarja; na Šest razrednici pri Sv. Barbari v Halozah, T pl. r., mesto definitivnega učitelja, prošnje do 31. januarja; na petrazrednici v Ca-dramu, 3. plačilni razred, mesto definitivnega učitelja, prošnje do 31. ja-nnarja.
Rorošho.
Zaplankan svet, V Šentvidu ob Glini sta dva soseda, Marija Kampl in Ivan Miiller. Že več let sta si najhujša sovražnika in nagajata eden drugemu na vse mogoče načine. Pred kratkim si je izmislil Miiller novo sredstvo, da ohladi vsaj nekoliko svojo jezo nad svojo sosedo. Njena hiša stoji namreč ob vznožju malega holmca, tako da ima razgled na tri strani zaprt. Največ svetlobe pride od strani njenega sovražnega soseda, čegar svet pa drži do poti pred njeno hišo. Komaj en meter od kapa njene hiše je postavil sedaj Miiller lesen plot, visok, da dosega streho njene hiše, in dolg kot je hiša. Tako je Kampl ova sedaj v pravem pomenu besede zaplankana. Seveda sledi temu zopet tožba, vsled katere se bo sovraštvo med obema še poostrilo.
Nevaren poskus. Na odprti progi med VolŠperkom in Sentlenartom je ustavil v nedeljo neki dečko okoli poldne mimovozeči poštni vlak. Prestrašenim potnikom je dečko povedal, da je nedaleč od mesta proga zastavljena z dvema skalama. Ko so Šli z dečkom gledat, so našli res med tračnicama dve veliki skali in sicer ravno za ovinkom, tako, da bi bil vlak gotovo skočil s tira. Natančne poizvedbe so dognale, da je zvalila obe skali z bližnje pečine žena železniškega čuvaja Kunigunda Tascbel. Obenem pa je poslala tudi dečka vlaku nasproti ter mu ukazala, naj vlak pravočasno ustavi. Napravila je ta nevaren poskus zato, da bi zaslužil njen sin nagrado, ki jo dobi oni, ki pravočasno ustavi vlak pred kako nevarnostjo. _
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (Dalje.)
Šel je po drugi poti, kot je princi, da se je solnčil v zahajajočem solncu in da ni šel po gošči. Ko je imel Lesko v je že daleč za seboj, prišel je na poljski kolovoz. Na levo je zagledal kmečke ljudi, ki so orali in sejali ajdo. Snrva se ni zmenil zanje, kc pa pride vštric konca njive, vidi tam deklico, ki je zakopavala kraje in zapazivši SrdmiČa, se nasmehnila. Bila je Mari.janica, njegova znanka z Gorjuše. Hotel jo je ogovoriti a tu je prišel blizu menda rjen oče, ki ji je velel iti na drugi konec njive po steklenico z vodo; dekle je odšlo in s pogovorom, niti z najkrajšim pozdravom, ni bilo nič. Sedmič se je czrl parkrat po njivi, po kateri je šila deklica in sicer vsrlej tja, kjer je bila Marijaniea, in zdelo se mn je, da se je tudi ona ozrla proti njemu.
Z veselim srcem je prispel domov Gospe Borčeve in gospodične Justine še ni bilo na Golem, zato sta s g spod mi Borcem kot prejšnji večer kramljala in da ne bi rešetala morda dvakrat enih in istih reči, vrgla sta parkrat kvarte.
III.
Gospa in gospodična Borčevi sta se vrnili iz Maribora- Dosti sta vžili
zabave, kot je pravila gospa in pri- j nesli staremu Borcu pozdravov ma-iodanp cel koš.
S Sedmi čem sta se ženski seznanili zvečer pri večerji; ko sta dospeli, gosta ni bilo d ma. Davorin je moral priznati, da je Borčeva gospa res še v najlepših letih, ko je uprav zape1 jiva za moškega, Borčeva hči Justina se mu je pa zdela kot kak ba-j cek zaradi njenih naivnih oči in i otroško - zaupnih pogledov. D< čim je bila gospa lepo razvitih prsi, bila je Justina snhotno dekle, ki bi ji po tem telesnem delu — vsaj vrh obl ke — neznanec ne mogel določiti spola. Sicer pa je bila simpatična deklica, kot je po pravici trdil kaplan Znoj in Sedmič si je dejal, da bi mu ne mogla biti nevšečna.
Sedmič je bil Borčevi gospe oči-vidno precej zelo všeč. Pri večerji je govorila večinoma le z njim in proti ijjsmu — sedeže je uravnala tako, da mu je sedela nasproti — in kakor je uvide1 nnš prijatelj, je gospa bila zelo verzirana v zabavnem govorjenju. Pri tem je svoje oči vedno obračala vanj in kadar jo je on peg'edal v njene, videl je v njih veselje in željo po uživanju.
Gospodična Justina ni mnogo govorila, ker ni bilo časa zato, to se pravi, ker ni prišla do besede, pa tudi sicer ni bila gostobesedna. Ako jo je vprašal oče kaj ali Davorin, odvrnila je kratko, zlasti zadnjemu. Ako so se s tem srečale nj^re oči, jih je ts-4 ko j po besi 1 a sramežljivo, Sedmič je
pa menil v svojih mislih, da ima ta bacek prav mile oči.
Borec je bil izredno dobre volje, zate si je privoščil tudi par kozarcev več po večerji kot sicer. S?dmič mu je ugajal zaradi njegove resnosti v besedah in vedenju, pa tudi drugače je bil prikupen mladenič. Zato je potem gospod Borec, ko sta bila z ženo v spalnici in se razpravljala, vprašal:
»Ali ni ta naš gost fin dečko?«
»V resnici,« odvrnila je Katin-ka, »človeku je kar všeč!«
»No, no!« opozori mož, »glej, da ti preveč ne zaide v srce, ha, ha! Res, tako pametnega mladeniča še nisem zlepa videl. Ta si bo napravil lepo bodočnost, ker ima tndi sredstva za to!«
•     e *
Bilo je v nedeljo popoldne. Vroč dan je bil, zato je sanica, ki je pihljale od vzhoda, kaj dobro dela družbi, ki se je peljala v kolesi ju od Dobrave proti uro oddaljenemu Trst ju Bil je Borcev voz, v katerem je sedela Borčeva družina ter Sedmič.
Peljali so se v Sotesko. To je bilo ponižno letovišče poleg Tretja, ka ii-or je zahajalo vsako Wo največ po dcFet do petnajst letoviŠčarjev. V Soteski je bila sicer zdravilna voda zoper trganje in druge take neženske bolečine človeške, a ker ni h'1o nič slrbljeno za udobnosti letoviŠčarjev. niso ti skoraj nič obiskovali tega zdravilišča. Edino, kar ja vleklo v
Sotesko, je bila izvrstna gostilna pri 4nž;nu Tu se je dobilo vino izredne dobrote, fine ribe, krasne kraniske klobase, sploh vse mnogo boljše in nič dražje kot drugod. Zato je imel Anžin posebno ob nedeljah toliko bl'7iijih in daljnjih gostov, da mu je vertiiC primanjkovalo vsega, to je miz. stolov, vilic, nožev, krožnikov, kozarcev in steklenic. Le vina in jedi1 mu ni nikoli zmanjkalo, kar je bHa največja sreča pri vsem omenjenem pomanjkanju in so gostje večkrat s prav vzcrlednim potrpljenjem čukali na naročeno jed in pijrčo, da je Anžinova dekla pomila in očedila vilice in drugo orodje, ki so je onesnažili prejšnji gostje. Tisti, ki niso hoteli čakali, a so kljub temu radi prihajali k Anžinu, so prinašali sebe* vso potrebno pripravo razen miz i a stolov. Anžinu so bili ti posebno vfeč
Kc so naši znanci, ki so se v julijskem solncu dodobra prekuhali v ptlurni vožnji, dospeli v Sotesko, bila je večina miz že zasedenih. Vendar so našli pripraven prostor pod košato jeb'ano in ker naval ni bil telik. dobili tudi kmalu za zob in za pcplaknitev grla.
»Strašanska vročina!« vzdihoval je Borec, ki se na neben n«?in ni mogel nič ohladiti, dasi se je stekel že do srajce. »Ne vem. ali sem se zredil, odkn* sem vdni^ič oženjen t« Zadovoljne se je pnsmejrl.
»Prav gotovo, kako ti pa tndi strežem!« rekla je žena Katinka.
»No, saj se tudi tebi p zna blagodejni vpliv zakona,« menil je Borec, »pet let si videti mlajša kot takrat, ko sem te vzel.«
>:To vse napravi zadovoljnost in zastopnost,« reče Sedmič, »medsebojna ljubezen rodi vedno najlepše sadove.«
Justina je pomenljivo pogledala Sedmiča. Zdelo se ji je. da se norčuje, ko je pa videla odkritosrčen izraz v njegovem obrazu, ie spoznala, da mu niso znane razmere v rodbini.
Gospa Borčeva je jezno vrgla okrog mize potika jočem u se psu kost, kajti Sedmičeve besede so bile le prehudo nasnrotje tega, kar je bilo v nieni duši. Borec pa ni storil ničesar, kar bi kazalo, da mu S~dmičeve besede niso po volji. Otepaval je z inu-hainikom po mizi ter podil nadležne muhe, z nie, iz sebe pa vročino.
Družba si je ravno prvič zalila ponžlte kranjske klobas0 s iskrim cvičkom, ko se je pripeljal na Anži-nov-> dvorišče lahek voz, na gumijevih koles'b, v katerem je sedel težek mežak. Od vročine je pihal, da je obudil pozornost vseh An^i novih g«.stc v. ki so se radovedno obračali proti njemu. Tudi Borčevi so sc obrnili tja.
»O. Mrkač je!« vskliknil je Borec, vstal in hitel k prijatelju, ki ga jr krealu privedel k mizi. fchr ga je predstavil Sedmiču in tega onemu. (Dalje prihodnjič.)
aaaai
Primorsko.
Stavka   razkladalcev   v tržaški
jnki. Razkladalci v tržaški Inki so nrosili svoje delodajalce, da naj jim višajo dnino in skrajšajo delavni Čas. pelodajalci so te zahteve zavrnili, fes, da so se oglasili razkladalci s svojimi zahtevami prepozno. Podjetniki so namreč že sklenili s parobrodnimi družbami nove pogodbe za leta 1912 in so pri sklepanju teh pogodb vpo-;tevali pri določitvi cen dosedanje inozde. Razkladalci so dali delodajalcem dva dni odloga in bodo pričeli jutri s stavko, če se njihovim zahtevani ne ugodi.
Strupeni fižol. Neki indijski parni k je pripeljal v Trst 2000 žakljev rdečega fižola iz Rangooua. Pri kuhanju tega fižola so dognali, da se :vori pruska kislina, ki je strupena.
fižol je droben, rdeč ali rdeče-•ni;iv in srčaste oblike. Ker je fižol že šel v promet in ga ni mogoče zapleniti,   bodi  občinstvo posvarjeno
I nakupom tega fižola.
Na pokopališču Sv. Ane v Trstu je našla kmetica Marija Zlobec iz Skednja škatljo, v kateri je bil 3 do 4 mesece star moški plod.
Samomor mornarja.     Na bojni ladji S. M. S. »St. Georg«. ki je sedaj Pulju, se je ustrelil   na praznik Sv. Treh kraljev mornar Alojzij Er-jvčnik. Obležal je na mestu mrtev. Vzrok samomora je baje neusmiljeno ravnanje    njegovih predstojnikov, avčnik je bil dom« v Mariboru. Zastrupljen jo.  Zasebnica Fran-ri-ka Barčie   je   jedla predvčerajšnjim opoldne običajno juho. Komaj :" jnho pojedla, postalo ji je slabo.
:eali so zdravnika, loda pridno je ta prišel, je bila Barčičeva že mrt-
Preiskava je dognala, da je pila Barčičeva zastrupljeno juho. Zastrupila jo je bržkone neka gospa, s ka-je   Barčičeva   skupno kuhala. Vzrok neznau.
Dnevne vesti.
Volitve v trgovsko in obrtno
/iiornico   bodo v najkrajšem času asa ne, zato opozarjamo vse somišljenike, naj marljivo   agitirajo in budno pazijo na to, da ne bodo klerikalci pobrali legitimacij in glasovnic pri naprednih volileih. To velja zlasti naše somišljenike po deželi, kjer l»odo klerikalci napeli vse svoje sile, se polaste čim največ volilnih domov.    Torej glejte klerikalnim 'ir/iatorjein budno na prste in ne doli u   da bi uganjali stare svoje sleparije, v katerih so se izvežbali že v rave mojstre. A tudi somišljeniki v Ljubljani naj bodo pazni   in čnjeeL IvJprikalei delajo na tihem in skrivaj in že sedaj lazijo     kakor tihotapci r >g raznih    obrtnikov,    da bi jih -. lovili na svoj lim. Najoolj si brusi znani   stavbni   mojster Janez f) g r i n, ki že tedne ne dela ničesar drugega, kakor da agitira za bodoče volitve '■' trgovsko in obrtno zborni-Oposarjamo naše somišljenike na klerikalnega kandidata in agitatorja z pozivom, naj ga pridno nadzo-ujejo ter mn gledajo na prste. Vob-•    naj naši    pristaši    store že sedaj <la si bo    narodno - napredna "anka izvojevala sijajno zmago, ter - tem dokazala, da so jalove klerikal-nade, da si pribore gospodstvo v trgovski  in obtrni zbornici.
Klerikalno deželno gospodarstvo .ie tako i zvrstilo, da izkazuje pro-ra za Vio  1012 tri milijone 900 kron    primanjkljaja. Torej '■kroglo 4 milijone primanjkljaja, a ljub temu si upa deželni finančni iinister,ali kakor ga je nedavno tega krstil dr. Šustersič, »naš premier minister« dr. Lampe na javnem shodu govoriti, da je deželna uprava kranjska sedaj najbogatejša   v Avstriji, enda za to, ker znajo klerikalni mo-i kot pravi virtuozi delati dolgo-ua tuje stroške seveda. Ko je bila deželna uprava še v naprednih rokah, takrat 6e dolgovi niso delali kar iebelo in zato so bili naprednjaki ?labi gospodarji — v očeh dr. Lam peta namreč. Naprednjaki so zapustili polne deželne blagajne, ker so štedili 11 niso lahkomiselno zapravljali ljud-! fjra denarja. Klerikalci so se takrat usedli k polnim skledam in jeli takoj zreti, dokler niso končno vsega zazrli, kar so naprednjaki   preje z varčnostjo in brezprimerno štedlji-io nakupičili. In ko so bile polne sklede prazne, so takoj jeli delati z dolgovi ter operirati   z ogromnimi riiuanjkljaji. Pravijo sicer, da zna dolgove delati vsak lopov, toda to nič :ne, klerikalna deželna uprava jc vkliub temu najvzornejša v vsi Avstriji — vsaj po zatrdilu »premier 'ninistra« dr. Lampe ta. 14 milijonov dolga in okroglo 4 milijone proračun jenega primanjkljaja ima sedaj Kranjska, a navzlic temu je finančno stanje kranjske dežele tako ugodno, (la jo zavidajo za to celo druge pokrajine. Tako pravi dr. Lampe. On tega picer sam ne verjame, a dovolj mu je, da mu to verjamejo njegovi backi. Ostale avstrijske kronovine torej za-
•vidajo Kranjsko radi kolosalnih dolgov in zbog velikanskih deficitov, v deželni upravi. Kdor tega ne verjame, plača groš v roke gospoda »premier ministra.«
+ Kdo ima prav, Šustersič ali Lampe? Na klerikalnem zaupnem shodu pretekli četrtek je dr. Šustersič med drugim govoril, da so je razvnel ljut političen boj po vsi deželi in da je ni več gorske vasi, kjer bi se ne bila huda politična borba med klerikalci in naprednjaki. Tako je poročal »Slovenec« v četrtek. V petek pa je javil isti »Slovenec«, da je dr. Lampe, »primier minister«, na istem « shodu rekel med drugim, da na Kranjskem »liberalne stranke sploh več ni«. Kdo ima sedaj prav? Ali dr. Šustersič, ki pravi, da je število pristašev napredne stranke naraslo v deželi kakor listja in trave, da se je klerikalcem že v vsaki gorski vasi z naporom vseh sil treba boriti za premoč, ali dr. Lampe, ki je na istem shodu slovesno proglasil, da na Kranjskem »liberalne stranko sploh ni več«?! Kdo je torej govoril resnico — papež dr. Šustersič ali njegov državni tajnik dr. Lampek. Ker priznavajo katoliške dogme nezmotljivost samo papežu, moramo kot verni katoličani verjeti samo Šusteršičevim besedam. Sicer pa se bojimo, da bo gospod Lampek tako dolgo polagal napredno stranko v grob, da si bo na nji sum zlomil vrat. In prej kotne so bo zgodilo, du ne bo ue duha ne sluha o prahu Lampetovih kosti, ko bo napredna stranka še vedno Čvrsta, krepka in močna v lepi deželi naši Kranjski. Portae in t eri eam non praevalebunt, zapomnite si to, gospod Lampe!
-f- Poglavje m lunipih. Dr.Lampe, mož, ki opravlja sedaj i>osle deželnega glavarja, je na klerikalnem zaupnem shodu v četrtek poklonil svojim vernikom ta-le dehteč šopek svoje fine izobrazbe in svoje srčne plemenitosti: »Pri vladi je velik del u radništva, ki j in i Eseles lahko izreka svoje zaupanje. Potem je del uradništva, ki Se danes ne ve, koliko je ura bila. Svojo znanje zajema samo iz papirjev, ki jih načečkajo liberalni žurna-listi. Grozovito se boji, Če ga kak liberalni cigan, s katerim bi se sramoval sedeti v kavarni pri isti mizi, napade v svoji cunji. Ta strah ni ničvreden na Kranjskem, kjer liberalne stranke sploh več ni,ampak samo posamezni liberalci, med katerimi je pa dobra polovica luinpov.« — Tako je govoril katoliški duhovnik dr. Lampe, tisti, ki nadomestuje sedaj prvega dostojanstvenika v deželi — deželnega glavarja! Torej naprednjaki so cigani in lumpje. če ne vsi, pa čisto gotovo njih polovica, taki cigani in lumpje, da bi se dr. Lampe celo sramoval sedeti z njimi v kavarni pri isti mizi. Toda to poštenjaka Lampe-ta čisto nič ste ovira, da bi se ne sramoval od teh »ciganov in lumpov« sprejemati denar v obliki deželnih doklad in naklad, katerih plačujejo ti »lumpje in cigani« dobri dve tretjini ter ta denar zapravljati svobodno po željah svojega srca. Tudi duhovnikov, ki so na klerikalnem zaupnem shodu viharno ploskali in pritrjevali Lampetovim besedam, čisto nič ne že-nira od liberalnih »ciganov in lumpov« sprejemati bero in druge dajatve. Naprednjak je sicer »iump. cigan in falot«r, toda njegov denar pa jo vendarle dober. Sicer pa, ker je že na dnevnem redu poglavje o lumpib, bi kazalo, izpregovoriti o tem predmetu nekoliko pohližje S posebnim ozironi na klerikalno stranko. Kako misli na primer časti vredni dr. Lampe o ljudeh, ki izvabljajo bolnikom denar v obliki »daril med živimi?:, o osebah, ki ponarejajo javne listine ter zlorabcč svojo uradno oblast izvršujejo sleparije in goljufije, o iodnvi-duvih, ki jemljejo denar iz občinske blagajne, a obdolžujejo potem tega zločina druge, o možeh, ki dado — recimo odstraniti uradne dokumente? Dr. Šustersič bi rekel o teh ljudeh, da so lompje. In dr. Lampo? Ta jih bo nemara proglasil za. vse časti in spoštovanja vredne može poštenjake, za vzor vseh vzornikov, za blesteče zglede patri jotske požrtvovalnosti in nesebičnosti. Takšni »poštenjaki« naprednjaki seveda niso, zato pa so v očeh »opravljajočega posle deželnega glavarja« — cigani in lumpje!
-i- Klerikalci nočejo biti. Dr. Pe-gan, dr. Zajec, Štefe in drugi taki možakarji se čutijo hudo užaljene, če se jim pravi, da so klerikalci. Na vso moč to zanikujejo in tajijo, češ, da eseles ni klerikalen, marveč ljudski in demokratičen. Kaj bi bili ti ljudje brez klerikov? Nič! Ce bi bili klerikalci res ljudska in demokratična stranka, bi ne dajali vse moči duhovnikom, bi razločevali med vero in politiko in bi ne dali slikati križa na desko kot firmo prosvetnega in političnega društva za šentjakobski okraj. Ta firma se blešči v Plor-janski ulici na hiši klerikalnega trgovca z usnjem. Nadalje, če bi bila po zatrdilu gori omenjenih gospodov eseles demokratska in ljudska stranka, bi tudi ne agitirale zanj Marijine device in trcijani s tako vnemo, jjajti
dokazano je, če slišijo device in trcijani besedo demokratično, postanejo besni in razjarjeni kakor puran, ce se mu pokaže rdečo cunjo pred kljun. Tako torej, gg. Pegan, Zajec in Stefe ter enaki klerikalni matadorji; neiz-pobitna resnica je, da je eseles povsem klerikalna stranka!
+ Nomen — omen. »Slovenčevi« junaki so postali v zabavljanju in zadiranju v neprijetne jim osebe zopet zelo korajžni. Zato bo prav, da povemo, kako je junaški klerikalni deželni odbornik počastil spomin svojega pogumnega pradeda v živalstvu. »Vino onustus,« Kakor je ta gospod navadno, je izzval v neki tukajšnji restavraciji prepir, katerega posledica je bila kontrahaža. Tu pa je steber klerikalcev stisnil repek med noge in splob ni poslal svojih zastopnikov; tako mu je bila odvzeta zmožnost satisfakcije, kar je bilo temu gospodu vsekakor ljubše, kakor dati pojasnilo o načinu dosezati kake akademske stopnje. Ker je gospod pokazal tako zajčevo junaštvo, ga bo treba prijeti v zahvalo tako, kakor se splob prijemajo te ponosne živalice, namreč — za predolga ušesa.
Pred obe* volitvami v Bučki.
Pri aas je občinsko gospodarstvo na jako slabem glasu, kajti na vse strani si omišljujejo stvari, ki vodijo občino v prepad. Volitve so zdaj tu)! Župnik nam še do danes ni razjasnil, kako bode iarovž poplačal. Sedanji odborniki s županom vred, namesto da bi preskrbeli pojasnilo, li bode moral (kar bo prej ali slej gotovo) vse kmet plačati, pa hodijo pridno kimat k Šlosarju — gospodu katehetu na ljubo. Kam plovemo? Bučen-ski kmetje, ki ljubite svoj dom. spreglejte vendar enkrat in ne dajte se irpod plašča vere vleči več za nos! Bodi nam vera sveta stvar, a isto tako naj nam bode sveta skrb za obstanek nagega propadajočega kmetijstva in gospodarstva. Treba je vendar enkrat zbuditi se in gospodarsko samostojno misliti, ne pa se od naših duhovnov ■ pustiti komandirati in občino v prepad tirati in s tem tudi kmeta uničevati. Treba je tedaj temeljito pomesti s staro šaro — in izvoliti si može. ki so sposobni — gospodarstva, kateri naj bi našo občino vsaj v prejšnji stan spravili, kot je bila pod županom Pungeršičem. Treba je kriti sto in sto potreb, a kje dobiti, če bode šlo tako naprej kot gre sedaj? Dostikrat pride jed neza beljena na mizo pri naših kmetih, ker ni ^solda« za mast, a za farovž, štale, ofer in dr. mora biti. To vendar nima z vem nič opraviti. Vprašamo le vaju, duhovna politika na Bučki: Kdaj se nismo dali cerkvi, kar je bilo treba* Omislili smo cerkvi nov baldahin, nove cerkvene zastave, nove sedeže, kateri vlečejo več nego 800 kron letno, nove altarje, novo obhajilno mizo, nov križev pot, nove spovedniee, nove orgije, monstranco, nov vHiki zvon, ki dela čast celemu dekanatu, in koliko lepe cerkvene priprave in dr. Ali sta mo-groče vidva, žegnaua gospoda, krajcar od vajinih rejenih ust odtrgala in dala kot prispevek f O kaj še! O kje sta vidva bila, ko smo mi vse morali pristradati in odtrgavati od ust naših o t ročice v. da smo vse to omislili? Kje sta vidva bila. ko smo m' nosili naše groše. da imamo, kar pod Ljubljano nima nobena fara. Kje sta vidva hila, ko smo se mi morali za vso to krvavo potiti? Vidva >ta, prvi kot drugi, bog ve kje lenobo pasla vsaki dan 24 ur. ko smo mi tekom časa sknpaj spravljali, in sedaj? Sedaj pa, ko je župnik Rebolj prevrnil — kozolec, mu je njegov kolega zastopil njegovo mesto, —- tri-kra* hujši, in hočeta ubogega kmeta vsak od ene strani v nič spraviti, prav po Lampetovem receptu. Ali nismo dosti verni, ker smo brez vajnih žepov toliko za cerkev omislili? Pustita vidva nam kmetom prosto voljo, naj mi kmetje za občinski odbor zberemo može po svoji volji, ki so dobri gospodarji, a Ue taki, kot jih imata vidva na konopci, pred čijih hišami stoji vedno berič; takim mi vendar ne bodemo občine zaupal:. Kristus je rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta! Vidva pa: eden si zida ogromna poslopja, drugi pa, ki ue plača vinarja davka, hoče celo občino komandirati. Kaj pa poreče enkrat Kristus k temu? Ce je Rebolj umaknil se pred politiko, ali je treba potem Komljancn sejati prepir in sovraštvo med sosede? Jeli je tak Kristusov namestnik, pastir? Gotovo ne! Zadnjemu tem bolj zamera, ker je domačin, pa mesto da bi kot star in izkušen mož skrbel za mir, §ed in spravo med sosedi-farani, pa hujska ljudi enega proti drugemu in tako seje prepir — dal Bog kazen, Ja bi žel vihar. G. Komljanec! Z eno nogo stojite že v grobu in še ste mesto pastir, razdražitelj duhov, vaša dela bodo šla za vami. Gorje enkrat. Gospod pa poreče tisti dan: kje so moje ovce t Storil si mi iz njih same kozle. Poberi se. Ali ne bode to grozno? Vam kmetje pa kličemo: Še je čas, nc poslušajte zapeljivih besed huj-skačev,  pokažite da ste možje, kajti
a
v. 4
kdor de s farji brati, nima s kom orati.
# + Iz davčne službe. Za davčne oficijale v X. činovnem razredu so imenovani davčni asistentje Ivan Štuper, Ivan Rojko, Franc Predalič, Rudolf Pešič, Franc Jenko, Rudolf Primec in Franc Prežel j.
-f- Iz profesorske službe. Profesor na c. kr. učiteljišču v Ljubljani Franc Suher je prišel s 1. januarjem 1912 v VII. čin ovni razred državnih uradnikov.
-f- Iz politično zdravniške službe. Okrajna zdravnika sta postala sanitetna koncipista dr. Josip Skočir v Črnomlju in dr. Ernst Maver v Logatcu. Sanitetni koneipist pa je postal sanitetni asisent, dr. Živko Lapaj-ne v Kamniku.
— Politični tečaj K. N. S. se zaključi v sredo, dne 10. januarja ob 8. /večer. Vljudno vabimo k :;aključitvi vse slušatelje in predavatelje.
— Šentpetersko župnišče v Ljubljani je zadnje dni shajališče raznih oseb dvomljive vrednosti. Ponoči in podnevi prihajajo in v naj-poznejših urah odhajajo gotove osebe ženskega sj>ola. Čudom so čudijo, da se od merodajne strani ničesar ne stori proti teim:. Zlasti par deklet je vsaki dan videti pri gospodu »župniku« Petriču, kakor gdč. K. in gdč. P. Važno posvetovanje so z »župnikom« Pet riče m imela dekleta — v uedeljo 7. t. m. zaradi novega župnika. Na tem strogo zaupnem sestanku jim je »župnik« Petrič povedal vspeh svoje skuštfije, ki jo je imel narediti, da se s njo javnost premoti. Rekel je: »Nič se nisem pripravljal in tudi znal nisem nekaterih reči prav nie n. pr. dalmatike (== dogmatike) in ju-sa in bal sem se, da gospodje, ki so me vprašali, vržejo, a glej . . . .škofova volja je zmagala. Sem že dobil izpričevalo in še prav posebno dobro. To pa le, ker je to škof hotel.« In skleni!') se je, da mora Šc ena deputacija iti k šofu, voditi jo mora kak »orel«, najboljše če zopet g. Toina-žič iu to takoj 11. t. m., da na vsak način doseže, da mora č. g. Petrič biti novi šentpeterski župnik. Na sestanku se je omenilo, da je škof že obljubil »škofuli« (t. j. vdovi po rajnkem Jegliču), da bo Petrič novi župnik. Določilo se je tudi, naj se agitira po fari, da vsi nastopijo za g. Petriča. Ko je g. Petrič še povedal, da 10. t. m. zvečer vloži prošnjo za faro in da mora že 11. biti župnik, je sestanek razpustil- Samo par deklet je še pridržal. da jim da posebno stroga zaupna navodila. To smo zvedeli iz najzanesljivejšega vira. od osebe, ki je bila zraven. Res lepe razmere pod modrim škofom Antonom. Naj si dajo šentpetereani tako za nos voditi od kakega Petriča? Bomo tudi še ni i govorili, ko pride prav Čas!
— Zavod na   Rakovniku. Ka-
| kor čujemo otročje glasove gojencev* I na Rakovniku, rabijo Salezijanci go-I jence tudi za delo in jim kratijo šol-I ski pouk. Natančnega nismo mogli zvedeti. Če tudi otroci večkrat resnico govore, zanesljivi   vendar niso. Nekaj bo pa morda vendar res. Nase mnenje je: Ako se dečki vadijo delati, je to čisto prav. Ako pa se pri tem krati  gojencem  šolski  pouk,  pa nikakor ni prav. Tudi če bi imeli Salezijanci gojence zastonj   v zavodu, kaj takega menda ni dovoljeno. Pričakujemo pojasnila!
— Jezikovna šola po metodi Ber lit z. Kakor nam poročajo, se ustanovi v Ljubljani šola za jezike po metodi Berlitz. Zlasti za trgovce jc to velike važnosti, pa tudi za vse druge sloje, posebno zato, ker je metoda podu če-vanja zelo enostavna, kljub temu pa izkazuje najboljše uspehe. Seveda je vprašanje ustanovitve take šolo v Ljubljani pred vsem odvisno od števila učencev. Poduk obstaja v svojem bistvu samo v razgovoru med učiteljem in učencem. Učitelj, ki mora biti rojeu Fracoz ali Anglež itd., sme poduečvati samo v svojem maternem jeziku. Suhoparno učenje pravil na izust odpade popolnoma. V petek, dne 12. januarja se vrše. kakor je naznanjeno v inseratnem delu, v hotelu »Union« v Ljubljani za gospode in dame poskusne ure pb pol 9. zvečer, da se vsak lahko prepriča o načinu poduka. Kdor poseti te u re, še ni vezan, da bi se udeleževal nadaljnega poduka, tudi je poset teh ur brezplačen. Upati je, da si pribori ta metoda tudi pri nas tal.
— Daljeslužeči podčastniki gar-nizije prirede 10. t. m. v hotelu »Union« zabavni večer. Začetek ob 8. zvečer. Spored: Koncert, šaljiva pošta in ples.
— Popravek. V včerajšnjem drugem listku je ostalo par prav nečednih napak. Tako se mora čitati v drugem stolpcu v 5. vrsti spodaj: otroci, ki jim pomrjejo (ne: pomagajo) matere v njih mladih letih . . v tretjem stolpcu v prvi vrsti zgoraj: se zasmeje* Veselo (ne zasmehne); v četrtem stolpcu v 7. vrsti zgoraj: To je splošno pravilo (ne pravijo); v peti koloni v drugem odstavku: . . . kar zahteva kaka drugače vzgojena ženska (ne: drugačna vzgojena). Ostale, napake si naj popravi čitatelj sam!
Poročil se je g. Tihomil Jenko v Podgradn, z gdč. Zinko Damjanovo iz Litije, čestitamo!
Umrla je v Št. Jerneju na Dolenjskem v visoki starosti 88 let posest ni ea Marija Pire, teta znane ns-i rodne Kesslerjeve rodbine. Bodi ohranjen blagi pokojnici blag spomin!
Iz Semič«. Semič je rešen, odkar je dolgonosi kaplan Groblar ustanovil Čuke. Kar lepo jih je videti pri telovadbi. Vprašanje je le pri kakšni telovadbi? Nikakor ne, pri takšni, kakor pri naših Sokolih. Ko smo nekega \*ečera šli mimo njihove telovadnice, smo nehote postali in videli kako izobražuje kaplan svoje Čuke. Štirje so lepo sedeli pri mizi ter igrali »Eins« dva pa sera in tja skakala čez kozo. Dovolj žalostno! Starši vse preveč verujejo v črno suknjo iu učitelje resnice. Tako so zatelebani, da ne zapazijo, kaj uganjajo njih sinovi v farovžu -— kako jim denar zapravljajo. Prav lepa izobrazba. Le tako naprej gospod kaplan. Ne bo dolgo, da sb*dq dolgi nos le bolj raztegnil kakor našemu županu iz Oskoržeuce, da bode ta potem čisto enaka. Dični Čuki so se že toliko naučili od njega, da denuncira jo naše Sokole. Pej! Takih uspehov jim želimo še mnogo. Na svidenje!
—a—
O plazilcih bolje plezavcih na Kranjskem nam piše g. M. Mežau, sedaj učitelj v Orehku, sledeče: La-eerta Finmana Werner ni nikakor znana šele iz 1. 1910, ker sva jo jaz in g. Andrej Uršič, sedaj posestnik in gostilničar v IL Bistrici (jaz sem bil tedaj učitelj na ljndski in vinarski toli na Slapu, g. Uršič pa posestnikov in trgovčev sin) že v 1. 1885 in 1886 v večjih množinah v špiritu pod istim latinskim imenom pošiljala tvrdki V. Frič, Praga, (Vladi-slavova cesta 21 a) in sicer po 35 krajcarjev (50 v) komad. Toliko ad corrigendum. Smaragdnozeleni kuščarji algeroides negro punetatus so krasne, velike in pogumne živali. Dobiš ga ob solncu na vsakem drugem grmu. Bežal bo pred teboj ali pa tudi ne. če te zagrabi, mu boš preje glavo odbil, kot bo spustil. Goži Coluber aesculapii so v Vipavi pravi velikani. Meni so učenci vinarske šole prinesli črnega goža živega, ki je meril blizu dva metra. Ko nam je po kuhinji ušel, smo imeli trud, da smo ga ujeli. —- Vipavci poznajo v vrsti gožej Crnico in manjšo belico — ki je rada na grmovju — lepo belkasto zelena, nestrupena kača. V Vipavi je po vseh vodah in ob njih polno rjavih kač (Colubec austriacus), ki žro in love posebno žabe in ribe dosti bolje kot belouške. — Vse vipavske kače, ki žive na soldanasti zemlji so nestrupene. Strupenih modras - gadov je malo ali nič — živih na pobočje Nanosa na apoeni zemlji, tedaj pri Gradišču nad trgom Vipavo - Vrh poljem itd. Na levi strani Močilnika zastonj iščeš strupene kače. Vipava je tudi za entomologa pravi raj. — Zgora.i omenjena tvrd-ka je kupovala n. pr. krasne olean-drove metulje po gold. (2 K) njih bube pa po kroni. Morda prihodnjič v podlistku več.
Prva izvanredna poroka v tekočem letu se je vršila dne 7. t. m. v Banja loki pri Kočevju. Ženin in nevesta imata skupaj 147 let. Poročil se je namreč 761etni Matija Pleše i 71 let no Nežo Majetič. Ženin - vdovec je bil prav dobre volje in pravil, da je stopil z istimi občutki pred oltar kakor *J51etni fant. Tudi pri nevesti je bila videti vsa sreča in zado-voljnost. Radovednega, ljudstva seveda ni manjkalo.
Poročil se je brivski mojster v Zagorju ob Savi g. Janko Maruše k z gdč. Anico L a n e g e r. Bilo srečno!
Izgubila se   je   ura v vrednotiti
500 K. Gospodična N. N. so je v soboto, dne 6. januarja peljala i večernim vlakom št. 76 iz Zagorja v Trbovlje, z vlakom št. 39 pa se je vruila. nazaj. Med vožnjo tja ali pa nazaj je izgubila zlato uro s petimi briljanti v vrednosti 500 K. Opozarjamo nato zlatarje iu juvelirje v Ljubljani, Trstu, Celju in Mariboru in eventualno šc kje drugje slučaj, da bi hotel kak nepošten najditelj morda pri njib prodati. Poštenega najditelja pa se prosi, da blagovoli uro proti primerni nagradi v uredništvo »Rudarja« v Zagorju ob Savi oddati.
Lovska. Zadnjič sva z Rjavč-kom — malim jazbečarjem — napravila izlet k Sv. Katarini.Ko sva korakala pod vrhom Sv. Jakoba, počasi in važno, pa vsak v svoje misli zatopljena, priskače velik zajec po strmini navzdol. Z Rjavčkom se srečata ravno na potu, nakar od osuplosti obstoj i ta in se nekaj časa gledata. Nato pa zajcu pogum upade, da se na mah obrne in steče up rebri navzgor. Zdaj so je pa tudi Rjavček ohrabril in jo udri za njim, kolikor je pač mogel s svojimi kratkimi, krivenčastimi nogami. Ko ju ie nisem več videl, za-slišim vekanje beev, beev, kakor od malega otroka. Ker mi dotlej ni bilo znano, da tudi zajci vekajo* aem ae ie
sbal, da bi mi BjavĆek pricefra! kakega dojenčka. Še tega bi mi manjkalo, kaj! sem si mislil. Vendar kmalu sem bil rešen tega strahu, zazrši Rjavčka, ko je vlekel zajca za rep. Vendar pa da u hl jaču, ki je bil mnogo večji od psa, ne storim krivice, moram pripomniti, da ni samo Rjavček vlekel zajca, ampak tudi zajec Rjavčka, ker vsakikrat je bil tisti v premoči, ki je bil na srmi rebri nižje zdola j ko drugi, torej tisti, ki je imel poleg lastne fizične moči tudi naravno težnost za pomočnico. Toda smer je dajal pa vendarle Rjavček, ker sicer bi se ne bilo moglo zgoditi, da bi se privlekla na pot tik pred me. Zdaj pa, ko sta bila pri meni, je zajec še ob-upnejše vekal, Rjavček ga pa še trdnejše za rep držal. Ko ga je pa naposled na moje prigovarjanje izpustil in je zajec zopet svoboden udri po rebri, me je Rjavček tako začuden pogledal in tako pomenljivo z ušesi zmignil. da ni bilo težko spoznati, kako malo laskavo sodbo izreka o moji pametnosti. Jaz sem se pa opravičil, rekoč mu: Filozof si res, filozof, moj ljubi R rjavček, ne pa tudi jurist! Kajti sicer bi vedel, da mi lovski zakon zabranjuje ugrizniti v zajca, tudi ko bi mi samo od sebe pa že pečen in »ašpikan v usta priletel.       Dr. K.
Letna statistika o tujskem prometu v Ljubljani. V minolem h tu je prišlo v Ljubljano 68.450 tujcev — 3773 več kakor leta 1910. Meseca januarja jih je prišlo 4127, februarja 4154, marca 4933, aprila 5057, maja 6124, junija 5880, julija 6880, avgusta 7691. septembra 7120, oktobra 6301. novembra 5(509 in decembra 4569. V hotelih jih je prenočevalo 51.644 (leto poprej 49.445), v gostilnah in prencčhVih pa 16.806 (prejšnje leto pa 15.232). — Bilo pa" jih je £ Kranjskega 15.042, z Dunaja 13.371, iz slovenskih dežel 13.298. iz dežel češke krone 3267, iz ostalih avstrijskih dežel 12.525, z Ogrskega 14S9, iz Hrvatske in Slavonije 3367, iz Bosne in Hercegovine 622, iz Nemčije 1559, iz Italije 1182. iz Rusije 65, iz Anglije 65, iz Francije 119, iz balkanskih dežel 948, iz Rumunije 41, iz drugih evropskih držav 984, iz Severne Amerike 402, iz ostale Amerike 40 in iz Azije, Afrike in Avstralije 64 tujcev.
Elektroradiograt »Ideal«. Od torka, dne 9. januarja do četrtka, dne 11. januarja: Popoldanski spored: »Zimske pokrajine na Finskem« {nar. pos.) »Električna vila«. (Komično.) »Obiskovalec«. (Lepa drama.) »Vojaški konji pri kopanju.« ^Naravni posnetek.) »Za 20 stopnic preveč.« (Komično.) — Na večernem sporedu je prekrasna drama svetovne tvrdke Nordick Film Co. »Pravica ljubezni.« Umetniški film, krasna scenerija. igranje prvo vrste. — Razen te slike je na sporedu še komična novost. — V petek »specijalni večer«. V soboto senzacijsko spored s tremi aktualnimi slikami, med njimi: »Smrtni boj z leopardom.«
Zatekel se je velik močau pes z znamko »Ljubljana 1911 št. 700«. — Lastnik ga dobi pri gosp. Francu Do-linškn. vas Podgorica, pošta Šmarje-Sap, Dolenjsko.
Samomori v Ljubljani leta 1911. Lansko leto se je izvrglo v naš m mestu 13 samomorov, 13 je bilo pa poskušenih. Ust telili so se štirje, med temi en vojak in dva častnika, ena rs ba se je zastrupila, ena je skočila pod vlak, dve osebi sta se obesili. 5 jih je skočilo pa v vodo.
Trud v Škodo. Danes i onoei so neznani zlikovci na Karlov^kem mostu izruvali veliko kamenito ploščo ter jo vrgli v Grobarjev prekop, kjer se je na *ri dele razbila. Ti »atleti«, katerih je moralo biti več, bi pač zaslužili za častno nagrado — brezov-ko.
Delavsko gibanje. Včeraj se je v Ameriko odpeljalo 5 Slovencev in 30 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 40 Hrvatov. Na Dunaj se jc odpeljalo 14 Krče var je v.
Nnjdcna je bila pred B žičeni v Uenediktovi trgovini v Prešernovi ulici denarnica s srednjo vsoto denarja,   kjer jo dobi izgubi tel j nazaj.
Izgubila je g. Doroteja Bajtova za 16 K balili našitkov. — Odvetnik g. dr. Fran Ti kavč i č jc našel srebrn držaj za palico.
»Pomola« je i današnjim dnem poravnana.
Prečitane napredne časopise
fcbira iu razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. Iz-vrševalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, du pošiljajo redno vsak četrtek pročitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (VVolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo kraljevna politična društva pročitane časopise v svojem okraju.
Narodna obramba.
Ciril • Metodova podružnica v Stepa nji vasi   priredi   veliko pred-
pustno veselico v nedeljo, 21. prosinca pri g. Antonu Novaku v Stopanji vasi z zelo mnogovrstnim sporedom. Zato opozarjamo na njo ne le vse domačine in okoličane, ampak tudi Ljubljančane. V parno, da bodo izkazali ti svoje simpatije zavednim Šte-panjcem s tem, da jih obiščejo v velikem številu.
Književnost.
— »Trgovski Vestnik«, ki ga izdaja trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani, je v letniku 1911 objavljal jako poučen spis čislanega strokovnjaka g. dr. Karla Hinterlechner-ja »Pritktiška geologija«. V letniku 1911 je omenjeni pisatelj pod navedenim naslovom razpravljal o premogu, v letu 1912 prične pisati o grafitu, petroleju itd. Razprava je lahko nmljiva in izrednega praktičnega pomena.
Razne stvari.
* Pocestni   boji   med Kitajci.
N e w y o r k , 8. januarja. V tukajšnjem kitajskem mestnem d d u je prišlo med Kitajci do krvavega boja, ker je nekdo umoril neko kitajsko deklico. Mnogo Kitajeev je bilo usmrćenih in težko ranjenih.
* Pokvarjeno argentinsko meso. Brno. S. januarja. Danes je mestna oblast sežgala 68.1X10 kilogramov zmrnenega argentinskega mesa, ki se je pokvarilo.
* Roparski napad na vlak. N e w y o r k , 7. januarja. Maskirani roparji so napadli eksoresni vlak, ki vozi med Moj "-ne in Santa Fe. Roparji so vlak ustavili ter udrli v poštni voz. Poštnega uradnika, ki se je upiral, so ustrelili. Ko so roparji vzeli s seboj 100.000 dolarjev, so izginili.
* Dvoboj zaradi trinajstletne šo-
larice. D e t m o 1 d, 8. januarja. Med dvema sedemnajstletnima fantoma je prišlo zaradi neke trinajstletne deklice do dvoboja na samokrese. Eden je bil v prsi ustreljen in težko ranjen.
* Mraz   v    Severni Ameriki.
N e w y o r k , 8. januarja. Včeraj je tu dvanajst oseb zmrznilo. Mraz pojenj uje.
4 Pretep   po soeialnodeinokra-
škem shodu. Knrlsruho, 8. jan. V Forstu pri Bruehsalu je prišlo po so-cialnodemokraškvm shodu na cesti med udeleženci do pretepa. V pretepu je bil socialni demokrat Aviton Gritzer ubit.
ZastrupPenja    v Lipskem
Lipsko, 7. jan. Med tukajšnjimi azil isti so se pojavili enaki slučaji kakor v Berolinu. Iz obeh azilov so prepeljali v bolnišnico tri osebe, ki so zbolele na znakih zastrupljenja. Eden od teh, neki Viliem Tawlike, je umrl. V več destilacijah so zaplenili methvl alkohol, ki sb ga rabili pri izdelovanju žganja.
* Stavke. Bruselj, 8. januarja. Položaj v belgijskih premogoko-pih je skrajno kritičen. V kratkem začne stavkati 150.000 prem o-a rje v. — London, 8. januarja. Nade, da bi stavka v okrajih, kj^r predelujejo bombaževino, ponehala, se ni* izpolnile. Položaj je še bolj poostren vsled tega, ker se je nezadovoljstvo pojavilo tudi med delavstvom v ladjedelnicah in premogokopih. 1
* Velik hotel pogorel. Bero-1 i n , 8. januarja. V noči od sobote na nedeljo je v hotelu »Weisser Hirscha v Diiss'ddorfu izbruhnil požar, ki jc povzročil velikansko paniko med ho-telsk;mi gosti. Hotelirjev brat je zgorel. Dve služkinji ste skočili s četrtega nadstropja na dvorišče ter se težko poškodovali. Požar so po večurnem trudu pogasili.
* Turški častnik zaigral čez en milijon frankov. Pariz, 8. januarja. Iz Turina poročajo »Stampi«, da je v Spaa neki visoki turški častnik /uigral v neki igralnici več nego en milijon frankov, ki bi jih moral ne-sti v turško taborišče. Nato se je poskusil umoriti, toda se je le lahko ra n i 1.
* Ljubezenska drama. M ii r z z n-
8 e h 1 a g, 7. januarja. Včeraj so našli mi jttbilejskl promenadi mlad par ustreljen. Poizvedbe so dognale, da sta mrtveca 241etni tehnik Redolf VVerner iz Lipskega in 20 letna Dora Stahl z Dunaja. Ona je bila zelo elegantno oblečena in nenavadno lepa. Prišln sta v Murzztisehlag 1 namenom, da se usmrtita. Najbrže je on najprvo njo ustrelil, na to pa sebe. iz pisem, ki sta jih zapustila, je razvidno, da je neozdravljiva bolezen mladega inoža vzrok samomoru.
* Samomor vsled krivičnega Mimničenja. Inženirski asistent Jožef Z'beri v Dngelfingu se je 3. t. m. ustrelil, ker ga je višji inženir dolžil tatvine. Višji inženir je kmalu na to našel v svojem ŽepU prstan, za katerega jc šlo.
* Vojak n »trasi ustrelil človeka. Is Prage poročajo; 3. t. m. okoli polnoči ss je neki šestdeset letni mož bližal vojaku, ki jo straiil skladišče za mrvo. Vojak mu je trikrat zakli-cal: Stoj! Mož se pa navzlic temu ni hotel ustreliti ter je urno prijel vojaka za puško, ko je ta že pomeril. V tem trenotku je vojak ustrelil. Neznanec se je, zadet v prsi, mrtev zgrudil. Vojak jc o celem dogodku poročal. Vojaška oblast je uvedla preiskavo.
* Na Silvestrov večer. V nekem Češkem mestu so kakor navadno slavili Silvestrov večer. Ko se jc bližala polnoč, je govori! eden izmed mestnih magnatov, ki so se sešli v najboljšem hotelu. Na to se je začelo običajno Čestitanje in poljubovanje. Ta slavnostni trenutek je porabil neki gozdni adjunkt, ki je znan kot velik šaljivec, ter se splnzil v garderobo, kjer je zamenjal vsem gostom ključe v zimskih sukr\jah. Ko se je gospoda precej dobre volje vračala domov, seveda niso mogli odkleniti vrat, vsled česar je nastala velika zmešnjava. Vrniti so se morali v hotel, kjer se je stvar pojasnila. Adjunkt je moral pa vendar prositi za premeščenje.
* Originalen upor vojakov. Iz Portsmoutha poročajo: V taborišču longvvoodskem blizu Petersfielda v grofiji Southnmptou je izbruhnil na Silvestrov večer upor vojakov. Nekateri škotski vojaki so se silno razjezili, da niso dobili popolnoma prosto na dun novega lota. Ko so bile luči pogašene, so se zbrali, prevrnili par barak ter začeli na to s kamenjem bombardirati stanovanja častnikov. Častniki in podčastniki so takoj priš»li v nočnih oblekah iz svojih barak. Uporniki so se pa navalili na barake in nekateri sergeanti so hoteli vdreti v barake. Pri tem so bili pa nekateri ranjeni z bajoneti, eden pa ustreljen. Na to je pa pozval neki častnik, ki je znan kot dober bokser, najboljšega bokser ja med moštvom na dvoboj. Častniki in moštvo so so postavili v krogu. Častnik je premagal vojaka. Nato se je moštvo vrnilo v svoje barake.
Telefonska in brzojavna
poročila.
Potrditev ljubljanskega župana.
Dunaj, 9. januarja. »Neue Freie Presse prinaša iz Ljubljane poročilo o potrditvi dr. Ivana Tavčarja za ljubljanskega župana. To ne odgovarja resnici- Predlog vlade se nahaja sicer že v kabinetni pisarni, dosedaj pa cesar potrditve še ni podpisal, rav-notako ne kakor tudi imenovanje dr. Šusteršia za deželnega glavarja ni izrekel. Potrditve pa je pričakovati vsak dan,
Štajerski deželni zbor.
Dunaj, 9. januarja. Po informacijah, ki jih je dobila vlada, je dela-zmožnost štajerskega deželnega zbora preprečena. Deželni odbornik Robi č se mudi danes na Dunaju. Vlada Se ni odločena, ali naj deželni zbor ml god i in začne % novimi pogajanji, ali pa naj razpise nove volitve.
Dunaj, 9. januarja. Na Spodnjem Štajerskem, zlasti r Reichen-burgn in Laškem trgu so se vršili klerikalni shodi, na katerih so govorili poslanci: Benkovič, Jankovič in Pisek o političnem položaju na Štajerskem. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva nadaljevanje obstrukcije.
Pod rasen je medikamentov.
Dunaj, 9. januarja. Z januarjem je izšla nova uradna taksa za lečila. Najvažnejša lečila se podraae sa 40 do 100%.
Davčni odsek.
Dunaj, 9. januarja. Subkomite davčnega odseka, komite za hišni davek, je sklican za ponedeljek dne 13.
t. m. k seji.
Poroka hčerke nemškega poslanika na Dunaju.
Dunaj, 9. januarja. Ob velikanski udeležbi se je vršila poroka hčerke nemškega poslanika na Dunaju Tschirskega z legacijskim svetnikom princem Hatzfeldt - Drachenbnrgom. Soareje so se udeležili številni člani visoke aristokracije, državni in dvorni uradniki ter zastopniki diplo-raatičnega kora. Grof Aehrenthal in soproga se nista mogla udeležiti soareje zaradi rodbinskega žalovanja, pač pa je grof Aehrenthal osebno izrekel svoje Čestitke. Poroka se je vršila danes v minoritski cerkvi,
V meniških rokah.
Praga, 9. januarja. Grof Khe-vvonhtiller je dal svoje posestvo Hra-dek za 33 let neki francoski meniški kongregaciji v najem.
Atentat na carja.
Pptrograd, 9. januarju. Kak^r prihaji sedaj v javnost, so aretrelje zadnjih dni v zvezi z atentatom na carja« ki bi se bil moral izvršiti ob carjevem    povratku   v Petrograd.
Aretiranih je bilo več vseučililkib profesorjev, zdravnikov in odvetnikov.
Turški redovi in kardinali.
Rim, 9. januarja. Turška vlada je zahtevala od kardinala Vanutclli-ja visoki turški red nazaj, ker je nastopal proti Turčiji. Vsled tega so odložili tudi vsi drugi kardinali turške redove.
Gluhi general ali kaj?
Milan, 9. januarja. »Secolo* poroča iz Tripolisa, da je prišlo med vrhovnim komandantom Canevo in divizijonarjem Pccosijem do spora, ker je general Pecosi baje kriv nesrečnega pohoda v Bir Tobro in to vsled tega, ker je gluh (T).
Francoski senat.
Pariz, 9. januarja. Glasom poročila uotranjega ministrstva je znan sledeči izid volitev v francoski senat: 5 realistov, 23 progresistov, 19 republikancev leve, 48 radikalcev in socijalnih radikaleov, 3 soeijalistični republikanci. Republikanci leve pridobe 8 mandatov, socijalistični repnbli-kanci 1 mandat, realisti izgube 2 mandata, progresisti 4, radiValci in socijalni radikalci pa 3 mandate.
Francoske finance.
Pariz, 9. jauuarja. Indirektni davki in monopoli so dali letu 1911 za 338 milijonov frankov več, kakor je bilo proračunjeno. Od tega izkazuje carina za 212 milijonov več, kar je v zvezi s slabo letino leta 1910.
V tekočem bronu.
Pariz, 9. januarja. V državni topolivnici v Rouelle se je razletela peč, v kateri je bilo 30.000 kg žareče bronove mase. Kovina je brizgnila iz peči in zadela 15 delavcev. Dva sta bila na mestu mrtva, 13 je težko ranjenih.
Priznanje aneksije Tri poli tanije.
Pariz, 9. januarja. »Petit Pari-sienne« poroča, da je pričakovati vsak čas priznanja aneksije Tripoli-tanije od strani velesil.
Veleizdajniški duhovniki.
Pariz, 9. januarja. Glasom poročila iz Santarema na Portugalskem je odredila vlada, da naj zapro vele-izdajniske duhovnike. 20 karbonari-jev je nato obkolilo župmšče in aretiralo 23(!) duhovnikov, ki so bili zapleteni v zaroto proti državi.
Lizbona, 9. januarja. V Azimbn-ji na Portugalskem se je vršil ljut boj med vojaštvom in prebivalci. Prebivalci so si lastili velike dele državnega sveta, za kar je zahtevala uprava državnih posestev odškodnino. Duhovščina pa je prebivalstvo nahujskala, da se je uprlo, to pa je storila duhovščina samo zato, da sc maščuje zaradi delitve cerkve od države. Prišlo je do boja, katerega se je udeležilo tudi več oboroženih duhovnikov. Vojaštvo, ki je bilo v manjšini, se je moralo umakniti. Štiri osebe so bile nsmrčene, mnogo jih je bilo ranjenih. Vlada jc takoj odposlala ojačenja z dvema topovoma.
Zhližanje   med Kvirinalom in Vatikanom.
Berolin, 9. januarja. »Press-Zenirale« poroča, da se je izvršilo med Kvirinalom in Vatikanom zbli-žanje. Papež je dobil od italijanske vlade zatrdilo, da bo ustanovila škofije v Tripolisu, Bengaziju in Derni in zasedla škofijske sedeže s frančiškani. Škof v Tripolisu bo dobil naslov »Primas Africae«. (Zopet nekaj za »in partibus«.)
Ljubosumnost.
Bero lin, 9. januarja. Posestnik nekega hotela je bil ljubosumen na nekega gosta. Zato je pomešal v kuhinji v krožnik, ki je bil namenjen temu gostu strup. Brez njegove vednosti pa je jedla s tega krožnika njegova žena, ter je par minut nato umrla. Iz istega krožnika je jedlo pozneje še več ljudi, o ljudi je vsled zastrupljenja že umrlo, stanje 4 je brezupno.
Zima.
Line, 9. januarja. Po celem Gornjem Avstrijskem so hudi snežni zameti. Več ljudi se je ponesrečilo.
London, 9. januarja. Iz vseh angleških pokrajin prihajajo poročila o velikih snežnih zametih. Železniški promet je popolnoma ustavljen. Mnogo vlakov se je ustavilo na prosti progi.
Stavke.
Bruselj, 9. januarja. Položaj v belgijskih premogokopih je zelo kritičen. Pričakovati je v kratkem izbruha generalne stavke, katere bi se udeležilo 150.000 delavcev.
Praga* 0. januarja. Uslužbenci praških cestnih železnic so sklenili stavkati ter proglasili, da se začne stavka v nedeljo, to pa zaradi spora z upravnim svetom glede plače.
Železniška nesreča.
London, 9. januarja. Na progi Canada • Pacifik sta trčila nedaleč
od Montreala dva vlaka. 80 oseb je bi lo mrtvih, nad 100 težko ranjenih.
Komi poveljnik šel v pokoj.
Dunaj, 9. januarja. V vojaških krogih se govori, da bo dunajski kor-ni poveljnik general kavalerije VVersbach v kratkem odstopil.
Ponesrečeni izletniki.
Dunaj, 9. januarja. Pri postaji Neu - Langenbach ob Zahodni želez niči se je zgodila včeraj velika nesre ča. Pet dunajskih izletnikov je pre koračilo tir ravno ko je prišla mimo lokomotiva. Trgovec Rudolf Trn m p ler je bil na mestu ubit, 3 izletniki pa so bili težko ranjeni.
Nemiri v Perziji.
Carigrad, 9. januarja. Tnkajš no poslaništvo   je   dobilo brzojavno poročilo iz Teherana,   da so izbruhnili tam velikansi nemiri, združeni s pogromi.
Teheran, 9. januarja. Perzijski kabinet je imenoval posebno zakladno komisijo. Vlada za sedaj ne nam* rava razpisati novih volitev za parlament, ker bi bil novi parlament najbrže Rusiji še bolj sovražen, kakor je bil bivši kabinet.
Anarhija v Ekvadoru.
K vito, 9. januarja. Po smrti predsednika republike Ekvador Estrada, ki ga je zadela srčna kap. je izbruhnila po celi deželi anarhiju. Finančni minister je prevzel začasno predsedstvo, proti njemu pa se jo vzdignil general Montero v Gvajak vilu ter so njegovi pristaši prekinili zvezo s Kvitom. V Gajakvilu pričakujejo severo-ameriako topničarko, da ščiti interese tujcev. V severnih provineij;»h se je nečak prejšnjega pred?-edn:ka dal proklamirati za novega predsednika. Položaj je zelo re sen. Ves promet je ustavljen.
Mirovno sodišče.
New York, 9. januarja. Kakor sr poroča *^Snnu« iz VVa^hingtona, jc dobil državni tajnik Knox od vseb vlad povoljne odgovore, da se naj prenese za morsko vojno sodišče v Haagu pravica nastopati kot splošno mirovno sodišče.
Revolucija na Kitajskem.
London, 9. januarja. Iz Manilf poročajo, da je 15. ameriški pešpolk pripravljen, da se odpelje na Kitai sko.
Peking, 9. januarja. Velesile so dale sporazumno zasesti železniško progo iz Pekinga do morja. V Pekingu stanujoči tujci so s tem korakom zpelo zadovoljni.
Pari«, 9. januarja.    »Vew York Herald« poroča it Pekinga, da hoče Rusija zasesti Mongolijo ter zahtev od Kitajske pravico, da sme tam edi na graditi železnice. Rusija ima svo-je čete žc pripravljene.   Temu na sprotujejo oficijalna zatrdila.
Peking, 9. januarja.   Položaj ^ Pekingu je brezupen. Odkrili so atentat, ki sta ga nameravala dva prin ca dinastije Mandžu proti Juan^i kaju.
London, 9. januarja. Upanje, d» se v kratkem konča stavka v tvorni-cah za bombaževino. je splavalo po vodi. Položaj se je nasprotno poslabšal ker grozi tudi med delavci v ladjedelnicah in premogokopih stavka.
London, 9. januarja. »Daily Te-Jegraph« poroča s Kitajskega, da y Vutingfang nasvetoval Juanšikaju da naj prekine spravna pogajanja l republikanci. Republikanci 6e pri pravljajo na obsežno vojno operacijo spomladi, ter so baje naročili mnoge orožja na Japonskem.
Kmečka pisarna narodno-napredne stranke.
Vodstvo narodno - na pred ue stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih. davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna no poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj si obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 33 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narndno~napredne stranke v Ljubljani, VVolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim župan stvoru.
Častite naročnike »Slovenske?:1 Naroda«, katerim poteče v kratkem bodisi mesečna aH četrtletna naročnina, nroslmo vljudno, da nndalino na* ročltev kar najpreje ponove, da jim nošHjanjc lista ne prestane. — Doklej je plačano, je razvidno na naslovnem ovitku.
Društvena naznanila.
Občni sbor »Društva slovenskih
časnikarjev« v Ljubljani bo v soboto 3. februarja t. 1. ob 5. popoldne v nredniških prostorih »Slov. Naroda«. >Ca dnevnem redu tega občnega zbora so običajna poročila društvenih tnnkcijonarjev in volitve novega ,>dbora.
Javno predavanje priredi Splošno slovensko žensko društvo« v petek, 12. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Predava g. profesor dr. Fr. 11 e š i č : »Naše ienstvo v Prešernovih časih«.
»Splošno slovensko žensko dru* štvo« ima svoj letni občni zbor v nedeljo 28. t. m. ob 5. popoldne v svojih društvenih prostorih. Dnevni red jc običajen. Članice društva že sedaj rabimo, da se udeleže tega občnega ▼bora v čim največjem številu.
Sokol I. ima v soboto v Mestnem domu svoj pred pust ni Sokolski Raj pod imenom »V sladkem zavet-■ju pod rosniki«. Rosniki bodo nudili vsem preganjanim, neuslišanim, utehe in tolažbe želeeim sladko zavet/e. Salonski orkester Sokola I. bo podal začetkoma nekaj koncertnih točk. pozneje pa bo vabil k poskočnemu karnevalu. Pevske točke in telovadne bodo spestrile večer. Društvo bo v lastni režiji točilo izborna vina.
Slovansko Planinsko Društvo v Ljubljani priredi dne 3. februarja 1912 v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani svoj VI. planinski ples. Ta ples se bode vršil v obsegu, kakor dosedanji planinski pTesi in društvo bo posebno preskrbelo za vsestransko neprisiljeno zabavo, in ra najuzornejšo postrežbo, katero bo vršil«* s pripomoejo (Jamskega odseka r svoji rež'ji. Za veselico bodo prirejene vse tri dvorane Narodnega doma in bo tudi preskrbljeno za primeren od poči tek. Igrala bosta dva .Jelka Slovenske Filharmonije. Ker ie prebitek določen v podporo tako potrebnega delovanja za slovensko planinstvo, naj se blagovoli narrdn-> občinstvo in posebno vsi prijatelji planinstva udeležiti VI. planinskega plesa. Na veselo svidenje!
Telovadno društvo Sokol Stepali j» vas ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 28. prosinca ob 3. popoldne v ^lovadnici. Zabaven večer pa priredi 4. svečana pri br. Jožetu Anžiču i ■ Šoršu<0 v Štenanji vasi.
Gasilno društvo na Vrhniki pri-i 14. t. m. pri črnem orlu plesno veseFeo.
Sokol v Cerknici ima svoj redni beni zbor v nedeljo, dne 14. t. m. ob
3. ponoldne pri Ster<ru!cu.
Čitalnica v Krškem. Res mali -mo Krcanje. Malo je naše mestece, stisnjeno ob savskem brrgn imamo pa svojo Čitalnico in svojega Sokola. Sokol je priredil dobro izpali Silvestrov večer. 6. t. m. pa veliki sokol-^ nle>, ki je tudi dobro uspel. Le « da, da ni bil obisk toliki, kakor smo ga pričakovali. Vzrok temu so bile veselice v okolici in čitalnična slavnost v Ljubljani, deloma tndi volil ve. -— Čitalnica, ki je že skoro zaspala, se zopet preboj*. Pristopilo je TiTogo novih Članov. Dne 15. t. m. se preseli v nove prostore, sredi mesta, v hišo <t. 06 poleg urarja Zidana, dne 18. ima pa v prostorih g. Jermana ob S. zvečer redni občni zbor.
Prasneta.
Iz pisarne   slovenskega gledali-
9caa Darea zvečer se igra prvič na našem odru grška klasična tragedi-a nsrde »Antigona«, nesmrtni umo-tvor S^fokleja v prevodu Cvetka Go-čtrja. Nate se uprizori Fel. Cavalotti-ieva veseloigra »Jcftejeva hči«, literarno delo duhovitega značaja. Predstava se vrsi za par-abonente.— Prihodnja dramska noviteta je Engel-fiorstova burka »Vražji Rudi«.
K  vprizoritvi  »Komedije«. Obi-alee deželnega g^ednlišea nas je ("izprosil objaviti, da odklanjajo redni obiskovalci slovenskih gledaliških predstav vsako odgovornost za to, da se je pri slavnostni predstavi na Čast i tnice »Narodne Čitalnice« vpri-la cnodejanka   »Komedija«. Ce se v tej enodejanki   baje kaže pisatelj, vend?r nje vprizoritev pri t?j priliki ni bila na mestu. Prc-re jc vprizoriti posebej in kot Jake označiti, na kar se tudi občin-o ve primerno ravnati. Intendanti oziroma ravnateljstvo pa je mora-to iz vsebine te igre povzeti, da nje uprizoritev nikakor ne sodi na slav-Rcst, h kateri so od daleč in blizu pri-H rojaki vseh slojev in katere se tudi v velikem   številu udeležila mladina. Koliko bolje bi bila name-11 slavnostne predstave služila kaka • respektivna igra, n. pr. kaka igra, ki §e je igrala v stari »Čitalnici« v prvem    početku    naše dramatiške umetnosti! Sicer pa, Če tudi je rav-Ijstvo mnenja, da se v »Komedi-'   kaže nov talent, moramo pristavi ti, da je to talent iz one nezrel? laeet* nifcke dobe, v kateri   misli pisatelj da so   najekstravagantnejše snovi najbolj zanimive in da mu najhitreje
pribore slavo. Res pa je ravno nasprotno. Mladi pisatelj naj se poskuša na drugih poljih, ki so našemu hvala bogu zdravemu in krepkemu narodu bližji. Ravnateljstvo ni interesom mladega pisatelja s tem prav nič služilo, da je njegovo eksaltirano enodejanko vprizorilo na ta slavnost ni večer.
Akademija. Predavanje t Mest-nem domu. Snoči je predaval v Mestnem domu zagrebški vseučiliški procesor g. dr. A. Heinz o razploditvj rastlin. Predavanje je bilo kljub strogo znanstven-mu predmetu jako poljudno. Glavne momente razplo-ditvenega razvoja je pojasnjeval g. predavatelj z nazornimi slikami in lahko umljivimi domačimi primerami. Pokazal nam je kako se rastline množe vegetativnim potom, kakor razne alge, jagode, krompir in dr. (Divizija) z razplodnimi popki, ki zrastejo med lističi in stebelci, odpadajo, ko rastlina zamre, in zrastejo na ugodnih tleh kot samostojne rastline. Nato je prešel govornik k sexu-alnem razplodenju potom kopnlacije, kjer rodita dva elementa tretjega. Dokaže pa tudi zvezo s?xualne z ve-getabilsko razploditvijo in sicer obe na eni in isti rastlini. Pri razplodit-vi z gameli je predočil govornik v kratkem razvoj razploditve z enakimi in neenakimi, z gibljivimi in negibljivimi gameti. (Isogamtja in copram i ja} in je prešel na to k izmen j i-nju generaeij. £J tem je prekinil govornik zanimivo predavanje, in bode nadaljeval danes zvečer. Udeležba je bila v cčigled tako zanimivemu predmetu slaba. Predavanje bode danes še veliko zanimivejše in bi bilo želeti, da poseti pr i Ijn bi jeneern. nam ze znanega g. predavatelja, Številnejše občinstvo. Predavanje se prične ob 8. zvečer.
Knjige »Matice Slovenske« za 1911 so se z današnjim dnem začele dostavljati ljubljanskim članom. »Letepis« se je v tisku zakasnil in ga dobe društveniki pozneje.
Gospodarstvo.
— Izseljevanje v Florido. Vsled zelo slabih gospodarskih razmer, zlasti v Zahodnji Floridi, kjer je zemlja skrajno nerodovitna, peščena, soha in ilovnata ter za obdelovanje neprikladna, se občinstvo resno svari pred izseljevanjem v te kraje. Tudi industrija je le malo razvita in še to imajo v rokah domačini.
izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustosleni*Vk.
Darila.
Izkaz daril »Domovini« v šol. letu 1911/12.
Mesečno   darujejo:    po 30 K g dr. Triller, po 4 K gtr. Štef. Klun, dr Pire,   po 3 K ga. Ida Škof,   po 2 K #g. J os. Vidmar, Amal. Žerjav, Stef. Lanajne, posl. Reisner, inž. Zupan'*, dr. Lavrenčie, ga. M. Seunig, dr. I/;* pold, ga. Planinšek, Mar. Bollar, Fr. vit. pi. Prenierstein, po 1 K gg. trg. Mejač, V. Rohrmann, nadp. Colarič, Ant. Mikiiž, Jos. Turk, J. Breskvar Ver. Kenda, I. Mencinger,   A. Bon-čar, dr. Mole, prof. Berce, nadsrrajnik Ažman, prof. Breznik, gdč. J. J.. dr. Pestotnik, dr. Fettich, dr. Fetti-chova, g. Pečnik, Jos. Poklukar. Joa Sink,   dr. Babnik,   dr. Rnsova. o lic. Presker, Gre gorka, Poher,   dr. Kot nik, I. Pretnar, ga. Verbajsova, Fra-niča Kcgovšek, H. Logar, Albina Za lar, Var&ekova, nadrev. I. Petek, nfc-eeln. Susteršič, revid. Košir, prist. Kroma r, prist. Demšar, a6ist. Bežan, asist   Mil. Petek,   asist. Pustosleni-šek, revid. Topolovec, revid. Jane in Borštnar, skl. mojstra A. Šircelj in I. Frankovič, nadrev. Gnezda, Gomii-sek in Verstovšek,   pristava Pirnat in Siska, revidenta Kneizel in Tome, po   50 vin.:   gg.   pristav Jedicijan. poduradn.   Szillich,   Egger, skla.'. mojst.,   prist. Vučnik,   prist. Ker*-man, asist. Gregorc, revid. Potočn5:., prist  Zupan,   prist. Adlešič, prist Mandeljc;   po 40 vin.:   gg.   dr. R AJarn, Zd. in Jed. Švigelj, Iv. Miku?, Jak. Avšič,   Al. Vernik,   kom. Ivan Milohnoja,   J. Krapež, Rud. Zarit, dr. Kandarc, Iv. Keber, Iv. Pribil, Fr. Krajgher; po 30. vin.: gg.: J era«, J. Krvi na, vrat. Czernv, Otm. Herr macn.   Ant. Jakopič, rev. I. Sirce I j, asist. Reber.
Mesečno vzdržujejo po 1 dijaka: ga. dr. felajmerjeva, dr. Tavčarjeva*, dr. Kokalj, trg. Sarabon, dr. Maja-ron (3 dijake).
Darovali so po 20 K: posojilni« a v Cerknici, ga. M. Klobučarja va, po 22 K: Kvartopirski klub na Krškem Lreaništvo »Slov. Naroda« (izkazano o priliki) 17 K 04 v, 56 K, 30 K 35 K* po 10 K: gg. Jnr. Fajfan, na tein Ludvik,   Zgubljena stava (dr. Triller), Pavla Hočevar,   letno: gg dr. Žirovnik,  Janko B1eiweis,   po 4 krone: Lj. Verderber, Bled; Godint Irst: prokurist Platnar, prof. Kralj ga. Kunzova; po 2 K: ga. Tomanova. revident Prime (letno);  po 5 K: g.
P Miklaučič, Kočevje; po 8 K: ara. Arce. Nekaj obleke daroval g. poštni uradnik Guzelj.
Vsem darovalcem iarena hvala!
•    •    • •
Is Metlike,   Gosp. Franc Guštin star. iz Metlike je daroval povodom dobro   izpalih obe. volitev v Metliki vsoto   50 kron   sa   mestne reveže v Metliki in g. Milan Guštin iz Metl:-ke kot novoletno darilo 20 kron met lišk? narodni čitalnici, 20 kron druž bi sv. Cirila in Metoda, 20 kron bele kranjskemu Sokolu in 40 kron mes+ nini revežem metliškim. Na teh velikodušnih darilih se jima prizadeti najtoplejše zahvaljujejo.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 4. januarja: Marija Debe-vee, hišna pocestnica, 71 let, Trnovska ulica 23.
Dne 6. januarja: Terezija Plahuta, pomožna usmiljenka, 24 let, Rarif'ckrga cesta 11.
Dne 7. januarja: Rajko Mirtič, livarjev sin, 5 mesecev, Sredina 11. — Ivana Kanduš, bivša služkinja, 53 let, Radeckrga cesta 11. — Josip Molan, rejenec, 2 meseca, Streliška ulica 15.
V deželni bolnici:
Dne 4. januarja: Janez Krušna, delavec, 48 let.
Zelo koristno
jc, paziti na to, da t otroški sobi nikdar ne zmanjka Sc o t tove emulzije. Otroci vživajo ta okusen preparat tako radi, včasih celo tako radi da ga sami zahtevajo
Scottova
:: emulzija ::
je izvrstno olajševalno sredstvo
proti kašlja
in rečloat preizkušeno var- ^e^,^ ^ nostno   sredstvo  proti   pc- seopani* gostim   prehlaieoiem   naš«h malčkor.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Sai znamka „Scott,** ki je f.t čez 35 let vpeljana, jamči za tzborno kakovost
in učinek-
Cena originali steWenici 1 K SO h. Dobi 9c v vseh lekarnah.
loiftl i iMU JitiM n. Orfla h fUMf.
Pristno sa>Mu o to    sMr.io —
ttbieent — t- tik
Gladk98tf svetost, mehkest keže
se doseže le z vroraho
Br azaye¥ega mila
s Ersjicoskim igmnjem.
Dobita se povsod.    Dobiva se povsod
Matildin vrelec
najfinejša ta nsjdra^«cenejsa alkalicna slatina, je aajsigsrnejse sredstvo ob presodi tvorttvi kisline, pri oDolelostiti sapi' in pretavil, pri boleznik jeter in obistij.
Ta vođa se izborno da mešati i vinom.
Glavni zastopnik za Kranjsko : Franc Sckintel. Lubliana, Ftančiškanska ul.
Zaloga v »I. ljubljanskem javnem skladišču, Krisper-Tomažič, družba z o. z.*
nova, znanstveno izdelana
krema za roke in obraz.
Higiensko najboljše toaletno sredstvo. Pusica po 60 h in 80 h se dobiva povsod.
Lonček 1 K 60 h. 33 il
Zaloga v Ljubljani:
drogerija imlm.
Serravallo
vo
9
zeleznato Elna-vlno
Higijenitna razstava na Dunaja 19M: Državno odlikovanje ta častni diplom k tlati kolajni.
PovzroCa voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
ln malokrrnim
zeio priporočeno od zdravniških avtoritet
m Izborni oku«, n
Večkrat odlikovano.
J. SCTBAVAI&Ot c. lik. trni Mitiltij
4484
Žitno oono v Budimpoaiti«
Dne 9 januarja 1912. Torml«.
PSenfca za april 1912   . . za 50 kg 11-09
Rž za april 1912..... za 50 kg 10 16
Koruza za maj 1912 .  .  . aa 50 k? gvo
Oves za april  1912 .  .  . sa 50 kg 8*67
I fobtlf,
Mlačnejc
decembra
v Ljub-1911. sledecJ
2334 K 98 v
11902 K 1397> K
28213
42 v
98v
38 v
I Jani j« imela meseca promet
1» Frefesakl!
m) Redni prejemki:
L) Prispevki Iz nabiralnikov 2.) Prispevki podružnic i. s. đ) Kranjska 43» K 66 w t) Štajerska 2337 „ U „ €) Koroška 50 „ — „ đ) Primorska 5124 „ 65„ Skupaj ....
3. ) Razni prispevki ....
Skupaj .... h) Izredni prejemki:
4. Prispevki za obramb, sklad    3780 K 9* v
Skupaj  .  .  .  Tii9A K 36 v
Redni izdatki:
plače, remune-racije učitelj* skemu osobju, razni računi Itd.
*) Izredni izdatki:
naložitev na glavnico, ozir.
obrambni sklad
l!347K«4v
12210 K 51 v Skupaj  .   17Sf8 K ISv
torej prebitka..... 4436 K 21 v
O po m ba : Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 kron,
V Ljubljani, dne 9. januarja 1912.
Borzna poročila.
MnolUsska
^Kredltm banka ? Ljubljani*.
Urada! kani  dnaaftkc k+rze 9. Jaaaarja 1912.
4-2«
a*i«ta»aiti paptris.
mijevA renta .... , srebrrtn renta .... avstr. kronska renta . .
op?. m m * * I kranfs^o deželno poaojl'o |
k.e. Mht del. banke   . I
Srečk« ta I. 1860 «/,    . .
n     m   h 1^64 ....
n tiske * . . * . m    zemeljske !. ladafe
m •» *•
„ odrske htnotečne . M dan. komtmsTne . u nvntr. kreditne . . m lJnWj*n»Ve . . . tvstr. rde?, krili .
r«   mjp.    „ u
m    bcai>tka ....
_    tarike .....
n*lalM.
' labijanake kredi i ne baake Avstr. kreditnega zavoda . Dunsjske bstične družbe . lužne železnice , . . . Dr favne Železnice . • • a.tr>fne-Montan .... Ce$ke sladkorne družbe . Zivnosterrske banke.  . .
Vatotau
Cekfai ......
rVlnrke.......
Prankf   .  .  ■ .   •  • •
Mre........
Rabili.......
	
9115 1	91-35
94*55	94 75
91*10	91 30
^0-45'	90 65
92 25;	93 2>
92^90;	93 90
430 —	442 —
606 —	618 —
295*—	307 —
29 —	301 -
276 50 1	582*50
248 25	254 25
.C01 50	M650
507 —	519 —
80 c0!	86 *0
f950:	7550
46 25 j	52 25
	39 60
247*25 !	250 50
468*—|	472 —
655 50 i	656 50
'46 50	547 0
!12*— j	113—
731-—	732 —
"90 -	89! —
384*— 1	388 -
283*50;	284*50
j 1137 j	11*40
117*57* 1	11777»
95-50'	95 6^
94 95|	95 15
254*25!	255 —
Meteorolog« porotno.
Vn»«« Mi m*nlem S99-S Sratajl &*c«t tlak S0.7S
■ trn i »«■»	Čas opazovanja	Stanje kara* metra v mm	S.-B ** B —	S >	Nebo
8 v	2. pop. 9. zv.	7314 7356	3*2 -2*6	moč.?zah si. szah.	jasno •
9.	7. tj.	736*0	-65	sr. svzh.	*
Slednja včerajšnja norm. —2 7*
temperatura Pndavin.t v 24 urah 0 0
0-6*\ mm«
Majhna hiša
se kupi. 113
PonarJbe ■ pogoji in ceno pod lfSkla-llieto'* na apravništvo »SIot. Naroda«
Trgovina
Alojzija Ogrizka t Kostrivnici p. Podplat, Štajersko, 116
se tabo] odda ¥ nafem.
Zaloga blaga  okrojf K 20.000. Letni promet okrog 80.000 K.        Več se iave pri lastniku trgovine
Fer^Putek, Eoeirlraica-PodpUt
Lepo Milana so&a
s hrano se takoj odda.118
Na«lov v npravniStvu »Slov. Naroda«-
Kavar
se takoj odda v najem. 1,1
Ponudbe pod „Savana" na uprav ::    ništvo »Slovenskega Naroda«. rt
Ur n ti/i i (lin s) »4rok°
Il UUllJuIilll stoniti i složne
takoj ali pozneje. Prevzame tudi filijalkev
Naslov pove upravništvo »Si. Naroda«,
Skladišča
vinske kleti in dragi prostor!
k oddajo takoj i najem 110
Ponudbe na: L. Tomatio, Sp. SiftkaV
z gospodarskim poslopjem, velikimi vin* skimi kletmi in skladišči , pripravno za vsako veleobrt v pred—
: mestju Liubljane, t
se pođ zela ugodnimi pogoji ororii108
Ponudbe na : L« TomaŽ Č orej J. C« ti    JnvanrfiTČ, Spodnja Slika, s
Učenca
poltenih staršev, ki ima veselje do trgovine
sprejme takoj 106
Bttdoll Bergan. trgovina mei. bla« ga« Ribnici na Pohorln, Štajersko«
zmožna tkalnica cevi in tvornica ne-premočMivih blagor s konf' kcijo (plahte, desni plašči itd) — Ponudoiki, Id so ▼ tej stroki ie delali in so uvedeni, naj svoje ponudbe pošljejo na uprav-ni:tvo »Sl^'c^kega Naroda« pod „llepremoć'iiv"* 92
Prodajam od 10 hI napne j
vsakovrstno ceno in drago
starino letnik
n......"
sltvovko staro In novo,
drožno žganje po 5 1 in vec
vse lastni pridelki. Za bolnike, starčke, žene v posteljah imam tudi posebna vina in jih dajem od 56 litrov naprej, onemu, ki posije svoj sodček. - Ivan Itfains. posestnik aa Bizeliskem. 33*.
Iščem
2
ii
posebno za stavbno mizarstvo, vešč o načrtih, kalkulaciji in dober nadaoro-vatelj delavnice;
veščega strojnika
ki je zmoien strojnega ključavničarstva;
korespondenta
(oz. korespondentinjo),
zmožen   samosto,De  stov.   ta nemška korespondence, strojepisja in stenografije v obeh jezikih; italijanščine zmotni imajo prednost 130
Treznost v vseh treh slučajih predpogoj. Osebne predstave in spričevala se odklanjajo; navesti je prejšnja službena mesta in pogoje za vstop
V. Scagnefti v LJubljani*
Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem piežaiostno vest, da je naš srčno ljubljeni petletni sinček
VITOIKIIL
se preselil po kratki, a mučni bolezni k božjim krilatcem.
Pogreb bode v sredo ob 3. popoldne, iz hiše žalosti, Emonska cesta it. 8 k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 9. januarja 1912.
1*21 Žalujoča rodoina Slavke Ra*ralkar.
Pn\ alove—tri pdjittMll «r*d 1—ip Turk
48
2
Lična, moderno opremljena
SOBA
v novi hiši, v najugodnejši legi se Odda a 1. februarjem. Električna luč, kopalnica, eventualno tudi klavir na razpolago. Cena mesečno 40 K. Naslov pove upravniŠtvo „Slo-venskega Naroda". 91
ziopni ni
proti mesečni gotovi plači 150 K z dobro provizijo velika avstrijska banka za prodajo oblastveno dovoljenih srečk na mesečne obroke. 5
Ponudbe pod .LebensglOck Post* na upravništvo »Slov. Naroda«.
Jedilni krompir
belomesnat, v rumenih oblicah tO.000 kg K 660—. Jedilni krompir, rožnik 10.000 kg K 730—. Jedilni kromoir. modri rožnik 10 000 kg K 620*—. Debele zelnata glava.
bele 10 000 kg. K 700 — oziroma po vsakokratnih najnižjih dnevnih cenah iz našega ogrskega nakladališča, naloženo a la rinfusa ali v vrečah, ki jih računamo po lastni ceni. Poleg te^a d(^avljamo česen čebulo in semen-sko čebulico najfinejši delikatesni med in papriko, za katere pridelke na željo radi postrežemo s Specialnimi ponudbami Ker krompir in zelje dobavljamo z različnih postaj si pridržujemo, da stavimo ponudbo franko do-loČitvena postaja. Dobavljamo samo izbran krom p t. Pogoji: Pol denarja narjrrj, ostanek po povzetju. Prva sejedinska kmetijska zadruga kSzegedioer Landw. Gen. Szegeda Ogrsko.
3šce se posojilo
proti vračilu v enem letu in z zelo ugodnimi pogoji Varnost: vknjižba na prvem mestu obsežnih stavbišč okrog 37000 m», od katerih je okrog 15000 mJ že odmenjenih za odkup po državni železnici; odkupnina se pred vsem porabi v odplačilo posojila. Podobno ugodna priložnost za stavbenske podjetnike. 104 Ponudbe spreiema uprav. »Slov Naroda« pod znamko „Domaćina pomagaj domačin !•
ležeča ob cesti zraven trga na Dolenjskem  v lepi  solnčni  legi, zelo primerna za kakega obrtnika aii zaseb nika. — Naslov se izve pri upravništvu
»Slovenskega Naroda« 68
Halo hranilno društvo
v Gradcu, Herrengasse 7, II. nadstr.
Osebni kredit
4Q
en dolgoroka
posojila za ranžiranie
oradalkosa, profesorjem, učiteljem, peazilonistom i. dr pod najugodnejšimi
pogoji, eventualno tudi brez porokov proti enkratnemu plačilu v poroštveni sklad.
Mesečni obrok za posojilo 20O K znaša pri 5 letnem vračanju 4 K vštevSi obresti. Pred-stroškov nikakih. Natančnejše iz prospektov Nadaljna pojasnila daje
Josip Kosem, L)tibl;ana. Krakovski nasip 22.
„Zlata kaplja"
Ml* k Petra tesla štev. 27
Priporoča lepe zračne
tufslro solte
po znižanih cenah.
Priznane dobra 'mm in Izbama umi vina.
Za večjo pojedine, ienilovanla ali društvena zborovanja ata sedaj vedno na razpolago dve lepi posebni sobi.
Postrežba dobra, cene primerne, za večje pojedine po dogovoru.
Stalni gostje imajo  znižana eene.
Priporočata se cenj. občinstvu in slavn društvom z velespoštovanjem
te
L, A. Tratnik.
4
Razglas.
Pri 47. žrebanju srečk ljubljanskega mestnega loterijskega posojila, ki se je vršilo 2. januvarja 1912, je bilo izžrebanih naslednjih 800 številk:
St. 57989 z dobitkom K 5
601 „ 31979
65580 22237 66573
»»
Št. 46096 z dobitkom K 1000
„ 1000
»     m ooo h ooo
„ 600 600
„ 34315 ,, „ 36062 „ m 6596 „ „ 40271 „ 58346 „
St. 19, 192, 249, 366, 392, 416, 433, 441, 563, 682, 761, 827, 933, 1316, 1321, 1416, 1486, 1589, 1612, 1696, 1697, 1799,2009,2026,2172,2269, 2494, 2520, 2624, 2642, 2722, 2866, 3012, 3168, 3448,3516,3666,3745,3891, 4374, 4387, 4395, 4458, 4600, 4666, 4706, 4711, 4773, 4842,5117,5201,5334, 5357, 5437, 5582, 5610, 5687, 5778, 5953, 6230, 6245, 6805, 6834, 6857, 6925, 7058, 7062, 7157, 7167, 7256, 7360, 7366, 7602, 7689, 7779, 7808, 7833, 7866, 8034, 8035, 8127, 8187, 8226, 8371, 8422, 8597, 8907, 8965, 8997, 9025, 9055, 9247, 9423, 9675, 9927, 9951, 10143, 10213, 10230, 10244, 10424, 10512, 10543, 10883, 11060, 11072, 11330, 11421, 11455, 11532, 11813, 11935, 11968, 12003, 12046, 12199, 12304, 12358, 12419, 12666, 12708, 12712, 12719, 12774, 12928, 13259, 13415, 13422, 13447, 13500, 13564, 13618, 14055, 14141, 14194, 14225, 14418, 14422, 14522, 14531, 14606, 14675, 14726, 14760, 14763, 14793, 14915, 14953, 14962, 14982, 15026, 15179, 15214, 15228, 15362, 15385, 15488, 15543, 15693, 15758, 15863, 15998, 16*362, 16067, 16118, 16145, 16254, 16304, 16340, 16453, 16565, 16732, 16797, 16852, 16912, 16977, 17253, 17502, 17775, 18081, 18198, 18269, 18287, 18513, 18534, 18583, 18922, 19109, 19209, 19213, 19290, 19446. 19718, 19802, 19838, 19928, 20077,20094,20127,20289,20364, 20651, 20689, 20707, 20766, 20818, 20921, 21372, 21441, 21478, 21739, 21778, 22000, 22117, 22148, 22163, 22619, 23147, 23265, 23334, 23405, 23411, 23421, 23440, 23631, 23640, 23693, 23728, 23733, 23763, 23835, 23856, 23929, 23937, 24131, 24159, 24206, 24336, 24553, 24558, 24603, 24708, 24710, 24740, 24952, 25104, 25112, 25366, 25392, 25494, 25513, 25810, 25900, 25910, 25986, 25992, 26064, 26072, 26097, 26235, 26297, 26368, 26473, 26561, 26668, 26684, 26760, 26791, 26832, 26915, 27017, 27062, 27105, 27193, 27344, 27489, 27560, 27628, 27705, 27919, 27923, 27956, 28057, 28065, 28129, 28161, 28568, 28G17, 28624, 28705, 28796, 28873, 28877, 28885, 28895, 29094, 29182, 29241, 29258, 29347, 29395, 29503, 29728, 29957, 30062, 30131, 30143,30165,30200,30315,30322, 30426, 30516, 30577, 30665, 30678, 30742, 30965,31093,31159,31204,31465, 31541, 31584, 31639, 31673, 31674, 31756, 31758,31874,31922, 32080, 32089, 32259, 32356, 32496, 32661, 32662, 32683, 32841,32875,32916, 33083, 33085, 33197, 33434, 33447, 33644, 33653, 33685, 33715, 33771, 33808, 33859, 33981, 34021, 34022, 34342, 34420, 34575, 34813, 34870, 35020,35022, 35023, 35041, 35262, 35347, 35398, 35590, 35622, 35735, 35820, 35837,36021,36138, 36141, 36197, 36692, 36735, 36801, 36804, 36843, 36868, 36898,36972,37029,37160, 37233, 37434, 37472, 37613, 37639, 37653, 37694, 37837,37923, 37954, 37964, 38018, 38057, 38073, 38137, 38145, 38235, 38242, 38243, 38691,38727, 38858, 38896, 38907, 39074, 39313, 39515, 39608, 39893, 39895, 39994, 40189, 40355, 40380, 40560, 40687, 40693, 41035, 41087, 41283,41332,41392,41401,41455, 41637, 41652, 41663, 41715, 41722, 42131, 42215, 42266, 42287, 42303, 42395, 42482, 42663, 42833, 42861, 43019, 43077, 43182,43191,43287,43346, 43375, 43744, 43775, 43802, 43809, 43810, 43896, 44065, 44163,44365, 44380, 44486, 44489, 44519, 44798, 44850, 44858, 44877, 44925, 45131, 45137, 45384, 45527, 45625, 45756, 45794, 45795, 45874, 45918, 45982,46028,46114, 46228,46247, 46329, 46496, 4b513, 46678, 46679, 46681, 46772, 46814, 46980, 47048, 47093, 47212, 47323, 47510, 47681, 47700, 47820, 47868, 47908, 48046, 48073, 48080, 48092, 48108, 48129, 48234, 48462, 48519, 48558, 48603, 48692, 48738, 48886, 48913, 49053, 49109, 49232, 49318, 49394, 49416, 49458, 49506, 49605, 49640, 49660, 49735, 49880, 50046, 50122, 50255, 50688,51036,51408,51566.51571, 51583, 51590, 51708, 51731, 51738, 51774, 51841,51873,52021,52317, 52458, 52528, 52536, 52890, 52992, 52995, 53025, 53356, 53456, 53531, 53608, 53615, 54021, 54196, 54267, 54388, 54442, 54573, 54717, 54752,54773, 54997,55029, 55122, 55175, 55180, 55255, 55269, 55279, 55371,55681,55704,55798, 55825, 55847, 55869, 55952, 55958, 56047, 56254, 56261, 56412, 56640, 56659, 57009, 57054, 5712;, 57566, 57741, 57752 57787, 57789,57849,57927,58078,58168, 58234, 58248, 58323, 58522, 58578, 58598, 58718, 58760, 58881, 59063, 59081, 59176, 59331, 59378, 59381, 59401, 59424, 59467, 59730, 59876, 59921, 60076, 60172, 60374, 60405, 60450, 60652, 60736, 60793,60894,61019,61105,61112, 61197, 61210, 61234, 61263, 61277, 61367, 61501,61646,61787, 62156,62275, 62290, 62425, 62460, 62505, 62516, 62738, 62773, 62797, 63006, 63030, 63139. 63147, 63148, 63198, 63472, 63491, 63497, 63616, 63638, 63688, 63758, 63816, 63979, 64014, 64114, 64233, 64236, 64300, 64502. 64544, 64674,65025, 65041, 65285, 65335, 65424, 65448, 65495, 65544, 65579, 65586, 65634, 65738, 65761, 65781, 65881, 65936. 66049, 66136, 66158, 66338, 66699, 66746, 66842; 67195, 67218, 67269, 67399, 67782, 67866, 67874, 67965, 68002, 68292, 68334, 68360, 68362, 68453, 68665, 68731, 68738, 68749, 68867, 69023, 69035, 69111, 69342, 69416, 69834, 69845, 69866, 70035, 70087, 70340, 70395, 70402, 70583. 70754, 70791, 70822, 70929, 70945, 70948, 70985, 71001, 71129, 71271, 71304, 71340, 71725, 72107, 72241, 72334, 72397, 72594, 72697, 72709, 72726, 72783, 72831, 73128, 73175, 73210, 73250, 73270, 73278, 73378, 73448, 73460, 73474, 73594, 73676, 73777, 73796, 73881, 73988, 74088, 74132, 74420, 74421, 74512, 74617, 74680, 74698, 74796 in 74862 z dobitkom po K 60'—.
Od doslej izžrebanih srečk, se nastopne še niso predloložile v izplačilo: št.   2472 z dobitkom K 1000
p    9180 „ „   12127 „ „ 23087 „ 41027
n
»i
1000 1000 1000 1000
St. 161, 243, 318, 454, 552, 644, 647, 700, 935, 1090, 1209, 1255, 1342, 1354, 1443, 1504, 1522, 1523, 1700, 1871, 2068, 2138, 2152, 2345, 2480, 2790, 2924, 2963, 2965, 2988, 3015, 3205, 3239, 3378, 3578, 3660, 3884, 4047, 4066, 4152, 4247, 4284, 4336, 4417, 4479, 4540, 4545, 4593, 4704, 4763, 4789, 4992, 5006, 5208, 5707, 5795, 6275, 6422, 6432, 6435, 6453, 6840, 6858, 6917, 6936, 7205, 7374, 7521, 7522, 7647, 7678, 7944, 7945, 8296, 8499, 8579, 8658, 8682, 8776, 8805, 8819, 8826, 8862, 8930, 9050, 9159, 9216, 9253, 9256, 9360, 9435, 9597, 9744, 9857, 9950, 9956, 10155, 10237, 10249, 10295. 10356, 10383, 10408, 10456, 10460, 10696, 10780, 10837, 10857, 10888, 10899, 11047, 11150, 11238, 11326, 11353, 11398, 11470, 11531, 11635, 11750, 11791 12078, 12173, 12181, 12195, 12306, 12394, 12416, 12614, 12835 13276, 13313, 13315, 13488, 13556, 13577, 13624, 13736, 13818 13969, 13996, 14003, 14088, 14113, 14207, 14465, 14496, 14593 14881, 14943, 15092, 15104, 15213, 15306, 15410, 15420, 15503 15887, 15926, 16069, 16200, 16391, 16470, 16550, 16641, 16651 16847, 17057, 17242, 17304, 17552, 17561, 17571, 17578, 17809 18014, 18032, 18174, 18404, 18405, 18433, 18441, 18447, 18464 18634, 18791, 19004, 19007, 19099, 19272, 19284, 19314, 19315 19631, 19775, 20078, 20304, 20311, 20321, 20486, 20566, 20720 21309,21321,21380,21491,21493, 21815, 21853, 21984, 22175 22328, 22427, 22544, 22624, 22626, 22688, 22695, 22717, 22862 22954, 23083, 23092, 23102, 23207, 23292, 23337, 23362, 23363 23660, 23718, 23735, 23815, 23865, 23945, 24047, 24060, 24081 24612, 24765, 24787, 24824, 24845, 24867, 24871, 24934, 25056 25165, 25288, 25318, 25485, 25520, 25604, 25686, 25759, 25784 26127, 26156, 26178, 26261, 26627, 26630, 26961, 27014, 27092 27419, 27679, 27686, 27730, 27767, 27871, 27880, 27894, 27932 28293, 28329, 28337, 28395, 28421, 28571, 28673, 28713, 28758 29044, 29134, 29186, 29195, 29222, 29301, 29549, 29772, 29860 30007, 30061, 30211, 30394, 30619, 30727, 30760, 30811, 30897 31131,31215,31402, 31573,31706, 31736, 31745, 31760, 31804 32123, 32395, 32644, 33001, 33095, 33118, 33J20, 33300. 33622 33888, 33929, 33970, 34007, 34020, 34106, 34141, 34262, 34333 34449, 34512, 34694, 34706, 34738, 34896, 34922, 35005, 35033 35499, 35610, 35658, 35666, 35748, 35761, 35789, 35921, 35996 36071, 36200, 36242, 36311, 36380, 36463, 36470, 36527, 36641 36993, 37019, 37229. 37481, 37548, 37566, 37573, 37584, 37617 37784, 37786, 37816, 37854, 37882, 37934, 37972, 38149, 38168
11877, 12013, 13203, 13223, 13829, 13893. 147*16, 14805, 15837, 15844, 16713, 16785, 17843, 17892, 18552, 18621, 19403, 19487, 20789, 20933, 22182, 22326, 22889, 22892, 23433, 23613, 24365, 24550, 25099, 25103, 25962, 26053, 27130, 27385, 28024, 28225, 28797, 29031, 29951, 29955, 30903, 30953, 31815, 32111, 33677, 33773, 34335, 34440. 35119, 35288. 36032, 36033, 36827, 36931, 37660, 37781, 38471, 38589,
38630, 39224, 40345, 41688, 42533, 43361, 44411, 45827, 46677, 47606, 48737, 49203, 50283, 51553, 52186, 53083, 54294, 55047, 56217, 57479, 58824, 59588, 61269, 62379, 63700, 64651, 65649, 66504, 67245, 68368, 69170, 70426, 71205, 72108, 72743, 73841. 74779,
38671, 38684, 38712, 38715, 38736 39240, 39567. 39646, 39910, 40116 40350, 40617, 40645, 40798, 41132 41706, 41717, 41783, 41792, 41887 42619, 42682, 42729, 42837, 42864 43416, 43465, 43482, 43788, 43913 44597, 44605, 44654, 44944, 45236 46016, 46030, 46138, 46193, 46273 46707, 46823, 46958, 47176, 47193 47730, 47940, 48020, 48056, 48264 48790, 48801, 48810, 48884, 48965 49217, 49502, 49549, 49561, 49591 50300, 50575, 50647, 50850, 50994 51636, 51815, 51844, 51853, 51934 52198, 52388, 52437, 52556, 52584 53210, 53219, 53291, 53359, 53403 54331, 54437, 54582, 54662, 54748 55100, 55125, 55231, 55252, 55591 56219, 56221, 56354, 56470, 56621 57573, 57580, 57597, 57609, 57683 58841, 58933, 58960, 59028, 59092 59657, 59748, 59866, 59998, 60370 61424, 61428, 61666, 61929, 61955 62497, 62545, 62579, 62649, 62705 63721, 64079, 64151, 64183, 64393 64670, 64897, 64944, 65046, 65062 65674, 65690, 65727, 65737, 65795
66639, 66664,   66711,  66762, 66869,  67009, 67033,
67284, 67329, 67353, 67410, 68382, 68404, 68638, 68677, 69261, 69652, 69827, 69945, 70440, 70503, 70523, 70539, 71206, 71257, 71436, 71502, 72143, 72222, 72230, 72522, 72762, 72866, 72913, 73094, 73874, 73950, 73996, 74011,
67414
68778 69996 70640 71634 72526 73214 74155
73420,
74269  74489 74672 74847, 74869, 74894, 74917 in 74920 z dobitkom K 60*
38977, 39032, 39115,
40142, 40145, 40178,
41140, 41220, 41309,
42003, 42043, 42080,
42905, 42923, 43184,
44068, 44069, 44275,
45263, 45576, 45672,
46395, 46426, 46466,
47229, 47242, 47275,
48381, 48423, 48459,
49001, 49085, 49089,
49811, 49926, 49942,
50998, 51387, 51418,
51985, 52009, 52132,
52637, 52818, 52859,
53821, 53902, 54014,
54801, 54899, 54936,
55777, 55870, 55979,
56673, 56758, 56897,
58099, 58116, 58188,
59109, 59280, 59335,
60542, 60651, 60941,
61979, 62052, 12074,
62871, 63083, 63365,
64396, 64420, 64474,
65107, 65144, 65206,
65800, 65822, 66059,
67462, 68819, 70093, 70661, 71876, 72527, 73315,
67516, 67814,
68855, 68912,
70183, 70219,
70788, 70883,
71890, 72554, 73414,
71969, 72563,
39132, 40269, 41318, 42095, 43280, 44281, 45686, 46499, 47290, 48641, 49132, 50024, 51515, 52147, 53014, 54059, 54979, 56044, 57283, 58465, 59402, 60972, 62077, 63457, 64495, 65317, 66330, 67102, 68128, 68933, 70246, 70991, 71985, 72581, 73595, 74711,
39206, 40307, 41378, 42123, 43333, 44367, 45724, 46615, 47335, 48650, 49192, 50172, 51537, 52161, 53060, 54291, 54998, 56087, P 57325J 58602,1 59487,1 61096,1 62319,1 63577, j 64601, j 65575, 66370, 67109, J 68220,1 69160, 70288, 71113, 72003, 72642, 73724. j 74773,
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 2. januarja 1912. Za oskrbovanje občinskih »pravil aesia Ljobljaae začasno sestavljeni c. kr. deželne vlade svetnik'
i 1. r.
za prodajanje zlasti za vile in enodružinske hiše potrebne oprave, išče velika specialna tvornica za zastopnike.   Bogato glavno ali  postransko zastopstvo za gospode v stavbnih in arhitektnih krofih uvedene   Visoka, takoj pri podelitvi naročila zaoadla provizija. — Natančne ponudile r>od 76
:  „W. H. 9151" na asonoae ekspedicijo Bnđoll Mosse, Duna] L b;
Oklic,
Na predlog g. Karla Pakiža, lesnega trgovca in posestnika v Zamosteu pri Sodražici se vrši 115
dneH. ioaiiji 1912 o!i 3.ori mfMi i mM\ pisani v Sođražid jarca M:.,
li ifil ® ta pil Mm ii smrekovo Mi
od vštet.h 20 cm prsne mere dalje iz gozdnih delov g. Karla Pa k j ta. ležečih v >j VeJftri gori — Drevja je okrog 9000 debel, ki vsebuje približno 150000 ko-H bićnih čevljev. Gozd je arondiran in men 90 oralov.
Dražbeni  pogoji so razvidni  pri podpisanem žuanstvu.
Namen dražbi je zavarovati g. Karla Pakiža odškodninske zahtevke v smislu določb členov 343 in 354 trg zak.
Županstvo v Sodražici.
St. 407.
Razglas.
62
V založitev troškov  za občinske namene se bodo na podlagi § 39 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubliano pobirale
od 1. Irnnarja 1912 naprej
od vseh vT9t neposrednega davka, izvzem&i osebno dohodarino. tedaj :
1 Od domarinOf 5 od pridobnlne Javnemu račnno°|
2 od zeml|arine, dajstvn podvrženih podjetij«
3 od kontingentovane prldobnlne,   6. od placarine m
4. od nekontingentovane pridob-   7 od renfnine, petintrideset (33) nlne, odstotne občinske naklada.
To se v smislu § 62 občinskega reda javno razglaša.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 4. januarja 1912. U oskrbovanje občinskih •pravil nesta Ljubljane začasna postavljeni c kr. dezelae ririe svetni*
Laschan 1. r.
otrebtfine
vseh vrat se dobe po najnižjih cenah v -
Narodni knjigarni
s        v Prešernovi ulici št 7. n
Lastnina ta tlak »Narodne tiskarne«.
BaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
39692^41
69753^
81