MEDLABORATORIJSKA PRIMERJAVA LABORATORIJEV NA PODROČJU ANALIZE KRME ZA LETO 2015 Špela VELIKONJA BOLTA Ljubljana 2017 Izdal in založil Kmetijski inštitut Slovenije Direktor izr. prof. doc. dr. Andrej Simončič Uredili dr. Špela Velikonja Bolta, Lili Marinček Ljubljana 2017 Kmetijski inštitut Slovenije Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon +386 1 280 52 62 Telefaks +386 1 280 52 55 E-mail info@kis.si Publikacija bo izšla v elektronski obliki in bo objavljena na spletni strani Kmetijskega inštituta Slovenije http://www.kis.si/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=292009216 ISBN 978-961-6998-13-0 (epub) 2 Vsebina 1. UVOD ................................................................................................................................... 7 2. SODELUJOČI ....................................................................................................................... 7 3. ČASOVNI POTEK ............................................................................................................... 8 4. VZORCI ................................................................................................................................ 9 4.1. Dopolnilna krmna mešanica za kunce ................................................................................... 9 4.2. Travna silaža.......................................................................................................................... 9 4.3. Pšenica ................................................................................................................................. 10 4.4. Ribja hrana .......................................................................................................................... 10 5. PRIPRAVA VZORCEV ..................................................................................................... 11 6. UPORABLJENE ANALIZNE METODE .......................................................................... 11 6.1. Priprava vzorca .................................................................................................................... 11 6.2. Metoda za določanje higroskopske vlage ............................................................................ 12 6.3. Metoda za določanje surovih beljakovin ............................................................................. 13 6.4. Metoda za določanje surovega pepela ................................................................................. 13 6.5. Metoda za določanje pepela, netopnega v HCl ................................................................... 14 6.6. Metoda za določanje surovih maščob.................................................................................. 15 6.7. Metoda za določanje celokupnih maščob (s hidrolizo) ....................................................... 16 6.8. Metoda za določanje surove vlaknine ................................................................................. 17 6.9. Metoda za določanje fosforja .............................................................................................. 20 6.10. Metode za določanje makro in mikro elementov ................................................................ 21 7. STATISTIČNA OBDELAVA REZULTATOV ................................................................. 25 8. REZULTATI ....................................................................................................................... 26 8.1. Krmilo za kunce .................................................................................................................. 29 8.1.1. Krmilo za kunce - Rezultati analiz kakovostnih parametrov .............................................. 29 8.1.2. Krmilo za kunce - Rezultati analiz elementov ..................................................................... 38 8.2. Pšenica ................................................................................................................................. 49 8.2.1. Pšenica - Rezultati analiz kakovostnih parametrov ............................................................. 49 8.2.2. Pšenica – Rezultati analiz elementov .................................................................................. 58 8.3. Travna silaža........................................................................................................................ 69 8.3.1. Travna silaža - Rezultati analiz kakovostnih parametrov .................................................... 69 8.3.2. Travna silaža - Rezultati analiz elementov .......................................................................... 78 8.4. Ribja hrana .......................................................................................................................... 89 8.4.1. Ribja hrana - Rezultati analiz kakovostnih parametrov....................................................... 89 8.4.2. Ribja hrana - Rezultati analiz elementov ............................................................................ 98 9. ZAKLJUČKI ..................................................................................................................... 109 10. LITERATURA .................................................................................................................. 110 3 Kazalo tabel Tabela 1: Podatki o sestavi krmila za kunce ........................................................................................... 9 Tabela 2: Podatki o sestavi ribje hrane ................................................................................................. 10 Tabela 3: Uporabljene metode za pripravo vzorcev krme za analizo .................................................... 12 Tabela 4: Uporabljene metode za določanje vlage (oz suhe snovi)....................................................... 13 Tabela 5: Uporabljene metode za določanje surovih beljakovin ........................................................... 13 Tabela 6: Uporabljene metode za določanje surovega pepela ............................................................... 14 Tabela 7: Uporabljene metode za določanje pepela, netopnega v HCl ................................................. 15 Tabela 8: Uporabljene metode za določanje surovih maščob ............................................................... 16 Tabela 9: Uporabljene metode za določanje celokupnih maščob v vzorcu ........................................... 17 Tabela 10: Uporabljene metode za določanje surovih vlaknin .............................................................. 19 Tabela 11: Uporabljene metode za določanje fosforja .......................................................................... 20 Tabela 12: Uporabljene metode za določanje kovin – razklop vzorca in analizna tehnika ................... 24 Tabela 13: Uporabljene valovne dolžine (AAS) za določanje kovin .................................................... 24 Tabela 14: Število opravljenih analiz .................................................................................................... 26 Tabela 15: Povprečja absolutnih z vrednosti pri analizah kakovostnih parametrov.............................. 26 Tabela 16: Povprečja absolutnih z vrednosti pri analizah elementov.................................................... 27 Tabela 17: Krmilo za kunce – parametri kakovosti, rezultati ................................................................ 29 Tabela 18: Krma za kunce – parametri kakovosti, z vrednosti ............................................................. 30 Tabela 19: Krmilo za kunce – elementi, rezultati .................................................................................. 38 Tabela 20: Krmilo za kunce – elementi, z vrednosti ............................................................................. 39 Tabela 21: Pšenica – parametri kakovosti, rezultati .............................................................................. 49 Tabela 22: Pšenica – parametri kakovosti, z vrednosti ......................................................................... 50 Tabela 23: Pšenica – elementi, rezultati ................................................................................................ 58 Tabela 24: Pšenica – elementi, z vrednosti ........................................................................................... 59 Tabela 25: Travna silaža – parametri kakovosti, rezultati ..................................................................... 69 Tabela 26: Travna silaža – z vrednosti .................................................................................................. 70 Tabela 27: Travna silaža – elementi, rezultati ....................................................................................... 78 Tabela 28: Travna silaža – elementi, z vrednosti .................................................................................. 79 Tabela 29: Ribja hrana – parametri kakovosti, rezultati ........................................................................ 89 Tabela 30: Ribja hrana – z vrednosti ..................................................................................................... 90 Tabela 31: Ribja hrana – elementi ......................................................................................................... 98 Tabela 32: Ribja hrana – z vrednosti ..................................................................................................... 99 4 Kazalo slik Slika 1: Krmna mešanica za kunce .......................................................................................................... 9 Slika 2: Travna silaža .............................................................................................................................. 9 Slika 3: Pšenica ..................................................................................................................................... 10 Slika 4: Ribja hrana in deklaracija......................................................................................................... 10 Slika 5: Delilnik vzorcev in mlin za mletje vzorcev ............................................................................. 11 Slika 6: Povprečne absolutne z vrednosti pri določanju kakovostnih parametrov ................................ 27 Slika 7: Povprečne absolutne z vrednosti pri določanju elementov ...................................................... 28 Slika 8: Krmilo za kunce – suha snov ................................................................................................... 31 Slika 9: Krmilo za kunce – surove beljakovine .................................................................................... 32 Slika 10: Krmilo za kunce – surove maščobe ...................................................................................... 33 Slika 11: Krmilo za kunce – skupne maščobe ....................................................................................... 34 Slika 12: Krmilo za kunce – surova vlaknina ........................................................................................ 35 Slika 13: Krmilo za kunce – surovi pepel ............................................................................................. 36 Slika 14: Krmilo za kunce – v HCl netopen pepel ................................................................................ 37 Slika 15: Krmilo za kunce – kalcij ........................................................................................................ 40 Slika 16: Krmilo za kunce – fosfor........................................................................................................ 41 Slika 17: Krmilo za kunce – magnezij .................................................................................................. 42 Slika 18: Krmilo za kunce – kalij .......................................................................................................... 43 Slika 19: Krmilo za kunce – natrij ......................................................................................................... 44 Slika 20: Krmilo za kunce – cink .......................................................................................................... 45 Slika 21: Krmilo za kunce – mangan .................................................................................................... 46 Slika 22: Krmilo za kunce – baker ........................................................................................................ 47 Slika 23: Krmilo za kunce – železo ....................................................................................................... 48 Slika 24: Pšenica – suha snov ............................................................................................................... 51 Slika 25: Pšenica – surove beljakovine ................................................................................................ 52 Slika 26: Pšenica – surove maščobe ...................................................................................................... 53 Slika 27: Pšenica – skupne maščobe ..................................................................................................... 54 Slika 28: Pšenica – surova vlaknina ...................................................................................................... 55 Slika 29: Pšenica – surovi pepel ............................................................................................................ 56 Slika 30: Pšenica – v HCl netopen pepel ............................................................................................... 57 Slika 31: Pšenica – kalcij ....................................................................................................................... 60 Slika 32: Pšenica – fosfor ...................................................................................................................... 61 Slika 33: Pšenica – magnezij ................................................................................................................. 62 Slika 34: Pšenica – kalij ........................................................................................................................ 63 Slika 35: Pšenica – natrij ....................................................................................................................... 64 Slika 36: Pšenica – cink ......................................................................................................................... 65 Slika 37: Pšenica – mangan ................................................................................................................... 66 Slika 38: Pšenica – baker ....................................................................................................................... 67 Slika 39: Pšenica – železo ..................................................................................................................... 68 Slika 40: Travna silaža – suha snov ...................................................................................................... 71 Slika 41: Travna silaža – surove beljakovine ........................................................................................ 72 Slika 42: Travna silaža – surove maščobe ............................................................................................. 73 Slika 43: Travna silaža – skupne maščobe ............................................................................................ 74 Slika 44: Travna silaža – surova vlaknina ............................................................................................. 75 Slika 45: Travna silaža – surovi pepel ................................................................................................... 76 Slika 46: Travna silaža – pepel, netopen v HCl .................................................................................... 77 5 Slika 47: Travna silaža – kalcij ............................................................................................................. 80 Slika 48: Travna silaža – fosfor ............................................................................................................. 81 Slika 49: Travna silaža – magnezij ........................................................................................................ 82 Slika 50: Travna silaža – kalij ............................................................................................................... 83 Slika 51: Travna silaža – natrij .............................................................................................................. 84 Slika 52: Travna silaža – cink ............................................................................................................... 85 Slika 53: Travna silaža – mangan .......................................................................................................... 86 Slika 54: Travna silaža – baker ............................................................................................................. 87 Slika 55: Travna silaža – železo ........................................................................................................... 88 Slika 56: Ribja hrana – suha snov ......................................................................................................... 91 Slika 57: Ribja hrana – surove beljakovine ........................................................................................... 92 Slika 58: Ribja hrana – surove maščobe ................................................................................................ 93 Slika 59: Ribja hrana – skupne maščobe ............................................................................................... 94 Slika 60: Ribja hrana – surova vlaknina ................................................................................................ 95 Slika 61: Ribja hrana – surovi pepel...................................................................................................... 96 Slika 62: Ribja hrana – v HCl netopen pepel ........................................................................................ 97 Slika 63: Ribja hrana – kalcij .............................................................................................................. 100 Slika 64: Ribja hrana – fosfor .............................................................................................................. 101 Slika 65: Ribja hrana – magnezij......................................................................................................... 102 Slika 66: Ribja hrana – kalij ................................................................................................................ 103 Slika 67: Ribja hrana – natrij ............................................................................................................... 104 Slika 68: Ribja hrana – cink ................................................................................................................ 105 Slika 69: Ribja hrana – mangan........................................................................................................... 106 Slika 70: Ribja hrana – baker .............................................................................................................. 107 Slika 71: Ribja hrana – železo ............................................................................................................. 108 6 1. UVOD Medlaboratorijska primerjava na področju analiz krme sega v 70. leta 20. stoletja. Prvi, ki je prepoznal pomen enotnih rezultatov analiz vseh laboratorijev je bil g. Pen, ki je delal na KGZ v Muski Soboti in je tudi dal pobudo, ter sprva organiziral medlaboratorijsko primerjavo. Z leti se je sodelovanje razvilo. Vsako leto drug laboratorij organizira medlaboratorijsko primerjavo in predstavi rezultate na skupnem srečanju vseh sodelujočih. Primerjava rezultatov analiz krme med laboratoriji KGZS, proizvajalci krme in javnimi zavodi je pomembna, saj so vsi med seboj hote ali nehote povezani preko inšpekcijske kontrole trga s krmili v Sloveniji. Zagotavljanje enotnih analiznih metod in primerljivost rezultatov je pomembna zlasti za proizvajalce krme, saj na ta način lažje zagovarjajo vrednosti, natisnjene na deklaracijah in preverjene z notranjo kontrolo. Rezultati medlaboratorijske primerjave so namenjeni za:  primerjavo analiznih metod, ki jih uporabljajo različni laboratoriji  primerjavo rezultatov, ki jih dobijo laboratoriji z uporaba svojih metod V letu 2015 je bil za organizacijo medlaboratorijske primerjalne sheme na vrsti Centralni laboratorij Kmetijskega inštituta Slovenije. 2. SODELUJOČI K sodelovanju so bili povabljene naslednje inštitucije:  Bioinstitut d.o.o.  Finančna uprava Republike Slovenije, Generalni finančni urad, Uprava za carine, Sektor za carinsko tarifo, Carinski laboratorij  Emona Razvojni center za prehrano d.o.o.  Euroinspekt Croatia Controla d.o.o.  FSH srbski Itebej  KGZS, Zavod Nova Gorica  KGZS, Zavod Murska Sobota  KGZS, Zavod Maribor  Pekarna Pečjak  Perutnina Ptuj d.d., Kemijski laboratorij  Pivka Perutninarstvo d.d., enota krmila  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Center za pedologijo in varstvo okolja  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Katedra za prehrano  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Inštitut za varno hrano, krmo in okolje  Veterinarski zavod Križevci 7 Sodelovanje so potrdili naslednji laboratoriji:  Bioinstitut d.o.o.  Finančna uprava Republike Slovenije, Generalni finančni urad, Uprava za carine, Sektor za carinsko tarifo, Carinski laboratorij  Emona Razvojni center za prehrano d.o.o.  Euroinspekt Croatia Controla d.o.o.  FSH srbski Itebej  KGZS, Zavod Nova Gorica  KGZS, Zavod Murska Sobota  Pekarna Pečjak  Perutnina Ptuj d.d., Kemijski laboratorij  Pivka Perutninarstvo d.d., Enota krmila  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Center za pedologijo in varstvo okolja  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Katedra za prehrano  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Inštitut za varno hrano, krmo in okolje  Kmetijski inštitut Slovenije, Centralni laboratorij 3. ČASOVNI POTEK  Izbira in zbiranje vzorcev – november 2015  Priprava vzorcev – december 2015  Pošiljanje vzorcev: 21. 12. 2016  Predvidena oddaja rezultatov: 15. 2. 2016  Pošiljanje ankete o uporabljenih metodah – september 2016  Obdelava rezultatov avgust – oktober 2016  Srečanje – 13. 10. 2016 8 4. VZORCI Sodelujočim smo poslali štiri vzorce: 4.1. Dopolnilna krmna mešanica za kunce Vzorec nam je priskrbela ga. Mateja Vendramin Pintar iz Emona razvojnega centra. Slika 1: Krmna mešanica za kunce Vzorec smo izbrali zaradi visoke vsebnosti vlaknin. Podatki iz deklaracije so bili naslednji: Tabela 1: Podatki o sestavi krmila za kunce Surove beljakovine 16,4 % Surova olja in maščobe 4,2 % Surova vlaknina 15 % Surovi pepel 8,5 % Škrob 15 % 4.2. Travna silaža Vzorec travne silaže so nam priskrbeli sodelavci Oddelka za živinorejo. Zaradi nehomogenosti smo travno silažo zmleli na Kmetijskem inštitutu Slovenije in poslali sodelujočim zmlet vzorec. Podatkov o sestavi za vzorec travne silaže nismo imeli. Slika 2: Travna silaža 9 4.3. Pšenica Vzorec pšenice so nam priskrbeli sodelavci Infrastrukturnega centra Jablje. Podatkov o sestavi nismo imeli. Slika 3: Pšenica 4.4. Ribja hrana Vzorec ribje hrane ERICO Alpha 714 nam je priskrbel sodelavec Tomaž Sket. Slika 4: Ribja hrana in deklaracija Tabela 2: Podatki o sestavi ribje hrane Surove beljakovine 43 % Surova olja in maščobe 14 % Surova vlaknina 4,9 % Surovi pepel 5,5 % Fosfor - P 0,86 % Kalcij – Ca 0,66 % Natrij - Na 0,14 % Vzorec smo izbrali, ker je nekoliko neobičajen za večino laboratorijev, ki sodelujejo v medlaboratorijski primerjalni shemi. Vzorec namreč vsebuje veliko maščob, ki lahko motijo nekatere druge analize. 10 5. PRIPRAVA VZORCEV Vzorce pšenice, krmila za kunce in ribje hrane smo razdelili na delilnik vzorcev (Slika 5) in jih razporedili v označene vrečke. Vzorec travne silaže smo posušili, zmleli in razdelili z delilnikom vzorcev ter jih razporedili v označene vrečke. Slika 5: Delilnik vzorcev in mlin za mletje vzorcev Vzorce smo, skupaj s tabelo za rezultate poslali udeležencem 21. 12. 2015. Rok za oddajo rezultatov je bil 15. 2. 2016. V mesecu septembru smo udeležencem poslali še tabelo za vnos analiznih metod. 6. UPORABLJENE ANALIZNE METODE UREDBA KOMISIJE (ES) št. 152/2009 z dne 27. januarja 2009 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor krme (v nadaljevanju Uredba ali Uredba 152/2009) opisuje metode, ki jih morajo laboratoriji uporabljati v okviru uradne kontrole krme. V interesu kontrolnih laboratorijev za krmo je, da s svojimi analiznimi metodami dobijo enake rezultate kot uradni laboratoriji, saj na ta način zagotavljajo skladnost izdelkov z deklaracijo v primeru kontrole s strani inšpekcijskih organov. Sodelujočim smo poslali anketo, v kateri smo jih poprosili za nekatere podatke glede analiznih metod, ki so jih uporabljali za analize vzorcev. Deleže laboratorijev, ki delajo na enak način smo izračunali glede na vse sodelujoče laboratorije, ne glede na to, ali so laboratoriji poslali podatke o analiznim metodah. 6.1. Priprava vzorca Za pripravo vzorcev Uredba 152/2009 predpisuje naslednje: ' Če v analitski metodi ni navedeno drugače, se po drobljenju celoten vzorec po potrebi preseje s sitom s kvadratnimi odprtinami 1 mm (v skladu s priporočilom ISO R565). Izogibati se je treba prekomernemu drobljenju.'' 11 Sodelujoči so se lotili priprave vzorcev na naslednji način (Tabela 3): Tabela 3: Uporabljene metode za pripravo vzorcev krme za analizo Lab. Referenca vrsta mlina velikost delcev hlajenje d/n 1 Uredba Retsch ZM 100 1 mm n 2 152/2009 labmlin do 3mm n 4 kavni mlinček 5 Uredba Retsch ZM 200 1 mm n 6 152/2009 Uredba mlin s kladivi, kavni mlinček, <1mm n 9 152/2009 mlinček 10 Homogenizator Foss Analytical 11 ISO 6498 2096 R ETSCH ZM200 1mm n 12 Retsch MZ 100 2 mm n Velikost delcev v mletem vzorcu je pri 5 laboratorijih (35,7 %) skladna z Uredbo. 2 laboratorija (14,3 %) meljeta vzorca do večjih delcev, od treh laboratorijev (21,4 %) pa nismo dobili podatkov o velikosti delcev. Štirje laboratoriji (28,6 %) niso sporočili podatkov o načinu mletja vzorcev. Velikost delcev lahko pomembno vpliva na rezultate analiz in enotno mletje vzorcev bi pripomoglo k boljšim rezultatom analiz. 6.2. Metoda za določanje higroskopske vlage Za določanje higroskopske vlage Uredba 152/2009 predpisuje naslednje: Krma Posoda s pokrovom se stehta na 1 mg natančno. V stehtano posodo se natehta 5 g vzorca na 1 mg natančno, ki se enakomerno porazdeli. Posoda brez pokrova se postavi v sušilnik, segret na 103 oC. Posoda se postavi v sušilnik v najkrajšem možnem času, da se prepreči prevelik padec temperature. Sušenje traja štiri ure od trenutka, ko je temperatura v sušilniku ponovno 103 oC. Posoda se pokrije s pokrovom, vzame iz sušilnika, pusti v eksikatorju 30 do 45 minut, da se ohladi, in stehta na 1 mg natančno. Žita, moka, drobljenci in zdrob Posoda s pokrovom se stehta na 0,5 mg natančno. V stehtano posodo se natehta približno 5 g zdrobljenega vzorca na 1 mg natančno, ki se enakomerno porazdeli. Posoda brez pokrova se postavi v sušilnik, segret na 130 oC. Posoda se postavi v sušilnik v najkrajšem možnem času, da se prepreči prevelik padec temperature. Sušenje traja 2 uri od trenutka, ko je temperatura v sušilniku ponovno 103 oC. Posoda se pokrije s pokrovom, vzame iz sušilnika, pusti v eksikatorju 30 do 45 minut, da se ohladi, in stehta na 1 mg natančno. 12 Tabela 4: Uporabljene metode za določanje vlage (oz suhe snovi) Lab. Referenca zatehta [g] T [°C] čas sušenja [h] 1 Uredba 152/2009 5 103 4 2 3-5 103 ± 2 4 4 cca. 3 105 ± 5 3 5 Uredba 152/2009 5 103 ± 3 4 6 Uredba 152/2009 3 do 5 103 - 105 3 7 HRN ISO 6496:2001 8 4 104-106 4 9 Uredba 152/2009 5 103 4 10 cca 5 105 4 - 5 11 ISO 6496 5 103 4 12 7 - 17 105 24 13 SIST ISO 6496:2000 3,0000 105 3 Reference, na katere so se laboratoriji sklicevali, predvidevajo podobne temperature in čase sušenja. Kljub sklicevanju na isti standard, se med laboratoriji pojavljajo precejšnje razlike. Samo štirje laboratoriji (33.3 %) striktno uporabljajo zatehto 5 g. V Uredbi 152/2009 predpisano temperaturo in čas sušenja je uporabljalo šest laboratorijev (42,9 %). 6.3. Metoda za določanje surovih beljakovin Za določanje surovih beljakovin Uredba 152/2009 predpisuje naslednje: Vzorec se razkroji z žveplovo kislino v prisotnosti katalizatorja. Raztopina natrijevega hidroksida se doda kisli raztopini, da postane bazična. Amonijak se destilira in zbere v odmerjeno količino žveplove kisline, katere presežek se titrira s standardno raztopino natrijevega hidroksida. Sproščeni amonijak se lahko destilira v presežek raztopine borove kisline ter nato titrira z raztopino klorovodikove ali žveplove kisline. Predpisana količina kisline: 25 mL Predpisana zatehta: 1 g Predpisan katalizator: bakrov (II) oksid CuO ali bakrov (II) sulfat pentahidrat, CuSO4 5H2O Predpisan čas razklopa vzorca: 2 h po tem, ko se raztopina zeleno obarva Razlike od Uredbe 152/2009 so za določanje surovega pepela po standardu ISO 5983:2 so naslednje: Predpisana količina kisline: 12 mL Predpisana zatehta: 1 g Predpisan čas razklopa vzorca: cca. 1 h 13 Tabela 5: Uporabljene metode za določanje surovih beljakovin Lab. Referenca zatehta [g] katalizator kislina ckisline t razklopa Trazklopa kislina za ckisline način določitev [h] [°C] titracijo destilacije končne točke ročna/avto. 1 Uredba 152/2009 1 Cu, Se H2SO4 98 % 3 HCl 0,1 M avto potenc. Kjeldahlove 2 Kjeldahl 0,6 - 0,9 H2SO4 konc. 1 H2SO4 0,05 M avto po Sheru tablete 4 0,5 /1 K2SO4 CuSO4 H2SO4 96 % 1,25 300 - 400 H2SO4 0,2 N avto elektroda 5 ISO 5983:2 0,5/1 K2SO4 CuSO4 H2SO4 98 % 1 420 ± 5 HCl 0,15 M avto spektrof. K2SO4 6 Uredba 152/2009 0,5 -1 H CuSO 2SO4 96 % 3 20 – 420 HCl 0,1 N avto pH meter 4/Se HRN ISO 5983-2: tablete 7 2010 Kjeldahl 8 1 H2SO4 95-97 % 1,5 H2SO4 0,1 M avto H3BO3 tablete Kjeldahl ISO 937-1978 - 9 0,8 - 1 tablete brez H2SO4 98 % 1,5 650 HCl 0,1 N avto (Buchi sistem) Hg in Se 2 x Kjeldahl 20 mL 10 0,48 - 0,77 96 % 0,5 480 HCl 0,1 M avto tableti H2SO4 CuSO4x5H2O 11 ISO 5983 0.5 - 1 H2SO4 98 % 1,5 H2SO4 0.1 M avto pH = 4.65 + K2SO4 12 sežig 900 °C 0,3 -1 n SIST ISO 5983-1: 0,5000 - CuSO4x5H2O H2SO4 13 96 % 1 370 H2SO4 0,2 N avto pH končni 4,65 2005 1,0000 + K2SO4 tehn. Večina laboratorijev (78,5 %) uporablja za določanje surovih beljakovin metodo po Kjeldahlu, samo en laboratorij pa instrument za suhi sežig. Med laboratoriji, ki uporabljajo Kjeldahlovo metodo, se samo eden drži direktive 152/2009 glede časa razkopa vzorcev ( 3 h ). Štirje laboratoriji uporabljajo standard ISO 5983 za krmo, ki predvideva čas razklopa okrog 1 h, vendar so v času razklopa tudi med temi laboratoriji razlike. Vsi laboratoriji, ki uporabljajo Kjeldahlovo metodo, imajo zatehto vzorca med 0,5 in 1 g in instrument za avtomatsko destilacijo vzorcev. Končno točko titracije večina laboratorijev določa potenciometrično, samo eden spektrofotometrično. 6.4. Metoda za določanje surovega pepela Za določanje surovega pepela Uredba 152/2009 predpisuje naslednje: Približno 5 g vzorca se natehta na 1 mg natančno (2,5 g pri proizvodih, ki lahko nabreknejo) in prenese v žarilni lonček za upepelitev, ki se predhodno segreje na 550 oC, ohladi in tarira. Lonček se postavi na grelno ploščo in postopoma segreva, da snov zogleni. Upepeli se v skladu s točko 5.1 ali 5.2. 5.1 Lonček se postavi v žarilno peč, segreto na 550 oC. Pri tej temperaturi se pusti, dokler ne nastane bel, svetlo siv ali rdečkast pepel, ki je videti, da ne vsebuje ogljikovih delcev. Lonček se postavi v eksikator, pusti se, da se ohladi, in takoj stehta. 5.2 Lonček se postavi v žarilno peč, segreto na 550 oC. V peči se pusti 3 ure. Lonček se postavi v eksikator, pusti se, da se ohladi, in takoj stehta. Ponovno se postavi v žarilno peč za 30 minut, pri čemer mora biti masa pepela konstantna (izguba mase med dvema zaporednima tehtanjema ne sme presegati 1 mg). Razlike od Uredba 152/2009 so za določanje surovega pepela po standardu ISO 5984 naslednja: Lonček se postavi v žarilno peč, segreto na 550 °C. V peči se pusti 3 ure. Lonček se postavi v eksikator, pusti se, da se ohladi, in takoj stehta. Preveri se, ali pepel še vsebuje delce ogljika. Če jih ne, se lonček postavi v žarilno peč za 1 h. Če so delci ogljika še vidni, lonček ohladi, navlaži z destilirano vodo, previdno izpari do suhega v sušilniku pri 103° C. Potem lonček postavi v peč in pusti še 1 uro. Tabela 6: Uporabljene metode za določanje surovega pepela Lab. Referenca zatehta [g] predhodna čas temperatura [°C] 1 Uredba 152/2009 5 karboniz n acija žarenja 6 550 2 1 d/n n [h] 3 525 4 cca. 3 predhodno 3 550 5 ISO 5984 5 sušenje na d 90 4 550 6 Uredba 152/2009 4 in 250 d 8 520 7 HRN ISO 8 5984:2004 4 4 560 9 5984:2004 Uredba 152/2009 5 n 3 550 10 1,97 - 4,9 n 1 800 - 850 11 ISO 5984 3 n 1,5 - 2 550 12 3,0 - 6,0 24 550 SIST ISO 13 5984:2003 3,0000 n 8 530 Rezultate je oddalo 13 laboratorijev. Med njimi delajo 3 laboratoriji (21,4 %) po Uredbi 152/2009, štirje po ISO standardu 5984 (28,4 %), ostali reference niso navedli. Kljub predpisani temperaturi 550 °C se pojavljajo odstopanja od te temperature, časi žarenja se prav tako razlikujejo. 6.5. Metoda za določanje pepela, netopnega v HCl Za določanje v klorovodikovi kislini netopnega pepela Uredba 152/2009 predpisuje naslednje: Postopek A: uporablja se za organska posamična krmila in za večino krmnih mešanic. Vzorec se upepeli po metodi za določanje surovega pepela. Lahko se uporabi pepel, dobljen pri navedeni analizi. Pepel se prenese v 250 do 400 mililitrsko čašo s 75 ml 3 M klorovodikove kisline. Počasi se segreje do vretja in pusti rahlo vreti 15 minut. Topla raztopina se filtrira skozi filtrirni papir brez pepela, ostanek pa se spira s toplo vodo, dokler kisla reakcija ne preneha. Filter z ostankom in pepelom se posuši v tariranem žarilnem lončku pri 550 – 700 °C. Ohladi se v eksikatorju in stehta. Postopek B: uporablja se za mineralne krmne mešanice in krmne mešanice, ki vsebujejo več kot 1 % snovi, netopnih v klorovodikovi kislini in določenih po metodi A. 5 g vzorca se natehta na 1 mg natančno in prenese v 250 do 400 mililitrsko čašo. Doda se 25 ml vode in nato 25 ml 3 M klorovodikove kisline, premeša se, nato pa se počaka, da se reakcija umiri. Doda se še 50 ml 3 M klorovodikove kisline. Počaka se, da se preneha izločati plin, nato pa se čaša postavi v vrelo vodno kopel za 30 minut ali po potrebi dlje, da se popolnoma hidrolizira kakršen koli škrob, ki je lahko prisoten. Vsebina, ki je še topla, se filtrira skozi filter brez pepela, filter pa se spere s 50 ml tople vode (Če pri filtriranju nastopijo težave, se analiza ponovi, pri čemer se 50 ml 3 M klorovodikove kisline nadomesti s 50 ml 20-odstotne trikloroocetne kisline, filter pa se spere s toplo raztopino 1-odstotne trikloroocetne kisline). Filter, ki vsebuje ostanek, se prenese v žarilni lonček, posuši in upepeli pri 550 – 700 °C. Pepel se prenese v 250 do 400 mililitrsko čašo s 75 ml 3 M klorovodikove kisline; nadaljuje se, kakor je opisano v Metodi A. 14 Razlike od Uredbe 152/2009 so za določanje netopnega pepela po standardu ISO 5985 naslednje: Postopek A: … se posuši v tariranem žarilnem lončku, ki se je prej žaril vsa 30 min na 550 °C in je stehtan na 0,0001 g. Posuši lonček s filtrom 2 uri v sušilniku pri 103 °C, potem žari 30 min v žarilni peči pri 550 °C …Ohladi v eksi… Postopek B: ni razlik, razen že omenjenih pri postopku A Tabela 7: Uporabljene metode za določanje pepela, netopnega v HCl Lab. Referenca zatehta Tprvega sežiga kislina za V kisline t sušenja Tžarenja t žarenja [g] [°C] raztapljanje, c [ml] [h] [°C] [h] 1 Uredba 5 550 HCl 37 % 25 čez noč 550 0,5 5 152/2009 IS O 5985 5 550 HCl 3 M 75 2 h / 103 °C 550 2 6 Uredba 5 520 HCI 10 % 75 12 520 8 11 152/2009 IS O 5985 3 550 HCl 3 M 75 2 h / 103 °C 550 0,5 13 3 530 HCl 25 % 5 3 530 8 Podatke o metodi za določanje v klorovodikovi kislini netopnega pepela je oddalo samo 5 laboratorijev od sedmih, ki so oddali rezultate. Večina laboratorijev uporablja Uredbo ali standard ISO 5985, ki se med seboj bistveno ne razlikujeta. Kljub temu se med seboj precej razlikujejo koncentracije klorovodikove kisline za raztapljanje in temperatura in čas žarenja. 6.6. Metoda za določanje surovih maščob Za določanje v surovih maščob Uredba 152/2009 predpisuje naslednje: Postopek A: Ta metoda se uporablja za krmo rastlinskega izvora, razen tiste, ki je zajeta v področju uporabe postopka B (celokupne maščobe) 5 g vzorca se natehta na 1 mg natančno, prenese v kartušo za ekstrakcijo (4.2) in pokrije s čepkom iz vate, ki ne vsebuje maščobe. Kartuša se postavi v ekstraktor (4.1) in šest ur ekstrahira s petroletrom (3.1). Ekstrakt petroletra se zbere v suho stehtano bučko, v kateri so delci plovca (1).Topilo se oddestilira. Ostanek se osuši tako, da se bučka za uro in pol postavi v sušilnik (4.3). Pusti se, da se ohladi v eksikatorju, in stehta. Ponovno se suši 30 minut, da se zagotovi ohranitev konstantne mase olj in maščob (izguba mase med dvema zaporednima tehtanjema ne sme presegati 1 mg). 15 Tabela 8: Uporabljene metode za določanje surovih maščob Lab. Referenca zatehta [g] ekstrakcijsko topilo čas ekstrakcije [h] 1 Uredba 152/2009 5 petroleter 2 2 Soxhlet ~ 5 petroleter 6 4 cca. 3 dietileter 4 5 Uredba 152/2009 3 do 5 petroleter 40 – 60 oC 4 6 Uredba 152/2009 3 do 5 petroleter 40 – 60 oC 1,75 7 HRN ISO 6492:2001 ~3 dietileter 4 8 450 tetrakloroetilen 5 min 9 KVANTITATIVNO ~4-6 petroleter 40-60 °C cca.6-8 11 (G IS RAVIMETR O 11085-SoxIČNO Tec ) 0.5 - 3 petroleter 40-60 °C 1,5 13 DOLOČEVA 98/64 EC NJ :1998 E 1 do 3 dietileter 3 SKUPNIH MAŠČOB V nekaterih laboratorijih še vedno uporabljajo druga ekstrakcijska topila (dietileter, PO MODIFICIRANI tetrakloroe W ti EI len)B , šest ULL -STO laboraLDT torijev (42,9 %) pa uporablja petroleter z vreliščem med 40 in 60 °C. Glede na to, da je količina raztopljene maščobe zelo odvisna od uporabljenega topila, pri čemer METODI metoda za uradno kontrolo uporablja petroleter, so lahko razlike v količini maščobe v vzorcu precejšnje, kadar se uporablja drugo topilo. Zatehte so precej podobne, precej pa se razlikujejo časi ekstrakcij. V Uredbi je predpisana tudi aparatura za ekstrakcijo, ki naj (če je narejena po Soxhletu) bi zagotavljala vsaj 10 sifoniranj na uro. V laboratorijih bi bilo priporočljivo preveriti ta parameter. 6.7. Metoda za določanje celokupnih maščob (s hidrolizo) Za določanje v surovih maščob s hidrolizo Uredba 152/2009 predpisuje naslednje: Postopek B: Ta metoda se uporablja za krmo živalskega izvora in za vse krmne mešanice. Uporablja se za vso krmo, iz katere ni mogoče povsem ekstrahirati olj in maščob brez predhodne hidrolize (npr. gluteni, kvas, krompirjeve beljakovine in izdelki, pri katerih se izvaja izrivanje, kosmičenje in segrevanje). 2,5 g vzorca se natehta na 1 mg natančno, prenese v 400-mililitrsko čašo ali 300-mililitrsko erlenmajerico in ter doda 100 ml 3 M klorovodikove kisline in delci plovca. Čaša se pokrije z urnim steklom ali pa se erlenmajerica spoji s kondenzatorjem povratnega toka. Pri nizkem plamenu ali na električnem kuhalniku se mešanica počasi zavre in se pusti rahlo vreti eno uro. Paziti je treba, da se vzorec ne oprijema sten posode. Ohladi se in doda toliko filtracijskega sredstva, da med filtracijo ne pride do izgub olja in maščob. Filtrira se skozi navlažen, dvojni filtrirni papir, ki ne vsebuje maščob. Ostanek se spere s hladno vodo, dokler filtrat ni nevtralen. Prepričati se je treba, da filtrat ne vsebuje nobenih olj ali maščob. Njihova prisotnost pomeni, da se mora vzorec pred hidrolizo ekstrahirati s petroletrom po postopku A. 16 Tabela 9: Uporabljene metode za določanje celokupnih maščob v vzorcu zatehta c t ekstrakcijsko t Lab. Referenca kisline Vkisline hidrolize ekstrakcije [g] [mL] [mL] topilo [h] 1 Uredba 152/2009 (modif.) 3 HCl 6 M 80 1 petroleter 2 Kromatografska metoda Umiljenje s 4 0,75 butanol 0,75 po Caviezzelu KOH 5 Uredba 152/2009 3 do 5 HCl 3 M 80 1 4 6 reg.EC152/2009Ann.III/H 3 do 5 HCl 6 M 800/3 vzorce 1 petroleter 3 7 HRN ISO 6492:2001 9 KVANTITATIVNO ~4-6 4 M HCl 100 2-3 petroleter 3 10 (G RAVIMETRIČNO) 1,32-2,51 4 M 100 0,5 40 pe -60°C trole ter ~1,5 11 DO S LOČEVA oxCap+Sox NJ Te E c 0.5 - 3 4 M HCl 900 1 petroleter 1,5 13 S KUPNIH MAŠČOB PO 0,5 do 1,0 31 % 67,7 0,33 40-60°C dietile ter 3 MODIFICIRANI Večina laboratorijev (8, 57,1 %) uporablja za določanje celokupnih maščob gravimetrično WEIBULL-STOLDT metodo, en laboratorij pa kromatografsko metodo. Trije laboratoriji (21,4 %) uporabljajo metodo METODI v skladu z Uredbo. Koncentracije klorovodikove kisline, ki se uporablja za hidrolizo, se med seboj precej razlikuje, prav tako njen volumen, čas hidrolize in čas ekstrakcije. 6.8. Metoda za določanje surove vlaknine Za določanje v surove vlaknine Uredba 152/2009 predpisuje naslednje: Ta metoda omogoča določanje nemastnih organskih snovi v krmi, ki so netopne v kislih in baznih medijih ter so po navadi poimenovane surova vlakna. Vzorec se po potrebi razmasti in zaporedno obdela s specificiranimi koncentracijami vrelih raztopin žveplove kisline in kalijevega hidroksida. Ostanek se loči s filtracijo skozi filter iz sintranega stekla, spere, posuši, stehta in upepeli pri 475 – 500 oC. Izguba teže pri upepeljevanju ustreza vsebnosti surovih vlaken v preskusnem vzorcu. 1 g pripravljenega vzorca se natehta na 1 mg natančno in prenese v lonček, čemur se doda 1 g filtrirnega sredstva (Celit 545 ali podobno). Najprej se povežeta enota za segrevanje in filtrirni lonček, nato pa valj in lonček. V povezana valj in lonček se nalije 150 ml vrele 0,31 M žveplove kisline in po potrebi nekaj kapljic sredstva proti penjenju (n-oktanol). Tekočina se zavre v 5 ± 2 minutah ter pusti močno vreti natančno 30 minut. Odpre se zamašek na odtočni cevi, žveplova kislina se pod vakuumom filtrira skozi filtrirni lonček, ostanek pa se trikrat spere s po 30 ml vrele vode, da je filtrirni ostanek po vsakem spiranju suh. Odtočni zamašek se zapre, v povezana valj in lonček se nalije 150 ml vrele raztopine 0,23 M kalijevega hidroksida, nato pa se doda nekaj kapljic sredstva proti penjenju. Tekočina naj zavre v 5 ± 2 minutah ter pusti močno vreti natančno 30 minut. To se filtrira, postopek spiranja pa se ponovi, kakor je bil uporabljen za žveplovo kislino. Po končnem spiranju in sušenju se lonček z vsebino odklopi in priklopi na enoto za hladno ekstrakcijo. Ostanek v lončku se pod vakuumom trikrat spere s po 25 ml acetona, da je filtrirni ostanek po vsakem spiranju suh. Lonček se suši v sušilniku pri 130 oC do konstantne teže. Po vsakem sušenju se ohladi v eksikatorju in hitro stehta. Lonček se postavi v žarilno peč in pri 475 – 500 oC žari najmanj 30 minut do konstantne teže (izguba teže med dvema zaporednima tehtanjema ne sme presegati 2 mg). Po vsakem segrevanju in pred merjenjem se lonček najprej ohladi v peči, nato pa še v eksikatorju. Slepi preskus se izvede brez vzorca. Izguba teže pri žarjenju ne sme presegati 4 mg. 17 Tabela 10: Uporabljene metode za določanje surovih vlaknin Lab. Referenca razmastitev zatehta način filtracije kislina, c, t spiranje do lug, c, t spiranje T t T žarenje, čas mastnih [g] nevtralnega sušenja sušenja žarenja [°C] [h] [°C] [h] vzorcev pH d/n Uredba steklen H KOH 0,23 M čez 1 d 1 2SO4 0,13 M d d 130 500 0,75 152/2009 filtrirni lonček sveža sveža noč H KOH 1,25 % 4 n cca. 3 Fibercap 2SO4 1.25 % d d 130 2 850 0,5 30min 30 min Uredba da, če 5 1 Fibercap H 152/2009 sm>10% 2SO4 0,13 M d KOH 0,23 M d 130 2 580 2 Uredba 1,25 % 1,25%KOH, 6 d 3 Celit d d 103 12 520 8 152/2009 H2SO4,30min 30min HRN ISO 7 6865:2004 H2SO4 – KOH-28 %- 104- 8 ne 1 ali 3 aceton 4 560 4 1 %, 0,5h 1/2 ure 106 spiranje da, če H d -3x, pH NaOH; da - 3x, 11 FiberCap 0.5 – 3 FiberCap 2SO4; 1.25 %; 130 2 600 2 sm>10% 30min ne merimo 1.25%; 30min pH ne merimo 500 ml H2O, 100 SIST ISO filtr.lonček z 0,14744 M 500 ml 0,2228 mol/l ml 850 st 13 n 3,0000 130 2 0,5 6865:2001 Al-oksidom H2SO4, 30 min H2O KOH, 30 min aceton, C 100 ml dietileter Trije laboratoriji (28,6 %) uporabljajo metodo v skladu z Uredbo, dva laboratorija (21,4 %) pa metodo v skladu z ISO standardom 6865. Koncentracije uporabljene kisline in luga se nekoliko razlikujejo, prav tako temperature in časi žarenja in sušenja. Štirje laboratoriji v primeru razmastitve vzorca rezultate preračunajo na originalni vzorec, dva laboratorija pa tega ne naredita. 6.9. Metoda za določanje fosforja Za določanje fosforja Uredba 152/2009 predpisuje naslednje: Vzorec se mineralizira s suhim sežigom (pri organski krmi) ali z raztapljanjem s kislino (pri mineralnih mešanicah in tekoči krmi) ter prenese v kislo raztopino. Raztopini se doda molibdovanadatni reagent. Optična gostota rumene raztopine, ki pri tem nastane, se meri s spektrofotometrom pri 430 nm. Standardni postopek za vzorce, ki vsebujejo organske snovi in ne vsebujejo kalcijevih in magnezijevih dihidrogen fosfatov: V žarilni lonček se natehta približno 2,5 g vzorca na 1 mg natančno. Doda se 1 g kalcijevega karbonata in meša, da se snovi popolnoma premešata. Žari se v pečici pri 550 oC, da nastane bel ali siv pepel (majhna količina oglja ni problematična). Pepel se prenese v 250 mL čašo. Doda se 20 ml vode, nato pa se dodaja 6M klorovodikova kislina, dokler ne prenehajo izhajati mehurčki. Doda se nadaljnjih 10 ml klorovodikove kisline. Čaša se postavi na peščeno kopel in pusti uparevati do suhega, da kremen postane netopen. Ostanek se raztopi v 10 ml dušikove kisline in se na peščeni kopeli ali vroči plošči pusti vreti 5 minut, raztopina pa ne sme upariti v celoti. Tekočina se prelije v 500 mL merilno bučko, čaša pa se večkrat spere z vročo vodo. Pusti se, da se ohladi, dopolni se z vodo do oznake, homogenizira in filtrira. Alikvot filtrata se razredči do koncentracije fosforja največ 40 μg/ml. 10 ml te raztopine se prenese v epruveto in doda 10 ml molibdovanadatnega reagenta. Homogenizira se in pusti stati najmanj 10 minut pri 20 oC. Izmeri se optična gostota s spektrofotometrom pri 430 nm raztopine, ki se dobi z dodajanjem 10 ml molibdovanadatnega reagenta v 10 ml vode. Kalibracijska raztopine se pripravijo v območju 5 – 40 μg/ml fosforja. Razlike med Uredbo 152/2009 in ISO 6491 praktično ni. Tabela 11: Uporabljene metode za določanje fosforja Lab. Referenca zatehta analizna valovna razklop barvni reagent [g] tehnika dolžina 1 interna metoda 0,5 mikrovalovni ICP MS - 4 cca. 3 pepel + HCl HCl 25 % spektrometrija 430 nm pepel, 550 ± amonijev 5 ISO 6491:1998 MOD. 3 spektrofotometrija 430 nm 15 oC monovanadat/ amonijev 6 AOAC Official 4 mokri spektrofotometrija amon vanadijev 425 nm heptam mo olib libd dat/d at uši 7 methods (miner interna metoda a - ls i n AAS kova kislin a 11 aInim S al fee O 6941 d) 3 klas. kuhanje spektrofotometrija molibdo-vanadat 430 nm 12 raztopina pepela 1-2 kislinski spektrofotometrija MV -reagent 406,0 13 ISO6491:1999,mod. 3,0000 pepel spektrofotometrija amonvanadat nm 440 nm Laboratoriji za analizo fosforja uporabljajo tako suhi, kot mokri razklop. Vsi laboratoriji razen enega, ki uporablja ICP-MS, uporabljajo MV reagent. Absorbance merijo pri podobnih valovnih dolžinah (425 – 440 nm), razen enega laboratorija, ki meri absorbanco pri 406 nm. 6.10. Metode za določanje makro in mikro elementov Za določanje v železa, bakra, mangana in cinka v sledovih Uredba 152/2009 predpisuje naslednje: Po razkroju morebitnih organskih snovi se vzorec raztopi v klorovodikovi kislini. Po primernem razredčenju se z atomsko absorpcijsko spektrometrijo določijo železo, baker, mangan in cink. Meje določanja so 20mg/kg za železo, 10 mg/kg za baker, 20 mg/kg za mangan in 20 mg/kg za cink. Po razkroju morebitnih organskih snovi se vzorec raztopi v klorovodikovi kislini. Po primernem razredčenju se z atomsko absorpcijsko spektrometrijo določijo železo, baker, mangan in cink. Upepeljevanje in priprava raztopine za analizo 10 g vzorca se natehta na 0,2 mg natančno in prenese v žarilni lonček iz kvarca ali platine, osuši v sušilniku pri 105oC in postavi v hladno žarilno peč. Peč se zapre, temperatura pa se približno 90 minut postopoma viša na 450 – 475 oC. Ta temperatura se ohranja 4 – 16 ur (npr. čez noč), da se odstranijo zoglenele snovi, nato pa se peč odpre in ohladi. Pepel se navlaži z vodo in prenese v 250-mililitrsko čašo. Lonček se spere s skupaj približno 5 ml klorovodikove kisline , vsebina pa se počasi in previdno prenese v čašo (lahko pride do burne reakcije zaradi nastanka CO2). Po kapljicah se dodaja klorovodikova kislina, meša pa se, dokler penjenje ne poneha. Upareva se do suhega, pri čemer se občasno premeša s stekleno palčko. Nato se ostanku doda 15 ml klorovodikove kisline 6 mol/l in približno 120 ml vode. Premeša se s stekleno paličico, ki se pusti v čaši, čaša pa se pokrije z urnim steklom. Počasi se segreva do vretja in pusti vreti do popolne raztopitve pepela. Skozi filter, ki ne vsebuje pepela, se filtrira v 250-mililitrsko merilno bučko. Čaša in filter se spereta s 5 ml vroče klorovodikove kisline 6 mol/l in dvakrat z vrelo vodo. Merilna bučka se napolni z vodo do oznake (koncentracija HCl približno 0,5 mol/l). Če je ostanek na filtru videti črn (ogljik), se ponovno postavi v pečin upepeli pri 450–475oC. Ta upepelitev, ki zahteva le nekaj ur (približno 3 – 5 ur), je končana, ko je pepel videti bel ali skoraj bel. Ostanek se raztopi s približno 2 ml klorovodikove kisline, upari do suhega in doda 5 ml klorovodikove kisline 6 mol/l. Segreje se, raztopina se filtrira v merilno bučko in dopolni z vodo do oznake (koncentracija HCl približno 0,5 mol/l). Nato se ostanku doda 15 ml klorovodikove kisline 6 mol/l (3.2) in približno 120 ml vode. Premeša se s stekleno paličico, ki se pusti v čaši, čaša pa se pokrije z urnim steklom. Počasi se segreva do vretja in pusti vreti do popolne raztopitve pepela. Skozi filter, ki ne vsebuje pepela, se filtrira v 250 mL merilno bučko. Čaša in filter se spereta s 5 ml vroče klorovodikove kisline 6 mol/l in dvakrat z vrelo vodo. Merilna bučka se napolni z vodo do oznake (koncentracija HCl približno 0,5 mol/l). 21 Določanje s spektrofotometrijo Priprava raztopin za umerjanje Za vsak element, ki se določa, se iz standardnih delovnih raztopin pripravi serija raztopin za umerjanje, pri čemer je koncentracija HCl v vsaki približno 0,5 mol/l (in (pri železu, manganu in cinku) koncentracija lantanovega klorida, ki ustreza 0,1 % La (m/v)). Izbrane koncentracije elementov v sledovih morajo ustrezati območju občutljivosti uporabljenega spektrofotometra. Za določanje bakra se lahko raztopina, pripravljena v skladu s točko 5.1.1, po navadi uporabi neposredno. Če je treba koncentracijo prilagoditi območju umeritve, se ustrezen alikvot odpipetira v 100- mililitrsko merilno bučko in dopolni s klorovodikovo kislino 0,5 mol/l do oznake. Za določanje železa, mangana in cinka se odpipetira ustrezen alikvot raztopine, pripravljene v skladu s točko 5.1.1, v 100-mililitrsko merilno bučko, doda se 10 ml raztopine lantanovega klorida in dopolni do oznake s klorovodikovo kislino 0,5 mol/l . Atomska absorpcija raztopin za umerjanje in raztopine, ki se analizira, se izmeri z uporabo oksidnega plamena zrak-acetilen pri naslednjih valovnih dolžinah: Fe: 248,3 nm Cu: 324,8 nm Mn: 279,5 nm Zn: 213,8 nm Standard ISO 6869:2000 opisuje določanje Ca, Cu, Fe, Mg, Mn K, Na in Zn z absorpcijsko spektrometrijo. Princip: Vzorec se raztopi v klorovodikovi kislini po žarenju v peči pti 550 +/- 15 °C. Prisotne silikate se odstrani z obarjanjem in filtracijo. Preostanek se raztopi v Klorovodikovi kislini in razredči na želen volumen in vsrka v plamen zrak-acetilen atomskega absorpcijskega spektrometra. Absorbanco vsakega elementa se mir s primerjavo z absorbanco kalibracijskih raztopin za isti element. Zatehtaj 1 do 5 g vzorca na 1 mg natančno v sežigno posodo. Segrevaj na vroči plošči ali nad plinskim gorilnikom, dokler se vzorec popolnoma ne karbonizira. Prenesi posodo v žarilno peč, ki je že segreta na temperaturo 550° C 15 min. Žari 3 ure pri tej temperaturi. Ohladi vzorec, ga navlaži z 2 ml vode. Če je prisotnih velik oglikovih delcev, posuši posodo na vodni kopeli. Žari še 2 h v žarilni peči pri 550°C. Pusti, da se ohladi in dodaj 2 ml vode. Med mešanjem dodaj 10 mL 6 M klorovodikove kisline, najprej po kapljicah, dokler ne prenehajo izhajati mehurčki, potem pa hitreje zavrti lonček. Mešaj in segrevaj vsebino skoraj do suhega; pazi, da ne škropi okoli. Preostanek raztopi v 5 mL 6 M HCl in z deionizirano vodo prenesi raztopino kvantitativno v 50 mL merilno bučko. Ko se ohladi, dopolni do oznake z vodo in premešaj. Počakaj, da se delci vsedejo in filtriraj. 22 Atomska absorpcija raztopin za umerjanje in raztopine, ki se analizira, se izmeri z uporabo oksidnega plamena zrak-acetilen pri naslednjih valovnih dolžinah: Fe: 248,3 nm Cu: 324,8 nm Mn: 279,5 nm Zn: 213,8 nm Ca: 422,6 nm K: 766,5 nm Mg: 285,2 nm Na: 589,6 nm Tehniko atomske absorpcijske spektrometrije je za določanje makroelementov v vzorcih uporabljalo 6 laboratorijev (42,9 %), za določanje mikroelementov pa pet laboratorijev (35,7 %). Za določanje kalcija je en laboratorij uporabil titracijo s kompleksonom. En laboratorij je za določanje kovin uporabil tehniko z induktivno sklopljeno plazmo. Večina laboratorijev je raztopino za merjenje pripravila iz pepela. Koncentracije kisline, v kateri je bil pepel raztopljen, se med laboratoriji razlikujejo. 23 Tabela 12: Uporabljene metode za določanje kovin – razklop vzorca in analizna tehnika zatehta Lab. Referenca razklop kislina analizna tehnika [g] HNO 1 Interna metoda 0,5 mikrovalovni 3 - 37 ICP MS % 2 ISO 6869:2001 1 suhi razklop 6 M HCl AAS pepel + razt. Titracija 4 cca. 3 HCL 25 % HCl Komplexon pepel, 5 ISO 6869:2000 3 HCl, 6 mol/l FAAS 550 ± 15 oC AOAC Official 6 methods (minerals in 4 mokri HCl 25 % AAS animal feed) 7 interna metoda - AAS 8 l 10 % HCl titracija 11 ISO 6869 3 klas. kuhanje 6 M HCl AAS-plamen HCl 1:1, 12 raztopina pepela 1 -2 kislinski AAS HNO3 1:1 13 ISO6869:2001 3,0000 pepel HCl, 25 % AAS Tabela 13: Uporabljene valovne dolžine (AAS) za določanje kovin Laboratorij Ca [nm] Mg [nm] K [nm] Na [nm] Fe [nm] Cu [nm] Mn [nm] Zn [nm] 2 422,7 285,2 766,5 589 248,3 324,8 279,5 213,9 5 422,7 285,2 766,5 589,0 248,3 324,8 279,5 213,9 6 422,7 285,2 766,5 589,0 248,8 324,8 279,5 213,9 11 422,7 285,2 766,5 589,0 248,3 324,8 279,5 213.9 12 422,7 285,2 769,9 589,6 13 422,7 285,2 769,9 589,6 248,3 324,8 279,5 213,9 Vsi laboratoriji, ki so vsebnost kovin merili z AAS, so uporabljali enake valovne dolžine, kar je pričakovano. Sklep Laboratoriji za analize uporabljajo metode, ki so opisane v Uredbi 152/2009 ali v različnih ISO standardih. Do razhajanja pri rezultati lahko pride, ker ne upoštevajo točno navodil. Večinoma so spremembe majhne, v nekaterih primerih pa lahko pomenijo pomembno razliko, ki se pokaže tudi pri rezultatih. 24 7. STATISTIČNA OBDELAVA REZULTATOV Rezultate smo zbrali v Excel preglednici in jih statistično obdelali. Najprej smo: • izločili ubežnike z Grubbsovim testom https://graphpad.com/quickcalcs/Grubbs1.cfm Iz preostalih rezultatov smo izračunali • Povprečje • Korigirano povprečje • Mediano • Standardni odmik • Ciljni standardni odmik – 2s brez ubežnikov • Minimum • Maksimum • BIPEA odmik – Kmetijski inštitut od leta 2002 sodeluje v francoski medlaboratorijski primerjalni shemi za krmo, v okviru katere prejmemo vsako leto okrog 20 vzorcev, ki so nezmleti. Kot zanimivost smo v grafe dodali tudi dovoljene meje za podoben vzorec pri BIPEA, iz česar lahko laboratoriji sklepajo na to, ali bi pri sodelovanju v shemi oddali primerne vrednosti. • z vrednost - 𝑧𝑖 = 𝑥𝑖−𝑥̅ pri čemer je s standardni odklon vseh ustreznih rezultatov, x 𝑠 i določena vrednost in 𝑥̅ povprečna vrednost vseh ustreznih rezultatov │z│≤ 2 dober rezultat 2 <│z│< 3 vprašljiv rezultat, rumeno obarvan │z│ > 3 nesprejemljiv rezultat, rdeče obarvan 25 8. REZULTATI Skupaj so laboratoriji oddali 646 rezultatov. Najpogostejše so bile analize suhe snovi (SS), surovih beljakovin (SB) in surovega pepela (SP), sledijo analize kalcija (47), skupnih maščob (ΣM), fosforja (P), surovih olj in maščob (SM), surove vlaknine (SV), magnezija (Mg), natrija (Na), kalija (K), cinka (Zn), mangana (Mn), bakra (32), železa (Fe) in pepela, netopnega v HCl (NP). Samo po en laboratorij je oddal rezultate za vsebnost škroba in vodotopnega klorida, preračunanega na NaCl. (Tabela 14). Tabela 14: Število opravljenih analiz Parameter Št. Parameter Št. analiz. analiz. SS 56 Na 36 SB 56 K 32 SP 56 Zn 32 Ca 47 Mn 32 ΣM 44 Cu 32 P 44 Fe 28 SM 40 NP 27 SV 40 škrob 4 Mg 36 NaCl iz Cl 4 Za splošno vrednotenje rezultatov smo uporabili povprečja absolutnih z vrednosti (brez ubežnikov), ki kažejo, kolikšen je bil povprečen odmik od povprečnih vrednosti. Povprečne absolutne z vrednosti so bile pri kakovostnih parametrih za vse štiri analizirane vzorce zelo podobne (Tabela 15). Najmanjši odmik je bil pri analizah surovega pepela, največji pa pri analizah surove vlaknine. Tabela 15: Povprečja absolutnih z vrednosti pri analizah kakovostnih parametrov SS SB SM ΣM SV SP NP Povprečje krmilo za kunce 0,75 0,79 0,72 0,57 0,71 0,70 0,74 0,71 pšenica 0,75 0,68 0,76 0,66 0,75 0,72 0,80 0,73 travna silaža 0,87 0,82 0,33 0,46 1,01 0,29 0,77 0,65 krma za ribe 0,72 0,78 0,81 0,79 0,66 0,61 0,33 0,67 Povprečje 0,77 0,77 0,65 0,62 0,78 0,58 0,66 26 Povprečne absolutne z vrednosti so znotraj posamezne vrste analize zelo podobne, izstopajo samo surova maščoba v travni silaži (↓), surova vlaknina v travni silaži (↑), surovi pepel v travni silaži (↓) in netopni pepel v ribji hrani (↓) (Slika 6). Slika 6: Povprečne absolutne z vrednosti pri določanju kakovostnih parametrov 1,20 1,00 0,80 s(z) ab ( krmilo za kunce je 0,60 čer pšenica pvo travna silaža p 0,40 krma za ribe 0,20 0,00 SS SB SM ΣM SV SP NP Metoda Povprečne absolutne z vrednosti so bile pri elementih za vse štiri analizirane vzorce precej raznolike (Tabela 16). Najmanjši odmik je bil pri analizah natrija, največji pa pri analizah surove železa. Tabela 16: Povprečja absolutnih z vrednosti pri analizah elementov Ca P Mg K Na Zn Mn Cu Fe Povprečje krmilo za kunce 0,86 0,86 0,70 0,69 0,68 1,74 1,96 1,68 2,25 1,27 pšenica 0,71 0,74 0,76 0,64 0,83 0,70 0,72 0,63 0,62 0,71 travna silaža 0,80 0,72 0,63 0,83 0,63 0,65 0,84 0,75 1,50 0,81 krma za ribe 0,69 0,67 0,77 0,73 0,64 0,80 0,72 0,78 0,73 0,73 Povprečje 0,77 0,75 0,72 0,72 0,70 0,97 1,06 0,96 1,27 Povprečja absolutnih z vrednosti so znotraj posamezne vrste analize zelo podobna, izstopajo samo cink (↑), mangan (↑), baker (↑) in železo (↑) v krmilu za kunce in železo v travni silaži (↑). (Slika 7). 27 Slika 7: Povprečne absolutne z vrednosti pri določanju elementov 2,50 2,00 s(z) 1,50 (ab krmilo za kunce je če r pšenica pv 1,00 o travna silaža p krma za ribe 0,50 0,00 Ca P Mg K Na Zn Mn Cu Fe Naslov osi Sledijo tabele z rezultati. Vsak od laboratorijev je prejel svojo številko, ki ni nikakor povezana s seznamom sodelujočih laboratorijev na strani 8. Na ta način je laboratorijem zagotovljena anonimnost. Za vsak vzorec so posebej predstavljeni rezultati za kakovostne parametre in posebej za elemente. Rezultati brez ubežnikov (če ti zelo odstopajo) so predstavljeni v prvem grafikonu, v katerem so vrednosti parametrov v izmerjenih enotah. Z namenom, da se vidi tudi dejansko odstopanje ubežnikov, so le-ti prikazani v grafu z vrednosti. 28 8.1. Krmilo za kunce 8.1.1. Krmilo za kunce - Rezultati analiz kakovostnih parametrov Tabela 17: Krmilo za kunce – parametri kakovosti, rezultati Laboratorij SS SB SM ΣM SV SP NP Škrob NaCl [g/kg] [g/kg] [g/kg] [g/kg] [g/kg] [g/kg] [g/kg] [g/kg] [g/kg] 1 928 174 47 44 184 84 9,0 185 2 934 166 42 84 3 931 165 44 215 88 7,6 4 926 172 42 46 169 85 7,5 5 928 168 45 46 168 84 10,0 6 930 169 43 44 178 81 9,1 7 930 173 46 207 144 84 9,6 8 929 171 39 187 82 9 928 174 44 45 87 10 949 171 34 77 11 929 171 43 43 165 86 10,4 12 928 174 87 13 928 173 51 46 174 85 10,1 14 927 169 0 47 150 85 število podatkov 14 14 10 11 10 14 7 povprečje 929,8 170,6 44,2 58,7 173,3 84,2 9,40 korigirano povprečje 928,8 170,6 44,2 45,0 173,3 84,1 9,40 mediana 928,7 171,1 43,7 44,8 171,3 84,3 9,60 standardni odmik 2,0 2,9 3,4 3,8 20,0 2,9 0,95 relativni standardni 0,2 1,7 7,7 8,4 11,5 3,4 10,15 odmik min 925,8 165,0 39,0 33,8 143,6 77,2 7,58 max 948,5 174,0 51,1 207,3 215,0 88,2 10,40 x - 3s 922,8 161,8 34,0 33,7 113,4 75,5 6,53 x -2s 924,8 164,7 37,4 37,4 133,4 78,4 7,49 x +2s 932,8 176,4 51,0 52,5 213,2 89,8 11,30 x+3s 934,8 179,3 54,3 56,2 233,2 92,7 12,26 odmik BIPEA 6 5 6 10 5 4 4 toleranca - 2s 4,0 5,8 6,8 7,5 39,9 5,7 1,9 29 Tabela 18: Krma za kunce – parametri kakovosti, z vrednosti z vrednosti Laboratorij SS SB SM ΣM SV SP NP 1 -0,4 1,2 0,9 -0,4 0,5 -0,2 -0,4 2 2,4 -1,7 -0,8 -0,1 3 1,1 -1,9 -0,2 2,1 1,4 -1,9 4 -1,5 0,4 -0,6 0,2 -0,2 0,2 5 -0,4 -0,9 0,2 0,3 -0,3 0,0 0,6 6 0,4 -0,4 -0,4 -0,1 0,2 -1,2 -0,3 7 0,6 0,8 0,4 43,2 -1,5 -0,1 0,2 8 0,2 0,2 -1,5 0,7 -0,9 9 -0,3 1,0 0,1 0,0 1,0 10 9,9 0,0 -3,0 -2,4 11 0,1 0,1 -0,4 -0,7 -0,4 0,7 1,1 12 -0,7 1,0 1,0 13 -0,6 0,8 2,0 0,4 0,0 0,1 0,7 14 -1,1 -0,6 0,4 -1,2 0,5 Pri analizi kakovosti v vzorcu krmila za kunce smo izločili samo dva ubežnika. Analize vseh laboratorijev na vsebnost surovih beljakovin in pepela, netopnega v HCl so bile znotraj tolerančnih mej. Pri analizah surove vlaknine, surovih maščob in surovega pepela je imel po en laboratorij vprašljiv rezultat. 30 Slika 8: Krmilo za kunce – suha snov Lab. SS [g/kg] 1 928 Suha snov, krmilo za kunce, g/kg 2 934 936 3 931 934 4 926 SS 5 928 932 6 930 x-3s 930 kg]/ 7 930 [g x-2s S 928 8 929 S x+2s 9 928 926 x+3s 10 949 924 BIPEA min 11 929 922 BIPEA max 12 928 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 13 928 Lab. 14 927 Lab. z 1 -0,40 Suha snov, krmilo za kunce, z 2 2,40 vrednosti 3 1,10 12 4 -1,50 10 5 -0,40 8 6 0,36 6 7 0,55 z 4 8 0,25 2 9 -0,25 0 10 9,87 -2 11 0,15 -4 12 -0,65 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 13 -0,55 Lab. 14 -1,05 Pri določanje suhe snovi v vzorcu krmila za kunce smo zaznali ubežnika in vprašljiv rezultat. V laboratoriju 10 so določali suho snov s sušenjem pri 105 °C 4 – 5 ur, medtem ko je po Uredbi 152/2009 predvideno sušenje 4 ure pri 103 °C. Prevelik rezultat lahko posledica daljšega sušenja pri višji temperaturi. Rezultati laboratorija 2 nekoliko odstopajo, čeprav je bila analiza narejena v skladu z Uredbo 152/2009. 31 Slika 9: Krmilo za kunce – surove beljakovine Lab. SB [g/kg] 1 174 Surove beljakovine, krmilo za kunce, 2 166 g/kg 3 165 182 4 172 180 5 168 178 6 169 176 SB 7 173 174 x-3s kg]/ 172 8 171 g x-2s [ 170 9 174 BS 168 x+2s 10 171 166 x+3s 11 171 164 BIPEA min 12 174 162 160 BIPEA max 13 173 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 169 Lab. Lab. z 1 1,18 Surove beljakovine, krmilo za 2 -1,72 kunce, z vrednosti 3 -1,91 4 4 0,35 3 5 -0,88 2 6 -0,44 1 7 0,80 z 0 8 0,22 -1 9 1,04 -2 10 0,01 -3 11 0,15 -4 12 1,01 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 13 0,83 Lab. 14 -0,64 Vsi rezultati analiz surovih beljakovin v krmilu za kunce so znotraj tolerančnega območja. Če upoštevamo meje BIPEA en vzorček malce odstopa. 32 Slika 10: Krmilo za kunce – surove maščobe Surove maščobe, krmilo za kunce, Lab. SM [g/kg] 1 47 g/kg 2 42 60 3 4 42 55 5 45 SM 50 6 43 x-3s kg] 45 7 46 /g [ x-2s 8 39 40 MS x+2s 9 44 35 x+3s 10 30 BIPEA min 11 43 25 BIPEA max 12 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 13 51 Lab. 14 Lab. z 1 0,95 Surove maščobe, krmilo za kunce, 2 -0,79 z vrednosti 3 4 4 -0,61 3 5 0,24 2 6 -0,37 1 7 0,45 z 8 -1,53 0 9 0,06 -1 10 -2 11 -0,44 -3 12 -4 13 2,04 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 Lab. Pri določanju surovih maščob samo en vzorec malenkostno odstopa. V laboratoriju 13 za ekstrakcijo uporabljajo dietil eter, ki pa ga uporabljata tudi laboratorija 4 in 7, čeprav pri njiju ni prišlo do odstopanja. 33 Slika 11: Krmilo za kunce – skupne maščobe Lab. ΣM [g/kg] 1 44 Skupne maščobe, krmilo za kunce, 2 g/kg 3 44 60 4 46 5 46 55 ΣM 6 44 50 x-3s 7 207 kg/ 45 g 8 [ x-2s 40 9 45 ΣM x+2s 35 10 34 x+3s 11 43 30 BIPEA min 12 25 BIPEA max 13 46 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 47 Lab. Lab. z 1 -0,36 Skupne maščobe, krmilo za kunce, z 2 vrednosti 3 -0,18 4 0,22 50 5 0,28 6 -0,14 40 7 43,22 30 8 z 20 9 0,03 10 -2,97 10 11 -0,65 0 12 -10 13 0,36 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 0,44 Lab. Pri določanju skupnih maščob v krmilu za kunce smo zaznali ubežnika in vprašljiv rezultat. V laboratoriju 7 so uporabljali standard ISO 6492:2001, podrobnih podatkov o metodi nimamo. V laboratoriju 10 so uporabljali za hidrolizo 4 M HCl, ekstrahiral pa so s petroletrom. 34 Slika 12: Krmilo za kunce – surova vlaknina Lab. SV [g/kg] 1 184 Surova vlaknina, krmilo za kunce, 2 g/kg 3 215 260 4 169 240 5 168 6 178 220 SV 7 144 200 ] g x-3s 8 187 180 x-2s 9 160 V [g/kS x+2s 10 140 11 165 x+3s 120 12 BIPEA min 100 13 174 BIPEA max 80 14 150 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Lab. Lab. z 1 0,54 Surova vlaknina, krmilo za kunce, z 2 vrednosti 3 2,09 4 4 -0,23 3 5 -0,27 2 6 0,22 1 7 -1,49 z 0 8 0,69 -1 9 -2 10 -3 11 -0,42 -4 12 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 13 0,02 Lab. 14 -1,15 Pri določanju surove vlaknine v krmilu za kunce je bil samo en rezultat vprašljiv, pa še ta minimalno. Za laboratorij 3 nimamo nobenih podatkov o uporabljeni metodi. 35 Slika 13: Krmilo za kunce – surovi pepel Lab. SP [g/kg] 1 84 Surovi pepel, krmilo za kunce, g/kg 2 84 95 3 88 4 85 90 5 84 SP 6 81 85 x-3s 7 84 kg]/[g x-2s 8 82 P S 80 x+2s 9 87 x+3s 10 77 75 11 86 BIPEA min 12 87 BIPEA max 70 13 85 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 85 Lab. Lab. z 1 -0,20 Surovi pepel, krmilo za kunce, z 2 -0,12 vrednosti 3 1,44 4 4 0,18 3 5 -0,03 2 6 -1,21 1 7 -0,10 z 0 8 -0,90 -1 -2 9 1,01 -3 10 -2,40 -4 11 0,70 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 12 1,02 Lab. 13 0,15 14 0,46 Pri določanju surovega pepela v krmilu za kunce smo zaznali en vprašljiv rezultat. V laboratoriju 10 so vzorec sežigali 1 uro pri temperaturi 800 – 850 °C, zato nizek rezultat ni presenetljiv, saj Uredba predvideva sežig pri 550 °C. 36 Slika 14: Krmilo za kunce – v HCl netopen pepel Lab. NP [g/kg] 1 9,0 V HCl netopen pepel, krmilo za kunce, 2 g/kg 3 7,6 16,0 4 14,0 5 10,0 12,0 NP 6 9,1 x-3s 7 9,6 10,0 8 8,0 x-2s P [g/kg] 9 N 6,0 x+2s 10 4,0 x+3s 11 10,4 2,0 BIPEA min 12 0,0 BIPEA max 13 10,1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 Lab. Lab. z 1 -0,43 V HCl netopen pepel, krmilo za 2 kunce, z vrednosti 3 -1,90 4 4 3 5 0,63 2 6 -0,31 1 7 0,21 z 0 8 -1 9 -2 10 -3 11 1,05 -4 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 12 Lab. 13 0,74 14 V klorovodikovi kislini netopen pepel v vzorcu krme za kunce je bil pri vseh laboratorijih znotraj tolerančnih vrednosti. Dobljene meje so bile celo nižje kot tiste v medlaboratorijski primerjalni shemi BIPEA. 37 8.1.2. Krmilo za kunce - Rezultati analiz elementov Tabela 19: Krmilo za kunce – elementi, rezultati Laboratorij Ca P Mg K Na Zn Mn Cu Fe [g/kg] [g/kg] [g/kg] [g/kg] [g/kg] [mg/kg] [mg/kg] [mg/kg] [mg/kg] 1 10,90 7,43 3,49 14,80 1,7 128 139 19 525 2 12,10 7,55 3,70 14,25 1,8 154 180 28 656 3 10,25 7,95 3,24 12,81 2,0 138 162 22 577 4 11,70 7,90 5 10,90 7,62 3,40 14,70 2,0 129 182 20 564 6 11,21 8,28 3,87 15,69 2,2 178 187 25 651 7 15,40 7,80 39,47 25,6 930 1041 240 8 10,10 8,20 9 10 11 10,40 7,16 3,55 14,70 2,2 152 179 24 575 12 12,40 7,63 3,53 13,83 2,8 13 10,85 7,48 3,48 14,63 2,2 139 165 24 595 14 9,30 število podatkov 12 11 9 8 9 8 8 8 7 povprečje 11,29 7,73 7,52 14,43 2,04 129 182 20 592 korigirano povprečje 11,29 7,73 3,53 14,43 2,10 145 171 23 592 mediana 10,90 7,63 3,51 14,67 2,16 146 180 24 577 standardni odmik 0,91 0,34 0,19 0,84 0,34 17 17 3 47 relativni 8,07 4,37 5,37 5,82 16,09 12 10 13 8 standardni odmik min 9,30 7,16 3,24 12,81 1,66 128 139 19 525 max 15,40 8,28 39,47 15,69 25,57 930 1041 240 656 x - 3s 8,56 6,71 2,96 11,91 1,09 93 121 14 450 x -2s 9,47 7,05 3,15 12,75 1,42 111 137 17 497 x +2s 13,11 8,40 3,91 16,10 2,77 180 204 29 686 x+3s 14,03 8,74 4,10 16,94 3,11 197 221 32 734 odmik BIPEA 1,3 0,4 0,5 1,4 0,5 15 25 3,5 124 toleranca - 2s 1,82 0,67 0,38 1,68 0,68 34,7 33,3 6,0 94,5 38 Tabela 20: Krmilo za kunce – elementi, z vrednosti z vrednosti Laboratorij Ca P Mg K Na Zn Mn Cu Fe 1 -0,4 -0,9 -0,2 0,4 -1,3 -1,0 -1,9 -1,4 -1,4 2 0,9 -0,5 0,9 -0,2 -1,0 0,5 0,6 1,5 1,4 3 -1,1 0,7 -1,6 -1,9 -0,2 -0,4 -0,5 -0,4 -0,3 4 0,4 0,5 5 -0,4 -0,3 -0,7 0,3 -0,2 -0,9 0,7 -1,0 -0,6 6 -0,1 1,6 1,8 1,5 0,2 1,9 1,0 0,7 1,3 7 4,5 0,2 189,5 69,5 45,2 52,2 72,2 8 -1,3 1,4 9 10 11 -1,0 -1,7 0,1 0,3 0,3 0,4 0,5 0,3 -0,4 12 1,2 -0,3 0,0 -0,7 2,0 -8,4 -10,2 -7,7 -12,5 13 -0,5 -0,7 -0,3 0,2 0,2 -0,4 -0,3 0,4 0,1 14 -2,2 Na splošno lahko rečemo, da so rezultati analiz elementov v krmi za kunce zelo dobri. Predvidevamo, da je v enem laboratoriju prišlo do napake pri preračunu podatkov. 39 Slika 15: Krmilo za kunce – kalcij Lab. Ca [g/kg] 1 10,90 Kalcij, krmilo za kunce,g/kg 2 12,10 17,0 3 10,25 16,0 4 11,70 15,0 5 10,90 14,0 6 11,21 Ca 13,0 7 15,40 kg]/ x-3s g 8 10,10 12,0 [ x-2s 9 Ca 11,0 x+3s 10 10,0 BIPEA min 11 10,40 9,0 BIPEA max 12 12,40 8,0 13 10,85 7,0 14 9,30 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Lab. Lab. z 1 -0,43 Kalcij, krmilo za kunce, z vrednosti 2 0,89 5 3 -1,14 4 4 0,45 3 5 -0,43 2 6 -0,09 1 7 4,51 z 0 8 -1,31 -1 9 -2 10 11 -0,98 -3 12 1,22 -4 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 13 -0,49 Lab 14 -2,19 Pri določanju kalcija v krmilu za kunce smo zaznali enega ubežnika in en vprašljiv rezultat. Od laboratorija 7 in 14 nismo prejeli podrobnih podatkov o uporabljenih analiznih metodah. 40 Slika 16: Krmilo za kunce – fosfor Lab. P [g/kg] 1 7,43 Fosfor, krmilo za kunce, g/kg 2 7,55 9,0 3 7,95 4 7,90 8,5 5 7,62 P 8,0 6 8,28 x-3s 7 7,80 7,5 x-2s 8 8,20 P [g/kg] x+2s 9 7,0 x+3s 10 11 7,16 6,5 BIPEA min 12 7,63 BIPEA max 6,0 13 7,48 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 Lab. Lab. z 1 -0,88 Fosfor, krmilo za kunce, z vrednosti 2 -0,52 4 3 0,66 3 4 0,51 2 5 -0,32 1 6 1,64 7 0,22 z 0 8 1,40 -1 9 -2 10 -3 11 -1,68 -4 12 -0,30 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 13 -0,73 Lab. 14 Vsebnost fosforja v vzorcu krme za kunce je bila pri vseh laboratorijih znotraj tolerančnih vrednosti. Dobljene tolerančne meje so bile višje kot tistih v medlaboratorijski primerjalni shemi BIPEA. 41 Slika 17: Krmilo za kunce – magnezij Lab. Mg [g/kg] 1 3,49 Magnezij, krmilo za kunce, g/kg 2 3,70 4,3 3 3,24 4,1 4 3,9 5 3,40 3,7 6 3,87 kg/ 3,5 7 39,47 g [g 8 3,3 M 9 3,1 10 2,9 11 3,55 2,7 12 3,53 2,5 13 3,48 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 Lab. Lab. z 1 -0,22 Magnezij, krmilo za kunce, z 2 0,89 vrednosti 3 -1,55 245 4 5 -0,69 195 6 1,78 7 189,48 145 8 z 9 95 10 45 11 0,10 12 -0,03 -5 13 -0,27 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 Lab. Pri določanju magnezija v krmilu za kunce smo zaznali enega ubežnika. Od laboratorija 7 nismo prejeli podrobnosti o uporabljenih analiznih metodah; glede na velikost odstopanja pa sumimo, da bi šlo lahko za napako pri preračunavanju rezultatov. 42 Slika 18: Krmilo za kunce – kalij Lab. K [g/kg] 1 14,80 Kalij, krmilo za kunce, g/kg 2 14,25 18,0 3 12,81 17,0 4 5 14,70 16,0 K 6 15,69 x-3s 7 15,0 kg]/ x-2s 8 g [K 14,0 x+2s 9 10 13,0 x+3s 11 14,70 BIPEA min 12,0 12 13,83 BIPEA max 13 14,63 11,0 14 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Lab. Lab. z 1 0,45 Kalij, krmilo za kunce, z vrednosti 2 -0,21 4 3 -1,92 3 4 2 5 0,33 6 1,51 1 7 z 0 8 -1 9 -2 10 -3 11 0,33 12 -0,72 -4 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 13 0,24 Lab. 14 Konentracija kalija v vzorcu krme za kunce je bila pri vseh laboratorijih znotraj tolerančnih vrednosti. Dobljene tolerančne meje so bile višje kot tistih v medlaboratorijski primerjalni shemi BIPEA. 43 Slika 19: Krmilo za kunce – natrij Na Lab. [g/kg] Natrij, krmilo za kunce, g/kg 1 1,66 3,5 2 1,75 3,0 3 2,03 4 2,5 Na 5 2,04 x-3s 2,0 6 2,17 z x-2s 7 25,57 1,5 x+2s 8 1,0 x+3s 9 10 BIPEA min 0,5 11 2,20 BIPEA max 0,0 12 2,78 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 13 2,16 Lab. 14 Lab. z 1 -1,30 Natrij, krmilo za kunce, z vrednosti 2 -1,03 80 3 -0,19 70 4 60 5 -0,17 50 6 0,21 40 7 69,49 z 30 8 20 9 10 10 0 11 0,30 12 2,00 -10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 13 0,18 Lab. 14 Pri določanju natrija v krmilu za kunce smo zaznali enega ubežnika. Od laboratorija 7 nismo prejeli podorobnosti o uporabljenih analiznih metodah, glede na velikost odstopanja pa sumimo, da bi šlo lahko za napako pri preračunavanju rezultatov. 44 Slika 20: Krmilo za kunce – cink Lab. Zn [mg/kg] 1 128 Cink, krmilo za kunce, mg/kg 2 154 3 138 205 4 185 5 129 Zn 6 178 165 kg x-3s 7 930 /g x-2s 8 [m 145 nZ x+2s 9 125 x+3s 10 11 152 105 BIPEA min 12 BIPEA max 85 13 139 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 Lab. Lab. z 1 -1,00 Cink, krmilo za kunce, z vrednosti 2 0,47 50 3 -0,42 4 40 5 -0,94 30 6 1,86 7 45,24 z 20 8 10 9 10 0 11 0,39 -10 12 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 13 -0,35 Lab. 14 Pri določanju cinka v krmilu za kunce smo zaznali enega ubežnika. Od laboratorija 7 nismo prejeli podrobnosti o uporabljenih analiznih metodah, glede na velikost odstopanja pa sumimo, da bi šlo lahko za napako pri preračunavanju rezultatov. 45 Slika 21: Krmilo za kunce – mangan Lab. Mn [mg/kg] 1 139 Mangan, krmilo za kunce, mg/kg 2 180 245 3 162 4 225 5 182 205 Mn 6 187 185 kg] x-3s / 7 1041 g 165 x-2s 8 [m n x+2s 9 M 145 x+3s 10 125 11 179 BIPEA min 105 12 BIPEA max 85 13 165 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 Lab. Lab. z 1 -1,89 Mangan, krmilo za kunce, z 2 0,57 vrednosti 3 -0,51 60 4 5 0,69 50 6 0,99 40 7 52,19 30 8 z 20 9 10 10 11 0,51 0 12 -10 13 -0,34 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 Lab. Pri določanju mangana v krmilu za kunce smo zaznali enega ubežnika. Od laboratorija 7 nismo prejeli podrobnosti o uporabljenih analiznih metodah, glede na velikost odstopanja pa sumimo, da bi šlo lahko za napako pri preračunavanju rezultatov. 46 Slika 22: Krmilo za kunce – baker Lab. Cu [mg/kg] 1 19 Baker, krmilo za kunce, mg/kg 2 28 30 3 22 28 4 26 5 20 24 Cu 6 25 22 x-3s kg] 7 240 /g 20 m x-2s 8 [ 18 Cu x+2s 9 16 x+3s 10 14 11 24 BIPEA min 12 12 BIPEA max 10 13 24 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 Lab. Lab. z 1 -1,40 Baker, krmilo za kunce, z vrednosti 2 1,46 80 3 -0,38 70 4 60 5 - 1,03 6 0,69 50 7 72,19 40 z 8 30 9 20 10 10 11 0,30 12 0 13 0,35 -10 14 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Lab. Pri določanju bakra v krmilu za kunce smo zaznali enega ubežnika. Od laboratorija 7 nismo prejeli podrobnosti o uporabljenih analiznih metodah, glede na velikost odstopanja pa sumimo, da bi šlo lahko za napako pri preračunavanju rezultatov. 47 Slika 23: Krmilo za kunce – železo Lab. Fe [mg/kg] 1 525 Železo, krmilo za kunce, mg/kg 2 656 750 3 577 4 700 5 564 Fe 650 6 651 x-3s kg] 7 /g 600 x-2s 8 [m Fe x+2s 9 550 x+3s 10 11 575 500 BIPEA min 12 BIPEA max 450 13 595 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 Lab. Lab. z 1 -1,42 Železo, krmilo za kunce, z vrednosti 2 1,36 4 3 -0,32 3 4 2 5 -0,59 1 6 1,26 z 0 7 8 -1 9 -2 10 -3 11 -0,36 -4 12 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 13 0,07 Lab. 14 Pri določanju železa v krmilu za kunce so bili vsi rezultati znotraj izračunanih tolerančnih mej. 48 8.2. Pšenica 8.2.1. Pšenica - Rezultati analiz kakovostnih parametrov Tabela 21: Pšenica – parametri kakovosti, rezultati Laboratorij SS SB SM ΣM SV SP NP Škrob NaCl [g/kg] [g/kg] [g/kg] [g/kg] [g/kg] [g/kg] [g/kg] [g/kg] [g/kg] 1 896 136 11 20 28 16 576 2 900 118 12 17 3 898 118 18 38 17 0,04 4 893 124 13 15 25 17 1,2 5 893 121 14 21 25 17 0,20 6 896 120 13 21 28 17 0,19 7 895 114 15 21 25 17 <0,5 8 898 121 15 29 16 9 897 123 12 20 17 10 922 126 15 18 11 888 121 13 19 21 16 0,07 12 895 121 19 13 899 124 19 26 27 16 0,30 14 897 121 13 15 17 število podatkov 14 14 10 11 10 14 6 korigirano povprečje 896 121 13 19 26 17 0,16 mediana 896 121 13 19 26 17 0,19 standardni odmik 3,1 3,1 1,4 3,7 2,6 0,8 0,10 relativni standardni 0,3 2,5 11,0 19,9 9,9 4,5 64,97 odmik min 888 114 10,8 12,6 14,6 16,3 0,04 max 922 136 19,4 25,5 37,5 19,1 0,30 x - 2s 890 115 10,1 11,3 20,7 15,4 -0,05 x + 2s 902 127 15,9 26,2 31,0 18,4 0,37 x - 3s 887 112 8,7 7,6 18,1 14,6 -0,15 x + 3s 905 130 17,3 29,9 33,5 19,2 0,47 odmik BIPEA 6 4 6,0 10,0 8,0 4,0 4 toleranca - 2s 6 6 2,9 7,5 5,1 1,5 0,21 49 Tabela 22: Pšenica – parametri kakovosti, z vrednosti z vrednosti Laboratorij SS SB SM ΣM SV SP NP 1 0,08 4,91 -1,54 0,45 0,65 -0,81 2 1,43 -0,95 -0,87 -0,29 3 0,73 -0,97 -0,17 4,54 0,37 -1,12 4 -0,90 0,92 -0,28 -0,89 -0,17 -0,55 5 -0,90 0,01 0,70 0,61 -0,32 0,11 0,38 6 0,17 -0,24 -0,01 0,69 0,79 -0,55 0,28 7 -0,25 -2,24 1,67 0,66 -0,52 -0,55 8 0,79 0,07 1,05 1,19 -0,68 9 0,25 0,68 -0,65 0,24 0,43 10 8,47 1,64 -1,03 0,76 11 -2,39 0,01 -0,07 -0,06 -2,00 -0,81 -0,87 12 -0,41 -0,02 2,90 13 0,99 1,02 4,46 1,82 0,38 -0,81 1,33 14 0,40 0,07 -4,37 0,50 Rezultati pri določanju kakovostnih parametrov v pšenici so bili nekoliko slabši kot pri krmilu za kunce. Ubežnike smo zaznali pri določanju suhe snovi, surovih beljakovin, surovih maščob in surove vlaknine. Pri določanju skupnih maščob in pepela netopnega v HCl so bili vsi rezultati znotraj tolerančnih mej. 50 Slika 24: Pšenica – suha snov Lab. SS [g/kg] 1 896 Suha snov, pšenica, g/kg 2 900 910 3 898 4 893 905 5 893 SS [g/kg] 6 896 900 x-3s 7 895 kg/[g x-2s 8 898 SS 895 x+2s 9 897 10 922 x+3s 890 11 888 BIPEA min 12 895 BIPEA max 13 899 885 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 897 Lab. Lab. z 1 0,08 Suha snov, pšenica, z vrednosti 2 1,43 10 3 0,73 4 -0,90 8 5 -0,90 6 6 0,17 7 -0,25 4 z 8 0,79 2 9 0,25 10 8,47 0 11 -2,39 -2 12 -0,41 13 -0,41 -4 14 0,40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Lab. Pri določanje suhe snovi v vzorcu pšenice smo zaznali enega ubežnika in en vprašljiv rezultat. V laboratoriju 10 so določali suho snov s sušenjem pri 105 stopinjah 4 – 5 ur, medtem ko je po Uredbi 152/2009 predvideno sušenje 4 ure pri 103 °C, zato je prevelik rezultat lahko posledica daljšega sušenja pri višji temperaturi. V laboratoriju 11 so uporabljali predpisano zatehto, čas in temperaturo sušenja. 51 Slika 25: Pšenica – surove beljakovine Lab. SB [g/kg] 1 136 Surove beljakovine, pšenica, g/kg 2 118 3 118 130 4 124 5 121 125 SB [g/kg] 6 120 x-3s 7 114 kg]/g x-2s 8 121 [ 120 BS 9 123 x+2s 10 126 x+3s 115 11 121 BIPEA min 12 121 BIPEA max 13 124 110 14 121 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Lab. Lab. z 1 4,91 Surove beljakovine, pšenica, z 2 -0,95 vrednosti 3 -0,97 6 4 0,92 5 5 0,01 4 6 -0,24 3 7 -2,24 2 8 0,07 z 1 9 0,68 0 -1 10 1,64 -2 11 0,01 -3 12 -0,02 -4 13 -0,02 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 0,07 Lab Pri določanje surovih beljakovin v pšenici smo zaznali enega ubežnika. V laboratoriju 1 so določali surove beljakovine v skladu z Uredbo 152/2009. 52 Slika 26: Pšenica – surove maščobe Lab. SM [g/kg] Surove maščobe, pšenica, g/kg 1 11 2 12 21 3 4 13 19 5 14 17 SM [g/kg] 6 13 15 7 15 x-3s kg]/ 8 15 g 13 [ x-2s 9 12 MS 11 x+2s 10 x+3s 11 13 9 12 BIPEA min 7 13 19 BIPEA max 5 14 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Lab. Lab. z 1 -1,54 Surove maščobe, pšenica, z 2 -0,87 vrednosti 3 5 4 -0,28 4 5 0,70 3 6 -0,01 2 7 1,67 1 8 1,05 z 0 9 -0,65 -1 10 -2 11 -0,07 -3 12 -4 13 4,46 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 Lab. Pri določanje surovih maščob v vzorcu pšenice smo zaznali enega ubežnika. V laboratoriju 13 so za ekstrakcijo uporabljali dietil eter, ki pa ga uporabljata tudi laboratorija 4 in 7, pa pri njiju ni prišlo do odstopanja. 53 Slika 27: Pšenica – skupne maščobe Lab. ΣM [g/kg] 1 20 Skupne maščobe, pšenica, g/kg 2 35 3 18 30 4 15 5 21 25 ΣM [g/kg] 6 21 x-3s kg] 20 7 21 /g [ x-2s 8 15 ΣM x+2s 9 20 10 x+3s 10 15 BIPEA min 11 19 5 12 BIPEA max 0 13 26 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 13 Lab. Lab. z 1 0,45 Skupne maščobe, pšenica, z 2 vrednosti 3 -0,17 4 4 -0,89 3 5 0,61 6 0,69 2 7 0,66 1 8 z 0 9 0,24 -1 10 -1,03 -2 11 -0,06 12 -3 13 1,82 -4 14 0,00 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Lab. Vsebnosti skupnih maščob v vzorcu pšenice so bile pri vseh laboratorijih znotraj tolerančnih vrednosti. 54 Slika 28: Pšenica – surova vlaknina Lab. SV [g/kg] 1 28 Surova vlaknina, pšenica, g/kg 2 45 3 38 40 4 25 5 25 35 SV [g/kg] 6 28 ] g x-3s 30 7 25 x-2s 8 29 V [g/k 25 S x+2s 9 20 x+3s 10 11 21 BIPEA min 15 12 BIPEA max 10 13 27 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 15 Lab. Lab. z 1 0,65 Surova vlaknina, pšenica, z vrednosti 2 5 3 4,54 4 4 -0,17 3 5 -0,32 2 6 0,79 1 z 0 7 -0,52 -1 8 1,19 -2 9 -3 10 -4 11 -2,00 -5 12 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 13 0,38 Lab 14 -4,37 Pri določanju surove vlaknine v vzorcu pšenice smo zaznali dva ubežnika. Od laboratorijev 3 in 14 nismo prejeli podrobnih podatkov o uporabljenih analiznih metodah. 55 Slika 29: Pšenica – surovi pepel Lab. SP [g/kg] 1 16 2 17 Surovi pepel, pšenica, g/kg 3 17 4 17 24 5 17 22 6 17 SP [g/kg] 20 7 17 x-3s 8 16 kg]/ 18 [g x-2s 9 17 P S 16 x+2s 10 18 x+3s 11 16 14 12 19 BIPEA min 12 13 16 BIPEA max 10 14 17 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Lab. Lab. z 1 -0,81 Surovi pepel, pšenica, z vrednosti 2 -0,29 4 3 0,37 3 4 -0,55 5 0,11 2 6 -0,55 1 7 -0,55 z 0 8 -0,68 9 0,43 -1 10 0,76 -2 11 -0,81 -3 12 2,90 -4 13 -0,81 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 0,50 Lab. Pri določanju surovega pepela v pšenici smo zaznali en vprašljiv rezultat. V laboratoriju 12 so pepel sežigali 24 ur pri predpisanih 550 °C. 56 Slika 30: Pšenica – v HCl netopen pepel Lab. NP [g/kg] 1 0,00 V HCl netopen pepel, pšenica, g/kg 2 2,5 3 0,04 2,0 4 1,5 5 0,20 1,0 NP [g/kg] 6 0,19 0,5 x-3s 7 <0,5 0,0 x-2s 8 P [g/kg]N -0,5 x+2s 9 -1,0 x+3s 10 -1,5 BIPEA min 11 0,07 -2,0 12 BIPEA max -2,5 13 0,30 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14 Lab. Lab. z 1 V HCl netopen pepel, pšenica, z 2 vrednosti 3 -1,12 4 4 5 0,38 3 6 0,28 2 7 1 8 z 0 9 -1 10 -2 11 -0,87 12 -3 13 1,33 -4 14 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Lab. Rezultate za netopen pepel v pšenici je oddalo samo pet laboratorijev. Vsi rezultati so bili znotraj izračunanih tolerančnih mej, ki so precej ožje od mej BIPEA. 57 8.2.2. Pšenica – Rezultati analiz elementov Tabela 23: Pšenica – elementi, rezultati Ca P Mg K Na Zn Mn Cu Fe Laboratorij [g/kg] [g/kg] [g/kg] [g/kg] [g/kg] [mg/kg] [mg/kg] [mg/kg] [mg/kg] 1 0,35 3,64 1,28 4,00 0,03 28 37 4 33 2 0,80 3,65 1,35 4,05 0,15 32 36 5 39 3 0,34 3,19 1,28 3,46 0,02 27 39 4 33 4 0,30 3,80 5 0,32 3,75 1,28 4,08