Številka 33 URADNI UST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, četrtek 19. novembra 1981______________Cena 22 dinarjev Leto XXXVIII 1550. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o energetskem gospodarstvu Razglaša se zakon p energetskem gospodarstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. oktobra 1981, na seji Zbora občin dne 28. oktobra 1981 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 28. oktobra 1981. St. 0100-162/81 Ljubljana, dne 28. oktobra 1981. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o energetskem gospodarstvu 1. člen Zaradi trajnega zagotavljanja energije, zmanjšanja uvozne odvisnosti, povečanja izrabe lastnih energetskih virov, usklajenega razvoja in delovanja energetskih dejavnosti, racionalne proizvodnje in porabe energije ter realnega vrednotenja energetskih virov se s tem zakonom ureja področje energetskega gospodarstva. Delovni ljudje in občani se kot uporabniki energije po samoupravnih organizacijah in skupnostih, skupaj z delavci, ki opravljajo energetske dejavnosti, združujejo v samoupravne interesne skupnosti energetike, da zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, določajo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja energetskega gospodarstva, določajo Politiko cen in se sporazumevajo o oblikovanju cen v energetskem gospodarstvu, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti v skladu a tem zakonom. Organizacije združenega dela energetskih dejavnosti poslujejo tako, da je uporabnikom razpoložljiva energija na razpolago v dogovorjenem času, kakovosti, količinah in ceni. I. ENERGETSjKE DEJAVNOSTI 2. člen Energetsko gospodarstvo po tem zakonu vključuje: dejavnost premogovništva, jedrsko dejavnost, naftno-Piinsko dejavnost, elektrogospodarske dejavnosti in dejavnost daljinskega oskrbovanja s toploto. Opravljanje energetskih dejavnosti mora omogočiti ekonomično, varno in optimalno izkoriščanje nahajališč energetskega vira, kot tudi objektov, naprav in napeljav ter zanesljivo in kakovostno preskrbo uporabnikov z energetskimi viri. S tem zakonom določene energetske dejavnosti oziroma zadeve so posebnega družbenega pomena. 3. člen Zadeve posebnega družbenega pomena v premogovništvu so: raziskovanje, pridobivanje in distribucija premoga. 4. člen Jedrska dejavnost je posebnega družbenega pomena in obsega: raziskovanje, pridobivanje, nabavo in dodelavo uranovega koncentrata, izdelavo, distribucijo gorivnih elementov in njihovo ponovno predelavo ter skladiščenje radioaktivnih odpadkov. 5. člen Zadeve posebnega družbenega pomena v naftno-plinski dejavnosti so: raziskovanje in pridobivanje nafte in zemeljskega plina, nabava nafte, zemeljskega plina in naftnih derivatov, predelava in oplemenitenje nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina, prenos naftnih derivatov, zemeljskega in drugih energetskih plinov po naftovodih in plinovodih in njihova distribucija. 6. člen Objekti, naprave in napeljave v proizvodnji, transportu in distribuciji zemeljskega plina sestavljajo tehnično-tehnološko enoten plinovodni sistem Socialistične republike Slovenije. 7. člen Dejavnosti posebnega družbenega pomena v elektrogospodarstvu so: proizvodnja, prenos in distribucija električne energije. Proizvodnja električne energije vključuje proizvodnjo električne energije v elektrarnah, ki so vezane na enoten elektrogospodarski sistem. Prenos obsega prenos električne energije od elektrarn, ki so vezane na prenosno omrežje, oziroma prenos električne energije, proizvedene v drugih sistemih, do posameznih odjemnih območij. Distribucija električne energije obsega razdeljevanje električne energije uporabnikom na distribucijskem omrežju. 8. Sen Objekti, naprave in napeljave v proizvodnji, prenosu in distribuciji električoe energije tvorijo tehnično in tehnološko enoten elektrogospodarski sistem Socialistične republike Slovenije. Elektrogospodarski sistem Socialistične republike Slovenije se zaradi optimalne in zanesljive preskrbe z električno energijo in zaradi menjave električne energije povezuje z elektrogospodarskimi sistemi dru- gih republik in avtonomnih pokrajin v jugoslovanski elektrogospodarski sistem in not njegov sestavni del z elektrogospodarskimi sistemi sosednjih držav. Obratovanje vseh elektroenergetskih objektov, naprav in napeljav v enotnem elektrogospodarskem sistemu Socialistične republike Slovenije ter upravljanje z njimi mora biti takšno, da je vsak čas zagotovljena tehnična in tehnološka enotnost v proizvodnji, prenosu in distribuciji električne energije. 9. člen Zadeve posebnega družbenega pomena v dejavnosti daljinskega oskrbovanja s toploto so: proizvodnja toplotne energije samostojno in v povezavi s proizvodnjo električne energije, njen prenos ter distribucija. Občinska skupščina lahko določi s svojim odlokom kot komunalno dejavnost oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij, 10. člen Distribucija iz 3., 5. in 9. člena tega zakona pomeni oblikovanje in vodenje politike oskrbe uporabnikov s temi vrstami energije. 11. člen Zaradi zanesljive in racionalne preskrbe uporabnikov z energijo uporabniki in izvajalci v republiški samoupravni interesni skupnosti energetike predhodno usklajujejo svoje nastopanje do dobaviteljev energije izven Socialistične republike Slovenije. 12 člen Občani in civilne pravne osebe lahko svoje elektroenergetske potrebe, organizacije združenega dela pa tudi potrebe po toplotni energiji pokrivajo z naložbami v lastne proizvodne objekte po predhodnem soglasju republiške samoupravne interesne skupnosti energetike. V soglasju je lahko določeno, da se v primeru, ko proizvedena energija v lastnih proizvodnih objektih presega potrebe teh uporabnikov, tak presežek vključuje v elektrogospodarski sistem oziroma v toplovodni sistem. 13. člen Izkoriščanje drugih virov energije (v nadaljnjem besedilu: nekonvencionalni viri energije) vključuje proizvodnjo in uporabo sistemov, ki izkoriščajo sončno in geotermično energijo, energijo vetra, razne vrste odpadne toplote, odpadke in podobno. Razvoj nekonvencionalnih virov energije je sestavni del programa energetskih dejavnosti. Program razvoja in uvajanje nekonvencionalnih virov energije so zadeve posebnega družbenega pomena. II. NAČINI URESNIČEVANJA POSEBNEGA DRUŽBENEGA INTERESA V ENERGETSKIH DEJAVNOSTIH 14. člen Posebni družbeni interes v energetskih dejavnostih se zagotavlja s tem: 1. da se delavci po temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skupnostih kot uporabniki energije, v skladu s tem zakonom, obvezno združujejo z delavci organizacij združenega dela energetskih dejavnosti v samoupravne interesne skupnosti energetike, kjer usklajujejo medsebojne interese, zlasti na področjih: — planiranja, predvsem glede obsega proizvodnje, nabave in porabe energije ter razvoja energetskih dejavnosti; — združevanja sredstev; — izvajanja naložb; — določanja politike cen, sporazumevanja o medsebojnih razmerjih cen posameznih vrst energije in oblikovanja teh cen; 2. da se delavci organizacij združenega dela tistih energetskih dejavnosti, ki dobavljajo energijo iz elektrogospodarskega, plinovodnega in toplovodnih sistemov tako organizirajo, da je zagotovljena tehnično-tehnološka enotnost in ekonomičnost obratovanja naprav in objektov, povezanih na omrežje, optimalno izkoriščanje teh objektov in primarnih virov energije ter zanesljiva preskrba uporabnikov z energijo (obratovanje v sistemu); 3. da so delavci organizacij združenega dela tistih energetskih dejavnosti, ki nabavljajo energijo, tako organizirani, da je zagotovljeno njihovo predhodno usklajevanje pri nastopanju do dobaviteljev in zanesljiva ter racionalna preskrba uporabnikov z ener*-gijo; 4. da delavci organizacij združenega dela tistih energetskih dejavnosti, ki so v proizvodno-tehnolo-škem procesu tako povezani, da ustvarjajo skupen proizvod, ne glede na povezanost v različne delovne in sestavljene organizacije združenega dela in v posebne samoupravne interesne skupnosti energetike, urejajo medsebojne odnose s samoupravnimi sporazumi o pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka; 5. da dajejo organi ustreznih družbenopolitičnih skupnosti svoje soglasje k določenim samoupravnim splošnim aktom samoupravnih interesnih skupnosti energetike; 6. da organi družbenopolitičnih skupnosti dajejo soglasje k tistim določbam samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega -dela energetskih dejavnosti, ki urejajo s tem zakonom določene oblike uresničevanja posebnega družbenega interesa; 7. da pri opravljanju dejavnosti oziroma zadev posebnega družbenega pomena soodločajo delegati uporabnikov: — o temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka in poslovanja; — o strukturnih elementih, cene; — o razvojnih programih; — o statusnih spremembah; — o drugih zadevah, ki se določijo s statutom organizacij združenega dela energetskih dejavnosti. 1. Združevanje uporabnikov in izvajalcev v samoupravne interesne skupnosti energetike a) Vrste samoupravnih interesnih skupnosti 15. člen Uporabniki in izvajalci na področju energetike se, v skladu s tem zakonom, združujejo v samoupravne interesne skupnosti energetike (energetske skupnosti), in sicer v: občinske energetske skupnosti, posebne energetske skupnosti ter Republiško energetsko skupnost. Dejavnost energetskih skupnosti je posebnega družbenega pomena. 16. člen V občinsko energetsko skupnost se s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi združijo delavci na območju ene ali več občin po svojih temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skupnostih kot uporabniki energetskih dejavnosti, skupaj z delavci v orga-< nizacijah združenega dela, ki opravljajo energetsko dejavnost, kot izvajalci energetskih dejavnosti. Pri oblikovanju občinske energetske skupnosti je potrebno upoštevati predvsem družbenoekonomsko zaokroženost območja in s tem povezano zagotovitev smotrne izgradnje distribucijskih objektov, celovitega in racionalnega planiranja porabe energetskih virov ter tehnično-tehnološko povezanost proizvajalcev. 17. člen V občinski energetski skupnosti opravljajo delavci, delovni ljudje in občani zlasti naslednje naloge: — ugotavljajo, usklajujejo in določajo skupne potrebe po energiji; — sprejemajo planske akte, s katerimi določajo Politiko in cilje družbenega razvoja na svojem območju na področju energetskega gospodarstva; ■ — se sporazumevajo o cenah pri daljinskem oskrbovanju s toploto in cenah energetskih plinov v lokalnih omrežjih; — sprejemajo programe razvoja in načrte graditve proizvodnih objektov za daljinsko oskrbo s toploto, distribucijskih objektov in skladišč energetskih virov; — s posebno energetsko skupnostjo usklajujejo načrte graditve kombiniranih proizvodnih objektov in zagotavljajo svoj del sredstev za izgradnjo; — sprejemajo programe racionalnega ravnanja in varčevanja' z energijo ter skrbijo za učinkovitost njihovega izvajanja; — določajo vrstni red redukcij dobav električne 'n toplotne energije, zemeljskega plina, naftnih derivatov ter premoga v izjemnih primerih na svojem območju v skladu z dogovori v Republiški energetski skupnosti; — oblikujejo smernice za delo delegatov v skupščini Republiške'energetske skupnosti; — določajo pogoje za priključitev na sistem daljinske oskrbe s toploto. 18. člen V posebno energetsko skupnost se s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi združijo kot uporabniki delavci in delovni ljudje na območju Socialistične re- publike Slovenije, ki so trajneje zainteresirani za ustrezne energetske dejavnosti, po svojih temeljnih organizacijah združenega dela, deiovmh skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, skupaj z izvajalci — delavci temeljnih organizacij združenega dela teh energetskih dejavnosti, s katerimi so tehnološko in dohodkovno povezani. V skladu s prejšnjim odstavkom uporabniki in izvajalci ustanovijo: — posebno energetsko skupnost za elektrogospodarstvo in premogovništvo, ki obsega tudi energetsko področje jedrske energije; — posebno energetsko skupnost za nafto in plin. 19. člen V posebni energetski skupnosti opravljajo delavci in delovni ljudje zlasti naslednje naloge: — sprejemajo planske akte, s katerimi opredeljujejo politiko in cilje družbenega razvoja za tisto področje, za katero je ustanovljena posebna energetska skupnost; — sprejemajo investicijske programe proizvodnih in prenosnih objektov; — se dogovarjajo o načinu zagotavljanja sredstev za gradnjo proizvodnih in prenosnih objektov in usklajujejo programe razvoja in načrte graditve energetskih objektov občinskih energetskih skupnosti; — se sporazumevajo o cenah posameznih vrst energije; — sprejemajo tarifne sisteme in tarifne postavke za dobavo energetskega vira iz sistema; — sprejemajo pogoje za izdajanje elektroenergetskih soglasij in soglasij za priključitev na plinovodni sistem; — obravnavajo uresničevanje proizvodnje in porabe posameznih vrst energije, analizirajo odstopanja in sprejemajo ustrezne ukrepe; — odločajo o investitorjih za gradnjo s planom določenih energetskih zmogljivosti, za katere člani skupnosti združujejo sredstva; — obravnavajo samoupravne sporazume oziroma dolgoročne pogodbe za dobavo potrebne energije iz drugih republik in iz uvoza; — določajo, kaj se šteje za distribucijske objekte, naprave, napeljave in skladišča; — dogovarjajo se o pogojih in načinu energetske oskrbe odjemalcev, ki imajo poseben vpliv na obratovanje sistema; — se dogovarjajo o postopku in načinu izvajanja' redukcij, dogovorjenih s posebnimi ukrepi v planskih aktih Republiške energetske skupnosti; — spremljajo izvajanje programa varčevanja in racionalnega ravnanja z energijo; — oblikujejo smernice za delo delegatov v skupščini Republiške energetske skupnosti; — sporazumevajo sp o tem, ali naj o posameznih zadevah iz njihove pristojnosti odloči Republiška energetska skupnost. Uporabniki se morajo glede na svoje pretežne Interese združevati vsaj v eno od posebnih energetskih skupnosti. 20. člen 21. člen V Republiški energetski skupnosti delavci, delovni ljudje in občani obravnavajo zadeve, ni se nanašajo na oblikovanje in izvajanje kompleksne energetske politike, pri čemer zlasti: — sprejemajo pianske akte, s katerimi določajo politiko in cilje družbenega razvoja v republiki na področju energetskega gospodarstva; — določajo strokovne podlage za usklajevanje potreb občinskih energetskih skupnosti glede na možen način proizvodnje, nabave in porabe energije v republiki; — usklajujejo programe razvoja in načrte graditve energetskih objektov občinskih energetskih skupnosti; /■ — sprejemajo energetsko bilanco; — sprejemajo dolgoročno oceno razvoja energetike v SR Sloveniji; — sprejemajo kriterije in merila za oblikovanje cen in medsebojnih razmerij cen energije; — sprejemajo kriterije za opredelitev vrste in višine povračil uporabnikov iz tretje alinee 33. člena tega zakona; — sprejemajo ukrepe za dogovorjeno skladno, rast široke porabe v okviru sprejetih planov Republiške energetske skupnosti; — sprejemajo kriterije in merila za izdajanje posebnih energetskih soglasij; — sprejemajo programe varčevanja in racionalnega ravnanja z energijo in spremljajo njihovo izvajanje; — skrbijo za popolno, objektivno in stalno obveščenost javnosti, zlasti o razmerah oskrbovanja z energijo, o pogojih gospodarjenja ter uresničevanju programa razvoja energetskega gospodarstva; — odločajo tudi o drugih zadevah, če se tako sporazumejo v posebni energetski skupnosti. b) Upravljanje energetskih skupnosti V' 22. člen Energetsko skupnost upravlja skupščina. Skupščina energetske skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Delegate v zbor uporabnikov občinske oziroma posebne energetske skupnosti delegirajo delegacije uporabnikov, združenih v skupnosti. Delegate v zbor izvajalcev občinske oziroma posebne energetske skupnosti delegirajo delegacije izvajalcev, združenih v skupnosti. Delegate v zbor uporabnikov Republiške energetske skupnosti delegirajo zbori uporabnikov občinskih in posebnih energetskih skupnosti, v zbor izvajalcev pa zbori izvajalcev teh skupnosti. 23. člen V zadevah, v katerih odločata v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi energetske skupnosti in njenim statutom oba zbora skupščine enakopravno, so odločitve sprejete, če so, bile sprejete z večino glasov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih. Ce ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom energetske skupnosti. Ce tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje energetske dejavnosti, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti začasno uredi to vprašanje. 24. člen V skladu z zakonom se s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi energetske skupnosti in njenim statutom podrobneje določijo naloge skupnosti, število delegatskih mest v skupščini, število delegatov, ki jih v zbore skupščine delegirajo posamezne delegacije in konference delegacij oziroma število delegatov, ki jih delegira vsaka občinska oziroma posebna energetska skupnost v zbora skupščine Republiške energetske skupnosti, nadzor nad delom organov ter druge zadeve, ki so pomembne za delo skupnosti, za delavce s področja energetskih dejavnosti in za uporabnike energije. 25. člen Za opravljanje administrativno-tehničnih, plan-sko-analitičnih in podobnih del za potrebe energetske skupnosti se lahko v energetski skupnosti oblikuje delovna skupnost, ali pa si energetska skupnost zagotovi opravljanje teh del v dogovoru z drugo samoupravno interesno skupnostjo, organizacijo ali organom. Ce energetska skupnost oblikuje delovno skupnost za opravljanje del iz prejšnjega odstavka, da skupščina energetske skupnosti soglasje k tistim določbam statuta delovne skupnosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih se je oblikovala delovna skupnost. c) Planiranje 26. člen Planiranje v organizacijah združenega dela energetskih dejavnosti, kot tudi v okviru energetskih skupnosti se izvaja po določbah zveznega in republiškega zakona o sistemu družbenega planiranja in tega zakona. 27. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske energetske skupnosti obsega tudi: — strukturo in obseg skupnih potreb po energiji; — programe izgradnje objektov za daljinsko oskrbo s toploto ter distribucijskih objektov na drugih energetskih sistemih za srednjeročno in daljša obdobja ter osnovo, obseg in način zagotavljanja sredstev za njihovo izvedbo; — rešitve ekološke problematike glede na gradnjo in obratovanje energetskih objektov. 28. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana posebne energetske skupnosti obsega tudi: — programe razvoja energetskih dejavnosti (raziskave, pridobivanje, proizvodnja, predelava, transport, sovlaganje v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah ter nastppanje v tujini); — osnove, obseg in način zagotavljanja sredstev za realizacijo programov iz prejšnje alinee; — prostorski razpored energetskih objektov z zahtevami lokacij; — kriterije in merila za vrednotenje investicijsko-tehničnp dokumentacije in za izbor investicijskih objektov, ki mora upoštevati kvaliteto, obseg in zanesljivost ter racionalnost porabe in proizvodnje energije; — solidarnostne in druge ukrepe za skladnejši razvoj; — elemente tarifnega sistema; — program dela in načrt razvoja energetskih dejavnosti za obdobje daljše od petih let in materialne obveznosti. Samoupravni sporazum o temeljih plana posebne energetske skupnosti se sprejme po končanem postopku usklajevanja v Republiški energetski skupnosti. 29. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana Republiške energetske skupnosti obsega tudi: — strukturo in obseg optimalne proizvodnje in racionalne porabe ter potrebne nabave energetskih virov za območje celotne republike; — kriterije in merila za oblikovanje cen, medsebojna razmerja cen energije in elemente njihove dolgoročne politike; — program razvoja nekonvencionalnih virov energije; — ukrepe za dogovorjeno skladno rast široke porabe; — dogovorjeni vrstni red redukcij dobav energije na območju Socialistične republike Slovenije; — ukrepe za zagotovitev interesov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; — merila in kriterije za uveljavljanje solidarnostnih in drugih ukrepov za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja. 30. člen Elementi iz prve alinee 29. člena tega zakona so osnova republiške energetske bilance, ki je analitično-dokumentacijska osnova plana družbenopolitične skupnosti in energetske skupnosti. Republiška energetska bilanca je med uporabniki in izvajalci usklajen, časovno opredeljen ter količinski in vrednostni prikaz proizvodnje in porabe energetskih virov. Republiška energetska bilanca mora biti usklajena z energetsko bilanco Socialistične federativne republike Jugoslavije in je podlaga za samoupravno usklajevanje ukrepov med uporabniki in izvajalci ter podlaga za ukrepe energetskih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti za njeno izvajanje. Si. člen Za določanje dolgoročnejših možnosti razvoja na Področju energetskega gospodarstva sprejme Repub-l^ka energetska skupnost dolgoročni plan za obdobje najnumj desetih let. Dolgoročni plan Republiške energetske skupnosti je podlaga in splošna usmeritev za opredelitev in u*W«j«oe reševanje nalog v srednjeročnem planu 116 področju izgradnje energetskih objektov. SX aen Osnovo predvidenim količinam proizvodnje energije predstavljajo pri domačih energetskih virih raz-Položijive proizvodne zmogljivosti, pri energetskih ▼irfh, ki se dobavljajo od drugod, pa dogovorjene dolgoročne dobave na osnovi samoupravnih sporazumov “ziroma dolgoročnih pogodb z dobavitelji. ▼ pianih Republiške energetske skupnosti In po-^»ebnih energetskih skupnosti predvidijo uporabniki in Ovajalci ukrepe za uresničitev samoupravnega spo- razuma o temeljih plana, zlasti posebne ukrepe, ki zagotavljajo prilagajanje energetske potrošnje proizvodnim možnostim. Ce izvajanje dogovorjenih posebnih ukrepov ni učinkovito, lahko predpiše posebne ukrepe iz prejšnjega odstavka Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije. d) Viri sredstev za uresničevanje programa izgradnje in raziskav, zajetih v samoupravnih sporazumih o temeljih planov energetskih skupnosti 33. člen Sredstva za uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske energetske skupnosti so: — sredstva za razširitev materialne osnove dela organizacij združenega dela energetskih dejavnosti za daljinsko oskrbo s toplotno energijo in organizacij združenega dela, ki distribuirajo energetske vire, razen dela, ki ga združujejo v okviru samoupravnega sporazuma o temeljih plana posebnih energetskih skupnosti; — samoupravno dogovorjeni del amortizacije, ki presega potrebe enostavne reprodukcije organizacij združenega dela s področja distribucije energetskih virov in proizvodnje toplotne energije; — povračila uporabnikov za priključitev na distribucijsko omrežje oziroma na povečan odjem iz omrežja kot tudi za oskrbo s tekočimi in plinastimi gorivi; — združena sredstva uporabnikov z območja občine, Kolikor se tako dogovorijo v samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske energetske skupnosti; — sredstva, ki se iz naslova zagotavljanja skladnejšega regionalnega razvoja občin združijo iz sredstev, zbranih v okviru samoupravnega sporazuma o temeljih plana posebnih energetskih skupnosti; — drugi viri. 34. člen Sredstva za uresničevanje naložb, predvidenih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana posebnih energetskih skupnosti, se zagotavljajo: — z združevanjem sredstev za razširitev materialne osnove dela proizvajalcev in dobaviteljev energije, organizacij združenega dela s področja distribucije pa le, kolikor je to posebej dogovorjeno; — z združevanjem tistega dela amortizacije, ki presega potrebe enostavne reprodukcije organizacij združenega dela energetskih dejavnosti v določenem srednjeročnem obdobju, organizacij združenega dela s področja distribucije pa le, kolikor je to posebej dogovorjeno; — z združevanjem sredstev uporabnikov; — z drugimi viri. 35. člen Uporabniki in izvajalci se v posebnih energetskih skupnostih natančneje dogovorijo o medsebojnih pravicah in obveznostih za uresničevanje planskih aktov ter določijo splošne pogoje za dobavo in odvzem energije. Ta pravila so sestavni del medsebojnih pogodb in samoupravnih sporazumov. e) Skupna izhodišča in osnove za urejanje odnosov pri združevanju sredstev 36. člen •Pri združevanju sredstev za gradnjo novih energetskih oujektov sodelujejo uporabniki in izvajalci, izvajalci Združujejo svoja sredstva za razširitev mate-naine osnpve dela; preostala Se potrebna sredstva za izgradnjo objektov zagotavljajo uporabniki po merilih, ki jih sporazumno dogovorijo v energetski skupnosti, pri čemer sta osnovna kriterija obseg in moč ter predvideno povečanje obsega jn moči porabe. V samoupravnih sporazumih, s katerimi uporabniki ih izvajalci združujejo sredstva, se — glede na namembnost energetskih objektov in njihov pomen za določene uporabnike energije — dogovorijo o vrnitvi vrednosti združenih sredstev in o nadomestilu za gospodarjenje z združenimi sredstvi. Namesto udeležbe v skupnem dohodku pa se udeleženci lahko sporazumejo o drugih pravicah in ugodnostih. 37. člen Svoje pravice glede združenih sredstev uveljavljajo uporabniki v skladu z določbami zakona o združenem delu, določbami tega zakona in določbami samoupravnega sporazuma o temeljili plana energetske skupnosti, po svojih delegatih v skupščini energetske skupnosti, tudi pri odločanju o: — razporedu uporabe teh sredstev in o prioritetnih namenih njihove uporabe; — dinamiki realizacije razvojnega programa dejavnosti; — ukrepih za racionalno izrabo zmogljivosti; — načinu gospodarjenja z zgrajenimi zmogljivostmi. Uporabniki, ki združujejo sredstva prek energetskih skupnosti v organizacije združenega dela energetskih dejavnosti brez obveznosti vračanja in nadomestila, obdržijo pravice in obveznosti iz tega člena in druge pravice in obveznosti, ki ši jih pridobijo na osnovi zakona, samoupravnega sporazuma o temeljih plana energetske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov. 38. člen Na gospodarjenje z zgrajenimi zmogljivostmi vplivajo uporabniki tudi tako, da skupaj z izvajalci sprejemajo v skupščini ustrezne energetske skupnosti letni plan in s tem soodločajo o: — izkoriščanju proizvodnih, prenosnih in distri-tmcijsKih objektov in poprav med letom; — obsegu nabave in prodaje energije izven republike; — stopnji zanesljivosti oskrbe uporabnikov; — vrednotenju proizvodnje, nabave in porabe energije. 39. člen Uporabnici in izvajalci se lahko sporazumejo, da imajo uporabniki iz drugega odstavka 36. člena tega zakopa določene ugodnosti pri pokrivanju tekočega odjema energetskega vira, kot tudi pri pokrivanju v srednjeročnem obdobju načrtovanih potreb v okviru predvidevanj srednjeročnega plana. f) Izvajanje investicij, ki se financirajo z združevanjem sredstev 40. člen Pri gradnji vseh energetskih objektov, ki se financiraj o z združenimi sredstvi uporabnikov in izvajalcev, mora biti zagotovljena racionalna poraba sredstev in stalen vpliv uporabnikov, zlasti: — na pripravo in izbor predinvesticijskih študij in optimalnega investicijskega programa; — na sestavo plana po fazah in določitev roka začetka obratovanja; — na izbor nadzornega organa in izvajalcev; — na potek gradnje investicijskih objektov; — na stroške v zvezi z naložbami. Temeljne odločitve o tem sprejema skupščina ustrezne energetske skupnosti v skladu s svojim samoupravnim splošnim aktom. Za izvajanje teh odločitev lahko ustanovi tudi posebne organe, oblikovane po načelu enakopravne zastopanosti uporabnikov in izvajalcev. 41. člen Stroški v zvezi z fialožbami iz 5. ulinec prvega odstavka 40. člena tega zakona obsegajo: — plačilo stroškov za pridobitev in pripravo zemljišča za gradnjo; —- plačilo stroškov za odpravo posledic in vplivov naložbe na druge objekte, naprave in sisteme do višine, ki odpravlja povzročene motnje; — plačilo odškodnine, če je z naložbo prišlo do trajnejših posledic, ki jih ni mogoče odpraviti. 42. člen Skupščina energetske skupnosti določi za gradnjo v programu določenih objektov investitorja, ki je praviloma organizacija združenega dela energetskih dejavnosti. Investitor je skupščini energetske skupnosti odgovoren za kvaliteto, ceno in pravočasno dokončanje gradnje. Uporabniki in Izvajalci se lahko dogovorijo, da se določena dela v zvezi s pripravo investicij prenesejo na specializirano organizacijo združenega dete; ta je skupščini energetske skupnosti odgovorna za prevzete naloge. Skupščina energetske skupnosti in njeni organi lahko ob vsakem času zahtevajo od investitorja potrebne podatke. Medsebojna razmerja med energetsko skupnostjo in investitorjem se uredijo s samoupravnim sporazumom ali pogodba 43. člen Ce je z družbenim planom družbenopolitične skupnosti določeno, da je Izvršitev določenih nalog na področju energetskega gospodarstva nujna za družbeno reprodukcijo, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti predpiše, da so organizacije združenega dela ih druge samoupravne organizacije in skupnosti dolžne izvesti postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma 0 združevanju sredstev. Ce v skladu s prejšnjim odstavkom ni bilo mogoče zagotoviti sredstev, se lahkp z zakonom določi obvezno združevanje sredstev oziroma z zakonom aji odlokom določi obveznost plačevanja prispevka ustrezni energetski skupnosti g) Oblikovanje cen 44. člen Medsebojna razmerja cen energije in elementi določanja cen morajo spodbujati izvajanje energetske politike, pospeševati smotrno domačo proizvodnjo energije, porabo domačili virov energije, zmanjševati uvozno odvisnost in spodbujati racionalno porabo energije. Uporabniki in izvajalci oblikujejo cene energije v odvisnosti od vrednotenja obsega in strukture proizvodnje in porabe energije, medsebojne odvisnosti posameznih vrst energije, ukrepov ekonomske politike ter sistema in politike cen. 25. člen Pri oblikovanju cen se upoštevajo z zakonom določena meriia za oblikovanje cen, ukrepi ekonomske politike in politike cen- ter: — materialni stroški na osnovi tehničnih normativov porabe, ki zagotavljajo smotrno proizvodnjo energije; amortizacija ter dohodek, ki zagotavlja izpolnitev zakonskih obveznosti in dogovorjenega obsega obveznosti, sprejetih s samoupravnim sporazumom, dogovorjene osebne dohodke, sklad skupne porabe, sredstva rezerv in sredstva za morebitna nadomestila za pokrivanje izpada dohodka; — vračilo združenih sredstev uporabnikov in proizvajalcev energije in nadomestilo za gospodarjenje z njimi, za katerega se v odvisnosti od ravni cene dogovorijo uporabniki in izvajalci; — del odškodnine na enoto proizvoda, ki je ni hOo mogoče poravnati po 3. altnei 41. člena tega zakona; — vračilo kreditov. . Osnova dogovarjanja o strukturi in ravni cen so v energetski skupnosti sprejeti normativi in merila za Porabo živega dela, za uporabo sredstev in za materialne in druge poslovne stroške v energetskih dejavnostih, ki jih zajemajo samoupravni sporazumi o temeljih plana posebnih energetskih skupnosti in dogovori o izvajanju politike cen. Na podlagi tako oblikovane cene sprejme skupščina posebne energetske skupnosti tarifne sisteme in tarifne postavke. Pri oblikovanju tarifnih postavk se ustrezno upošteva tudi način odjema. h) Reševanje sporov ~ 46. člen Za reševanje sporov iz družbenoekonomskih odnosov in drugih samoupravnih odnosov v občinskih energetskih skupnostih, posebnih energetskih skupnostih in v Republiški energetski skupnosti ali med njimi se ustanovi posebno sodišče združenega dela. Posebno sodišče združenega dela se ustanovi s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo občinske, Posebne in Republiška energetska skupnost. S tem aktom se podrobneje uredijo pristojnosti, sestava, sedež in organizacija tega sodišča. i) Odnos do drugih samoupravnih interesnih skupnosti, sploSnih združenj in gospodarskih zbornic 47. člen Energetske skupnosti med pripravami in izvajanjem samoupravnih sporazumov o temeljih planov usklajujejo svoje interese z interesi drugih skupnosti, predvsem skupnosti s področja materialne proizvodnje, s samoupravno mieresno skupnostjo za ekonomske odnose s tujino m s samoupravno interesno skupnostjo za varstvo zraKa. Pri lem te samoupravne interesne skupnosti zlasti skrinjo za usklajevanje interesov pri posegih v prostor; o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih pri uresničevanju programa razvoja, o poslovanju izvajalcev skupnih naložb in o združevanju za to potrebnih sredstev. 48. člen Energetske skupnosti, občinske gospodarske zbornice in Gospodarska zbornica Slovenije ter splošna združenja sodelujejo zlasti pri usklajevanju planov organizacij združenega dela proizvajalcev energetske opreme in naprav, ki uporabljajo energetske vire, ter izvajalcev storitev pri gradnji energetskih objektov s' plani energetskih dejavnosti, pri uveljavljanju ukrepov racionalnejšega ravnanja z energijo, pri zbolj-ševanju in preizkušanju gospodarnosti in racionalnosti energetske opreme in naprav, ki uporabljajo energetske vire, pri oblikovanju standardov ter pri usposabljanju ustreznih strokovnih kadrov v energetiki. 49. člen Da se zagotovi povezava med znanstveno-razisko-valnim delom na področju energetike in sprejemanjem razvojnih odločitev, raziskovalne skupnosti in energetske skupnosti usklajujejo in skupno financirajo dogovorjene programe raziskav. 2. Soglasja organov družbenopolitičnih skupnosti k aktom energetskih skupnosti 50. člen Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije daje soglasje k naslednjim aktom, ki urejajo zadeve posebnega družbenega pomena: — k programom ukrepov za racionalnejše gospodarjenje z energijo; — k posebnim ukrepom energetske politike v dani energetski in ekonomski situaciji v državi, z upoštevanjem specifičnosti v energetiki in gospodarstvu republike. 51. člen Izvršni sveti občinskih skupščin dajejo soglasje k vrstnemu redu redukcij in programom okrepov za racioriainejše gospodarjenje z energijo na svojem ob moč ju. 52. člen Skupščina občine oziroma skupščine občin, na območju katerih je ustanovljena občinska energetska skupnost, dajejo soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske energetske skupnosti in njenemu statutu. Skupščina Socialistične republike Slovenije pa k samoupravnim sporazumom o ustanovitvi posebnih in Republiške energetske skupnosti in njihovim statutom. 3. Samoupravni sporazumi o medsebojnih odnosih pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka 53. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki ustvarjajo skupen proizvod, pridobivajo do- hodek po načelih skupnega prihodka. Na podlagi planiranih in usklajenih obsegov proizvodnje in storitev vseh temeljnih organizacij združenega dela, ki ustvarjajo skupen proizvod, se določi planirani skupni prihodek. 54. člen V samoupravnih sporazumih o medsebojnih odnosih pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka se določi način ugotavljanja ekonomskih rezultatov, ki so posledica odstopanj od planirane strukture proizvodnje energije. V primeru, da je ustvarjena struktura proizvodnje energije udeležencev v ustvarjenem skupnem prihodku ugodnejša od planirane, pripada temeljni organizaciji združenega dela, ki je ustvarila večji obseg proizvodnje, ustrezno večji delež v skupnem prihodku. Del dohodka, pridobljenega na podlagi prejšnjega odstavka, pridobivajo delavci tistih temeljnih organizacij združenega dela, ki so zaradi družbenega interesa zmanjševali svojo proizvodnjo, vendar največ do višine planiranih stalnih stroškov, ki z udeležbo v skupnem prihodku udeleženca niso bili pokriti zaradi manjše proizvodnje. V samoupravnih sporazumih o medsebojnih odnosih pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka se udeleženci sporazumejo o načinu, oblikovanju in obsegu sredstev za kritje izpada dohodka udeležencev. Kadar sredstva iz prejšnjega odstavka ne zadostujejo za celotno kritje izpada dohodka, se po sporazumu z uporabniki določita način in obveznost oblikovanja nadomestil za pokrivanje izpada dela dohodka. 4. Zagotavljanje tehnično-tehnološke enotnosti funkcioniranja naprav in objektov, ki obratujejo kot sistem 55. člen Da se uporabnikom zagotovi dogovorjena količina, kakovost in stalnost dobave energije iz omrežij, se organizacije združenega dela, ki sodelujejo v procesu proizvodnje, prenosa in distribucije energije iz omrežij, medsebojno povezujejo, da bi uskladile svoje delo. Z medsebojnim povezovanjem in usklajevanjem organizacij združenega dela mora biti zagotovljeno optimalno izkoriščanje objektov in naprav, njihovo usklajeno obratovanje ter tehnično-tehnološka enotnost sistema. 56. člen Dela, ki jih organizacije združenega dela medsebojno usklajujejo, se nanašajo predvsem na: — vodenje energetskega sistema in dejavnosti; — programiranje obratovanja primarnih objektov, proizvodnih in prenosnih oziroma transportnih objektov in naprav v okviru planskih aktov in ob upoštevanju dejanskih razmer v sistemih ter spremljanje njihovega izvajanja; — sodelovanje s sistemi izven republike; — organizacijo in usklajevanje programov razbremenjevanja sistemov; — organizacijo obveščanja o motnjah, spremembah obratovalnega stanja sistemov in usklajevanja zahtev v odklopih in izklopih. 57. člen Zaradi zagotovitve racionalnega in optimalnega poslovanja organizacij združenega dela energetskin dejavnosti in s tem zanesljive oskrbe uporabnikov z energijo v okviru dogovorjenih stroškov se organizacije združenega dela na področju energetskega gospodarstva organizirajo tako, da se: — zagotavlja uveljavitev dohodkovnih odnosov; — omogoča enotno tehnično-tehnološko vodenje procesa v organizaciji združenega dela, ki obratuje v sistemu; — zagotavlja enotnost v programiranju razvoja; — preprečuje podvajanje opravljanja funkcij ali nalog na posameznih ravneh združevanja dela in sredstev; — omogoča in zagotavlja opredelitev odgovornosti in vsebine odločanja na posameznih ravneh združevanja dela in sredstev. 58. člen Z družbenim dogovorom se natančneje razčlenijo merila za organiziranost temeljnih organizacij združenega dela in delovnih organizacij energetskega gospodarstva in kriteriji za udeležbo delegatov uporabnikov v organih upravljanja organizacij združenega dela izvajalcev. Udeleženci družbenega dogovora so: Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva in Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin. 5. Soglasja k nekaterim določbam samoupravnih aktov organizacij združenega dela energetskih dejavnosti 59. Qcn Samoupravni sporazumi o združitvi temeljnih organizacij združenega dela energetskih dejavnosti v delovne organizacije in druge oblike združevanja in statuti delovnih organizacij ter drugih oblik združevanja dela in sredstev začnejo veljati, ko da Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije — oziroma izvršni sveti skupščin občin, ko gre za zadeve daljinske oskrbe s toploto in plinom iz lokalnih omrežij — soglasje k tistim določbam, ki v skladu s tem zakonom zagotavljajo uresničevanje posebnega družbenega interesa. III. RACIONALNO RAVNANJE Z ENERGIJO 60. Sen Za zagotovitev racionalne porabe energije so delavci, delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti kot uporabniki energije dolžni skrbno in kar naj popolneje izkoriščati razpoložljivo energijo. 61. člen Socialistična republika Slovenija skrbi za racionalno ravnanje z energijo, predvsem z vključevanjem ustreznih elementov v svoje planske akte, s politiko izdajanja energetskih soglasij in z Izdajanjem izvršilnih predpisov. Republiški upravni organ, pristojen za energetiko, izda izvršilne predpise, s katerimi ae urejajo zlasti: — boljši izkoristek energetskih virov pri transformaciji; — zboljšanje tehnoloških postopkov v gospodarstvu, ki vplivajo na obseg porabe energetskih virov; — zboljšanje diagramov porabe energetskih virov; — racionalnejšo porabo toplotne in pogonske energije v stanovanjskem gospodarstvu in industriji; — racionalnejšo porabo energije v prometu. Občine skrbijo za racionalno gospodarjenje z energijo s smotrnim družbenim načrtovanjem, s sprejemanjem sanacijskih programov ter opravljanjem splošnega nadzorstva nad uresničevanjem sprejete politike racionalnega gospodarjenja z energijo. Skupščina občine lahko sprejme odlok, s katerim določi v okviru sprejetih programov in ukrepov način racionalnega ravnanja in varčevanja z energijo na svojem območju. 62. člen Če je potrebno za zagotovitev zanesljive preskrbe uporabnikov z energijo, lahko Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije predpiše organizacijam združenega dela proizvajalcev in uporabnikov energetskih virov oblikovanje in vzdrževanje določenega obsega zalog energetskih virov. 63. člen Zaradi zagotovitve varnosti in zanesljivosti obratovanja energetskih naprav in s tem nemotene dobave energije uporabnikom, predpiše republiški upravni organ, pristojen za energetiko, oblike obveznega usposabljanja in način preverjanja znanja delavcev, ki delajo s takimi napravami. 64. Sen Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije in Republiška energetska skupnost z družbenim dogovorom določijo svoje naloge in odgovornosti za izvajanje ukrepov in aktivnosti za zagotovitev racionalnega pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije. TV. ENERGETSKA SOGLASJA 65. člen Vsak nov uporabnik ali uporabnik, ki povečuje obseg porabe kateregakoli energetskega vira, oziroma Prehaja iz enega na drug energetski vir ali rekonstruira obstoječo napravo, s katero bo trošil energetski vir v obsegu, ki presega 20 T j ulov koriščene energije letno, si mora pridobiti posebno energetsko soglasje. Energetski viri v smislu prejšnjega odstavka so: nafta in njeni derivati, zemeljski in drugi energetski Plini; električna energija, vse vrste trdih goriv ter toplotna energija iz sisterhov daljinske oskrbe s toploto. 66. člen Vlogi za pridobitev posebnega energetskega soglasja je treba priložiti investicijski program po predpisih o investicijski dokumentaciji in ustrezne ateste o energetski porabi posameznih naprav, ki uporabljaj o energetske vire. 67. člen Posebno energetsko soglasje izdaja republiški up-ravni organ, pristojen za energetiko, na podlagi mne-nia strokovne komisije. V komisijo, ki ima sedem članov, imenuje republiški upravni organ, pristojen za energetiko, tri člane, po enega člana pa imenujejo: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Republiške energetske skupnosti, Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino in Splošno združenje za energetiko pri Gospodarski zbormci Slovenije. 68. člen Posebno energetsko soglasje se izda na podlagi planskih aktov Republiške energetske skupnosti, ki določajo tudi vrsto in obseg energetskih virov, ki so zagotovljeni za nov oziroma povečan odjem v smislu tega zakona ter v okviru predvidevanj tekočega srednjeročnega pisma in dolgoročnih ocen razvoja Socialistične republike Slovenije. Upravni organ, pristojen za energetiko, odkloni posebno energetsko soglasje za oskrbo z določenim energetskim virom, če ugotovi, da ni zagotovljena energetsko racionalna tehnologija, da se z drugim domačim energetskim virom, ob podobnih ekonomskih učinkih, lahko zadovoljijo potrebe uporabnika, da naprava, v kateri se bo uporabljal energetski vir, ne ustreza zahtevam varstva okolja, ali če v planskih aktih ni zagotovljeno dovolj energetskega vira. 69. člen Dobavitelji energetskih virov smejo dobaviti energetski vir uporabnikom iz 65. člena tega zakona le ob poprejšnji predložitvi posebnega energetskega soglasja. 70. člen Posebno energetsko soglasje iz 65. člena je pogoj za pridobitev lokacijskega dovoljenja; v primeru, ko za rekonstrukcijo to dovoljenje hi potrebno, pa za pridobitev gradbenega dovoljenja. 71. člen Organizacije združenega dela, ki dobavljajo energetski vir drugim uporabnikom energetskih virov, izdajajo, v skladu s kriteriji, sprejetimi v posebni energetski skupnosti, soglasja za priključitev na elektrogospodarski sistem, plinovodni sistem ali sistem daljinske oskrbe s toploto. Organizacije združenega dela so dolžne izdati soglasje, če je v planskih aktih zagotovljen energetski vir, za katerega se zahteva soglasje. Ce energetska soglasja iz prejšnjega odstavka ne vsebujejo vseh tehničnih, energetskih ali ekonomskih pogojev za priključitev, kraj in čas priključitve ter dodatnih pogojev, jih določijo organizacije združenega dela ustreznih energetskih dejavnosti. Zoper odločitev organizacije združenega dela energetskih dejavnosti iz prvega odstavka tega člena lahko uporabnik zahteva varstvo pravic pri posebnem sodišču združenega dela iz 46. člena tega zakona. V. DOBAVA ENERGETSKIH VTROV IZ OMREŽIJ 72. člen Energetski objekti, naprave in napeljave organizacij združenega dela, ki dobavljajo energijo iz omrežja (električna energija, plin, toplotna energija), ter energetski objekti, naprave in napeljave uporabnikov teh energetskih virov, morajo izpolnjevati predpise o tehničnih normativih ter druge pogoje, s katerimi je zagotovljena nemotena dobava energije v dogovorjem koneint, moči m stalnosti ter varnost ljudi in premoženja. organizacija združenega dela energetske dejavnosti iz prejšnjega odstavka tv nadaljnjem besedilu, dobavitelji sme začasno odkloniti priključitev novm energetskih objektov, naprav ali napelj'av na svoje omrežje oziroma sme začasno prekiniti dobavo energije, če ugotovi, da energetski objekti, naprave ali napeljave ne izpolnjujejo predpisov o tehničnih normativih in drugih pogojev; priključitev na svoje omrežje izvede šele ko ugotovi, da so odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti. Dobavitelj energije pa je dolžan priključiti oziroma znova priključiti energetske objekte, naprave ali napeljave oziroma uporabnike na svoje omrežje, če pristojna inšpekcija ugotovi, da so izpolnjeni predpisi o tehničnih normativih in drugi pogoji, 73. člen Dobavitelj sme začasno prekiniti dobavo energije na svojih objektih, napravah ali napeljavah zaradi naslednjih del: — rednega in izrednega vzdrževanja; — pregledov in remontov; — preizkusov in kontrolnih meritev; — razširitve. Za predvideno prekinitev mora. izbrati dobavitelj energije čas, ki najmanj prizadene odjemalca in je v skladu z letno dinamiko izvajanja planskega akta. Dobavitelj mora o predvideni prekinitvi obvestiti odjemalce z neposrednim obvestilom, po dnevnem časopisju ali prek radia vsaj 24 ur pred prekinitvijo. 74. člen Dobavitelj ustavi dobavo energije po predhodnem pismenem opozorilu odjemalcu, če le-ta v roku, določenem v opozorilu, ne izpolni svoje obveznosti, v naslednjih primerih: 1. če odjemalec moti dobavo energije drugim odjemalcem; 2. če odjemalec, na opomin dobavitelja, ne zniža odjemne moči oziroma količine na dogovorjeno vrednost v zahtevanem roku; 3. če odjemalec odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo dobavitelja, dostop do vseh delov priključka, do zaščitnih in merilnih naprav in do energetskih objektov, naprav in napeljav uporabnika, kadar obstaja sum, da povzročajo te naprave motnje; 4. če odjemalec onemogoča pravilno registriranje obračunskih veličin, ali če uporablja energijo brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih; 5. če odjemalec v primeru pomanjkanja energije ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odvzema energije iz omrežja; 6. če odjemalec ne plača dobavljeno energijo v roku, določenem v splošnih pogojih za dobavo energije oziroma v roku, določenem v pogodbi o dobavL 75. člen Dobavitelj ustavi dobavo energije brez predhodnega opozorila: 1. če odjemalec z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi, ali ogroža premoženje; 2. če odjemalec v roku, ki ga določi dobavitelj oziroma pristojni inšpekcijski organ, ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi energetski objekti, napeljave in naprave ali uporabniki; 3. če odjemalec brez soglasja dobavitelja priključi na njegovo omrežje svoje energetske objekte, naprave ali napeljave oziroma če omogoči prek svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav priključitev energetskih objektov, naprav ali napeljav drugih uporabnikov. 76. člen Dobavitelj, ki je neutemeljeno odrekel ali ustavil dobavo energije, mora v roku 24 ur na svoje stroške znova priključiti energetske objekte, naprave ali napeljave uporabnika na svoje omrežje, računajoč od takrat, ko se ugotovi, da mu je neutemeljeno odrekel, ustavil ali prekinil dobavo energije. Odjemalec, ki mu je dobavitelj neutemeljeno odrekel, ustavil ali prekinil dobavo energije, ima pravico do povračila škode, ki mu je bila povzročena s tem. VI. INSPEKCIJSKO NADZORSTVO 77. člen Nadzor nad tem, kako se upoštevajo zakoni, standardi, tehnični normativi, norme kakovosti proizvodov in storitev ter drugi predpisi, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, ki veljajo za področje elektroenergetike, termoenergetike, proizvodnje in izkoriščanja jedrske energije v zvezi z izvajanjem vseh ukrepov za zagotovitev jedrske varnosti, opravljajo pristojni občinski in republiški inšpekcijski organi. 78. člen Republiški energetski Inšpektorat nadzoruje, kako organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in posamezniki pri svojem delu upoštevajo zakone, standarde, tehnične normative, norme kakovosti proizvodov in storitev ter druge predpise, družbene dogovore in samoupravne sporazume, ki veljajo: L za področje elektroenergetike, in sicer: — pri projektiranju, izgradnji, funkcionalnih in zagonskih preskusih, poskusnem obratovanju in uporabi objektov, postrojev, vodov, napeljav, naprav uporabnikov, ki so namenjeni za proizvodnjo, prenos, razdelitev, merjenje in porabo električne energije; — pri napravah za proizvodnjo in izkoriščanje jedrske energije, hidroelektrarnah in termoelektrarnah z močjo nad 10 MVA, daljnovodih za napetost nad 20 kV in transformatorskih postajah na takih daljnovodih; — pri proizvodnji elektrotehničnih materialov in opreme; — pri izpolnjevanju tehničnih pogojev za dobavo električne energije, posebno glede kvalitete, prekinitev in omejitev v dobavi; — nad tarifnim sistemom in tarifnimi postavkami za prodajo električne energije; — pri racionalnem ravnanju z električno energijo! 2. za področje termoenergetike, plinovodnih in naftovodnlh omrežij ter tlačnih posod: — pri projektiranju, izgradnji in uporabi parnih, vročevodnih, toplovodnih in termooljnih kotlov, katerih skupna toplotna moč je nad 10 MW; — pri premičnih in stabilnih tlačnih posodah s prostornino nad 50 m3; — pri magistralnem plinovodnem, naftovodnem, parovodnem in vročevodnem omrežju; — nad tarifnim sistemom in tarifnimi postavkam; za prodajo plinov iz omrežij; — pri racionalnem ravnanju s toplotno energijo pri napravah in postrojih iz republiške pristojnosti; 3. pri napravah za proizvodnjo in izkoriščanje jedrske energije v zvezi z izvajanjem vseh ukrepov za zagotovitev jedrske varnosti, in sicer: pri izbiri lokacije, projektiranju, graditvi in montaži postrojev, naprav, napeljav in opreme; — pri funkcionalnih in zagonskih preskusih, poskusnem obratovanju, obratovanju ter zagotovitvi kvalitete opravljenih del in vgrajenega materiala; — pri načrtih ukrepov za primer jedrske nesreče; — pri strokovni sposobnosti pogonskega ošebja; — pri vzdrževanju, revizijah, remontih in spremembah varnostne opreme. 79. člen Za elektroenergetsko inšpekcijo pristojni občinski upravni organ nadzoruje, kako organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in posamezniki pri svojem delu upoštevajo zakone, standarde, tehnične normative, norme kakovosti proizvodov in storitev ter druge predpise, družbene dogovore in samoupravne sporazume, ki veljajo za področje elektrogospodarstva pri projektiranju, izgradnji, funkcionalnih in zagonskih preskusih, poskusnem obratovanju in uporabi ter racionalnem ravnanju z električno energijo pri vseh objektih, postrojih, vodih, napeljavah in napravah uporabnikov, ki so namenjeni za proizvodnjo, prenos, razdelitev, merjenje in porabo električne energije, ki niso v pristojnosti Republiške elektroenergetske inšpekcije. ’ • , 80. člen Za inšpekcijo parnih kotlov pristojni občinski upravni organ nadzoruje, kako organizacije združenega dela. druge samoupravne organizacije in posamez-hfki pri svojem delu upoštevajo zakone, standarde, tehnične normative, norme kakovosti proizvodov in storitev ter druge predpise, družbene dogovore in sa-htoupravne sporazume in druge samoupravne splošne akte, ki veljajo za področje termoenergetike, naftnih in plinovodnih omrežij in tlačnih posod pri projektiranju, izgradnji in uporabi ter racionalnem ravnanju s toplotno energijo, ki ni v pristojnosti Republiške inšpekcije parnih kotlov. . 81. člen Republiški oziroma občinski inšpektor ima tudi Pravico in dolžnost: 1. odrediti, da se ustavi nadaljnja gradnja oziroma uporaba objekta, naprav in postrojev ali izdelava oziroma uporaba materiala: — Če se objekti, naprave in postroji oziroma materiali ne gradijo oziroma izdelujejo po vnaprej izdelani tehnični dokumentaciji, ali, če se uporabljajo v nasprotju s standardi, tehničnimi normativi, normami kakovosti proizvodov in storitev in utegne to spraviti v nevarnost stabilnost in obstoj objekta, življenje in zdravje ljudi ali varnost prometa ter sosednjih objektov; — če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki' ga je inšpektor določil; 2. odrediti, da je treba objekte, naprave in postroje ali njihove dele podreti ali odstraniti, če se ugotovijo take nepravilnosti in pomanjkljivosti, da to pomeni neposredno nevarnost za stabilnost in obstoj objekta, za varnost objekta, naprav in postrojev, za varnost življenja in zdravja ljudi, prometa, sosednih objektov in okolice, pa teh nepravilnosti in pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti; 3. prepovedati nadaljnjo proizvodnjo takih proizvodov oziroma nadaljnje izvajanje takih del, ki ne ustrezajo predpisanim standardom, tehničnim normativom, normam kakovosti proizvodov in storitev in zaradi tega obstoji nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali nevarnost, da utegne nastati večja materialna škoda. 82. člen Če obstoji neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za promet, za sosednje objekte ali za okolico, lahko določi inšpektor s svojo odločbo, s katero odredi ukrepe iz prejšnjega člena, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe; to mora v odločbi, posebej utemeljiti. 83. člen Za inšpektorja sme biti imenovan, kdor ima visoko izobrazbo ustrezne stroke, pet let delovnih izkušenj v tej stroki in opravljen strokovni izpit. VII. KAZENSKE DOLOČBE 84. člen • Z denarno kaznijo od 100.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba, ki je uporabnik energije: 1. če ne izvršuje posebnih ukrepov, ki zagotavljajo prilagajanje energetske potrošnje proizvodnim možnostim (drugi in tretji odstavek 32. člena); 2. če njeni energetski objekti, naprave in napeljave ne izpolnjujejo tehničnih normativov in pogojev, s katerimi je zagotovljena nemotena dobava energije v dogovorjeni količini, moči, kakovosti in stalnosti ter varnost ljudi in premoženja (prvi odstavek 72. člena); 3. če z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje (1. točka 75. člena); 4. če v roku, ki ga določi dobavitelj oziroma pristojna inšpekcija, ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, napeljave in naprave ali uporabniki (2. točka 75. člena); 5. če brez soglasja dobavitelja priključi ali omogoči priključitev na njegovo omrežje energetskih objektov, naprav in napeljav (3. točka 75. člena). Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka. 85. člen Z denarno kaznijo od 100.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek temeljna organi- zacija združenega dela s področja energetskih dejavnosti: 1. če dobavi energetski vir uporabniku brez poprejšnje predložitve posebnega energetskega soglasja (69. člen); 2. če njeni energetski objekti, naprave in napeljave ne izpolnjujejo tehničnih normativov in pogojev, s katerimi je zagotovljena nemotena dobava energije v .dogovorjeni količini, moči in stalnosti ter varnost ljudi in premoženja (prvi odstavek 72. člena). Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba temeljne organizacije združenega dela v energetskem gospodarstvu, ki stori gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka. 86. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek temeljna organizacija združenega dela v energetskem gospodarstvu: 1. če ustavi uporabniku dobavo energije iz omrežij, ne da bi ga predhodno pismeno opozorila na pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti, zaradi katerih bi mu morala ustaviti dobavo električne energije, ali mu ne da primernega roka, da te pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti, odpravi (74. člen), 2. če ne priključi znova v roku 24 ur na svoje stroške uporabnika energije iz omrežij, Kadar se ugotovi, da mu je bila dobava energije neutemeljeno ustavljena (prvi odstavek 76. člena). Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba temeljne organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 87. člen Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki odjema energijo iz omrežij: 1. če ne izvršuje posebnih ukrepov, ki zagotavljajo prilagajanje energetske potrošnje proizvodnim možnostim (drugi in tretji odstavek 32. člena), 2. če njeni objekti, naprave in napeljave ne izpolnjujejo predpisanih tehničnih normativov in pogojev, s katerimi je zagotovljena nemotena dobava energije v dogovorjeni količini, moči, kakovosti in stalnosti ter varnost ljudi in premoženja (prvi odstavek 72. člena). 88. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba: 1. če z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi, ali ogroža premoženje (1. točka 75. člena); 2. če v roku, ki ga določi dobavitelj oziroma pristojna inšpekcija, ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, napeljave in naprave ali uporabniki (2. točka 75. člena). VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 89. člen Postopek za sklenitev družbenega dogovora o organiziranosti energetskega’ gospodarstva iz 58. člena tega zakona se mora začeti v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. Ce se postopek za sklenitev družbenega dogovora o organiziranosti energetskega gospodarstva ne začne v roku iz prejšnjega odstavka, bo postopek za sklenitev družbenega dogovora začel Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije. 90. člen Organizacije združenega dela s področja energetskih dejavnosti morajo uskladiti svojo organiziranost in poslovanje z določbami tega zakona v roku 12 mesecev od njegove uveljavitve. 91. člen Samoupravne interesne skupnosti energetike se ustanovijo v roku šestih mesecev po uskladitvi organiziranosti in poslovanja organizacij združenega dela s področja energetskih dejavnosti z določbami tega zakona. Z dnem ustanovitve samoupravnih interesnih skupnosti energetike prenehajo delovati obstoječ« samoupravne interesne skupnosti s tega področja. 92. člen Prenos obstoječih pravic in obveznosti samoupravnih elektrogospodarskih skupnosti preskrbovalnih območij na občinske energetske skupnosti se, v skladu, z zakonom, uredi v samoupravnih sporazumih o ustanovitvi. Prenos obstoječih pravic in obveznosti Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije in Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin se uredi v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi posebnih energetskih skupnosti. 93. člen Posebno sodišče združenega dela jz 46. člena tega zakona se ustanovi v šestih mesecih od ustanovitve energetskih skupnosti. 94. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o elektrogospodarstvu (Uradni list SRS, št. 42/73 in 26/74) ter določbe zakona o tehničnih inšpekcijah na področju industrije in gradbeništva (Uradni list SRS, št. 12/70), ki se nanašajo na elektroenergetsko inšpekcijo in inšpekcijo parnih kotlov. 95. Sen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 31.11-9/81 Ljubljana, dne 28. oktobra 19'81.' Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan L r. 1551. Na podlagi 3. odstavka 378. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 39. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na 52. seji dne 27. oktobra 1981 sprejelo ODLOK o spremembi odloka o sestavi Sveta Predsedstva Socialistične republike Slovenije za ljudsko obrambo ter o razrešitvi in imenovanju njegovih elanov 1.'Razrešita se člana Sveta Predsedstva Socialistične republike Slovenije za ljudsko obrambo: Vlado Kocijan, generalmajor, pomočnik poveljnika ljubljanskega armadnega območja Tone Krašovec, načelnik političnega sektorja Republiškega štaba za teritorialno obrambo * 2. Za nova člana Sveta Predsedstva Socialistič- ne republike Slovenije za ljudsko obrambo se imenujeta: Radislav Klanjšček, generalpodpolkovnik, namestnik komandanta ljubljanskega armadnega območja Miha Petrič, generalmajor, komandant teritorialne obrambe Slovenije. St. 0214-1/79 Ljubljana, dne 27. oktobra 1981. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj L r. 1552. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ODLOK o pomilostitvi obsojene osebe Preostanek kazni zapora se odpusti Dedu kiču Ibrahimu, rojenemu leta 1943 v Lišnju, se odpusti neprestani del kazni 6 let in 8 mesecev zapora. St. 25-1/81 Ljubljana, dne G. novembra 1981. Predsedstvo Socialistične.republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1 1553. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o Triglavskem narodnem parku in na podlagi 271. člena rakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih 0rganih izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK ° Pooblastitvi delovne organizacije Triglavski narodni parlc — Zavod za gojitev divjadi »Triglav«, Bled, p. o. za opravljanje dejavnosti in nalog v zvezi z varstvom Triglavskega narodnega parka I Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pooblašča delovno organizacijo Triglavski narodni park — Zavod za gojitev divjadi »Triglav«, Bled za opravljanje tehničnih, strokovnih, raziskovalnih in nadzornih nalog za varstvo Triglavskega narodnega parka. S prevzemom teh dejavnosti in nalog postane delovna organizacija Triglavski narodni park, Zavod za gojitev divjadi »Triglav«, Bled, organizacija za varstvo Triglavskega narodnega parka (v nadaljnjem besedilu: organizacija za varstvo). II Dejavnosti, s katerimi opravlja organizacija za varstvo naloge iz prve točke tega odloka, so zlasti: — priprava strokovnih podlag za izdelavo planov in skupnega programa na območju narodnega parka s področja strokovne dejavnosti organizacije za varstvo; — izvajanje posameznih nalog, določenih z dogovorom o skupnih temeljih plana oziroma s planskimi akti ža območje narodnega parka; — upravljanje z zemljišči, ki so v ta namen dodeljena organizaciji za varstvo; — organiziranje raziskovalnega dela, sodelovanje pri strokovnem ter znanstveno raziskovalnem delu, predvsem pa pri ugotavljanju stanja rastlinstva in živalstva, njihovih biotopov ter stanja nežive narave; — priprava dodatnih predlogov za varstvene in vzdrževalne ukrepe; — varstvo in gojitev redkih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst; — priprava predlogov za razmestitev ter postavljanje in vzdrževanje označb v parku (mejne oznake, kažipoti, informacijske table in obeležja). Navedene dejavnosti so dejavnosti posebnega družbenega pomena na podlagi določila drugega odstavka 16. člena zakona o Triglavskem narodnem parku. m Poleg dejavnosti iz prejšnje točke opravlja organizacija za varstvo kot javna pooblastila naslednje naloge: — organiziranje in izvajanje vrednotenja ceiot-nega prostora, zbiranje in vodenje dokumentacije, urejanje arboretskih in drugih zbirk, — nadzorstvo nad izvajanjem prepovedi, veljavnih za območje narodnega parka, določenih z zakonom o Triglavskem narodnem parku v okviru svoje dejavnosti; — vodenje katastra o stanju rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov, biotopov in ekosistemov ter o stanju nežive narave; — izdajanje pooblastil prostovoljnim naravovarstvenim nadzornikom na podlagi predhodnega strokovnega usposabljanja; — priprava predlogov in izdajanje mnenj v zvezi s prenovo posameznih objektov v osrednjem območju narodnega parka. rv V 1555. Delovna organizacija Triglavski narodni park — Zavod za gojitev divjadi »Triglav«, Bled, uskladi svojo notranjo organiziranost z zakonom o Triglavskem narodnem parku, spremeni in dopolni statut, samoupravni sporazum o združevanju dela in druge samoupravne akte ter priglasi spremembe za vpis v sodni register do 31. 12. 1982. Delovna organizacija Triglavski narodni park — Zavod za gojitev divjadi »Triglav«, Bled, mora svojo notranjo organizacijo prilagoditi tako, da bo del strokovne dejavnosti organiziran tudi v ustrezni organizacijski enoti na območju občine Tolmin. VI Organizacija za varstvo opravlja na območju gojitvenega lovišča Triglav vse dosedanje dejavnosti delovne organizacije Triglavski narodni park — Zavod za gojitev divjadi »Triglav«, Bled. VII Ta odlok začne vejati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-04/81-46/6 Ljubljana, dne 22. oktobra 1981. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Jože Florjančič 1. r. 1554. Na podlagi drugega odstavka 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o uporabi določb zakona o varstvu živali pred kožnimi boleznimi za varstvo prežvekovalcev pred garjami (Scabies: Psoroptiasis) 1. člen Za varstvo prežvekovalcev pred garjaml (Scabies: Psoroptiasis) se uporabljajo določbe o ukrepih za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni ter druge določbe zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 323-01/81-7A Ljubljana, dne 29. oktobra 1981. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije , Podpredsednik Jože Florjančič L r. Na podlagi drugega odstavka 272. člena zakona o sjstemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter v zvezi z odlokom o nadomestilih pri cenah mleka (Uradni list SRS, št. 19/81 in 28/81) izdaja Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve NAVODILO o načinu uveljavljanja nadomestil pri cenah mleka I Temeljne organizacije združenega dela, ki so, z odlokom o nadomestilih pri cenah mleka (Uradni list SRS, št. 19/81 in 28/81) določene kot upravičenci do nadomestil za mleko, uveljavljajo nadomestila ob izpolnjevanju pogoja, da prodajajo mleko po cenah, ki so v skladu s cenami, veljavnimi v tem času. II Veljavne cene mleka, oblikovane 1. oktobra 1981, znašajo največ: V prodaji neposredno velikim potrošnikom V prodaji na drobno 1. Mleko s 3,2 ali 2,8 «/» tolšče v litrski polietilenski embalaži 11,78 12,50 2. Mleko s 3,2 ali 2,8 °/» tolšče v pollitrski polietilenski embalaži 12,49 13,25 3. Mleko s 3,2 ali 2,8 “/o tolšče v litrski tetrapak embalaži 12,58 13,35 4. Mleko s 3,2 ali 2,8«/# tolšče v pollitrski tetrabrik embalaži 13,63 14,45 5. Mleko s 3,2 ali 2,8 •/• tolšče v četrtlitrskl tetrapak embalaži 15,29 16,20 8. Mleko s' 3,8 •/. tolšče v litrski polietilenski embalaži 12,73 13,50 7. Mleko s 3,6«/» tolšče v pollitrski polietilenski embalaži 13,39 14,20 8. Mleko z 1,6«/» tolšče v litrski tetrabrik embalaži 11,06 11,75 9. Mleko z 1,6 •/» tolšče v litrski tetrapak embalaži 11,06 11,75 10. Mleko s 3,2 ali 2,8 •/» tolšče v večjih embalažnih enotah 11,43 11. Mleko s 3,6«/» tolšče v več- ’ jih embalažnih enotah 12,31 12. Mleko z 1,6«/» tolšče v večjih embalažnih enotah 10.31 Za prodajo mleka v večjih embalažnih enotah iz prejšnjega odstavka se šteje prodaja velikim potrošnikom večjih količin mleka, ki ni enjbalirano v standardizirano embalažo (polietilenske vrečke, tetrapak in tetrabrik embalaža). III Zato, da morejo temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo promet 'mleka na drobno, prodajati mleko po cenah iz prvega odstavka prejšnje točke, jim proizvajalci mleka prodajajo mleko največ po: — 13,78 din za liter mleka pod 1. iz II. točke tega navodila, — 14,49 din za liter mleka pod 2. iz II. točke tega navodila, — 14,58 din za liter mleka pod 3. iz II. točke tega navodila, — 15,63 din za liter mleka pod 4. iz II. točke tega navodila, — 17,29 din za liter mleka pod 5. iz II. točke tega navodila, — 14,73 din za liter mleka pod 6. iz II. točke tega navodila, — 15,39 din za liter mleka pod 7. iz II. točke tega navodila, — 13,06 din za liter mleka pod 8. in 9. iz II. točke tega navodila. . 4. ‘ \ IV To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 426-03/81 Ljubljana, dne 2. oktobra 1981. Predsednik Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve Alojz Klemenčič 1. r. 1556. Na podlagi 3. člena odloka o nadomestilu pri ceni olja. (Uradni list SRS, št. 30/81) izdaja predsednik Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve NAVODILO o uveljavljanju nadomestila pri ceni olja I Upravičenci do nadbmestila iz odloka o nadomestilu pri ceni olja (Uradni list SRS, št. 30/81 — v nadaljnjem besedilu: odlok), ki prodajajo olje v svojih prodajalnah na območju SR Slovenije po ce-nah, veljavnih v prodaji na drobno ali ki prodajajo olje velikim potrošnikom z območja SR Slovenije po cenah, veljavnih v prodaji na debelo, uveljavljajo to hadomestilo tako, da vložijo zahtevo za izplačilo nadomestila pri Službi družbenega knjigovodstva. Zahtevi za izplačilo nadomestila je treba priložiti: 1. a) fakturo dobavitelja olja za upravičence iz 1. točke 2. člena odloka, b) fakturo o prodaji olja ali dokument o dobavi olja svoji prodajalni za upravičence iz 2. točke 2. člena odloka, 2. obračun nadomestila na predpisanem obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem navodilom in je njegov sestavni del, 3. nalog za izplačilo nadomestila. Za uveljavljanje nadomestila se lahko uporabita samo fuktura o nakupu oziroma prodaji olja in dokument o dobavi olja, v katerih sta navedeni vrsta pakiranja olja in njegova cena II Ko Služba družbenega knjigovodstva ugotovi upravičenost zahteve za izplačilo nadomestila kot tudi, da je v tej zahtevi nadomestilo pravilno obračunano in da je priložena dokumentacija v redu, pošlje nalog za izplačilo Republiškertiu sekretariatu za pravosodje, upravo in proračun, ki opravlja za samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SP Sloveniji izplačevanje sredstev nadomestila, da odredi izplačilo v breme računa: sredstva za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane številka 50100-630-210014. Ce Služba družbenega knjigovodstva ugotovi, da zahteva za izplačilo nadomestila ni upravičena, ker niso izpolnjeni pogoji iz 1. člena odloka, da nadomestilo ni pravilno obračunano ali da priložena dokumentacija ni v redu, zavrne zahtevo. Ce pri tem Služba družbenega knjigovodstva podvomi v verodostojnost podatkov v dokumentaciji, obvesti o tem občinski organ tržne inšpekcije. Za količine olja, za katere je bila zahteva za izplačilo nadomestila zavrnjena, ker nadomestilo ni bilo pravilno obračunano ali ker priložena dokumentacija ni bila v redu, lahko upravičenec s popravljeno oziroma dopolnjeno zahtevo ponovno uveljavlja nadomestilo. III Če so zahtevi za izplačilo nadomestila priložene listine v prepisu, morajo imeti prepisi žig upravičenca do nadomestila. Izvirne listine je treba predložiti na vpogled. Služba družbenega knjigovodstva mora navesti na vsaki izvirni listini iz prejšnjega odstavka, ki je predložena na vpogled, da je bila uporabljena za uveljavljanje nadomestila. TV Upravičenci vlagajo zahtevo za izplačilo nadomestila za najmanj enomesečno obdobje s tem, da jih morajo vložiti najpozneje do 31. januarja 1982. V Upravičenci do nadomestila pri ceni olja uveljavljajo to nadomestilo pod pogojem, da prodajajo olje po veljavnih cenah. Veljavne cene olja znašajo v din/l največ V prodaji na debelo velikim potrošnikom franko franko proda- veliki jalec potrošnik 1. v litrskih steklenicah 50,81 46,12 47,12 2. v litrskih plastenkah 51,52 47,09 47,76 3. v tričetrtlitrskih plastenkah 4. iz kantic s prostornino od 4 do 25 litrov oziroma 48,03 43,59 44,25 v njih 55,11 50,73 51,40 5. v trilitrskih kanticah 57,95 55,42 56,09 V cene olja iz 2., 3., 4. in 5. člena točke je vra- Veljavne cene olja na enoto proizvoda, ki so različ- čunana tudi vrednost embalaže. ne od cen iz prejšnjega odstavka, znašajo v din naj- več: V prodaji na drobno V prodaji na drobno V prodaji na debelo velikim potrošnikom franko proda- jalec franko veliki potrošnik 1. tričetrtlitrska plastenka olja 36,02 32,69 33,19 2. trilitrska kantica olja 173,85 166,26 168,27 3. kantica olja s prostornino 25 litrov 1.377,75 1,268,25 1.285,00 VI To navodilo začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 426-04/81 Ljubljana, dne 28. oktobra 1981. Predsednik Republiškega komiteja < za tržišče in splošne gospodarske zadeve Alojz Klemenčič 1. r. Obrazec ONO OBRAČUN NADOMESTILA Naziv upravičenca: ______________________________—~— Naslov upravičenca: ......................——------- Obračun nadomestila za olje od________do_______1981 Zap. iroirti.n Količina Znesek St. Faktura y mrlh y dln 1. 2. 3. Skupaj izplačilo 2ig in podpis pooblaščene osebe 1557. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št 36/75 in 33/76) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto. 1981 (Uradni list SRS, št 18/81, 20/81, 24/81, 26/81 in 28/81) 1. V tabeli pod 1 »Stopnjo davkov in prispevkov iz osebnega dohodka«, se izvršijo naslednje spremembe: Pri zaporedni številki 50 občina Šentjur se: — v stolpcu 13 stopnja 1,15 nadomesti s stopnjo 0,25; — v stolpcu 14 stopnja 1,15 nadomesti s stopnjo 2,75; — v stolpcu 17 stopnja 27,52 nadomesti s stopnjo 29,12; — v stolpcu 16 stopnja 12,61 nadomesti s stopnjo iVi; II. V tabeli točke 2 pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se: L Pri zaporedni številki 3 občina Celjec — v stolpcu 4 stopnja 0,21 črta; 2. Pri zaporedni številki 11 občina Idrija: — v stolpcu 4 stopnja 0,21 nadomesti s stopnjo 1) Ustavno sodišče je s sklepom št. U 182/80-19 z dne 16. 7. 1981 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku tega sklepa navedene določbe samoupravnega sporazuma, po kateri odbor za družbeni standard kot skupni organ za stanovanjske zadeve vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb odloča o dodeljevanju stanovanjskih posojil ter kadrovskih in solidarnostnih stanovanj. 2) V skladu s temeljnim ustavnim načelom si delovni ljudje in občani s svojimi sredstvi ter z združevanjem dela in sredstev drugih, na temelju vzajemnosti in solidarnosti ustvarjajo možnosti, da si zagotove primemo stanovanje za sebe in člane svoje družine (VII. poglavje temeljnih načel ustave SRS). Delavci lahko združujejo sredstva za skupno porabo v temeljni organizaciji združenega dela s sredstvi za skupno porabo, ki jih upravljajo delavci v drugih temeljnih organizacijah, kot tudi s sredstvi, ki jih upravljajo delovni ljudje v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi zadovoljevali potrebe skupne porabe (118. in 230. člen zakona o združenem delu — Uradni list SFRJ, št. 53/76). Glede na takšno ustavno in zakonsko ureditev se delavci lahko dogovorijo za združitev dela sredstev skupne porabe, namenjenega za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in določijo način upravljanja s temi sredstvi. Pri določanju načina upravljanja z združenimi sredstvi skupne porabe, ki so namenjena za reševanje stanovanjskih potreb delavcev pa je treba upoštevati, da v skladu s 181. členom zakona o združenem delu o uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev odloča delavski svet temeljne organizacije. Za odločanje o uresničevanju posamičnih pravic in obveznosti delavcev ima lahko delavski svet komisije. Ustavno sodišče je ugotovilo, da delegatsko sestavljenemu odboru za družbeni standard po obravnavanem 35. členu samoupravnega sporazuma ni poverjena le skrb nad uporabo skupnih osnov in meril in usklajevanje stališč v stanovanjski politiki, temveč ta odbor tudi odloča o dodeljevanju stanovanjskih posojil ter kadrovskih in solidarnostnih stanovanj. Odločanje o dodeljevanju navedenih stanovanj in stanovanjskih posojil predstavlja odločanje o uresničevanju posamičnih pravic delavcev, za kar pa je glede na že navedeni 181. člen zakona o združenem delu lahko pristojen le delavski svet temeljne organizacije združenega dela. Določba 35. člena je v izpodbijanem delu glede na navedeno v nasprotju z zakonom. Ustavno sodišče je iz navedenega razloga na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in na podlagi 1. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič St. Ul 82/80-23 Ljubljana, dne 5. novembra 1981. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič L r. 1560. Skupščina raziskovalne skupnosti Slovenije je na seji dne 30. septembra 1981 sprejela SKLEP o vplačilu razlike med obračunano obveznostjo po predpisanih stopnjah od dohodka zavezancev in vplačano akontacijsko vrednostjo za obdobje januar— september 1981 1 Na podlagi tega sklepa so podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih plana Raziskovalne skup- nosti Slovenije in posebnih raziskovalnih skupnosti za obdobje 1981—1985 dolžni vplačati razliko, nastalo med obračunano obveznostjo po predpisanih stopnjah od dohodka zavezancev (Uradni list SRS, št. 18/81) in vplačano akontacijsko vrednostjo za obdobje januar— september 1981. 2 j Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije Tone Zimšek, dipl. inž. 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1561. Na podlagi določil 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v skladu s svojimi statutarnimi dokumenti so: Skupščine občin Ljubljana IJežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Skupščina mesta Ljubljane; Občinske konference SZDL Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, in Mestna konferenca SZDL Ljubljana; Občinske konference ZKS Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Mestna konferenca ZKS Ljubljana; Občinski sveti zveze sindikatov Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Mestni svet zveze sindikatov Ljubljana; Občinski odbori ZZB NOB Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Mestni odbor ZZB NOV Ljubljana; Občinske konference ZSMS Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Mestna konferenca ZSMS Ljubljana; Odbor medvojnih aktivistov OF Ljubljane; Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Ljubljanska kulturna skupnost; Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana; Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič,Rudnik in Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana, Občinske skupnosti za zdravstveno varstvo Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Mestna skupnost zdravstvenega varstva Ljubljane; Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Mestna skupnost socialnega varstva Ljubljane; Občinske stanovanjske skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Samoupravna stanovanjska skupnost mesta Ljubljane; Občinske komunalne skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Zveza ko- munalnih interesnih skupnosti na območju ljubljanskih občin; Občinske telesnokulturne skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Te-lesnokulturna skupnost mesta Ljubljane; Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja; Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo (v nadaljnjem besedilu; udeleženci) sklenili DRUŽBENI DOGOVOR o spomenikih revolucionarnega gibanja, narodnoosvobodilne borbe in socialistične izgradnje na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: spomeniki), da — uresničujejo družbenopolitično in moralnopolitično obveznost družbe do spomenikov — poglobijo negovanje tradicij NOB in revolucionarnega gibanja kot temelja vzgojnih procesov in razvijanja socialistične zavesti — obeležijo najpomembnejše dogodke in vrednote socialistične izgradnje — uveljavijo družbeno naravnanost in zavest za krepitev splošnega ljudskega odpora in uveljavljanje družbene samozaščite — trajno obnavljajo in oživljajo pridobitve in kulturne vrednote naše revolucije — zagotovijo vzdrževanje in varstvo spomenikov — zagotovijo enotne pogoje pri postavljanju novih spomenikov — ustvarjajo pogoje za dolgoročno in sistematično vzdrževanje spomenikov — vključijo v varstvo, vzdrževanje in obnavljanje spomenikov še organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem dogovorom se udeleženci obvezujemo, da bomo zagotovili enotno in sistemsko varstvo, vzdrževanje, obnavljanje in evidentiranje obstoječih sp°' menikov, spominskih plošč in drugih obeležij ter enoten postopek za postavljanje novih na območje ljubljanskih občin. 2. člen Skupščine občin na območju mesta Ljubljane in Skupščina mestu Ljubljane bomo zagotovile izvajanje tega družbenega dogovora neposredno ali s sklenitvijo samoupravnih sporazumov ali pogodb z oskrbniki, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, društvi, delovnimi ljudmi in občani tako, da bodo opredeljene obveznosti. II. SKRB ZA VZDRŽEVANJE IN OBNAVLJANJE SPOMENIKOV 3. člen Udeleženci družbenega dogovora bomo skrbeli za spomenike, vsak na svojem območju in v okviru dogovorjenih obveznosti. Z letnimi in srednjeročnimi plani skupščin občin, samoupravne interesne skupnosti v občinah in oskrbniki, ki so s samoupravnimi sporazumi in pogodbami prevzeli skrb za spomenike, zagotovijo finančna sredstva za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje spomenikov. Občinske kulturne skupnosti z občinskimi upravnimi organi, pristojnimi za družbene dejavnosti, skrbijo za izvajanje programov del in vodijo postopek dogovarjanja za združevanje sredstev, potrebnih za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje spomenikov. 4. člen Občinski upravni organ, pristojen za družbene dejavnosti, pripravi program del na spomenikih na predlog krajevnih skupnosti in oskrbnikov. O programu del razpravlja občinski odbor udeležencev družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: občinski odbor udeležencev), ki določi prednostni red vzdrževanja in obnavljanja spomenikov ter poskrbi, da se program del vnese v planske dokumente občine in mesta. V letnem programu del mora biti določen tudi način izvrševanja in preverjanja sprejetih programov. Do 15. oktobra tekočega leta morajo biti usklajeni vsi programi spomeniško varstvenih akcij v občinah in mestu za naslednje leto, 5. člen Udeleženci družbenega dogovora bomo s samoupravnimi sporazumi združevali sredstva za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje spomenikov, ki so širšega družbenega pomena. Občinski upravni organi skupaj z občinsko in mestno kulturno skupnostjo za vsako leto posebej pripravijo program del iz prvega odstavka tega člena. Program del vsebuje opis in namen predlaganih del, Prednost in potrebna finančna sredstva. Predlog programa del na spomenikih iz 1. odstavka tega člena hkrati z obrazložitvijo obravnava občinski odbor udeležencev do 1. junija tekočega leta in ga pošlje mest-uemu koordinacijskemu odboru za varstvo spomenikov (v nadaljnjem besedilu: mestni koordinacijski odbor). Mestni koordinacijski odbor mora predlagatelju Programa del sporočiti svojo odločitev najpozneje do 15. septembra tekočega leta. Če mestni koordinacijski odbor ugotovi, da je potrebno financirati dela na spomeniku iz združenih sredstev, ali če je spomenik, na katerem so predlagana dela širšega družbenega pomena, poskrbi, da se predvidena dela vnesejo v program del, ki se financirajo iz združenih sredstev, in predlaga sklenitev samoupravnega sporazuma iz prvega odstavka tega člena. 6. člen Občinske skupščine bodo objavile v svojem glasilu srednjeročne in letne programe vzdrževanja spomenikov in poskrbele, da se z njimi seznanijo vsi oskrbniki spomenikov. 7. člen Občinski upravni organi, pristojni ,za družbene dejavnosti, ter Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, bodo skrbeli za izvajanje srednjeročnih in letnih programov vzdrževanja in obnavljanja spomenikov. 8. člen Občinske konferepce SZDL se bodo pri sklepanju samoupravnega sporazuma zavzele za ustanovitev stalne komisije za varstvo spomenikov revolucionarnega gibanja, NOB in socialistične izgradnje na območju krajevne skupnosti. Komisije v krajevnih skupnostih bodo spremljale stanje na spomenikih, sodelovale z oskrbniki spomenikov, predlagale občinskemu upravnemu organu za družbene dejavnosti potrebna dela, ki bodo zajeta v srednjeročnih in letnih programih del na spomenikih. 9. člen Občinske konference SZDL, občinski sveti zveze sindikatov, občinske konference ZSMS, bodo spodbujale organizacije združenega dela, krajevno skupnosti, hišne svete, šole in druge samoupravne organizacije in skupnosti, društva, delovne ljudi in občane, zlasti pa mladinske organizacije v krajevnih skupnostih in jim predlagale, da bodo kot oskrbniki prevzeli skrb za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje posameznih spomenikov. Medsebojne pravice in obveznosti z oskrbniki se uredijo v sporazumih ali pogodbah. Strokovne naloge v zvezi z urejevanjem oskrbni -štva spomenikov, opravlja občinski upravni organ. 10. člen Občinski odbori udeležencev podelilo oskrbniku spomenika listina 11. člen Oskrbniki so poleg vzdrževanja spomenikov dolžni urejati tudi njegovo okolje v skladu s sporazumom ali pogodbo. 12. člen Vsak spomenik mora imeti estetski videz, urejeno in usklajeno okolje, napis iz katerega jo razviden namen spomenika in ime oskrbnika. 13. člen Za vsako obnovitev, ki bo povzročila spremembo na obstoječih spomenikih, je potrebno ustrezno dovoljenje. Občinski upravni organ mora pred izdajo dovoljenja zahtevati soglasje občinskega odbora udeležencev In strokovno mnenje Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo. Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo je dolžan strokovno mnenje dati najkasneje v 30 dneh po prejemu zahteve. Pogoje za izvedbo predpiše pristojni občinski upravni organ. 14. člen Za redna vzdrževalna dela ni potrebno pridobiti dovoljenja. Med redna vzdrževalna dela spadajo: obnova napisov, kamnoseško čiščenje, urejanje okolice, nasadov in zelenic ob spomenikih. 15. člen Udeleženci tega dogovora bomo pod enakimi pogoji določenimi v tem dogovoru, skrbeli za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje »Poti spominov in tovarištva«, ki je spomenik širšega družbenega pomena. III. POSTAVITEV NOVEGA SPOMENIKA . 16. člen Pobudo za postavitev novega spomenika lahko dajo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva, delovni ljudje in občani. Pobuda mora biti obrazložena. V njej mora biti naveden namen spomenika, predlagana širša in ožja lokacija, vrsta spomenika (obeležje, spominska plošča, spomeniki itd.) vrsta materiala, okvirna cena spomenika, viri financiranja in' oskrbnik, ki bo prevzel spomenik v varstvo in oskrbo. Pobudo se vloži pri občinskem upravnem organu pristojnem za družbene dejavnosti, ki jo posreduje občinskemu odboru udeležencev, ki mora dobiti mnenje družbenopolitičnih organizacij in KS, kjer bo spomenik postavljen, preveriti zgodovinske podatke in opredeliti pomen spomenika (lokalni, občinski, širši). Ce se ugotovi, da bo spomenik širšega družbenega pomena, mora občinski odbor udeležencev dobiti mnenje družbenopolitičnih organizacij mesta ali republike. 17. člen Predlog za postavitev novega spomenika z vsemi zbranimi podatki, dostavi občinski odbor udeležencev v mnenje mestnemu koordinacijskemu odboru, Ljubljanskemu regionalnemu zavodu za spomeniško varstvo v strokovno presojo, zlasti glede predlagane lokacije, vrste spomenika, izbire materiala in tehnične izvedbe. Glede lokacije pa tudi za urbanizem pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo in za urbanizem, pristojni občinski upravni organ, sta dolžna dati odgovor s strokovnimi utemeljitvami v 30 dneh in ga poslati občinskemu odboru udeležencev, ki je zahteval tako mnenje. V istem roku je dolžan odgovoriti tudi mestni koordinacijski odbor. 18. člen Občinski odbor udeležencev po prejemu mnenj iz 16. člena tega dogovora, obvesti predlagatelja in občinski upravni organ pristojen za družbene dejavnosti, ki poskrbi, da bo postavitev novega spomenika vne-šena v planske dokumente občine oziroma mesta. Kadar je k pobudi oziroma k predlogu dano negativno mnenje, občinski odbor udeležencev predlagatelja o tem obvesti in navede razloge. 19. člen Po prejemu obvestila, da je pobuda za postavitev spomenika utemeljena, vloži predlagatelj pri pristojnem občinskem upravnem organu zahtevo za izdajo ustreznega dovoljenja, potrebnih soglasij in potrdil. K zahtevku mora predlagatelj predložiti tudi mnenje družbenopolitičnih organizacij, ki so ga dale v smislu 16. člena tega družbenega dogovora. 20. člen Občinski upravni organ pristojen za družbene dejavnosti poskrbi; da se izvede javni natečaj za idejne osnutke spomenika v smislu pravilnika o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov v gradnji. 21. člen Kadar je predvidena postavitev spomenika, je obvezno javno razstaviti idejne osnutke spomenika iz javnega natečaja. IV. EVIDENCA V ZVEZI S SPOMENIKI 22. člen Občinski upravni organ, pristojen za družbene dejavnosti, vodi evidenco, dokumentacijo in je odgovoren za zemljiškoknjižno stanje vseh spomenikov. Evidenca v zvezi s spomeniki mora biti enotna v vseh ljubljanskih občinah. Način vodenja evidence, hramba dokumentacije in pomembnost spomenikov (širšega in ožjega pomena), je določen s pravilnikom o evidenci spomenikov. V. ODBORI UDELEŽENCEV DRUŽBENEGA DOGOVORA 23. člen V občinah udeleženci družbenega dogovora ustanovijo občinski odbor udeležencev. V občinski odbor udeležencev delegirajo udeleženr ci družbenega dogovora z območja občine po enega delegata. 24. člen Občinski odbori udeležencev: — povezujejo udeležence družbenega dogovora z območja občine — zagotavljajo potrebna finančna sredstva za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje spomenikov, — obravnavajo program del na spomenikih, določajo prednost vzdrževanja in obnavljanja spomenikov in skrbijo, da je program del vnešen v planske dokumente občine in mesta — skrbijo, da udeleženci dogovora in oskrbniki spomenikov opravljajo prevzete dolžnosti po tem družbenem dogovoru, samoupravnem sporazumu ali pogodbi in predlagajo ustrezne ukrepe za izpolnjevanje dolžnosti — podeljujejo listino o prevzemu oskrbništva spomenika — opravljajo zadeve v zvezi s postavitvijo novega spomenika — dajejo soglasje iz 13. člena tega družbenega dogovora — opravljajo druge zadeve iz družbenega dogovora. Upravne in administrativne naloge za občinske odbore udeležencev opravljajo občinski upravni organi za družbene dejavnosti. 25. člen V mestu, udeleženci družbenega dogovora ustanovijo mestni koordinacijski odbor za varstvo spomenikov. V mestni koordinacijski odbor, udeleženci dogovora delegirajo po enega delegata: — odbor udeležencev iz vsake občine — Izvršni svet SML — Mestna konferenca SZDL — Mestna konferenca ZKS — Mestni svet zveze sindikatov — Mestni odbor ZZB NOB — Mestna konferenca ZSMS — Odbor medvojnih aktivistov OF Ljubljana — Ljubljanska kulturna skupnost in — Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo. 26. člen Mestni koordinacijski odbor: — povezuje in koordinira delo občinskih odborov udeležencev — usklajuje predloge za postavitev novih spomenikov na območju ljubljanskih občin — skrbi za vodenje evidence po pravilniku o vodenju evidence — določi obliko in vsebino listine o oskrbništvu spomenikov — določi spomenike širšega družbenega pomena — opravlja zadeve iz 5. člena tega družbenega dogovora. Upravne in administrativne naloge za mestni koordinacijski odbor, opravlja mestni upravni organ pristojen za kulturo. 27. člen Izvajanje tega družbenega dogovora spremljajo izvršni sveti skupščin in izvršni organi SIS občin in mesta, ki najmanj enkrat letno poročajo skupščinam o izvajanju tega družbenega dogovora. 28. člen Udeleženci tega družbenega dogovora so dolžni ukreniti vse, kar je potrebno za njegovo izvajanje. Če se ne ravnajo po obveznostih iz tega družbenega dogovora so družbenopolitično odgovorni. 29. člen Za neizpolnjevanje obveznosti iz tega družbenega dogovora da pobudo za ocenitev družbene odgovornosti katerikoli udeleženec tega družbenega dogovora. Pobudo mora oceniti občinski odbor udeležencev In jo v 10 dneh posredovati družbenopolitičnim organizacijam v občini in mestu. Družbenopolitične organizacije so dolžne sklicati skupno sejo s predstavniki udeležencev družbenega dogovora. Na »eji se morajo ugotoviti vzroki neizpolnjenih obveznosti, razpravljati o odgovornosti posameznih služb in odgovornih delavcev. Z ugotovitvami in predlogi sklepov morajo biti seznanjene družbenopolitične organizacije udeleženca družbenega dogovora ali organa, ki ne izpolnjuje ob- veznosti. Družbenopolitične organizacije so dolžne ugotovitve in predloge ukrepov obravnavati in se do njih opredeliti in oceniti družbenopolitično odgovornost kršitelja ter pobudnika obvestiti o svojih odločitvah. 30. člen Občinski odbori udeležencev in mestni koordinacijski odbor, sprejmejo poslovnik o delu. —N VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 31. člen Pravilnik o evidenci spomenikov sprejmejo občinski odbori udeležencev v šestih mesecih, od dneva objave tega družbenega dogovora. 32. člen Družbeni dogovor zavezuje vse udeležence, ki so ga sklenili ali kasneje k njemu pristopili. Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS in velja osmi dan po objavi. 33. člen Z dnem, ko prične veljati ta družbeni dogovor, neha veljati družbeni dogovor o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanju novih na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 13/77). St. 1512/1-81 Ljubljana, dne 6. oktobra 1981. Predsednica Mestnega koordinacijskega odbora za varstvo spomenikov Mira Svetina 1. r. 1562. Na podlagi določil 113. in 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77), 30. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80), 2. člena družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, določil družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji (Uradni list SRS, 11/80), in samoupravnega sporazuma o štipendiranju v ljubljanskih občinah (Uradni list SRS, št 6/81) so delavci v vzgojnoizobraževalnih organizacijah na področju osnovnega šolstva, glasbenih šol in vzgojnih zavodov v ljubljanskih občinah po svojih delegatih v svetih sprejeli SAMOUPRAVNI SPORAZUM o izobraževanju, usposabljanju in štipendiranju zumom sporazumejo o pogojili in načinu uveljavljanja pravice in obveznosti do permanentnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja ter o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri oblikovanju in izvajanju štipendijske politike za potrebe izobraževalnih organizacij. 2. člen Z ustrezno štipendijsko politiko in politiko izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja zaposlenih delavcev želimo doseči: — višjo raven pedagoškega in drugega strokovnega in administrativnega dela, — usmerjanje mladine v študij deficitarnih študijskih smeri, — omogočiti mladim materialne pogoje za študij in jim zagotoviti prostorske in kadrovske pogoje za opravljanje praktičnega pouka in delovne prakse, — usmerjanje zaposlenih delavcev v stalno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje v skladu s kadrovskimi potrebami ter lastnimi nagnjenji in sposobnostmi za strokovno delo, za družbenopolitične in samoupravne funkcije ter za celovit osebni razvoj. 3. člen Kadrovsko in štipendijsko politiko sprejema skupščina Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: mestna izobraževalna skupnost) v skladu s srednjeročnimi in dolgoročnimi potrebami po kadrih. 4. člen O pravicah, obveznostih: in odgovornostih do izobraževanja, usposabljanja in štipendiranja na podlagi tega samoupravnega sporazuma in v skladu s sprejeto kadrovsko in štipendijsko politiko odloča odbor za kadrovsko politiko in štipendiranje pri skupščini Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: odbor). 5. člen Način oblikovanja odbora, delovno področje, pravice, obveznosti in odgovornosti določa statut mestne izobraževalne skupnosti. Trajanje mandata članov odbora določa samoupravni sporazum o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti. Podroben način dela odbora ureja poslovnik. « 6. člen Sredstva za štipendiranje in izobraževanje zaposlenih delavcev se planirajo vsako leto na začetku koledarskega leta s planom mestne izobraževalne skupnosti., Sredstva za štipendiranje obsegajo sredstva za kadrovske štipendije. Sredstva za izobraževanje zaposlenih delavcev obsegajo: — nadomestila osebnih dohodkov delavcem, ki koristijo študijske dopuste, kot to določa 30. člen tega samoupravnega sporazuma, — sredstva za šolnine, vpisnine, učno gradivo, potne stroške in nočnine (v primeru, da se delavec izobražuje izven kraja bivanja), sredstva za prepisovanje in vezanje diplomskih nalog in druge stroške za študij ob delu aU iz dela. 7. člen Delavci.v izobraževalnih organizacijah se obvezujemo, da bomo namenili najmanj l®/o od osebnih dohodkov za strokovno in družbenopolitično izobraževanje svojih delavcev. Ta sredstva ostanejo šoli sami in z njimi opravljajo delavci šole. Ta sredstva bomo uporabili za: — nadomestila osebnih dohodkov delavcem, ki koristijo manj kot mesec dni študijskega dopusta v koledarskem letu, in se izobražujejo ob delu v skladu z deli in nalogami, ki jih opravljajo; — nadomestila osebnih dohodkov in stroškov študija delavcem, ki se izobražujejo ob delu ali iz dela v skladu s kadrovskimi potrebami Izobraževalne organizacije, a niso uspeli na razpisu za študij ob delu mestne izobraževalne skupnosti; — za stroške nadomeščanja študijsko odsotnih delavcev; — strokovne tečaje in seminarje; — za družbenoekonomsko, samoupravno in družbenopolitično izobraževanje. 8. člen Delavci v izobraževalnih organizacijah bomo na osnovi dogovorjenih ciljev izdelali dolgoročne, srednjeročne in letne plane potreb po kadrih in programe izobraževanja, usposabljanja in štipendiranja. Osnova za izdelavo programa izobraževanja je ocena kadrovskih potreb in možnosti za izobraževanje Program izobraževanja vsebuje; — analizo potreb in možnosti za izobraževanje, — število potrebnih študentov za posamezne smeri študija, — število študentov ob delu in iz dela za posamezne smeri študija. 9. člen Dolgoročni, srednjeročni in letni plani potreb po kadrih, izobraževanju, usposabljanju in štipendiranju izobraževalnih organizacij se usklajujejo r skupščini mestne izobraževalne skupnostL n. Stipendiranje m izobraževanje ZAPOSLENIH 10. člen Potrebe po kadrovskih štipendijah za vse Izobraževalne organizacije na območju ljubljanskih občin se objavijo enkrat letno v skupnem republiškem razpi-pisu kadrovskih štipendij. Število mest in usmeritve za študij ob delu in iz dela se objavijo v skladu s sprejetim programom mestne izobraževalne skupnosti v mesecu februarju. Objava se pošlje vsem občinskim Izobraževalnim skupnostim in vsem izobraževalnim organizacijam na območja ljubljanskih občin. 11. člen Objava šolnin in štupendij vsebuje: 1. študijske smeri, za katere se podeljujejo štipendije in šolnine in število štipendij oziroma delavcev, ki jim bo omogočen Študij ob delu in iz dela, 2. merila in kriterije za izbor kandidatov, če je njihovo število večje od razpisanega. 3. pravice in obveznosti štipendistov in študentov ob delu in iz dela, 4. rok za prijave in dokumente, ki jih je potrebno priložiti. 12. člen ' Kandidati, ki se želijo izobraževati oziroma prejemati kadrovsko štipendijo, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. za kadrovsko štipendijo: — da stanujejo na območju ljubljanskih občin, — da so se odločili za študijsko smer, za katero se razpisuje štipendija, — da dohodki na družinskega člana v preteklem letu ne presegajo s samoupravnim sporazumom o štipendiranju dogovorjenega zneska, — da ne prejemajo štipendije pri drugem štipenditorju. Prednost pri izbiri imajo učenci s prav dobrim oziroma odličnim uspehom ter študenti s poprečno oceno nad 7,5; 2. za izobraževanje ob delu in iz dela: — da so zaposleni v izobraževalni organizaciji na območju ljubljanskih občin, — da imajo ustrezen odnos do dela in so aktivni na samoupravnem, družbenopolitičnem ali drugem področju, — da so se odločili za študij, ki jim omogoča pridobiti strokovno izobrazbo za dela in naloge, ki jih opravljajo, a za njih nimajo ustrezne ali končane izobrazbe, — da se preusmerjajo na deficitarno poklicno področje in so jim zagotovljena ustrezna dela in naloge na isti izobraževalni organizaciji, na kateri so že zaposleni. 13. člen Pravice in obveznosti štipendistov in delavcev, ki se izobražujejo, so: — da posredujejo podatke o opravljenih študijskih obveznostih izobraževalni organizaciji, s katero imajo sklenjeno pogodbo in strokovni službi mestne izobraževalne skupnosti, — da so sprejeti za opravljanje del in nalog, ki ustrezajo pridobljeni izobrazbi najkasneje 6 mesecev po zaključku šolanja, — da se zaposlijo oziroma ostanejo na delu v izobraževalni organizaciji, s katero imajo sklenjeno pogodbo najmanj toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje, — da povrnejo stroške šolanja oziroma prejete Stipendije: — če šolanje prekinejo, — če se preusmerijo brez soglasja štipenditorja, — če ne nastopijo dela v izobraževalni organizaciji, s katero imajo sklenjeno pogodbo, — če ne ostanejo v delovnem razmerju toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje. . 14. člen Delavec oziroma štipendist mora najkasneje 60 dni po roku, ko nastane razlog za povrnitev stroškov izobraževanja, povrniti oziroma pričeti vračati stroške izobraževanja. Podrobneje se pravice in obveznosti iz štipendiranja in študija ob delu in iz dela urejajo s pogodbo. 15. člen O izboru kandidatov za štipendiranje odloča odbor za kadrovsko politiko in štipendiranje, ki predlaga komisijam za delovna razmerja izobraževalnih organizacij kandidate za sklenitev pogodbe. Kandidate za štipendije odbor praviloma razporeja v tiste izobraževalne organizacije na območju ljubljanskih občin, ki so izrazile potrebo po poklicu, za katerega se štipendist usposablja in ki so naj bližji kandidatovemu kraju bivališča. 16. člen Štipendijsko pogodbo podpišeta za štipenditorja predsednik odbora za kadrovsko politiko in štipendiranje, ravnatelj oziroma predstojnik izobraževalne organizacije, s katero štipendist sklepa pogodbo ter štipendist. 17. člen Delavci v izobraževalnih organizacijah se obvezujemo, da bomo štipendistom zagotavljali prostorske in kadrovske pogoje za izvajanje obvezne učne prakse, nastop in hospitacij, jih vključevali v življenje in delo izobraževalne organizacije in jih seznanjali s samoupravno organiziranostjo in organiziranostjo ter delovanjem družbenopolitičnih organizacij. 18. člen Višina štipendije za kadrovske štipendiste se določi skladno z določili družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma p štipendiranju v ljubljanskih občinah po naslednjih merilih: a) za učenca: točk z zadostnim uspehom 400 z dobrim uspehom 480 z prav dobrim uspehom 590 z odličnim uspehom 720 b) za študenta: s poprečno oceno 6,0—6,5 600 2,0—2,4 s poprečno oceno 6,6—7,2 650 2,5—2,9 s poprečno oceno 7,3—7,9 720 3,0—3,4 s poprečno oceno 8,0—8,6 800 3,5—3,9 s poprečno oceno 8,7—9,3 900 4,0—4,4 s poprečno oceno 9,4—10 1080 4,5—5 19. člen Število točk za posameznega štipendista se določa „ vsako leto na novo tako, da se upošteva doseženi učni uspeh v preteklem šolskem letu. Za učence 1. razreda srednjega izobraževanja je število točk za kadrovsko štipendijo enotno in znaša 480 točk, za študente 1. letnika je število točk za kadrovsko štipendijo enotno in znaša 650 točk. 20. člen 21. člen Štipendistu, ki predčasno uspešno konča študij, se izplača štipendija, ki bi mu pripadala do konca absolventskega staža na podlagi sklenjene pogodbe o štipendiranju v enkratnem znesku kot nagrada za hitrost študija. 22. člen Ob začetku vsakega leta se bo vrednost točke za kadrovske štipendije usklajevala z gibanji osebnih dohodkov zaposlenih v SR Sloveniji. 23. člen Z učenci srednjih šol se štipendijska pogodba sklepa od 1. 9. dalje, s študenti višjih in visokih šol pa od 1. 10. dalje. Štipendije se izplačujejo najkasneje do 15. v mesecu za tekoči mesec. Pogodbe o štipendiranju se sklenejo za dobo šolanja, ki jo posamezne izobraževalne organizacjie določijo s statutom. Kadrovska štipendija se izplačuje za vseh 12 mesecev v koledarskem letu. 24. člen Štipendistu, ki prejema kadrovsko štipendijo in ponavlja razred oziroma letnik, pravica do štipendije leto dni miruje, razen v opravičenih primerih, ki jih oceni odbor za kadrovsko politiko in štipendiranje. Štipendist, ki ne more izpolniti pogodbenih obveznosti zaradi objektivnih razlogov, lahko zaprosi za podaljšanje pogodbenega razmerja ali oprostitev pogodbenih obveznosti v celoti ali delno. O podaljšanju pogodbenega razmerja in oprostitvi pogodbenih obveznosti odloča odbor za kadrovsko politiko in štipendiranje. 25. člen Kadrovska štipendija in osebni dohodki iz delovnega razmerja se med seboj izključujeta. 26. člen Delavci, ki se izobražujejo ob delu ali iz dela, ker nimajo ustrezne ali končane strokovne izobrazbe za dela in naloge, ki jih opravljajo in delavci, ki se preusmerjajo iz suficitarnih na deficitarna poklicna področja, imajo pri študiju ob delu ali iz dela pravico do naslednjih pomoči in olajšav: 1. študij ob delu: — zmanjšana učna obveznost za prosvetne delavce, —• študijski dopust do 6 mesecev, — povračila stroškov študija, 2. študij iz dela: — študijski dopust do 2 let, — povračilo stroškov študija. 27. člen Pravico do izobraževanja iz dela imajo delavci deficitarnih poklicnih področij, če je študij organiziran tako, da ni mogoče vzporedno opravljati rednih delovnih obveznosti v celoti ali delno, in če izobraževalna organizacija lahko zagotovi ustrezno nadomeščanje delavca za določen čas. 28. člen Pravico do zmanjšane učne obveznosti imajo prosvetni delavci, ki študirajo ob delu. Delovna obveznost prosvetnega delavca se lahko zmanjša največ za po- lovico tedenske delovne obveznosti, tj. 21 delovnih ur tako, da opravi učitelj najmanj 10 pedagoških ur tedensko. V celodnevni osnovni šoli se lahko zmanjša delovna obveznost prosvetnega delavca tako, da opravi učitelj najmanj 12 ur tedensko. Osebni dohodek prosvetnega delavca, ki uživa ugodnosti iz tega člena, je enak kot pri polni učni obveznosti. Izobraževalna organizacija je dolžna urediti prosvetnemu delavcu delovni , čas tako, da ne bodo kršena pedagoška načela razporeditve učnih predmetov v urniku. 29. člen Študijski dopust za študij ob delu lahko traja praviloma največ 6 mesecev; za študij iz dela največ 24 mesecev; a) za študijski dopust do enega meseca lahko zaprosi delavec za opravljanje diplome, b) za študijski dopust do dveh mesecev lahko zaprosi delavec, ki mora opraviti še izpite iz 1/8 učne snovi in diplomo, vendar ne manj kot 3 izpite in diplomo, c) za študijski dopust do treh mesecev lahko zaprosi delavec, ki mora opraviti še izpite iz 1/4 učne snovi in diplomo, vendar ne manj kot 6 izpitov in diplomo, d) za študijski dopust do 24 mesecev lahko zaprosi delavec, ki mora opraviti še izpite iz več kot polovice učne snovi in diplomo, in delavec, ki se preusmerja iz suficitarnega v deficitarnno področje, ima ustrezen odnos do dela, se uveljavlja v razvoju socialističnih samoupravnih odnosov, in je družbenopolitično aktiven. 30, člen Delavec, ki mu je bil odobren študijski dopust za študij ob delu in iz dela, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka: — za študijski dopust do 1 meseca 100% — za študijski dopust do 2 mesecev 90% — za študijski dopust do 3 mesecev 80% — za študijski dopust do 6 mesecev 70% — za študijski dopust do 24 mesecev v višini poprečnega čistega osebnega dohodka, ki ga je prejemal v zadnjih treh mesecih pred nastopom študijskega dopusta. 31. člen Prošnje za olajšave pri študiju ob delu ali iz dela po tem samoupravnem sporazumu, lahko vlagajo le delavci, ki so zaposleni v izobraževalnih organizacijah, ki uresničujejo svobodno menjavo dela v občinskih izobraževalnih skupnostih oziroma po njih v mestni izobraževalni skupnosti. 32. člen Prošnja mora vsebovati naslednje podatke: '— ime in primek prosilca, datum in kraj rojstva, — dela in naloge, ki jih opravlja, izobraževalno organizacijo, kjer je zaposlen, skupno delovno dobo in delovno dobo v sedanji izobraževalni organizaciji, — naslov stalnega bivališča, — dosedanje šolanje in službovanje, — datum vpisa v zadnje izobraževanje, — katero vrsto študijske olajšave potrebuje, — koliko časa in kdaj bo te olajšave koristil. 33. Člen Prošnji mora delavec priložiti: — potrdilo o vpisu, — potrdilo o dosedaj opravljenih izpitih z navedbo ocen, — izjavo izobraževalne organizacije, v kateri je zaposlen. III. POGODBA 34. Člen Z delavcem, kateremu je odobrena študijska olajšava, sklene vzgojnoizobraževalna organizacija, na kateri je zaposlen, pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih v času študija ob delu ali iz dela. 35. člen Pogodba s prosilcem mora vsebovati: — pogodbeni stranki, — vrsto študijske olajšave, — čas koriščenja olajšave, — obveznosti delavca med študijem in po njem, — obveznosti vzgojnoizobraževalne organizacije do delavca, — sankcije ob kršivi pogodbenih obveznosti, — izjavo delavca, ki bo koristil olajšavo, da je seznanjen z določili tega samoupravnega sporazuma, — posledice, ki izhajajo iz neuresničevanja pogodbe, — sodišče, ki je pristojno za reševanje v primeru spora, — številka pogodbe in datum sklenitve pogodbe ter podpisi pogodbenih strank. 36. člen Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana in izobraževalna organizacija, na kateri je zaposlen delavec, ki se izobražuje ali izpopolnjuje ob delu ali iz dela skleneta pogodbo o financiranju obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe s prosilcem. Na podlagi te pogodbe izobraževalna organizacjia delavcu izplača vsa nadomestila, ki so določena na podlagi pravilnika. Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana prevzame s pogodbo obveznosti, da bo ustrezne mesečne zneske za nadomeščanje delavcev, ki se izobražujejo, nakazala izobraževalni organizaciji v celoti ob semestral-nem in letnem vpisu oziroma februarja in oktobra. Zahtevku mora vzgojnoizobraževalna organizacija priložiti potrdilo o opravljenih izpitih delavca v preteklem semestralnem obdobju, potrdilo o vpisu v naslednji semester, ob zaključku študija pa potrdilo o diplomu V primeru, da ne opravi študijskih obveznosti, mora delavec izobraževalni organizaciji sam povrniti vse stroške, ki jih je imela z njegovim študijem. 37. člen Pogodba z izobraževalno organizacijo mora vsebovati: — pogodbeni stranki, — predmet pogodbe, — datum začetka in konca olajšave, — obveznosti Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana do izobraževalne organizacije, — obveznosti izobraževalne organizacije do Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana, — obveznost izobraževalne organizacije do delavca, ki je uveljavil pravico do olajšave, — sankcije ob kršitvi pogodbenih obveznosti, — način obveščanja o izvajanju pogodbenih obveznosti, — način obračuna finančnih sredstev, ki jih izobraževalna organizacija dobi na podlagi pogodbe, — sodišče, ki je pristojno za reševanje v primeru spora, — številka in datum sklenitve pogodbe ter podpisi pogodbenih strank. 38. člen Za kršitev pogodbe, ki ima za posledico razveljavitev pogodbe, se šteje: — če delavec ne opravlja študijskih obveznosti v rokih, ki so določeni s statutom izobraževalne organizacije, na kateri je vpisan; — če se zaposli zunaj območja ljubljanskih občin prej, kot je določeno v 13. členu tega samoupravnega sporazuma. 39. člen Delavec, ki zaradi objektivnih razlogov ne more izpolniti pogodbenih obveznosti, lahko zaprosi za podaljšanje pogodbenega roka ali oprostitve obveznosti po pogodbi v celoti ali delno. O teh primerih odloča odbor za kadrovsko politiko in štipendiranje. Ce je odbor za kadrovsko politiko in štipendiranje delavca oprostil vračanja štipendije v celoti ali delno, Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana krije vse s pogodbo dogovorjene stroške vzgojnoizobraževalne organizacije. 40. člen Delavec, ki ne izpolni pogodbenih obveznosti, mora povrniti vse stroške, ki so nastali zaradi njegovega študija in obresti v višini 5 % od ugotovljenega zneska. O roku in načinu odplačila odloča odbor za kadrovsko politiko in štipendiranje. IV. PRISTOJNOSTI IN DELO ODBORA ZA KADROVSKO POLITIKO IN STIPENDIRANJE 41. člen Odbor ima naslednje pristojnosti in naloge: — pripravljaj osnutek samoupravnega sporazuma o izobraževanju, usposabljanju in štipendiranju ter osnutke sprememb in dopolnitev tega sporazumel, ki jih predlaga zboru izvajalcev skupščine mestne izobraževalne skupnosti, da določi besedilo osnutka in ga pošlje svetom izobraževalnih organizacij v javno obravnavo, — sprejema podrobna merila in kriterije za izbiro kandidatov za štipendije in študij ob dehx ali iz dela, — skupaj z izobraževalno organizacijo sklepa pogodbe s štipendisti, — sklepa pogodbe z izobraževalnimi organizacijami, katerih delavci se izobražujejo ob delu ah iz dela, — spremlja m ugotavlja uspešnost študija učen-' cev, študentov in zaposlenih delavcev. Stran 2026 l~--------- — spremlja zaposlovanje štipendistov, — sprejema uKrepe za učinkovitejše reševanje kadrovskih težav v izobraževalnih organizacijah, — sprejema ukrepe v primerih neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti štipendistov in delavcev, ki se izobražujejo ob delu ali iz dela, — skupščinam občinskih izobraževalnih skupnosti in skupščini mestne izobraževalne skupnosti predlaga število in usmeritve kadrovskih štipendij za vsakoletni razpis ter število in usmeritve za razpis študija ob delu in iz dela, — poroča skupščinam občinskih in skupščini mestne izobraževalne skupnosti o svojem delu, — opravlja druge naloge, ki na podlagi tega samoupravnega sporazuma spadajo v njegovo pristojnost. 42. člen Odbor odobrava štipendije in olajšave pri študiju praviloma ob vpisu v izobraževanje za ves čas izobraževanja, razen za izplačila materialnih stroškov študija ob delu ali iz dela, ki se odobrijo ob zaključku študija na podlagi potrdila o opravljenih študijskih obveznostih in potrdil o plačanih stroških. Strokovna in administrativna tehnična opravila za komisijo opravlja skupna služba izobraževalnih skupnosti Ljubljane. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE V 43. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeleženk sporazumevanja na območju ljubljanskih občin. Udeležence pooblaščamo zbor izvajalcev skupščine mestne izobraževalne skupnosti, da sprejme ugotovitveni sklep o sklenitvi tega samoupravnega sporazuma. Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 44. člen Predlog za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko poda vsaka udeleženka. Za spremembe in dopolnitve velja enak postopek kot za sprejem samoupravnega sporazuma. 45. člen Z dnem, ko začne veljati ta samoupravni spora--zum, preneha veljati pravilnik o pomoči zaposlenim prosvetnim delavcem za dopolnilno strokovno izobraževanje, ki je bil sprejet leta 1976. 1563. Na podlagi 7. člena statuta Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana (Uradni list SRS, št. 12/79) je zbor izvajalcev na seji dne 6. oktobra 1981 sprejel UGOTOVITVENI SKLEP 1 Zbor izvajalcev skupščine Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana ugotavlja, da je samoupravni sporazum o izobraževanju, usposabljanju in štipendiranju v vzgojnoizobraževalnih organizacijah na področju osnovnega šolstva, glasbenih šol in vzgojnih zavodov v ljubljanskih občinah sklenjen. 2 Sklepi o sklenitvi samoupravnega sporazuma so vsem delovnim ljudem in občanom na vpogled na Skupni službi izobraževalnih skupnosti Ljubljana. 3 Samoupravni sporazum o izobraževanju, usposabljanju in štipendiranju se objavi v Uradnem listu SRS. Sporazum začne veljati osmi dan po objavi. St. 56/20-81 Ljubljana, dne 16. oktobra 1981. „ Predsednica zbora izvajalcev skupščine Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana Vida Stcrl« 1. r. CELJE 1564. Na podlagi svojih z ustavo in zakoni določenih obveznosti in odgovornosti ter nalog v zvezi s pripravljanjem, usklajevanjem in izvajanjem dogovorov o temeljih družbenega plana SR Slovenije in občin ter družbenih planov SR Slovenije in občin ter zaradi zagotavljanja pogojev za družbeno učinkovitejše investiranje v skladu s kriteriji za spreminjanje gospodarske strukture, so — Svet občin celjskega območja, — Medobčinska gospodarska zbornica v Celju, — Temeljne banke: Splošna banka LB Celje, Jugobanka — TB Ljubljana, Beograjska banka — TB Ljubljana, — Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Celje (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklenili DOGOVOR o družbeni hi strokovni aktivnosti na področju Investicij in o ustanovitvi Regionalne komisije za oceno investicij za območje MGZ Celje 1. člen Udeleženci usklajujejo svojo družbeno in strokovno aktivnost pri oceni družbenoekonomske upravičenosti investicijskih vlaganj. Zaradi doseganja večje učinkovitosti investicijskih vlaganj in nadaljnjega razvoja družbenoekonomskih odnosov na tem področju, udeleženci soglašajo, da so temeljni cilji delovanja udeležencev naslednji: — zagotavljanje namenske strukture investicij v skladu z dogovorom o skupnih temeljih planov (145. člen zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS, Uradni list SRS, št. 1/80 z dne 14. 1. 1980) in z dogovorom o temeljih družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti v regiji, — vzpodbujanje in usklajevanje interesov za investicijska vlaganja v skladu s sprejetimi razvojnimi kriteriji, — pospeševanje združevanja dela in sredstev po načelih skupaj ustvarjenega dohodka, — uveljavljanje in izpopolnjevanje razvojnih kriterijev, — uveljavljanje strokovnih podlag pri pripravi in ocenjevanju investicijskih odločitev. V skladu s cilji tega dogovora bodo udeleženci razvijali družbene in strokovne aktivnosti in usmerjali ter usposabljali strokovne organizacije in službe. S tem dogovorom udeleženci ustanovijo regionalno komisijo za oceno investicij (v nadaljnjem besedilu: komisija) kot svojo stalno organizacijsko obliko za izvajanje skupnih nalog pri ocenjevanju investi« dj. 2. člen Glavna in temeljna dejavnost komisije je dajanje mnenj o družbenoekonomski upravičenosti investicijskih zasnov in investicijskih programov, od katerih je odvisno uresničevanje temeljnih ciljev družbenega plana Slovenije in dogovora o skupnih temeljih planov ter dogovorov o družbenih DPS v regiji. Komisija daje mnenje udeležencem in predlagateljem oziroma nosilcem investicijskih odločitev. Mnenja daje lahko tudi k investicijam, ki jih sicer obravnava republiška komisija v SR Sloveniji, praviloma na njeno pobudo. Komisija tudi koordinira aktivnosti, ki se nanašajo na ocenjevanje družbenoekonomske upravičenosti investicijskih vlaganj. 3. člen Komisija daje mnenja o družbenoekonomski upravičenosti investicijskih zasnov in investicijskih programov : — glede realnosti danih podatkov za investicijska vlaganja, ki so predvidena v skupnih temeljih planov in v dogovorih o temeljih družbenih planov v DPS v regiji, — za investicijska vlaganja V objekte širšega družbenega interesa, za katere se združujejo tudi bančna oziroma tuja sredstva, — za investicijska vlaganja, za katera se uporabljajo sredstva po enotnih virih, osnovah in merilih, sprejetih z dogovorom o temeljih družbenega plana občin v regiji, — za investicijska vlaganja v objekte na področju negospodarstva, ki se sofinancirajo iz sredstev proračunov In sredstev predvidenih v planskih aktih družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih • skupnosti v regiji, — za investicijska vlaganja, ki se nanašajo na novo proizvodnjo, oziroma razširitev proizvodnje na novih lokacijah,. — za sanacije, pri katerih sodelujejo skladi skupnih rezerv občin. Komisija daje tudi mnenja o družbenoekonomski upravičenosti investicijskih zasnov na predlog organizacij združenega dela — predlagateljev, oziroma nosilcev odločitve o investicijskem vlaganju. Komisija daje mnenja o družbenoekonomski opravičenosti investicijskih zasnov in investicijskih programov tudi, če to predlaga posamezni udeleženec in C« predračunska vrednost investicije presega 10 mio din. S posebnim aktom in po predhodni obravnavi pri udeležencih, določi komisija natančnejše kriterije glede investicijskih zasnov in programov, ki jih bo obravnavala. 4. člen Komisija pri ocenjevanju družbenoekonomske upravičenosti investicijskih zasnov in investicijskih programov pri dajanju mnenj preverja zlasti: — usklajenost s kriteriji za spreminjanje gospodarske strukture po dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije in občin, — realnost pričakovane učinkovitosti investicije, pri čemer izhaja zlasti iz presoje podatkov o materialnih virih, predvsem glede predvidene porabe enet-gije, domačih in uvoznih surovin ter opreme, finančnih virov ter strukture financiranja ter podatkov o možnem plasmaju doma in na tujem. Hkrati komisija s tem tudi svetuje predlagateljem in nosilcem investicijskega odločanja pri njihovi presoji investicij z vidika ciljev tega dogovora. Mnenje komisije se predloži k investicijski dokumentaciji. Nadrobnejši način in postopek sprejemanja mnenj in opravljanja drugih njenih nalog določi komisija s svojim poslovnikom o delu. 5. člen Poleg nalog iz 3. člena tega dogovora komisija tudi: predlaga, oziroma skrbi za zagotavljanje strokovnih in drugih podlag ter analiz za investicijska vlaganja, ki so bistvenega pomena za razvoj regije, pospešuje razvoj enotne informacijske podlage na področju investicijskih vlaganj, koordinira in spodbuja v aktivnostih, ki so predmet tega dogovora, raziskovalne in druge strokovne organizacije na področju investicijskih vlaganj, — sodeluje pri pripravi planskih aktov družbenopolitičnih skupnosti v regiji na področju investicijskih vlaganj in pri kontinuiranem vrednotenju vpliva investicijskih vlaganj na razvoj in spreminjanje gospodarske strukture, — daje pobude za urejanje vprašanj v zvezi z investicijskimi vlaganji 6. člen Udeleženci soglašajo, da predlagatelj investicijske odločitve obravnava mnenje komisije in o njem seznani nosilce Investicijske odločitve, še preden ti odločijo o investicijskem vlaganju. Če predlagatelj investicijske odločitve ne upošteva mnenje komisije ali ga upošteva le delno, o tem obvesti komisijo hkrati z razlogi za to in predlaga ponovno obravnavo na komisiji. Udeleženci soglašajo, da bodo v okviru 1 svojih pravic, obveznosti in odgovornosti delovali tako, da bo upoštevano mnenje komisije na način, kot je dogovorjen s tem dogovorom. 7. člen — svet občin celjskega območja (6 občin) 2 člana — Medobčinska gospodarska zbornica Celje 1 člana — temeljna banka LB SB Celje, Jugobanka — ekspozitura Celje, Beograjska banka — PE Žalec 1 člana — Služba družbenega knjigovodstva, podr. Celje 1 člana — združeno delo 4 člane Tajnika komisije imenuje Medobčinska gospodarska zbornica v Celju. Mandat predsednika in članov komisije je praviloma obdobje, za katero velja srednjeročni družbeiti plan z možnostjo skrajšanega mandata. Člane komisije iz združenega dela imenuje izvršni, odbor MGZ Celje, vendar po pariteti, da člani komisije pokrivajo tudi območje občinskih skupščin. Član komisije redno obvešča o svojem delu organ, oziroma samoupravno organizacijo ali skupnost, ki ga je imenovala za člane komisije. Komisija lahko povabi k svojem delu tudi druge strokovne delavce, oziroma predstavnike raziskovalnih in strokovnih organizacij v skladu s potrebami svojega dela. Komisija sprejme po predhodni obravnavi pri udeležencih poslovnik o svojem delu. 8. člen Udeleženci se bodo neposredno zavzemali za reševanje vseh strokovnih vprašanj, ki so povezana z delom komisije. V okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti bodo zagotovili potrebne pogoje za objektivno in strokovno delo pri reševanju teh vprašanj. Zagotovili bodo tudi materialne in druge pogoje za redno delo svojega člana v komisiji. Medobčinska gospodarska zbornica oziroma drug udeleženec, bo zagotovil potrebne prostore in opremo za delo komisije, druga sredstva, potrebna za delo komisije zagotovijo udeleženci. Na način iz prejšnjega odstavka bodo zagotovljena tudi sredstva za stroške ekspertiz specialistov, razen v delu, ko to opravi posamezni udeleženec za komisijo oziroma člana komisije, ki ga je imenoval in v primerih iz drugega odstavka 3. člena tega dogovora. Kolikor bo treba mnenje opreti na strokovne analize, zaradi katerih je potrebno angažirati strokovne institucije izven delovne pristojnosti udeležencev, se stroški teh analiz pokrivajo iz sredstev za financiranje investicijske dokumentacije, na katero se analize nanašajo, ali na način, ki je predhodno dogovorjen med udeleženci. 9. člen Izvršni sveti skupščin občin se v okviru svojih pristojnosti zavezujejo, da bodo zagotovili: — predlaganje investicij, ki so ključnega infrastrukturnega pomena skupno z zanje razpoložljivimi materialnimi in finančnimi sredstvi, — predlaganje investicij, ki so ključnega pomena za odpravljanje strukturnih neskladij oziroma katerih potrebo zahtevajo materialne bilance. 10. člen Medobčinska gospodarska zbornica bo prek sistema sporazumevanja in dogovarjanja: — oblikovala enotne postopke usklajevanja pri spornih investicijah, bodisi na predloge svojih članic ali komisije, — pospeševala pripravo strokovnih podlag, povezovanje potencialnih investitorjev in združevanje sredstev za programe, ki jih bo predlagala komisija, — razvijala informacijsko službo na področju investicij. 11. člen Evidenco o investicijah v regiji bo vodila Služba družbenega knjigovodstva Celje. 12. člen Temeljne banke oziroma njihove asociacije bodo za uresničevanje tega dogovora: — zagotovile pogoje za pravočasno posredovanje svojih analiz dokumentacij in podatkov komisiji, ki so potrebni za njeno uspešno delovanje, — skrbele za uveljavljanje strokovnih mnenj komisije, — nudile strokovno pomoč investitorjem v sodelovanju z udeleženci, — usklajevale delo na sistemu vrednotenja kazalcev za ocenjevanje investicijskih programov glede na kriterije za spreminjanje gospodarske strukture, — vodile enotno evidentiranje investicijskih programov, pri katerih je predvidena udeležba bančnih sredstev. Temeljne banke bodo zagotovile pogoje za: — poglobitev oziroma vključitev področja analiz in proučevanja gospodarstva v programsko usmeritev strokovnih služb banke, — spremljanje investicij glede na njihov učinek in skladnost le-teh z investicijskimi programi in njihov prispevek spreminjanja gospodarske strukture, ., — evidentiranje vseh gospodarskih vlaganj, pri katerih sodelujejo temeljne banke in združena sredstva ter — zagotovitev potrebnega pretoka informacij s komisijo. 13. člen Služba družbenega knjigovodstva bo v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi ter sklepi komisije spremljala investicije v gradnji in občasno obveščala komisijo o vprašanjih v zvezi z zagotavljanjem sredstev za investicijo. 14. člen Ko udeleženci imenujejo člane komisije, medobčinska gospodarska zbornica ugotovi sestavo komisije in jo s sklepom objavijo v Uradnem listu SRS. 15. člen Udeleženci soglašajo, da komisija pri dajanju mnenj o družbenoekonomski upravičenosti večjih investicijskih objektov, ki so v gradnji na dan sklenitve tega dogovora, prednostno upoštevajo investicije, s katerimi se zagotavlja izvozna usmerjenost na konvertibilno področje in proizvodnja hrane. 16. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni organi udeležencev. 17. člen Ta dogovor začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Podpisniki: Izvršni sveti Skupščine občin Celje, Laško, Slivenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec ter Služba družbenega knjigovodstva, p. Celje, Ljubljanska banka — Splošna banka Celje, Jugobanka, Temeljna banka Ljubljana, Beograjska banka, Temeljna banka Ljubljana in Medobčinska gospodarska zbornica v Celju. 1565. V skladu s 14. členom dogovora o družbeni in strokovni aktivnosti na področju investicij in o ustanovitvi Regionalne komisije za oceno investicij za območje Medobčinske gospodarske zbornice v Celju, je njen izvršni odbor na 17. seji dne 18. avgusta 1981 sprejel UGOTOVITVENI SKLEP o imenovanju Članov Regionalne komisije za oceno investicij za območje Medobčinske gospodarske zbornice v Celju s strani podpisnikov Komisija bo delala v naslednjem sestavu: Predsednik: Janez Len asi, Medobčinska gospodarska zbornica Celje; Strokovni tajnik: Niko Kač, Ljubljanska banka, Splošna banka Celje; Člani: za svet občin celjskega območja Franc Mlakar, Izvršni svet Skupščine občine Šmarje, Jure Toplak, Izvršni svet Skupščine občine Celje, za OZD: Jože Cetina, Hmezad Žalec, Vito Dolinšek, SOZD Merx Celje, Franc Urbajs, Bohor Šentjur, Stefan N e m e š, Comet Zreče za STOK: * Zdravko T r o g a r, SDK, Podružnica Celje, za Ljubljansko banko: Jože Stanič, Ljubljanska banka, Splošna banka Celje. ' Predsednik izvršnega odbora MGZ v Celju Janez Lenasi 1. r. GROSUPLJE 1566. . Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 44. in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1981 in na seji zbora združenega dela dne 30. marca 1981 sprejela ODLOK o proračunu občine Grosuplje za leto 1981 1. člen S proračunom občine Grosuplje za leto 1981 se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Grosuplje v letu 1981. 2. člen t1111 Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1981 znašajo: 75.400.000 in se razporedijo: — za tekoče občinske potrebe v posebnem delu proračuna 72,230.000 — za tekočo proračunsko rezervo 740.000 — za odvod na izločen račun po druž- benem dogovoru o omejitvi splošne porabe v letu 1981 2,430.000 3. člen Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1981 se izloča za sredstva rezervnega sklada občine Grosuplje 1 °/o vseh prihodkov, razen prenesenih sredstev iz preteklega leta. 4. člen Prihodki doseženi s taksami na promet parklar-jev in kopitarjev se namensko odstopajo v višini 100°/o posebnemu računu za zatiranje živalskih kužnih bolezni v občini Grosuplje. 5. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodelujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnemu organu občinske skupščine — občinskemu sodniku za prekrške — temeljnemu sodišču — sodišču združenega dela — družbenemu pravobranilcu samoupravljanja — temeljnemu javnemu tožilstvu — javnemu pravobranilstvu — upravi javne varnosti — medobčinskim inšpekcijskim službam — družbenopolitičnim organizacijam in društvom — krajevnim skupnostim — posebnim računom Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 6. člen Vsi prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. 7. člen 8. člen Upravni organ Skupščine občine Grosuplje samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu bila dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih pridobi po 7. členu tega odloka. . 9. člen Ce zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne bo mogoče uravnovesiti, lahko izvršni svet za začasno kritje razporejenih sredstev porabi sredstva rezervnega sklada proračuna. 10. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene v okviru proračunskih namenov, če bi se izkazalo, da se jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku kot bi jim pripadala po sprejetih programskih nalogah. 11. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1981 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom. 12. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik organa oziroma drug'a pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja proračuna. 13. člen Odredbodajalec za 'izvrševanje proračuna občine Grosuplje je predsednik Izvršnega sveta občine Grosuplje. 14. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je pooblaščen, da razpolaga in razporeja sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna občine Grosuplje po družbenem dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981 za kompenzacije za zaščito življenske-ga standarda, oblikovanje blagovnih rezerv in odpravljanje posledic naravnih nesreč. Izvršni svet lahko glede na sprejeti program usmeritve preseženih sredstev izloči del sredstev na posebno partijo že med letom pred obvezno izločitvijo. \ 15. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je po-blaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. točke 39. člena zakona e financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74) za ostale namene iz 1. točke 39. člena citiranega zakona v zvezi z določbami 2. odstavka 43. člena pa odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada do višine 200.000 din. 16. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje, ter skrbi, da se med letom prihodke razporeja skladno z njihovim pritekanjem. Če bo zaostalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 2. člena tega odloka, bo Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje, da bi zagotovil proračunsko ravnovesje zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene, vendar največ za 10% ali pa začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena. O tem ukrepu mora IS obvestiti Skupščino občine Grosuplje. 17. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračuna občine Grosuplje v I. trimesečju 1981 (Uradni list SRS, št. 2/81) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posebne namene, se poračunajo, v smislu določb tega odloka v okviru odobrenih sredstev proračuna. 18. člen Pregled in razpored prihodkov po glavnih namenih, bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored prihodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 400-13/80 Grosuplje, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Grosuplje za leto 1981 I. PRIHODKI: Oblika prihodka Prihodki Znesek din i Davek iz osebnih dohodkov 31,900.000 2 Prometni davek, davek na premože- nje in dohodke od premoženja 30,777.000 3 Takse 4,400.000 4 Prihodki po posebnih predpisih (denarne kazni) 2,200.000 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 5,500.000 9 Prenesena sredstva iz preteklega leta 623.000 Skupaj prihodki • 75,400.000 II. SPLOSNI RAZPORED PRIHODKOV: Glavni „ _ _ namen Razporc d prihodkov Znesek din 01 Dejavnost organov DPS 45,377.625 02 Dejavnost ljudske obrambe 3,725.000 . 03 Dejavnost družbenopolitičnih orga- nizacij in društev 3,775.710 04 Negospodarske investicije 5,680.000 08 Socialno skrbstvo 4.282.625 09 Zdravstveno varstvo 68.000 10 Komunalna dejavnost 3,675.500 Glavni Razpored prihodkov namen Znesek din ii Dejavnost krajevnih skupnosti 2,023.500 13 Odvod na druge račune 1,500.000 16 Intervencije v gospodarstvu 1,385.040 17 Neraz. dohod. — tekoča proračunska rezerva 3,170.000 18 Odvod v rezervni sklad 737.000 Skupaj razpored prihodkov 75,400.000 1567. Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77 in 30/78), 15. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78), 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. oktobra 1981 sprejela ODLOK 5. člen Pristojni občinski upravni organ lahko dovoli, da se posamezna prodajalna oziroma poslovalnica zapre zaradi adaptacije, kolektivnega dopusta ali inventure. Prodajalna oziroma poslovalnica mora na vidnem mestu ob vhodu vsaj tri dni prej obvestiti občane, koliko časa ta enota ne bo poslovala. Začasna prekinitev obratovanja zaradi kolektivnih dopustov ne sme biti daljša kot 30 dni. V času kolektivnih dopustov morajo biti izvršena v prodajalni oziroma poslovalnici vsa tekoča vzdrževalna dela. V drugih upravičenih primerih lahko pristojni občinski upravni organ po predhodnem mnenju sveta potrošnikov v krajevni skupnosti dovoli, da prodajalna oziroma poslovalnica posluje v krajšem poslovnem času oziroma, da se začasno zapre. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na vidnem mestu ob vhodu v prodajalno oziroma poslovalnico. 6. člen Prodajalne in gostinski obrati, ki prodajajo oziroma točijo alkoholne pijače, lahko poslujejo pred 7. uro zjutraj; med 4. in 7. uro pa ne smejo prodajati oziroma točiti alkoholnih pijač. o poslovnem času I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa razporeditev, začetek in konec poslovnega časa za poslovne enote organizacij združenega dela, ki opravljajo promet blaga na drobno, obrtne in gostinske storitve, ter druge storitve v lekarnah, bankah, poštah ter obratovalnicah samostojnih obrtnikov, ki opravljajo obrtne in gostinske storitve ali prodajajo na drobno na območju občine Grosuplje. Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki določajo v okviru določil tega odloka poslovni čas v poslovnih enotah (v nadaljnjem besedilu: prodajalne oziroma poslovalnice) v sodelovanju s sveti potrošnikov, pri čemer morajo upoštevati potrebe potrošnikov, turizma, načela dobrega gospodarjenja in predpise o javnem redu in miru. 2. člen Zaradi poslovnih interesov lahko poslovne enote, razen gostinskih obratov, poslujejo vse dneve v tednu v tudi daljšem poslovnem času kot ga določa ta odlok. 3. člen f Razen poslovnega časa med tednom in pregled dežurnega poslovnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v vsako prodajalno oziroma Poslovalnico, kakor tudi v prostoru. 4. člen Prodajalne oziroma poslovalnice, ki poslujejo ob sobotah popoldne imajo lahko med tednom skrajšan poslovni čas ali dela prost dan. Za skrajšan poslovni čas ali prosti dan si je potrebno pridobiti predhodno dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa. 7. člen Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki navedeni v 1. členu tega odloka morajo poslovni čas prodajaln in poslovalnic priglasiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu. 8. člen V primerih, ko ta odlok predpisuje, da se poslovni čas ali stalne dežurne prodajalne oziroma poslovalnice določijo s samoupravnim sporazumom, vodijo postopek za sklenitev samoupravnih sporazumov pristojni upravni organi Skupščine občine Grosuplje. Samoupravni sporazumi morajo biti sprejeti do 1. decembra za prihodnje leto, lahko pa se v istem roku njihova veljavnost podaljša za naslednje leto. 9. člen Posamezni v tem odloku uporabljeni izrazi imajo tale pomen: 1. Prodajalne oziroma poslovalnice so vsi prodajni prostori, vitij učno kioski in tržnice ter obratovalnice in gostinski obrati kakor tudi poslovni prostori lekarn, bank, pošt, ki so namenjene poslovanju s strankami; 2. Trgovine so po tem odloku prodajalne, ki prodajajo: — živila, tehnično in drugo industrijsko blago, — reprodukcijski material, — tobak in tobačne izdelke, poštne in druge taksne vrednotnice (trafike), — nafto in naftne derivate (bencinski servis), — kurivo in gradbeni material, — knjige, papir, šolske in pisarniške potrebščine-(knjigarne), — cvetje (cvetličarne), — blago na živilskih trgih, 3. Poletni čas je od 1. aprila do 30. septembra, 4. Zimski čas je čas od 1. oktobra do 31. marca. n. POSLOVNI C AS 1. Trgovina 10. člen Prodajalne na drobno lahko poslujejo: — v dopoldanskem neprekinjenem poslovnem času vse delovne dneve v tednu, — v deljenem poslovnem času vse delovne dneve v tednu, razen sobote, ko poslujejo najmanj do 13. ure, — v celotnem neprekinjenem poslovnem času vse delovne dneve v tednu, razen sobote, ko poslujejo najmanj do 13. ure, s tem, da je dežurna prodajalna odprta do 19. ure. 11. člen Poslovni čas prodajaln z dopoldanskim neprekinjenim poslovnim časom je 7, ur, s tem da določijo prodajalne živil začetek poslovnega časa med 6.30 in 7.30, ostale prodajalne pa med 6.30 in 8.30. Prodajalne z živili z deljenim poslovnim časom določijo začetek poslovnega časa dopoldne med 6.30 in 7.30, ostale prodajalne pa med 6.30 in 8.30, popoldne pa med 14.30 in 17. uro. Konec poslovnega časa določijo prodajalne dopoldne med 11. in 13. uro, popoldan pa med 17. in 19. uro. Prodajalne z živili s celodnevnim neprekinjenim poslovnim, časom določijo začetek poslovnega časa od 6.30 in 7.30, ostale pa od 6.30 do 8. ure, konec pa od 13. do 16. ure, dežurna prodajalna pa mora biti odprta do 19. ure. 12. člen Prodajalne nafte in naftnih derivatov — bencinski servis — določijo začetek poslovnega časa med 6. in 7. uro, konec poslovnega časa pa med 19. in 20. uro, ob nedeljah in praznikih pa določijo 'Začetek poslovnega časa med 6. in 7. uro in konec med 12. in 13. uro. Servis v Ivančni gorici pa posluje neprekinjeno od 0 do 24. ure. 13. člen Prodajalne tobaka, tobačnih izdelkov, poštnih in taksnih vrednotnic, časopisov in revij poslujejo vse leto med 5.30 in 23. uro s tem, da poslujejo najmanj 7 ur dnevno. 14. člen Prodajalne živil in drugih proizvodov v kioskih, razen prodajaln, navedenih v 13. členu tega odloka poslujejo v poslovnem času kot ga določa 10. in 11. člen tega odloka. 15. člen Za zagotovitev nemotene preskrbe občanov se v posameznih krajevnih skupnostih in naseljih lahko organizacije združenega dela in sveti potrošnikov s samoupravnimi sporazumi dogovorijo, da bodo posamezne prodajalne poslovale ob sobotah tudi od 16. do 19. ure, ob praznikih in pred prazniki pa se organizacije združenega dela in pristojen občinski organ dogovorijo za dežurne prodajalne. 2. Lekarne 16. člen Lekarne poslujejo vse delovne dni v tednu. Začetek poslovnega časa določijo med 7. in 8. uro in konec med 19. in 21. uro, razen sobote, ko poslujejo do 14. ure. 3. Gostinstvo 17. člen Gostinski obrati določajo poslovni čas: — hotelske restavracije začetek med 6. in 12. uro, konec med 22. in 24. uro, ob sobotah in nedeljah najkasneje ob 1. uri, — restavracije začetek med 6. in 12. uro, konec med 23. in 1. uro, — gostilne začetek med 6. in 12. uro, konec med 21. in 24. uro, — okrepčevalnice začetek med 5. in 9. uro, konec med 21. in 23. uro, — bifeji začetek med 6. in 12. uro, konec med 19 in 22. uro oziroma v sklopu delovnega časa trgovine, — slaščičarne začetek med 7. in 19. uro, konec med 21. in 23. uro, — nočni bari in drugi lokali med 20. in 4. uro, — disco klubi, namenjeni mladini lahko poslujejo najpozneje do 23. ure. 18. člen Gostinski obrati lahko poslujejo v daljšem poslovnem času ne glede na določila prejšnjega člena na dan 28. in 29. novembra, 31. decembra, 26., 27. in 30. aprila, 1. maja, 3., 4., 21., in 22. julija, na pustno soboto in pustni torek ter na praznik občine Grosuplje. Ob prireditvah ali zaradi turističnih in drugih potreb lahko gostinski obrati poslujejo tudi v daljšem poslovnem času kot je navedeno v 17. členu tega odloka, morajo pa o tem predhodno obvestiti pristojni občinski upravni organ. V upravičenih primerih lahko dovoli pristojni občinski upravni organ poslovanja gostinskemu obratu tudi v krajšem poslovnem času, kot je določen v 17. členu tega odloka. 19. člen Gostinski obrat je lahko zaprt en dan v tednu. Pri določanju prostega dne morajo gostinski obrati upoštevati obseg poslovanja ter krajevne in turistične potrebe. « Obrat, ki posluje sedem dni v tednu, lahko obratuje dva dni s skrajšanim poslovnim časom, vendar ne manj kot 5 ur dnevno. Za prosti dan ali skrajšan poslovni čas sl mora gostinski obrat pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa, ki usklajuje proste dni med gostinskimi obrati na svojem območju. Zaradi turističnih potreb gostinski obrati, razen nočnih barov s programom ne smejo načrtovati kolektivnih dopustov v času od 1. maja do vključno 30. avgusta. 4. Obrt 20. člen uro, konec poslovnega časa pa med 14. in 17. uro oziroma ob sobotah med 13. in 14. uro, — v deljenem poslovnem času določijo začetek poslovnega časa dopoldne med 5.30 in 7.30 ter popoldne med 15. in 16. uro, konec poslovnega časa pa dopoldne med 12. in 13. uro in popoldne med 18. in 19. uro oziroma ob sobotah med 13. in 14. uro, — v celodnevnem neprekinjenem poslovnem času določijo začetek poslovnega časa med 5.30 in 7.30, konec poslovnega časa med 19. in 20. uro, ob sobotah pa med 13. in 14. uro. 21. člen Zaradi zadovoljitve potreb potrošnikov so dolžne organizacije združenega dela in obratovalnice, ki opravljajo storitve občanom in poslujejo v neprekinjenem dopoldanskem poslovnem času, poslovati ob ponedeljkih in četrtkih med 16. in 19. uro. Organizacije združenega dela in obratovalnice so dolžne ob ponedeljkih in četrtkih med 16. in 19. uro zagotoviti storitve tudi na domu za popravilo radij sluh, televizijskih ter gospodinjskih aparatov in notranjih instalacij. 22. člen Organizacije združenega dela so dolžne organizi-■ ra ti neprekinjeno intervencijsko službo za okvare na električnem omrežju, plinovodih, plinskih instalacijah ali jeklenkah v stanovanjih in na vodovodnem, toplovodnem, električnem in plinskem omrežju. Organizacije združenega dela in obratovalnice so dolžne zagotoviti neprekinjeno vlečno službo za odstranjevanje poškodovanih vozil. Če organizacije združenega dela in obratovalnice ne organizirajo intervencijske službe in neprekinjene vlečne službe, kot to določa 1. in 2. odstavek tega člena, določi razpored pristojni upravni organ Skupščine občine Grosuplje. 5. Banke in pošte 23. člen BoSte, ki poslujejo: . ' — z neprekinjenim dopoldanskim poslovnim časom določijo začetek poslovnega časa med 8. in 9. uro konec poslovnega časa pa med 14. in 15. uro, ob sobotah pa od 7. do 13. ure in najmanj enkrat tedensko popoldne z deljenim poslovnim časom v vseh krajih razen v' Ivančni gorici, kjer poslujejo v deljenem delovnem času vse delovne dni v tednu, razen sobote, ko poslujejo najmanj do 13. ure, lahko pa poslujejo v celodnevnem poslovnem času, — z deljenim poslovnim časom določijo začetek poslovnega časa dopoldne med 8. in 9. uro ter popold- / ne med 15. in 17. uro, konec poslovnega časa pa dopoldne med 12. in 13. uro ter popoldne med 18. in 20. uro, ob sobotah posluje od 8. do 13. ure, — s celodnevnim neprekinjenim poslovnim časom določijo začetek poslovnega časa med 8. in 9. uro, konec poslovnega časa med 18. in 20. uro, ob sobotah pa med 12. in 14. uro. Banke poslujejo vsak dan najmanj od 7. do 12. ure ter dvakrat tedensko do 17. ure. III. KAZENSKE DOLOČBE 24. člen Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor nima objavljenega razporeda poslovnega časa med tednom in dežurnega poslovnega časa na vidnem mestu pri vhodu v poslovalnico, kakor tudi v poslovalnici. • Denarno kazen izterja takoj na mestu tržni inšpektor. 25. člen Z denarno kaznijo od 500 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki: 1. skrajša poslovni čas ali določi prosti dan brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (4. člen), 2. zapre prodajalno v nasprotju z določilom 5. člena, 3. ne priglasi poslovnega časa pristojnemu občinskemu upravnemu organu (7. člen). Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali drugi pravni osebi, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena- 26. člen Z denarno kaznijo od 500 do 20.000 din se kaznuje samostojni obrtnik, ki stori prekršek iz 26. člena tega odloka. 27. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki: 1. v trgovini posluje v nasprotju z določilom 11., 12., 13., 14. in 15. člena tega odloka, 2. v lekarnah posluje v nasprotju z določilom 16. člena tega odloka, 3. v gostinstvu posluje v nasprotju z določilom 17., 18., 19. in 20. člena tega odloka, 4. v obrti posluje v nasprotju z določili 21., 22. in 23. člena tega odloka, 5. v bankah in poštah, ki poslujejo v nasprotju z 24. členom tega odloka. Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali drugi pravni osebi, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega odloka. 28. člen Z denarno kaznijo do 1.000 do 30.000 dinarjev ae kaznuje za prekršek samostojni obrtnik, ki: 1. v svoji prodajalni oziroma gostinskem obratu posluje v nasprotju z določilom IL, 13., 14-, 17, 18, 19. člena tega odloka, 2. v svoji obratovalnici posluje v nasprotju z določili 21. in 22. člena tega odloka in 23. člena tega odloka. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki so dolžni uskladiti poslovni čas svojih prodajaln in poslovalnic in skleniti s tem odlokom predpisane samoupravne sporazume najkasneje v enem mesecu od dneva njegove uveljavitve. 30. člen Nadzor nad izvrševanjem tega odloka opravlja tržna inšpekcija. 31. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o delovnem času trgovin, mesnic, gostinskih obratov in gostišč, trafik ter obrtnih delavnic (Uradni list SRS, št. 9/77 in št. 13/78). 32. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. - - St. 14-1/81 Grosuplje, dne 21. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r IDRIJA 1568. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 24. člena statuta občine Idrija in 20., 21. in 22. člena statuta krajevne skupnosti Spodnja Idrija, je skupščina krajevne skupnosti Spodnja Idrija na seji dne 14. oktot/ra 1981 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za izdvojitev naselij Srednje in Gorenje Kanomlje iz krajevne skupnosti Spodnja Idrija in ustanovitvi nove krajevne skupnosti Srednja „_ in Gorenja Kanomlja 1 Skupščina krajevne skupnosti Spodnja Idrija razpisuje na območju dela krajevne skupnosti Spodnja Idrija, ki obsega naselja Srednja Kanomlja in Gorenja Kanomlja referendum za izdvojitev dela te krajevne skupnosti v novo krajevno skupnost Srednja in Gorenja Kanomlja. Območje nove krajevne skupnosti je določeno ne podlagi predloga, ki ga je potrdil svet krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Spodnja Idrija na seji dne 3L avgusta 1981 in 18. septembra 1981. 2 Referendum bo v nedeljo, dne 20. decembra 1981 (najmanj 15 dni od dneva, ko se sprejme ta sklep) od 7. do 19. ure na volilnih mestih, ki Jih določi komisija za izvedbo referenduma krajevne skupnosti Spodnja Idrija. 3 Za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Za tehnično izvedbo referenduma skrbi komisija za izvedbo referenduma krajevne skupnosti Spodnja Idrija. 4 Na referendumu se glasuje tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: glasovnica Na referendumu dne 20. decembra 1981 delovni ljudje in krajani Srednje in Gorenje Kanomlje odločajo o izdvojitvi območja teh naselij iz krajevne skupnosti Spodnja Idrija in ustanovitvi nove krajevne skupnosti Srednja in Gorenja Kanomlja. glasujem za proti Glasovalec izpolni glasovnico tako, cta obkroži besedo »za«, če se strinja z izdvojitvijo, če pa je proti izdvojitvi obkroži besedo »proti« 5 Ta sklep začne veljati takoj. Sklep se objavi na krajevno običajen način. Sp. Idrija, dne 5. novembra 1981. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Sp. Idrija It« Prelovec L r. KRŠKO 1569. Na podlagi določb 82. in 84. člena zakona o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78), 50. in 65. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in v skladu z določbami statutov občin so Skupščine občin Brežice dne 22. oktobra 1981, Krško dne 28. septembra 1981 in Sevnica dne 27. oktobra 1981 sprejele ODLOK o dopolnitvi odloka o organizaciji Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica 1. člen V odloku o organizaciji Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica (Uradni list SRS, št. 1/80) se v 4. členu za 6. alineo doda nova alinea, ki glasi: »— inšpekcija žičniških naprav.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 34-28/81-1 Datum, dne 27. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. Predsednik Skupščine občine Krško Silvo Gorenc 1. r. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik L r. LAŠKO 1570. Skupščina občine Laško izdaja skladno s 25. in 27. členom zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 21/81) ter sklepu seje družbenopolitičnega zbora, dne 28. oktobra 1981 in seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 29. oktobra 1981 SKLEP o imenovanju občinske volilne komisije za izvedbo splošnih volitev v letu 1982 I V občinsko volilno komisijo za izvedbo splošnih volitev v letu 1982 so imenovani: 1. Franc Duše j, sodnik Višjega sodišča v Celju — za predsednika 2. Janez Borovnik, sodnik Temeljnega sodišča v Celju — za namestnika predsednika 3. Eleonora Grosar, sekretar SO Laško — za tajnika 4. Albert Sipek, vodja kadrovske službe občine Laško — za namestnika tajnika 5. Jože Sumrak, načelnik oddelka za notranje zadeve SO Laško — za člana 6. Matevž Kolar, direktor uprave za družbene prihodke SO Laško — za namestnika člana 7. Tone Knez, referent za vojaške in MOB zadeve v oddelku za ljudsko obrambo SO Laško — za člana 8. Martina Pur nat, referent za odmero davka od obrti in vodja odmerne službe SO Laško — za namestnico člana 9. Rudi Podbregar, načelnik oddelka za inšpekcijske službe SO Laško — za člana 10. Ivica Obran, šef Krajevnega urada Radeče — za namestnico člana. II Občinska volilna komisija je dolžna opravljati vse naloge, ki so določene z zakonom o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 21/81). St. 111-15/81 Laško, dne 2. novembra 1981. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh L r. LENART 1571. Na podlagi 294. čiena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. oktobra 1981 sprejela ODLOK o sprejetju spremembe zazidalnega načrta novega centra Lenarta 1. Člen Sprejme se sprememba zazidalnega načrta novega centra Lenarta, na območju med Cmureško, Kraigherjevo in Jurovsko cesto ter predvideno mestno obvoznico, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 1923/80. 2. člen Sprememba zazidalnega načrta obsega programski del v smislu določil 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Sprememba zazidalnega načrta je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim na komiteju za gospodarstvo in družbeno planiranje občine Lenart. 4. člen Osnutek spremembe zazidalnega načrta je bil razgrnjen na javni vpogled na podlagi sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart o javni razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta novega centra Lenarta (Uradni list SRS, št. 18-996/81). 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem spremembe zazidalnega načrta opravlja urbanistični inšpektorait skupne uprave inšpekcijskega nadzorstva Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-8/80-21 Lenart, dne 21. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. 1572. Na podlagi 40. člena zakona o razglasitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5-280/80) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. oktobra 1981 sprejela 1. člen V prvem odstavku 2. člena odloka o določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, ter odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 16-1027/80) se spremeni številka »9.685« s številko »13.475«. V drugem odstavku istega člena se spremeni številka »40,42« s številko »56,60«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. / St. 464-5/71 Lenart, dne 14. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. 1573. Na podlagi 61. člena statuta krajevne skupnosti Jurovski dol, 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23-1465/77), 3. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/77) je skupščina krajevne skupnosti Jurovski dol na seji dne 8. novembra 1981 sprejela SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti za obdobje 1982—1984 1 Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Jurovski dol za obdobje 1982 do vključno 1984. Referendum se izvede na območju celotne krajevne Skupnosti Jurovski dol: Maina, Sp. Gasteraj, Srednji Gasteraj, Varda, Zgornji Gasteraj, Zgornje Parti-nje, Zitence. 2 Krajevni samoprispevek se bo uporabil za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju navedenem v prvi točki tega sklepa. Skupna vrednost del, ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v denarju in v delu v letih 1982 do 1984 znaša: 2,456.079 din. Od tega zneska bodo posamezna naselja razpolagala z naslednjimi zneski: Jurovski dol 318.421, Maina 318.031, Spodnji Gasteraj 823,815, Srednji Gasteraj 101.657, Varda 128.036, Zgornji Gasteraj 188.375, Zgornje Partinje 724.342, Zitence 353.402. 3 Krajevni samoprispevek bo uveden za obdobje 3 let in sicer od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1984. 4 Pravico glasovati na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju krajevne skupnosti za katero se uvede samoprispevek delovnih ljudi in občanov in tudi zaposleni občani, ki še niso dopolnili 18 let starosti. 5 Glasovanje na referendumu bo v nedeljo 13. decembra 1981 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih. Glasovalna mesta določi volilna komisija krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti. Seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasni deski in v vseh naseljih krajevne skupnosti osem dni pred glasovanjem na referendumu. Glasovanje pa referendumu vodijo glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti na predlog krajevnega odbora SZDL. 6 Krajevni samoprispevek se bo uvedel v denarju in v delu. Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Jurovski dol in sicer: L V denarju 1. V višini 0,5 •/»: — delavci v delovnem razmerju — od čistega OD, za čisti OD se štejejo tudi nadomestila OD iz vseh naslovov in prejemki po pogodbah o delu, — upokojenci — od čistih pokojnin, — občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Lenart, dohodek pa dosegajo izven območja SR Slovenije in zdomci, od povprečnega letnega čistega OD na območju SR Slovenije, ugotovljenega za preteklo leto. 2. V višini 1,0°/#: — lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč, od-KD kmetijskih zemljišč, — delovni ljudje, ki samostojno kqt stalni poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualne storitve od celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja, — delovni ljudje in občani, ki priložnostno opravljaj® obrtne in druge gospodarske ali intelektualne oziroma negospodarske storitve — od vsakega posameznega kosmatega dohodka, zmanjšanega za davek od obrtne dejavnosti v odstotku oziroma za poseben občinski davek od intelektualnih storitev, — delovni ljudje in občani — od vsakega posameznega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanega za priznane stroške in za davek iz avtorskih pravic. 3. V višini 1.000 din letno: — lastniki dvoosnih traktorjev na 11 KW (15 KM). IT. V delu — gospodinjstva do 4.000 din KD — 1 delovni dan — gospodinjstva od 4.001 do 20.000 din — 2 delovna dneva '—gospodinjstva nad 20.001 din — 3 delovne dni. Vrednost delovnega dneva znaša 500 din, ki se letno valorizira v odstotku rasti cen na drobno, ki ga objavi Zavod SR Slovenije za statistiko. 7 ' ' Krajevnega samoprispevka v denarju bodo oproščeni delovni ljudje in občani od družbenih denarnih pomoči, priznavalnin, invalidhin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, dijaki od štipendij, učenci v gospodarstvu od svojih nagrad, zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov. Samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju bodo oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot sedem let, občani, ki so zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana. Zavezancem iz kmetij sse, obrtnih in drugih dejavnosti, se pri odmeri samoprispevka priznajo enake socialne olajšave, kot jih uživajo po določilih zakona o davkih občanov, kot veljajo na dan uveljavitve tega sklepa. Plačila krajevnega samoprispevka so na posebno vlogo zavezanca lahko oproščeni: socialno ogrožena kmečka gospodarstva, starejši občani in druge kategorije zavezancev, ki živijo v slabih socialnih razmerah. Oprostitve po prejšnjem odstavku te točke priznava posebna komisija, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti izmed predstavnikov vaških odborov. 8 Za postopek o glasovanju na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77). Referendum vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija krajevne skupnosti. 9 Izid glasovanja na referendum^ se ugotavlja za krajevno skupnost kot celoto. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti. 10 Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Jurovski dol Glasovnica na referendumu dne 13. 12. 1981 za uvedbo krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov v denarju in delu za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Jurovski dol za ,obdobje 1982—1984, v skladu s sklepom o razpisu o uvedbi krajevnega samoprispevka glasujem proti (žig) za Volilec Izpolni glasovnico, da obkroži »za« če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma »proti«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 11 Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine krajevne skupnosti Jurovski dol, ki odgovarja za dosledno izvajanje programa samoprispevka. Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka in izvajanjem programa krajevnega samoprispevka, opravlja organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Jurovski dol. 12 Pred uvedbo referenduma morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Jurovski dol za obdobje 1982—1984. 13 Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Jurovski dol. 14 Ta sklep začne veljati naslednji dan po' objavi v Uradnem listu SRS. St. 214/81 Jurovski dol, dne 8. novembra 1981. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Jurovski dol Karel Korošec L r. 1574. Na podlagi 44. člena statuta Krajevne skupnosti Cerkvenjak, 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23-1465/77), 3. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/77) je Skupščina krajevne skupnosti Cerkvenjak na seji dne 28. oktobra 1981 sprejela SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in ' vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti za obdobje 1982—1984 1 Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Cerkvenjak za obdobje, 1982 do vključno 1984. Referendum se izvede na območju celotne krajevne skupnosti v naseljih: An-drenci, Brengova, Cenkova, Cerkvenjak, Cogetinci/ Ca-gona, Grabonoški vrh, Ivajnski vrh, Kadrenci, Ko-marnica, Peščeni vrh, Smolinci, Stanetinci, Vanetina in Zupetinci. 2 Krajevni samoprispevek se bo uporabil za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju navedenem v prvi točki tega sklepa. Skupna vrednost del, ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v denarju in delovni sili v letih 1982 do 1984 znaša 2,702.280,95 din. Od tega zneska bodo posamezni komunalni odbori razpolagali z naslednjimi zneski: din ' Komunalni odbor Andrenci 732.316,70 Komunalni odbor Brengova 626.735,50 Komunalni odbor Cogetinci 605.627,30 Komunalni odbor Cagona 316.023,80 Komunalni odbor Smolinci 191.637,95 Komunalni odbor Zupetinci 229.939,70 3 Krajevni samoprispevek bo uveden za obdobje 3 let in sicer od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1984. 4 Pravico glasovati na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju krajevne skupnosti za katero se uvede samoprispevek delovnih ljudi in občanov in tudi zaposleni občani, ki še niso dopolnili 18 let starosti. 5 Glasovanje na referendumu bo v nedeljo 13. decembra 1981 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih. Glasovalna mesta določi volilna komisija krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti. Seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasni deski in v vseh naseljih krajevne skupnosti osem dni pred glasovanjem na referendumu. Glasovanje na referendumu vodijo glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti na predlog krajevnega odbora SZDL. 6 Krajevni samoprispevek se bo uvedel v denarju in v delu. Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Cerkvenjak in sicer: I. V denarju 1. V višini 0,5 */o: — delavci v delovnem razmerju — od čistega OD, za čisti OD se štejejo tudi nadomestila OD iz vseh naslovov in prejemki po pogodbah o delu, — upokojenci — od čistih pokojnin, — občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Lenart, dohodek pa dosegajo izven območja SR Slovenije in zdomci, od povprečnega letnega čistega OD na območju SR Slovenije, ugotovljenega za preteklo leto. 2. V višini 1,0*/.: — lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč, od KĐ kmetijskih zemljišč, — delovni ljudje, ki samostojno kot stalni poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualne storitve od celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja, — delovni ljudje in občani, ki priložnostno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali intelektualne oziroma negospodarske storitve — od vsakega posameznega kosmatega dohodka, zmanjšanega za davek od obrtne dejavnosti v odstotku oziroma za poseben občinski, davek od intelektualnih storitev, — delovni ljudje in občani — od vsakega posameznega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanega za priznane stroške in za davek iz avtorskih pravic. ,3. V višini 1.000 din letno: — lastniki dvoosnih traktorjev na 11 KW (15 KM). II. V delu — gospodinjstva do 4.000 din KD — 1 delovni dan — gospodinjstva od 4.001 do 20.000 din — 2 delovna dneva — gospodinjstva nađ 20.001 din — 3 delovne dni. Vrednost delovnega dneva znaša 500 din, ki se letno valorizira v odstotku rasti cen na drobno, ki ga objavi Zavod SR Slovenije za statistiko. 7 Krajevnega samoprispevka v denarju bodo oproščeni delovni ljudje in občani od družbenih denarnih pomoči, priznavalnin, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, dijaki od štipendij, učenci v gospodarstvu od svojih nagrad, zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov. Samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju bodo oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot sedem let, občani, ki so zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana. Zavezancem iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, se pri odmeri samoprispevka priznajo enake socialne olajšave, kot jih uživajo po določilih zakona o davkih občanov, kot veljajo na dan uveljavitve tega sklepa. Plačila krajevnega samoprispevka so na posebno vlogo zavezanca lahko oproščeni: socialno ogrožena kmečka gospodarstva, starejši občani in druge kategorije zavezancev, ki živijo v slabih socialnih razmerah. Oprostitve po prejšnjem odstavku te točke priznava posebna komisija, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti izmed predstavnikov vaških odborov. 8 Za postopek o glasovanju na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77). Referendum vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija krajevne skupnosti. 9 Izid glasovanja na referendumu se ugotavlja za' krajevno skupnost kot celoto. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti 10 Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Cerkvenjak Glasovnica na referendumu dne 13. 12. 1981 za uvedbo krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov v denarju in delu za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Cerkvenjak za obdobje 1982—1984, v skladu s sklepom o razpisu o uvedbi krajevnega samoprispevka glasujem proti (žig) za Volilec izpolni glasovnico, da obkroži »za« če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma »proti«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 11 Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine krajevne skupnosti Cerkvenjak, ki odgovarja za dosledno izvajanje programa samoprispevka. Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka in izvajanje programa krajevnega samoprispevka, opravlja organ samo- upravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Cerkvenjak. 12 Pred uvedbo referenduma morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti ferkvenjak za obdobje 1982—1984. 13 Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Cerkvenjak. 14 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 411/81 Cerkvenjak^ dne 10. novembra 1981. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Cerkvenjak Ivan Bezjak 1. r. 1575. Na podlagi 61. člena statuta krajevne skupnosti Lenart, 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23-1465/77), 3. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/77) je skupščina krajevne skupnosti Lenart na seji dne 13. novembra 1981 sprejela SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti za obdobje 1982—1984 1 Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Lenart za obdobje 1982 do vključno 1984. Referendum se izvede na območju celotne krajevne skupnosti Lenart, razen območja mestnega naselja Lenart, kjer je uvedeno plačevanje nadomestila za uporabo mestnega zemljišča po odloku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 13-380/71 in 29-1524/75) v naslednjih naseljih: Hrastovec Jurovska cesta od hišne številke 20 do 51, Lormanje, Močna, Radehova, Spodnje Partinje, Spodnji Porčič, Spodnji Zerjavci, Setarova, Vinička vas, Zamarkova, Zgornji Zerjavci od h. št. 8 do 72. 2 Krajevni samoprispevek se bo uporabil za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju, navedenem v prvi točki tega sklepa. Skupna vrednost del, ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v denarju in v delu v letih 1982 do 1984 znaša 3.159,311 din. Od tega zneska bodo posamezni komunalni odbori razpolagali z naslednjimi zneski: Hrastovec 214.728, Jarovska cesta od h. št. 20 do 51 193.606, Lormanje 182.619, Močna 314.899, Radehova ' 214.990, Spodnje Partinje in Zamarkova 527.101, Spodnji Porčič 154.779, Spodnji Zerjavci 420.198, Setarova 153.118, Vinička vas 233.782, Zgornji Zerjavci od h. št. 8 do 72 549.491. 3 Krajevni samoprispevek bo uveden za obdobje 3 let in sicer od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1984. 4 Pravico glasovati na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju krajevne skupnosti za katero se uvede samoprispevek delovnih ljudi in občanov in tudi zaposleni občani, ki še niso dopolnili 18 let starosti. 5 Glasovanje na referendumu bo v nedeljo 13. decembra 1981 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih. Glasovalna mesta določi volilna komisija krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti. Seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasni deski in v vseh naseljih krajevne skupnosti osem dni pred glasovanjem na referendumu. Glasovanje na referendumu vodijo glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti na predlog krajevnega odbora SZDL. 6 Krajevni samoprispevek se bo uvedel v denarju in v delu. Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Lenart in sicer: I. V denarju 1. V višini 0,5®/»: — delavci v delovnem razmerju — od čistega OD, za čisti OD se štejejo tudi nadomestila OD iz vseh naslovov in prejemki po pogodbah o delu, — upokojenci — od čistih pokojnin, — občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Lenart, dohodek pa dosegajo izven območja SR Slovenije in zdomci, od povprečnega letnega Čistega OD na območju SR Slovenije, ugotovljenega za preteklo leto. 2. V višini 1,0 «/o: — lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč, od KD kmetijskih zemljišč, — delovni ljudje, ki samostojno kot stalni poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualne storitve od celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja, — delovni ljudje in občani, ki priložnostno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali intelektualne oziroma negospodarske storitve — od vsakega posameznega kosmatega dohodka, zmanjšanega za davek od obrtne dejavnosti v odstotku oziroma za poseben občinski davek od intelektualnih storitev, — delovni ljudje in občani — od vsakega posameznega dohodka iz avtorskih pravic, patentov1 in tehničnih izboljšav, zmanjšanega za priznane stroške in za davek iz avtorskih pravic/ n, 1 /, . *1 3. V višini 1.000 din letno: — lastniki dvoosnih traktorjev na 11 KW (15 KM). II. V delu — gospodinjstva do 4.000 din KD —1 delovni dan — gospodinjstva od 4.001 do 20.000 din — 2 delovna dneva — gospodinjstva nad 20.001 din — 3 delovne dni. Vrednost delovnega dneva znaša 500 din, ki se letno valorizira v odstotku rasti cen na drobno, ki ga objavi Zavod SR Slovenije za statistiko. 7 Krajevnega samoprispevka v denarju bodo oproščeni delovni ljudje in občani od družbenih denarnih pomoči, priznavalnin, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, dijaki od štipendij, učenci v gospodarstvu od svojih nagrad, zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov. Samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju bodo oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot sedem let, občani, ki so zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana. Zavezancem iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, se pri odmeri samoprispevka priznajo enake socialne olajšave, kot jih uživajo po določilih zakona o davkih' občanov, kot veljajo na dan uveljavitve tega sklepa. Plačila krajevnega samoprispevka so na posebno vlogo zavezanca lahko oproščeni: socialno ogrožena kmečka gospodarstva, starejši občani in dinge kategorije zavezancev, ki živijo v slabih socialnih razmerah. Oprostitve po prejšnjem odstavku te točke priznava posebna komisija, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti izmed predstavnikov vaških odborov. 8 Za postopek o glasovanju na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77). Referendum vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija krajevnp skupnosti. 9 Izid glasovanja na referendumu se ugotavlja za krajevno skupnost kot celoto. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti. 10 Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici j? naslednje besedilo: Krajevna skupnost Lenart Glasovnica na referendumu dne 13. 12. 1981 za uvedbo krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov v denarju in delu za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Lenart za obdobje 1982—1984, v skladu s sklepom o razpisu o uvedbi krajevnega samoprispevka glasujem proti (žig) za Volilec izpolni glasovnico, da obkroži »za« če se strinja z uijpdbo samoprispevka oziroma »proti«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 11 Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine krajevne skupnosti Lenart, ki odgovarja za dosledno izvajanje programa samoprispevka. Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka in izvajanjem prpgrama krajevnega samoprispevka, opravlja organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Lenart. 12 Pred uvedbo referenduma morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Lenart za obdobje 1982—1984. 13 Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Lenart, 14 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 297/81 - Lenart, dne 13. novembra 1981. Predsednik skupščine krajevrie skupnosti Lenart Branko Kos, inž. 1. r. 1576. Na podlagi 44. člena statuta krajevne skupnosti Zg. Ščavnica, IS. člena zakona o Veferendumu in drugih oolikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23-1465/77), 3. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/77) je skupščina krajevne skupnosti Zg. Ščavnica na seji dne 11. novembra 1981 sprejela SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Zg. Ščavnica za obdobje 1982—1984 1 Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Zg. Ščavnica za obdobje 1982 vključno do 1984. Referendum se izvede na območju celotne krajevne skupnosti v naseljih: Zg. Ščavnica, Ledinek, Kremberk, Froleh, Zg. Bačkova, Žice, Krivi vrh, Zg. Ročica, Sv. Ana in Draženvrh. 2 Krajevni samoprispevek se bo uporabil za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju navedenem v prvi točki tega sklepa. Skupna vrednost del, ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v denarju in delu v letih 1982 do 1984 znaša 3,571.061,20 din. Zg. Ščavnica 990.165,50 din, Ledinek 585.257,70 din, Kremberk 380.693,80 din, Froleh 165.146,05 din, Zg. Ba- čkova 88.784,40 din, Žice 454.994,10 din, Krivi vrh 135.262,95 din, Zg. Ročica 215.390,30 din, Sv. Ana 198.555,15 din, Draženvrh 356.811,25 din. 3 Krajevni samoprispevek bo uveden za obdobje"3 . let in sicer od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1984. 4 Pravico glasovati na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju krajevne skupnosti za katero se uvede samoprispevek delovnih ljudi in občanov in tudi zaposleni občani, ki še niso dopolnili 18 let starosti. 5 Glasovanje na referendumu' bo v nedeljo 13. decembra 1981 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih. Glasovalna mesta določi volilna komisija krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti. Seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasni deski in v vseh naseljih krajevne skupnosti osem dni pred glasovanjem na referendumu. Glasovanje na referendumu vodijo glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti na predlog krajevnega odbora SZDL. 6 Krajevni samoprispevek se bo uvedel v denarju in v delu. Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Zg. Ščavnica in sicer: L V denarju L V višini 0,5 #/o: — delavci v delovnem razmerju — od čistega OD, za čisti OD se štejejo tudi nadomestila OD iz vseh naslovov in prejemki po pogodbah o delu, — upokojenci — od čistih pokojnin, — občahi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Lenart, dohodek pa dosegajo izven območja SR Slovenije in zdomci, od povprečnega letnega čistega OD na območju SR Slovenije, ugotovljenega za preteklo leto. X V višini 1,0 •/•: — lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč, od KD kmetijskih zemljišč, — delovni ljudje, ki samostojno kot stalni poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualne storitve od celotnega doseženega dohodka, zmahjšanega za priznane stroške poslovanja, — delovni ljudje in občani, ki priložnostno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali intelektualne oziroma negospodarske' storitve — od vsakega posameznega kosmatega dohodka, zmanjšanega za davek od obrtne dejavnosti v odstotku oziroma za poseben občinski davek od intelektualnih storitev, — delovni ljudje in občani — od vsakega posameznega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanega za priznane stroške in za davek iz avtorskih pravic. 3. V višini 1.000 din letno: — lastniki dvoosnih traktorjev na 11 KW (15 KM). II. V delu — gospodinjstva do 4.000 din KD :— 1 delovni dan — gospodinjstva od 4.001 do 20.000 din — 2 de-iSvna dneva — gospodinjstva nad 20.001 din — 3 delovne dni. Vrednost delovnega dneva znaša 500 din, ki se letno valorizira v odstotku rasti cen na drobno, ki ga objavi Zavod SR Slovenije za statistiko. 7 Krajevnega samoprispevka v denarju bodo oproščeni delovni ljudje in občani od družbenih denarnih pomoči, priznavalnin, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, dijaki od štipendij, učenci v gospodarstvu od svojih nagrad, zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov. Samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju bodo oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot sedem let, občani, ki so zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let' in ženske stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana. Zavezancem iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, se pri odmeri samoprispevka priznajo enake socialne olajšave, kot jih uživajo po določilih zakona o davkih občanov, kot veljajo na dan uveljavitve tega sklepa. Plačila krajevnega samoprispevka so na posebno vlogo zavezanca lahko oproščeni: socialno ogrožena kmečka gospodarstva, starejši občani in druge kategorije zavezancev, ki živijo v slabih socialnih razmerah. Oprostitve po prejšnjem odstavku te točke priznava posebna komisija, Id jo imenuje skupščina krajevne skupnosti izmed predstavnikov vaških odborov. 8 < Za postopek o glasovanju na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77). Referendum vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija krajevne skupnosti. 9 Izid glasovanja na referendumu se ugotavlja za krajevno skupnost kot celoto. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti. 10 Na referendumu glasujejo volilci neposredno In tajno z glasovnica Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Zg. Ščavnica Glasovnica na referendumu dne 13. 12. 1981 za uredbo krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov v denarja in delu za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Zg. Ščavnica za obdobje 1982—1984, v skladu s sklepom o razpisu • uredbi krajevnega samoprispevka . glasujem proti (£g) za Volilec izpolni glasovnico, da obkroži »za« če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma »proti«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 11 Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine krajevne skupnosti Zg. Sčsv- niča, ki odgovarja za dosledno izvajanje programa samoprispevka. Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka in izvajanjem programa krajevnega samoprispevka, opravlja organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Zg. Ščavnica. 12 Pred uvedbo referenduma morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Zg. Ščavnica za obdobje 1982—1984. 13 Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Zg. Ščavnica. 14 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 254/81 Zg. Ščavnica, dne 11. novembra 1981. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Zg. Ščavnica Herman Potočnik l. r. 1577. Na podlagi 44. člena statuta Krajevne skupnosti Lokavec, 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23-1465/77), 3. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/77) je svet krajevne skupnosti Lokavec na seji dne 5. novembra 1981 sprejel SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti za obdobje 1982—1984 1 Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Lokavec za obdobje 1982 do vključno 1984. Referendum se izvede na območju celotne krajevne skupnosti v naseljih Lokavec in Rožengrunt. 2 Krajevni samoprispevek se bo uporabil za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju navedenem v prvi točki tega sklepa. Skupna vrednost del, ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v denarju in delovni sili v letih 1982—1984 znaša 754.446,90 din. S Krajevni samoprispevek bo uveden za obdobje 3 let in sicer od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1984. 4 5 Glasovanje na referendumu bo v nedeljo 13. decembra 1981 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih. Glasovalna mesta določi volilna komisija krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti. Seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasni deski in v vseh naseljih krajevne skupnosti osem dni pred glasovanjem na referendumu. Glasovanje na referendumu vodijo glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti na predlog krajevnega odbora SZDL. 6 i Krajevni samoprispevek se bo uvedel v denarju in v delu. Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Lokavec in sicer: I. V denarju 1. V višini 0,5 «/o: — delavci v delovnem razmerju — od čistega OD, za čisti OD se štejejo tudi nadomestila OD iz vseh naslovov in prejemki po pogodbah o delu, — upokojenci — od čistih pokojnin, — občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Lenart, dohodek pa dosegajo izven območja SR Slovenije in zdomci, od povprečnega letnega čistega OD na območju SR Slovenije, ugotovljenega za preteklo leto. 2. V višini 1,0°/o: — lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč, od KD kmetijskih zemljišč, — delovni ljudje, ki samostojno kot stalni poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualne storitve od celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja, ' — delovni ljudje in občani, ki priložnostno oprav- ljajo obrtne in druge gospodarske ali intelektualne oziroma negospodarske storitve — od vsakega posameznega kosmatega dohodka, zmanjšanega za davek od obrtne dejavnosti v odstotku oziroma za poseben občinski davek od intelektualnih storitev, — delovni ljudje in občani — od vsakega posameznega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanega za priznane stroške in za davek iz avtorskih pravic. 3. V višini 1.000 din letno: — lastniki dvoositih traktorjev na 11 KW (15 KM). IL V delu — gospodinjstva do 4.000 din KD — 1 delovni dan — gospodinjstva od 4.001 do 20.000 din — 2 delovna dneva — gospodinjstva nad 20.001 din — 3 delovne dni. Vrednost delovnega dneva znaša 500 din, ki se letno valorizira v odstotku rasti cen na drobno, ki ga objavi -Zavod SR Slovenije za statistiko. 7 Krajevnega samoprispevka v denarju bodo oproščeni delovni ljudje in občani od družbenih denanuh pomoči, priznavalnin, Invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, dijaki od štipendij, učenci v gospodarstvu od svojih nagrad, zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov Samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju bodo oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot sedem let, občani, Id so zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana. Zavezancem iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, se pri odmeri samoprispevka priznajo enake socialne olajšave, kot jih uživajo po določilih zakona o davkih občanov, kot veljajo na dan uveljavitve tega sklepa. Plačila krajevnega samoprispevka so na posebno vlogo zavezanca lahko oproščeni: socialno ogrožena kmečka gospodarstva, starejši občani in druge kategorije zavezancev, ki živijo v slabih socialnih razmerah. Oprostitve po prejšnjem odstavku te točke priznava posebna komisija, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti izmed predstavnikov vaških odborov. S Za postopek o glasovanju na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77). Referendum vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija krajevne skupnosti. f Izid glasovanja na referendumu se ugotavlja za krajevno skupnost kot celoto. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti. 10 Na referendumu glasujejo volOd neposredno In tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Lokavec Glasovnica na referendumu dne 13. 12. 1981 za uvedbo krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov v denarju in delu za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Lokavec za obdobje 1982—1984, v skladu s sklepom o razpisu o uvedbi krajevnega samoprispevka glasujem proti (žig) za Volilec izpolni glasovnico, da obkroži »za« če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma »proti«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 11 Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine krajevne skupnosti Lokavec, ki odgovarja za dosledno izvajanje programa samoprispevka. Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka in izvajanjem programa krajevnega samoprispevka, opravlja organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Lokavec. 12 13 Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajema afcafmoat Lokavec. 14 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 210/81 Lokavec, dne 5. novembra 1981. Predsednik sveta krajevne skupnosti Lokavec Stefan Marinič L r. 1578. Na podlagi 45. in 47. člena statuta krajevne skupnosti Benedikt, 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, ŠL 23-1465/77), 3. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/77) je skupščina krajevne skupnosti Benedikt na seji dne 8. novembra 1981 sprejela SKLKF o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejevanje in vzdrževanje krajevnih cest in javne razsvetljave na območju krajevne skupnosti za obdobje 1982—1984 1 Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest in javne razsvetljave na območju krajevne skupnosti Benedikt za obdobje 1982 do vključno 1984. Referendum se izvede na območju celotne krajevne skupnosti v naseljih: Benedikt, Drvanja, Ihova, Locki vrh, Negovski vrh, Obrat, Stara gora, Spodnja Bačkova, Spodnja Ročica, Stajngrova, Trotkova, Trste-nik, Trije kralji in Zenjak. 2 Krajevni samoprispevek se bo uporabljal za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest in javne razsvetljave na območju navedenem v prvi točki tega sklepa. Skupna vrednost del, ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v denarju in dehi v letih 1982 do 1984 znaša 1,557.962 din. Od tega zneska bodo posamezna naselja razpolagala z naslednjimi zneski: Benedikt 151.348 din, Drvanja 75.452 din, Ihova 118.030 din, Ločki vrti 34.784 din, Negovski vrh 12.572 din, Obrat 46.994 din, Stara gora 11.766 din, Spodnja Bačkova 50.064 din, Spodnja Ročica 52.784 din, Stajngrova 46.460 din, Trotkova 47.184 din, Trstenik 27.928 din, Trije kralji 25.838 din in Zenjak 26.616 din. 3 Krajevni samoprispevek bo uveden za obdobje 3 let in sicer od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1984. 4 ,,,T Pravico glasovati na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju krajevne skupnosti za katero se uvede samoprispevek delovnih ljudi in občanov in tudi zaposleni občani, ki še niso dopolnili 18 let starosti. 5 Glasovanje na referendumu bo v nedeljo 13. decembra 1981 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih. Glasovalna mesta določi volilna komisija krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti. Seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasni deski in v vseh naseljih krajevne skupnosti osem dni pred glasovanjem na referendumu. Glasovanje na referendumu vodijo glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti na predlog krajevnega odbora SZDL. • Krajevni samoprispevek se bo uvedel v denarju in v delu. Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Benedikt in sicer: » 1. V denarju L V višini 0,5*h: — delavci v delovnem razmerju — od čistega OD, za čisti OD se štejejo tudi nadomestila OD iz vseh naslovov in prejemki po pogodbah o delu, — upokojenci — od čistih pokojnin, — občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Lenart, dohodek pa dosegajo izven območja SR Slovenije in zdomci, od povprečnega letnega čistega OD na območju SR Slovenije, ugotovljenega za preteklo leto. 2. V višini 1,0V»! — lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč, od KD kmetijskih zemljišč, — delovni ljudje, ki samostojno' kot stalni poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualne storitve od celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja, — delovni ljudje in občani, ki priložnostno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali intelektualne oziroma negospodarske storitve — od vsakega posameznega kosmatega dohodka, zmanjšanega za davek od obrtne dejavnosti v odstotku oziroma za poseben občinski davek od intelektualnih storitev, — delovni ljudje in občani — od vsakega posameznega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanega za priznane stroške in za davek iz avtorskih pravic. 3. V višini 1.000 din letno: — lastniki dvoosnih traktorjev na 11 KW (15 KM). H. V dehx — gospodinjstva do 4.000 din KD — 1 delovni dan — gospodinjstva od 4.001 do 20.000 din — 2 delovna dneva — gospodinjstva nad 20.001 din — 3 delovne dni. Vrednost delovnega dneva znaša 500 din, ki se letno valorizira v odstotku rasti cen na drobno, ki ga objavi Zavod SR Slovenije za statistiko. T Krajevnega samoprispevka v denarju bodo oproščeni delovni ljudje in občani od družbenih denarnih pomoči, priznavalnin, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, dijaki od štipendij, učenci v gospodarstvu od svojih nagrad, zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih ob- Samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju bodo oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot sedem let, občani, ki so zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana. Zavezancem Iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, se pri odmeri samoprispevka priznajo enake socialne olajšave, kot jih uživajo po določilih zakona o davkih občanov, kot veljajo na dan uveljavitve tega sklepa. Plačila krajevnega samoprispevka so na posebno vlogo zavezanca lahko oproščeni: socialno ogrožena kmečka gospodarstva, starejši občani in druge kategorije zavezancev, ki živijo v slabih socialnih razmerah. Oprostitve po prejšnjem odstavku te točke priznava posebna komisija, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti izmed predstavnikov vaških odborov. 8 Za postopek o glasovanju na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77). Referendum vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija krajevne skupnosti. 9 Izid glasovanja na referendumu se ugotavlja za krajevno skupnost kot celoto. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti. 10 Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: , Krajevna skupnost Benedikt Glasovnica na referendumu dne 13. 12. 1981 za uvedbo krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov v denarju in delu za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest in javne razsvetljave v krajevni skupnosti Benedikt za obdobje 1982—1984, v skladu s sklepom o razpisu o uvedbi krajevnega samoprispevka glasujem proti (žig> za Voiilec izpolni glasovnico, da obkroži »za« če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma »proti«. Če ae ne strinja z uvedbo samoprispevka. i n Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine krajevne skupnosti Benedikt, ki odgovarja Za dosledno izvajanje programa samoprispevka. Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka in izvajanjem programa krajevnega samoprispevka, opravlja organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Benedikt 12 Pred uvedbo referenduma morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanja in vzdrževanje krajevnih eest in javne razsvetljave v krajevni skupnosti Benedikt za obdobje 1982—1984. 13 Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna'skupnost Benedikt. 14 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 7/79-5 Benedikt, dne 8. novembra 1381. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Benedikt Lojze Guzej 1. r. 1579. Na podlagi 45. člena statuta krajevne skupnosti Gradišče, 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23-1465/77), 3. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/77) je skupščina krajevne skupnosti Gradišče na seji dne 1L novembra 1981 sprejela SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje In vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti za obdobje 1982—1984 1 Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Gradišče za obdobje 1982 do vključno 1984. Referendum se izvede na območju celotne krajevne skupnosti v naseljih: Gočova, Gradišče, Osek, Sp. Senarska, Sp. Verjane, Zg. Senarska, Zg. Porčič in Zg. Verjane. 2 Krajevni samoprispevek se bp uporabil za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju navedenem v prvi točki tega sklepa. Skupna vrednost del, ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v denarju in delovni sili v letih 1982 do 1984 znaša 3,090.808,81 din. Od tega zneska bodo posamezni komunalni odbori razpolagali z naslednjimi zneski: Gočova 227.790,93 din, Gradišče 422.176,00 din, Osek 336,577,72 din, Sp; Senarska 108.686,44 din,' Sp. Verjane 27.706,44 din, Zg. Senarska 220.680,59 din, Zg. Porčič 445.322,04 din, Zg. Verjane 131.868,65 din. Krajevni samoprispevek bo uveden za obdobje treh let, in sicer od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1984. 3 • Krajevni samoprispevek bo uveden za obdobje 3 let in sicer od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1984. 4 5 Glasovanje na referendumu bo v nedeljo 13. decembra 1981 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih. Glasovalna mesta določi volilna komisija krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti. Seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasni deski in v vseh naseljih krajevne skupnosti osem dni pred glasovanjem na referendumu. Glasovanje na referendumu vodijo glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti na predlog krajevnega odbora SZDL. 6 Krajevni samoprispevek se bo uvedel v denarju in v delu. Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Gradišče in sicer: I. V denarju 1. V višini 0,5 °/o: — delavci v delovnem razmerju — od čistega OD, za čisti OD se štejejo tudi nadomestila OD iz vseh naslovov in prejemki po pogodbah o delu, — upokojenci — od čistih pokojnin, — občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Lenart, dohodek pa dosegajo izven območja SR Slovenije in zdomci, od povprečnega letnega čistega OD na območju SR Slovenije, ugotovljenega za preteklo leto. 2. V višini 1,0»/o: — lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč, od Kp kmetijskih zemljišč, — delovni ljudje, ki samostojno kot stalni poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualne storitve od celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja, — delovni ljudje in občani, ki priložnostno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali intelektualne oziroma negospodarske storitve — od vsakega posameznega kosmatega dohodka, zmanjšanega za davek od obrtne dejavnosti v odstotku oziroma za poseben občinski davek od intelektualnih storitev, — delovni ljudje in občani — od vsakega posameznega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanega za priznane stroške in za davek iz avtorskih pravic. 3. V višini 1.000 din letno: — lastniki dvoosnih traktorjev na 11 KW (15 KM). H. V delu — gospodinjstva do 4.000 din KD — 1 delovni dan — gospodinjstva od 4.001 do 20.000 din — 2 delovna dneva — gospodinjstva, nad 20.001 din — 3 delovne dni. Vrednost delovnega dneva znaša 500 din, ki se letno valorizira v odstotku rasti cen na drobno, ki ga objavi Zavod SR Slovenije za statistiko. 7 Krajevnega samoprispevka v denarju bodo oproščeni delovni ljudje in občani od družbenih denarnih pomoči, priznavalnin, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, dijaki od štipendij, učenci v gospodarstvu od svojih nagrad, zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov. Samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju bodo oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot sedem let, občani, ki so zaradi Doiezni in invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske, stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana. Zavezancem iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, se pri odmeri samoprispevka priznajo enake ■ socialne olajšave, kot jih uživajo po določilih zakona c davkih občanov, kot veljajo na dan uveljavitve tega sklepa. Plačila krajevnega samoprispevka so na posebno vlogo zavezanca lahko oproščeni:' socialno ogrožena kmečka gospodarstva, starejši občani in druge kategorije zavezancev, ki živijo v slabih socialnih razmerah. Oprostitve po prejšnjem odstavku te točke priznava posebna komisija, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti izmed predstavnikov vaških odborov. 8 Za postopek o glasovanju na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o Volitvah in delegiranju delegatov v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77). Referendum vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija krajevne skupnosti. 9 Izid glasovanja na referendumu se ugotavlja za krajevno skupnost kot celoto. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti. 10 Na referendumu glasujejo voMcl neposredno la tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Gradišče Glasovnica na referendumu dne 13. 12. 1981 za uvedbo krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov v denarju in delu za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Gradišfe za obdobje 1982—1984, v skladu s sklepom o razpisu o uvedbi krajevnega samoprispevka glasujem proti (žig) za Volilec izpolni glasovnico, da obkroži »za« če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma »proti«, ie se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 11 Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine krajevne skupnosti Gradišče, ki odgovarja za dosledno izvajanje programa samoprispevka. Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka in izvajanjem programa krajevnega samoprispevka, opravlja organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Gradišče. n 13 Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Gradišče. 14 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 149-59/81 Gradišče, dne 12. novembra 1981. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Gradišče Ernest Mlinarič 1. r. 1580. Na podlagi 61. člena statuta krajevne skupnosti Voličina, 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23-1465/77), 3. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/77) je Skupščina krajevne skupnosti Voličina na seji dne 11. novembra 1981 sprejela SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti za obdobje 1982—1984 1 Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Voličina za obdobje 1982 do vključno 1984. Referendum se izvede na območju celotne krajevne skupnosti v naslednjih naseljih: Sp. Voličina, Zg. Volčina, Selce, Zavrh, Cermljenšak, Straže, Nadbišec, Gradcnšak, Rogoznica, Dolge njive. 2 Krajevni samoprispevek se bo uporabil ra urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju navedenem v prvi točki tega sklepa. Skupna vrednost del, ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v denarju in delu v letih 1982 do 1984 znaša 3,044.658,90 din. Od tega zneska bodo posamezni komunalni odbori razpolagali z naslednjimi zneski: Zg. Voličina 622.250,80, Sp. Volčina 648v.214,20, Selce 884.456,40, Zavrh 366.614,80, Straže 124.697,00, Cermljenšak 284.934,00, Dolge njive 113.939,10, Nadbišec 145.069,20, Gradenšak 54.415,40, Rogoznice 199.728,00. 3 Krajevni samoprispevek bo uveden za obdobje 3 let in sicer od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1984. 4 5 Glasovanje na referendumu bo v nedeljo 13. decembra 1981 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih. Glasovalna mesta določi volilna komisija krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti Seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasni deski in v vseh naseljih krajevne skupnosti osem dni pred glasovanjem na referendumu. Glasovanje na referendumu vodijo glasovalni odbori, Id jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti na predlog krajevnega odbora SZDL. e Krajevni samoprispevek se bo uvedel v denarju in v delu. Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Volčina in sicer: L V denarju 1. V višini 0,5 »/o: — delavci v delovnem razmerju — od čistega OD, za čisti OD se štejejo tudi nadomestila OD iz vseh naslovov in prejemki po pogodbah o delu, — upokojenci — od čistih pokojnin, — občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Lenart, dohodek pa dosegajo izven območja SR Slovenije in zdomci, od povprečnega letnega čistega OD na območju SR Slovenije, ugotovljenega za preteklo leto. 2. V višini 1,<>•/•: — lastniki oodroma uporabniki kmetijskih zemljišč, od KD kmetijskih zemljišč, — delovni ljudje, ki samostojno kot stalni poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ali intaMctoalne storitve od celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja, — delovni ljudje in občani, ki priložnostno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali intelektualne oziroma negospodarske storitve — od vsakega posameznega kosmatega dohodka, zmanjšanega za davek od obrtne dejavnosti v odstotku oziroma za poseben občinski davek od intelektualnih storitev, — delovni ljudje in občani — od vsakega posameznega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanega za priznane stroške in ** davek iz avtorskih pravic, 3. V višini 1.000 din letno: — lastniki dvoosnih traktorjev na 11 KW (15 KM). K. V delu — gospodinjstva do 4.000 din KD — 1 delovni dan — gospodinjstva od 4.001 do 20.000 din — 2 delovna dneva — gospodinjstva nad 20.001 din — 3 delovne dni. Vrednost delovnega dneva znaša 500 din, ki se letno valorizira v odstotku rasti cen na drobno, ki ga objavi Zavod SR Slovenije za statistiko. 7 Krajevnega samoprispevka v denarju bodo opro-®«*»i delovni ljudje in občani od družbenih denarnih Pomoči, priznavalnin, invalidnin, pokojnin z varstve-Pim dodatkom, otroškega dodatka, dijaki od štipendij, učenci v gospodarstvu od svojih nagrad, zavezanci iz kmetijske, obrtnih In drugih dejavnosti, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih ob-fcano*. Samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju bodo oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot sedem let, občani, ki so zaradi oolezni in invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 30 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana. Zavezancem iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, se pri odmeri samoprispevka priznajo enake socialne olajšave, kot jih uživajo po določilih zakona o davkih občanov, kot veljajo na dan uveljavitve tega sklepa. Plačila krajevnega samoprispevka so na posebno vlogo zavezanca lahko oproščeni: socialno ogrožena kmečka gospodarstva, starejši občani in druge kategorije zavezancev, ki živijo v slabih socialnin razmerah. Oprostitve po prejšnjem odstavku te točke priznava posebna komisija, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti izmed predstavnikov vaških odborov. 8 Za postopek o glasovanju na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77). Referendum vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija krajevne skupnosti. 9 Izid glasovanja na referendumu se ugotavlja za krajevno skupnost kot celoto. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti 10 Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Voličina Glasovnica na referendumu dne 13. 12. 1981 za uvedbo krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov v denarju in delu za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Voličina za obdobje 1982—1984, v skladu s sklepom o razpisu o uvedbi krajevnega samoprispevka glasujem proti (žig) » Volilec izpolni glasovnico, da obkroži »za« če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma »proti«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 11 Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine krajevne skupnosti Voličina, ki odgovarja za dosledno izvajanje programa samoprispevka. Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka in izvajanjem programa krajevnega samoprispevka, opravlja organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Voličina. 12 Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Voličina. 14 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavfv Uradnem listu SRS. St. 117-18/81 Voličina, dne 11. novembra 1981. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Voličina Viktor KnMr L r. LJUBLJANA SISKA 158L Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS, št. 39-461/74) in 79. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 48. seji zbora združenega dela in 45. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1981 sprejela ODLOK • spremembah odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1981 L člen V odloku o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 10-548/81) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: din Skupni prihodki proračuna zpašajo: 400,948.000 in se razporedijo: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 284,408.000 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo in obveznosti iz preteklih let 2,595.000 — za združevanje sredstev v Ljubljani 57,950.000 — za intervencije v gospodarstvu, za , kompenzacije in blagovne rezerve 55,995.000 Pregled prihodkov ih njihova razporeditev je zajeta v splošnem in posebnem delu proračuna in posebnih računov, kar je sestavni del občinskega proračuna. 2. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 3 3. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem' listu SRS, uporablja pa se za proračunsko leto 1981. St. 1-400-010/81 Ljubljana, dne 27. oktobra 198L Predsednik Skupščine občine Ijubljana Šiška Prane Dejak 1. r. 1582. Na podlagi 3.,'4., 5. in 6. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78)'je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 48. seji zbora združenega dela dne 27. oktobra 1981 in 45. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1981 sprejela ODLOK o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev za območje SS 218/3 Vodico L člen Zemljišče, ki ga obsega zazidalni načrt za območje SS 218/3 Vodice, objavljen v Uradnem listu SRS, ŠL 31/79, je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev. 2. člen Meja tega zemljišča je določena z zazidalnim načrtom in poteka od izhodiščne točke, ki je tromeja, med parcelami št 71/1, 77/1 ter potjo, parcela št 1333 in dalje po severozahodnih mejah parcel št T7/1, 77/2, 77/3, 74/2, 76/1, 80, 81, 79/2 in 83/2, kjer v tromeji med parcelami 83/2, potjo parcela št 1333 in potjo parcela št 1334 preide na južno mejo poti, parcela št 1334. Od tu dalje poteka po severnih mejah parcel št. 85/3, 86/3, 88/3, 87/2, 87/1, 91/1, 92/1, 92/4, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 193, 111, 113, 120/3, 121/1, 122 in 123/1 do severnega vogHšča parcele it 124. Od tega vogljišča dalje poteka po vzhodni meji parcele št. 124 do južne meje parcele št 131/1, kjer prečka pot parcelo št 1334 in poteka dalje po južni meji parcele št 131/1, severnih mejah parcel št 132/2, 133/2, 136/3 in 137/2 do severnega vogljišča parcele št. 137/2, ki je tromeja parcel št. 137/2, 137/3 in pot, parcela št 1333. Od tu dalje poteka po severovzhodnih mejah parcel št 137/2 in 137/1 proti jugovzhodu do tromeje parcel št. 137/1, 1328 — pot in 1333 — pot. V tej tromeji zavije proti jugozahodu po severni meji parcele 1328 — pot oziroma južnih meja parcel št. 137/1, 136/2, 133/2, 132/3, 132/4, 131/2, 1334/2, 124, 123/1, 122, 121/1, .120/2, 120/1, 112, 111, 103, 102, 101, 99, 98, 97, 92/3, 91/3, 91/2; 87/6, 87/4, 86/4, 86/5, 85/1, 84/1, 83/1, 79/1, 1172/3. 1173/2, 1174/2, 1175/2, 1176/3, 1177/2 in 70/0 do tromeje med parcelami št. 70/4, 70/6 in potjo parcela št. 1328. Od tu zavije proti severozahodu in poteka po zahodnih mejah parcel št 70/6, 77/5 in 77/1 do izhodišča v tromeji med parcelami št. 71/1, 77/1 in potjo parcela št 1333. 3. člen Zemljišče, navedeno v 1. členu tega odloka obsega naslednje parcele, ležeče v k. o. Vodice: 1. pare. št. 70/6 dvorišče v izmeri 83 m2, nastala iz osnovne parcele št 70/4 stavbišče s hišo 221 m2, stavbišče z gosp. poslopjem 38 m2, dvorišče 1154 nr. vpisana v vi. št. 538 na Kramar Jožeta in Kramar Ano, Vodice 36», vsakega do 1/2, 2. pare. št 74/2 travnik v izmeri 36 m2, nastala iz osnovne parcele št. 74 travnik (v zemljiški knjigi brez izmere), vpisane v vi. št. 170 na Rimokatoliško župnijstvo v Vodicah, ' 3. pare. št. 76/1 hiša 194 m*, dvorišče 394 m*, nastala iz osnovne parcele št. 76 hiša in gosp. poslopje, dvorišče (v zemljiški knjigi brez izmere), vpisane v vi. št. 43 na Sotelšek Frančiško, Igriška 4, Ljubljana — do 1/5, Zrimec Hildo, Cankarjeva c., Bled — do 1/5 in Gerkman Kramar Marijo, Vodice 104 — do 3/5, 4. pare. št. 77/1 travnik 14.127 m2, vpisana v vi. št. 581 na Koželj Franca — do 11/28, Koželj Marijo — do 11/28, Koželj Metko — do 2/28, Jeraj Heleno — do 2/28, vsi Vodice 26 in Vrbanjšek Ivanko, .Šišenska 23, Ljubljana, do 2/28, 5. pare. št. 77/2 travnik in pare. št. 77/3 hiša št. 144 drvarnica in dvorišče (v zemljiški knjigi vse brez izmere) vpisani v vi. št. 314 na Jeraj Filipa, Rašica 7, Šmartno pod Šmarno goro, 6. pare. št. 77/4 travnik 255 m2 in pare. št. 1177/2 njiva (v zemljiški knjigi brez izmere), vpisani v vi. št. 226 na Sodnik Mileno, Vodice 39, 7. pare. št. 77/5 travnik 73/m2, vpisana v vi. št. 538 na Kramar Jožeta in Kramar Ano, oba iz Vodic 36a, vsakega do 1/2, 8. pare. št. 78/1 njiva (v zemljiški knjigi brez izmere), vpisana v vi. št. 62 na Stare Franca, Vodice 66, 9. pare. št. 78/2 njiva 893 m2, vpisana v vi. št. 337 na Gerkman-Kramar Marijo, Vodice 104, 10. pare. št. 79/1 travnik 8243 m2, vpisana v vi. št. 582 na Koželj Franca — do 4/9, Koželj Marijo — 3/9, oba Vodice 26, Sovec Marijo, Ihan 81, Domžale — do 1/9 in Jenko dr. Lojzeta, Titova 84, Jesenice — do 1/9, 11. pare. št- 79/2 travnik 1114 m2, vpisana v vi. št. 281 na Kimovec Ivano, Vodice 103, 12. pare. št 80 hiša in dvorišče in pare. št. 81 sadovnjak (v zemljiški knjigi vse brez izmere), vpisani v vL št. 45 na Kimovec Franca in Kimovec Ivano, oba Vodice 28, vsakega do 1/2, 13. pare. št. 83/1 njiva 2679 m2 in pare. št. 84/1 pot, solastna do 1/2 (v zemljiški knjigi brez izmere), vpisani v vL št 249 na Ziherl Franca, Vodice 2, 14. pare. št. 83/2 njiva in pare. št 83/3 hiša št 22 (v zemljiški knjigi vse brez izmere), vpisani v vi. ŠL 250 na Jerine Franca, Vodice 102, 15. pare. št. 85/1 vrt pare. št 84/1 pot solastna do 1/2 in pare. št. 84/2 pot, solastna do 1/2 (v zemljiški knjigi vse brez izmere), vpisane v vL št 51 na Blažič Stanka, Vodice 91, 16- pare. št 85/3 vrt 840 m2 In pare. št 85/2 stav- bišče (v zemljiški knjigi brez izmere), vpisan) v vL št. 362 na' Blažič Vinka, Vodice 99, 17. pare. št. 85/4 vrt 314 m2, vpisana v vt št 363 na Blažič Pavlo, Vodice 101, 18. pare. št. 86/1 travnik 1783 m2, vpisana v vL št. 356 na Blažič Vinka, Vodice 99, 19. pare. št 86/2 njiva in pare. št 86/3 hiša Št 131 in dvorišče (v zcrr>ljiški knjigi brez izmere), vpisani v vi. št. 238 na Blažič Vinka in Blažič Frančiško, oba Vodice 37,' vsakega dq J/2, 2Q. pare. št. 86/4 pjive 402 rp2 jn pare. št. 86/5, hjša, gpsp. poslopje in 4voriščp (3Ej8 m2, vpisan v vt št 335 na Logar Marijo, Vodice 43, 21. pare. št. 87/1 travnik 114 m2, pare. št 87/2 travnik 220 m2 in para št. 87/6 pot 589 m2, vpisana v vL št 59 na Gubane Janeza, Vodice 92, 22. pare. št. 87/3 travnik 590 m2, vpisana v vi. št. 491 na Zmrzlikar Jožeta, • Bukovica 35a, 23. pare. št. 87/4 stavbišče s hišo 91 m3, travnik 345 m2 in pare. št. 87/10 travnik 490 m2, vpisani v vi. št. 589 na Gubane Janeza in Gubane Marijo, oba Vodice 92 vsakega dp 1/2, 24. pare. št. 87/5 travnik 509 m2, stavbišče s hišo 163 m2, vpisana v vi. št. 484 na družbeno lastnino v uporabi občine Ljubljana Šiška, 25. pare. št. 87/7 travnik 661 m2, vpisana v vi. št. 489 na Rijavec Maro in Rijavec Cirila, oba Streliška 3, Ljubljana, vsakega do 1/2, 26. pare. št. 87/8 stavbišče s hišo 114 m2, travnik 296 m2, vpisana v vi. št. 495 na Prestor Stefana in Prestor Darinko, obp Šmartno 22, vsakega do 1/2, 27. pare. št. 87/9 stavbišče s hišo 114 m2, travnik 788 m2, vpisana v vi. št. 488 na Pangerc Miho, Vodice 43c, 28. pare. šl. 88/2 gospodarsko poslopje in pare. št. 88/3 vrt (v zemljiški knjigi brez izmere), vpisani v vi. št. 48 na Kuhar Stanislava, Vodice 98, 29. pare. št. 91/6 njiva 652 m2 in pare. št. 91/1 njiva 1423 m2, vpisani v vi. št. 329 na Gubane Ludvika, Vodice 83, 30. pare. št. 91/2 travnik 1371 m2, vpisana v vi. št. 472 na Gubane Janez, Gubane Marijo in Gubane Jerneja, vsi Vodice 83 — vsakega do 1/3, 31. pare. št. 91/3 njiva 463 m2 hiša 49_ v izmeri 80 m2, dvorišče 209 m2, vrt 248 m2, vpisana v vi. št 368 na Rosulnik Filipa, Vodice 49, 32. pare. št. 91/4 travnik 503 m2, vpisana v vL št. 516 na Baliž Štefko, Vodice 48b, 33. pare. št 91/5 njiva 663 m2, vpisana v vi. 586 na Gubane Janeza, Vodice 83, 34. para št. 91/7 njiva 660 m2, vpisana v vi. št 585 na Kragelj Emo, Vodice 83, , 35. pare. št. 91/8 njiva 686 m2, vpisana v vL št. 587 na Kragelj Marijo in Kragelj Miroslava, oba Vodice 83 — vsakega do 1/2, 36. para št 91/9 njiva 721 m2, vpisana v vt št 584 na Gubane Jerneja, Vodice 83, 37. para št 91/10 travnik v izmeri 773 m2, ki je nastala iz osnovne parcele št 91/2 travnik 1371 m2, vpisane v vL št 472 na Gubane Janeza, Gobane Marijo In Gubane Jerneja, vsi Vodice 83 — vsakega da 1/3, 38. para št 92/1 njiva 971 m2, vpisana v vL št 436 na Baliž Marjana, Vodice 96 in Horvat Marjeta, Panonska 1, Gornja Radgona — vsakega do 1/2, 39. pare. št 92/2 hiša št. 24 z drvarnico 113 m2, dvorišče 366 m2, njiva 173 m* ih para št. 92/4 vrt 390 m2, vpisani v vL št 234 na Baliž Marjr.tr. — de 3/7 ta Baliž Janeza — do 4/7, oba Vodice 98, 40. pare. št 92/3 hiša št. 48 in drvarnica IMm2, sadovnjak 180 m2, dvorišče 2Ji m2 ta pare. št 92/9 sadovnjak 226 m2, vpisani v vi. št 315 na Baliž Marijo, Vodice 136 ip Baliž Franca, Vodice 48 — vsakega do 1/2, 41. para št 92/5 nerodovitno 626 m2, vpisano v vL št 375 na Baliž Danijelo, Vodico 98, 42. pare. št. 92/6 sadovnjak 329 m2 in pare. št. 92/8 dvorišče 332 m2, hiša št. 48'b 94 m2, vpisani v vi. št. 365 na Baliž Janeza, Vodice 48b, 43. pare. št. 92/7 hiša št. 48a 86 m2, dvorišče 283 m2, vpisana v vi. št. 385 na Kern Kristino, Vodice 48a, 44. pare. št. 97 njiva, pare. št. 98 pot, pare. št. 99 travnik in pare. št. 100 njiva (v zemljiški knjigi vse brez izmere), vpisane v vi. št. 48 na Jereb Franca in Jereb Marijo, oba Vodice 93, vsakega do 1/2, 45. pare. št. 101 njiva, pare. št. 102 pot, pare. št. 103 pašnik, parcela št. 104 njiva (v zemljiški knjigi vse brez izmere), vpisane v vi. št 59 na Gubane Janeza, Vodice 92, 46. pare. št. 111 pašnik (v zemljiški knjigi brez izmere), opisana v vi. št. 60 na Gubane Ludvika, Vodice 42, 47. pare. št. 112 travnik (v zemljiški knjigi brez izmere), vpisana v vi. št. 460 na Gubane Ludvika, Vodice 83, 48. pare. št. 113 njiva 565 m2, vpisana v vi. št 424 na Štirn Franca, Vodice 81, 49. pare. št. 120/1 travnik 730 m2, pare. št. 121/1 pot in pare. št. 122 njiva (v zemljiški knjigi obe brez izmere), vpisane v vi. št. 66 na Rebolj Vido in Rebolj Vinka, oba Vodice 80 — vsakega do 1/2, 50. pare. št. 120/2 pašnik in pare. št. 120/3 pašnik (v zemljiški knjigi oboje brez izmere), vpisani v vi. št. 83 na Jeraj Janeza, Vodice 59, 51. pare. št. 123/1 travnik v izmeri 1114 m2, ki je nastala iz osnovne parcele št. 123 pašnik in pare. št 124 njiva (v zemljiški knjigi obe brez izmere),, vpisani v vi. št. 77 na Koželj Ivano, Vodice 77, 52. pare. št. 131/2 travnik v izmeri 563 m2, ki je nastala iz osnovne parcele št. 131 travnik 1031 m2, in pare. št. 132/4 pot, parifikat, travnik v izmeri 145 m2, obe vpisani v vi. št. 78 na Erce Franca in Erce Marjano, oba Vodice 76 vsakega do 1/2, 53. pare. št. 132/2 stavbišče, hiša 83 m2, travnik 747 m2, vpisana v vi. št. 519 na Erce Janeza, Vodice 76a, 54. pare. št. 132/3 stavbišče s hišo 108 m2, travnik 747 m2 vpisani v vi. št. 494 na Erce Franca, Vodice 76b, 55. pare. št. 133/2 sadovnjak v izmeri 377 m2, ki je nastala iz osnovne parcele št. 133 njiva 910 m2, vpisane v vi. št 79 na Stupar Vinka, Vodice 75, 56. pare. št. 136/2 stavbišče z dvema hišama 174 m2, sadovnjak 573 m2, vpisana v vi. št. 553 na Stupar Janeza, Vodice 50, 57. pare. št 136/3 sadovnjak ▼ izmeri 193 m2 ki Je nastala iz osnovne parcele št. 136/1 vrt 1303 m2, vpisane v vL št. 79 na Stupar Vinka, Vodice 75, 58. pare. št 137/1 hiša, drvarnica 190 m2, dvorišče 500 m2, travnik 513 m2, vpisana v vL št 391 na družbeno lastnino v upravi občine Ljubljana Šiška in v uporabi podjetja Emona Ljubljana, TOZD PošJadatJst-vo - Govedoreja, LevatOcora 39, DemMe, 59. pare. št. 137/2 travnik 677 m2, vpisana v vL št 435 na Pijanec Stefana in Pijanec Evo, oba Vodice 54 — vsakega do 1/2, 60. pare. št. 1172/3 njiva v izmeri 47 m2, ki Je nastala iz osnovne parcele št lt72/2 njiva 1050 m2, vpisane v vL št 384 na Pušavec Ano, Vodice 40, 61. pare. št 1175/2 njiva 140 m2, pare. št 1173/2 njiva 68 m2 in pare. št 1174/2 hiša št. 139 v izmeri 75 m2, dvorišče 82 m2, vpisane v vi. št. 295 na Pušavec Ano, Vodice 40 — do 1/4, Celar Marjanco, Jezerska cesta 42a, Kranj — do 3/8 in Orehek Vero, Smerdujeva 24, Ljubljana Šentvid — do 3/8, 62. pare. št. 1176/3 — v zemljiški knjigi ne obstaja več — združena je s parcelo št. 1176/2 hiša 75 m2, dvorišče 102 m2, vpisano v vi. št. 497 na Sodnik Mileno, Vodice 39 in Sodnik Franca, Mrakova 4, Kranj — vsakega do 1/2, 63. pare. št. 1334/2 pot v Izmeri 197 m2, ki je nastala iz osnovne parcele št. 1334 pot (v zemljiški knjigi brez izmere), vpisane v seznam III na Javno dobro, 64. pare. št. 83/4 v izmeri hiša 115 m2, travnik 2428 m2 in pare. št. 83/5 v izmeri travnik 408 m2, hiša 117 m2, obe parceli sta nastali iz osnovne parcele št. 83/1 njiva 2679 m2, vpisane v vi. št. 249 na Ziherl Franca, Vodice 2, 65. pare. št. 78/3 vrt 218 m2, vpisana v vL št. 420 na Zrimec Hildo, Cankarjeva 23a, Bled. 4. člen Lastninska pravica na zemljiščih, navedenih v 3. členu tega odloka preneha z dnem, ko začne veljati ta odlok. S tem dnem pridobi pravico uporabe na zemljišču občina. Prejšnji lastnik zemljišča lahko uporablja to zemljišče na način, s katerim se ne menja njegova oblika in svojstvo vse do dneva, dokler za premoženjskopravne zadeve pristojni občinski upravni organ ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti občini 5. člen Če je na zemljišču, ki je po določbah tega odloka prešlo v družbeno lastnino, stavba, ki po zazidalnem načrtu lahko ostane tam, se ta ne' prenese v družbeno lastnino, na zemljišču pod. stavbo in zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo, pa pridobi lastnik stavbe pravico uporabe, dokler stavba stoji 6. člen Zazidalni načrt je na vpogled na oddelku za upravne, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Šiška. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-350-026/81 Ljubljana, dne 27. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak L r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1583. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik Je na podlagi 222. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. oktobra 1981 sprejela SKLEP o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za dajanje soglasij k statutom osnovnih šol in vzgojnovarstvenih organizacij v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča izvršni svet za dajanje soglasij k statutom osnovnih šol in vzgojnovarstvenih organizacij v občini Ljubljana Vič-Rudnik. 2 Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-59/81 ✓ ' Ljubljana, dne 28. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r. SEVNICA r 1584. Na podlagi 37. člena in drugega odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št 34/80) je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica sprejel dne 11. novembra 1981 0*>R E D B O o spremembi odredbe o ukrepih za preprečevanje stekline 1 2 1. Sen V odredbi o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 32/80 in 7/81) se v 1. členu besedilo spremeni tako, da se glasi: »Območje občine Sevnica se proglaša za okuženo s steklino.« 2. člen Ta odredba velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-3/80-1 Sevnica, dne 11. novembra 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica Franc Ogorevc 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 1585. Po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica na 103. seji 10. novembra 1981 sprejel SKLEP • javni razgrnitvi programskega dela zazidalnega načrta Trije kralji 1 Osnutek programskega dela zazidalnega načrta za področje Trije kralji, ki ga je izdelal Stanbiro — Biro za urbanizem in geodetske storitve se v skladu z določilom prvega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju, javno razgrne. 2 Območje zazidalnega načrta zajema področje v okolici Štuhčevega doma ter področje v okolici obstoječih smučarskih vlečnic. 3 Osnutek zazidalnega načrta bo razgrnjen v času uradnih ur, 30 dni od dneva objave, v prostorih občinskega sekretariata za urbanizem, gradbeništvo in komunalo Skupščine občine Slovenska Bistrica in v prostorih turističnega društva v Slovenski Bistrici. 4 Navedeni osnutek si lahko v času javne razgrnitve ogledajo zainteresirane skupnosti, druge organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti ter občani ter dajejo nanj predloge in pripombe. 5 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. .< St 1/3-350-7/80 Slovenska Bistrica, dne 10. novembra 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. VRHNIKA 1586. Skupščina občine Vrhnika je na podlagi 17. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni ist SRS, št. 5/80) in na podlagi 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79), na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. oktobra 1981 sprejela ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo avtobusnega obračališča na Vrhniki (pri Elektronu) 1. člen Ugotovi se, da je izgradnja avtobusnega obračališča na Vrhniki (pri Elektronu) v splošnem interesu. 2. £ea S to odločbo je v smislu 17. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, ugotovljen splošni interes za izgradnjo avtobusnega obračališča na Vrhniki (pri Elektronu) na zemljišču pare. št. 1795/1 in 465 k. o. Vrhnika in je dopustna razlastitev v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca krajevno skupnost Vrhnika. 3. člen Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, dovoljen pa je upravni spor, ki se sproži s tožbo pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljani. Tožba se vloži pismeno ali ustno na zapisnik pri navedenem sodišču ali pri kateremkoli drugem rednem sodišču, v roku 30 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu SRS. St. 3/9-464-47/80 Vrhnika, dne 29. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač L r. 158T. Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in dele- , giranju v skupščine (Uradni list SRS, ŠL 24/77 in 22/81) in 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 29. oktobra 1981 ter družbenopolitičnega zbora, dne 28. oktobra 1981 sprejela SKLEP o razrešitvi In o Imenovanju članov volilne komisije občine Vrhnika 1 Razrešijo se dosedanji člani volilne komisije občine Vrhnika. 2\ V volilno komisijo občine Vrhnika se imenujejo: 1. Predsednica Albina Krašovec — sodnica Temeljnega sodišča v Ljubljani — enota Vrhnika 2. Namestnik predsednice Janez Obreza — sodnik Temeljnega sodišča v Ljubljani — vodja enote na Vrhniki 3. Tajnica Marija Miklič-Ogrin — sodnica za prekrška občine Vrhnika 4. Namestnik tajnice Stane Stupica — delavec občinskega upravnega organa občine Vrhnika 5. Član Miloš Rijavec — načelnik oddelka za notranje zadeve občine Vrhnika 6. Namestnik člana Matjaž Mlinar — delavec občinskega upravnega organa občine Vrhnika 7. Član Cveta Kukec —■ Medobčinski tržni inšpektor občin Idrija, Logatec in Vrhnika 8. Namestnica člana Elica Verbič — delavka občinskega upravnega organa občine Vrhnika 9. Član Peter Gabrijel — gozdarski tehnik iz LIKO — delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena 10. Namestnica člana Zorka Prvinšek — delavka upravnega organa občine Vrhnika. 3 Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-02-011/79-81 Vrhnika, dne 29. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občirie Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. POPRAVEK V sklepu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka III. na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, ŠL 32-1527/81 z dne 6. novembra 1981) smo pri primerjanju besedila z izvirnikom ugotovili naslednje tiskovne napake: 1. V prvi točki drugega odstavka 5. člena manjka za besedo: »razmerjih« beseda: »ali« 2. V prvem odstavku 8. člena naj se: — v 3. vrsti črta beseda: »in« — v 4. vrsti namesto besede: »bo« napiše pravilno: »bodo« 3. V drugem odstavku 8. člena naj se v drugi vrsti pri besedah: »občinska skupščina« namesto ednine uporabi množina, tako da se glasita: »občinske skupščine«. Sekretar Skupščine mesta Ljubljane Ivan Kuhar 1. r. VSEBINA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Stran 1550. Zakon o energetskem gospodarstvu 2001 PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 1551. Odlok o spremembi odloka o sestavi Sveta Pred- sedstva Socialistične republike Slovenije za ljudsko obrambo ter o razrešitvi in imenovanju njegovih članov 2012 1552. Odlok o pomilostitvi obsojene osebe 2013 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1553. Odlok o pooblastitvi delovne organizacije Triglavski narodni park — Zavod za gojitev divjadi »Triglav« Bled, p. o. za opravljanje dejavnosti in nalog v zvezi z varstvom Triglavskega narodnega parka 2013 1554. Odlok o uporabi določb zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi za varstvo prežvekovalcev pred garjaml (Scabies: Psoroptiasis) 2014 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1555. Navodilo o načinu uveljavljanja nadomestil pri cenah mleka 2014 1556. Navodilo o uveljavljanju nadomestila pri ceni olja 2015 1557. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj daVkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1961 2016 1558. Odredba o spremembi dopolnitve odredbe o prehod- nih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 2017 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1559. Odločba o razveljavitvi dela določbe 35. člena sa- moupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj in dodeljevanje stanovanjskih posojil delavcem temeljnih organizacij GIP »Vegrad« Titovo Velenje 2017 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1560. Sklep o vplačilu razlike med obračunano obvez- nostjo po predpisanih stopnjah od dohodka zavezancev in vplačano akontacijsko vrednostjo za obdobje januar-september 1981 2018 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1561. Družbeni dogovor o spomenikih revolucionarnega gibanja narodnoosvobodilne borbe in socialistične izgradnje na območju ljubljanskih občin 2018 1562. Samoupravni sporazum o izobraževanju, usposabljanju in štipendiranju (Ljubljana) 2021 1563. Ugotovitveni sklep, da jč sklenjen samoupravni sporazum o izobraževanju, usposabljanju in štipendiranju v vzgojnoizobraževalnlh organizacijah na področju osnovnega šolstva, glasbenih šol in vzgojnih zavodov v ljubljanskih občinah 2026 1564. Dogovor o družbeni in strokovni aktivnosti na področju investicij In o ustanovitvi Regionalne komisije za oceno investicij za območje MGZ Celje 2020 1565. Ugotovitveni sklep o imenovanju članov Regionalne komisije za oceno investicij za območje MGZ Celje *029 1566. Odlok o proračunu občine 'Grosuplje za leto 1981 2029 2034 2034 2035 2035 2035 2036 2037 2039 Stran 1567. Odlok o poslovnem času (Grosuplje) 2031 1568. Sklep o razpisu refereuduma za izdvojitev naselij Sr. in Gor. Kanomlje iz krajevne skupnosti Sp. Idrija in ustanovitvi nove krajevne skupnosti Sr. in Gor. Kanomlja (Idrija) 1569. Odlok o dopolnitvi odloka o organizaciji Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica (Krško) 1570. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije za izvedbo splošnih volitev v letu 1982 (Laško) 1571. Odlok o sprejetju sprememb zazidalnega načrta novega centra Lenarta 1572. Odlok o spremembi odloka o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, ter odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Lenart 1573. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti za obdobje 1982—1984 (Jurovski dol) 1574. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne . skupnosti za obdobje 1982—1984 (Cerkvenjak) 1575. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti za obdobje 1982—1984 (Lenart) 1576. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti za obdobje 1982—1984 (Zg. Ščavnica) 1577. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za ure- ■ janje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti za obdobje 1982—1984 (Lokavec) 1578. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ijudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest in javne razsvetljave na območju krajevne skupnosti za obdobje 1982—1984 (Benedikt) 1579. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za nro-Janje In vzdrževanje krajevnih eest na območja krajevne skupnosti za obdobje 1983—1984 (GradiSče) 1580. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih eest na nlimorju krajevne skupnosti za obdobje 1983—1984 (VoHčTna) 1581. Odlok o spremembah odloka o proračuna Šiška za leta 1981 1583. Odlok e določitvi, katere zemljišče Je —«~rrj— za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev ta območje SS 218/3 Vodice (Ljubljana Šiška) 1583. Sklep o pooblastitvi Izvršnega svota Skupščina občino Ljubljana Vič-Rudnlk za dajanje soglasij k statutom osnovnih Sol In vzgojnovarstvenih organizacij v občini Ljubljana Vlč-Rndnlk 1584. Odredba o spremembi odredbe o nirtvgun aa p—r-prečevanje stekline (Sevnica) 1585. Sklep o Javni razgrnitvi programskega dela zaad-dalncga načrta Trije kralji (Slovenska Bistrica) 1586. Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za njo avtobusnega obračališča na Vrtmlkl 1587. Sklep o razrešitvi in o imenovanju članov komisije občine Vrhnika — Popravek sklepa o razpisn referenduma za samoprispevka I1L na območju most 2*2 V založbi CZ Uradni list SRS in Gradbenega centra Slovenije ter v sodelovanju z Republiškim komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije, je izšel Priročnik za gospodarjenje s hišami v družbeni lastnini V prvem delu priročnika so objavljeni izvršilni predpisi k zakonu o stanovanjskem gospodarstvu in družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS. Drugi del vsebuje strokovne osnove, navodila in pripomočke za določanje stanarin v občini (postopek — merila in praktični primeri), za ugotavljanje vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov po metodi točkovanja (merila in način) in za uporabo normativov vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini. V tem poglavju so še orientacijski normativi časa in stroškov za upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš v občini (s praktičnimi primeri). Tretji del obsega strokovne osnove gospodarjenja s stanovanjskimi hišami in stanovanji v družbeni lastnini in porabo sredstev stanarine (bilanca dohodkov in stroškov, osnove gospodarjenja, merila, uvajanje ekonomskih načel). Cena priročnika je 540 dinarjev. Naročila sprejemata: * CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Gradišče 14, p. p. 379/VII Gradbeni center Slovenije, Ljubljana, Streliška 12-A OBVEŠČAMO VAS, da bosta zaradi priključitve na novo centralo naši klicni številki od 29. novembra naprej: 224 323 (sedaj 20 701) 224 337 (sedaj 23 579) 2*1314 (sedaj 24 462) CZ URADNI LIST SRS Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din, Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar. šef računovodstva 20 701, prodaja 23 579, računovodstvo, naročnine 24 482 — 2lro račun 50100-603-40323 — Oproščeno pro metnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72