Kdo res pozna »novo« KS Dravlje?
V iskanju skupnega jezika
Zaradi izredno hitre stanovanjske izgrad-nje ter močnega priliva novega prebivalstva so se v nekdanji KS Dravlje vedno bolj stop-njevali in zaostrovali razni pereči problemi. To je dalo povod, da so se občani (na refe-rendumu marca 1979) odločili za delitev nek-danje KS Dravlje na tri nove krajevne skup-nosti, in sicer so nastale: »nova« KS Dravlje, KS bratov Babnik (Draveljska gmajna) in KS Dolomitski odred (ŠS 8).
•  Kadar govorimo o sedanji, »novi« KS Dravlje, imamo v mislih pretežno le območje soseske ŠS 7, katere meje potekajo med Ce-lovško, Kavadarsko  ter novo Vodnikovo in novo  Draveljsko  cesto.  Prav  za  ta  del  KS Dravlje je značilna izredno hitra urbanizaci-ja, saj je bilo na tem območju v zadnjem času zgrajenih in naseljenih kar sedem veli-kih stanovanjskih blokov s po 240 stanovanj-skimi enotami, dom starejših občanov itd.
•  Zdaj pospešeno gradijo vzgojnovarstve-ni zavod, asnovno šolo, pošto s  telefonsko centralo, veliko samopostrežno trgovino, ban-ko itd. Občutno pa je še vedno pomanjkanje raznih storitvenih obrti, servisov, telefonskih priključkov, kulturnih in družabnih lokalov itd.
•  Razen družbenppolitičnih organizacij so na tem območju KS Dravelj izredno aktivni in razgibani društvo prijateljev mladine, pro-stovoljno gasilsko društvo, rdeči križ in šport-no društvo, zadnji čas pa tudi novo osnovano turistično društvo ter dfuštvo upokojencev.
•  Aktualno  je  zlasti   izboljšanje   medse-bojnega  informiranja  ter neposrednega  so-delovanja in soodločanja najširšihmnožicitd.
•  Zelo pomembno je dejstvo, da k »novi« KS Dravlje ne sodi samo soseska ŠS 7, tem-več tudi celotna industrijsika cona od Celov-ške ceste ter ceste v Stegne pa vse do ob-činske meje z Bežigradom in po tej meji pro-ti severozahodu do ceste v Kleče in po njej nazaj k železniški progi in po tej progi do nove Draveljske  in  Celovške  ceste.  To ob-močje je mnogo večje od soseske ŠS 7.
•  Pred leti so hodili Draveljčani semkaj obdelovat polja in njive, saj na območju Ste-gen ni bilo nobenega naselja, pa tudi solidne stanovaajske hiše ne. Zaradi izredno promet-ne  Celovške  ceste  (Sojerjeva  in Dražgoška sta sedaj slepi ulici brez neposrednega izho-da na Celovško) Draveljčani redko zaidejo na drugo stran in so jim dogajanja tamkaj sko-raj neznana. Zaradi tega bomo prav to ob-močje malo obširaeje prikazali.
•  Razen  trgovskega podjetja Delikatese, ki ima na Stegenski št. 3 TOZD prodaje na drobno in TOZD prodaje na debelo ter še delovno skupnost skupnih služb, obratujejo ob Celovški cesti še kovinsko podjetje Uni-tas, tiskarna Slovenjja ob Kumerdejevi, ser-visi Avtotehne, bencinske črpalke Petrola itd. Kaj pa je za terri?
Največje industrijsko središče
•  Iskra si je daljnovidno zagotovila vse ozemlje nekdanjih Stegen v izmeri več deset tisoč  kvadratnih  metrov  koristne  površine. Na teh nekdanjih stegenskih njiyah in poljih je   nastala   prava   eksplozija   hitre   gradnje Iskrinih industrijskih obratov. Poglejmo ze obstoječe:
Stegne 7: Iskra — avtomatika, TOZD za elektrpoptiko.
Stegne 11: Iskra — industrija elektronike in zvez, TOZD proizvodnja mehanskih delov ter delovna skupnost njiliovih skupnih služb, nadalje Iskra — industrija sistemov elektro-nike in zvez, TOZD telefonski in telegrafski sistemi, TOZD usmerjene zveze ter TOŽD ko-merciala in inženiring.
Stegne 13: Iskra — avtomatika, TOZD av-tomatskih in varilnih naprav.
Stegne 15: Iskra — avtomatika, TOZD orodje, Iskra — avtoelektrika, TOZD žarnice, Iskra — mikroelektronika.
Stegne 17: Iskra — industrija elementov za elektroniko, TOZD naprave in orodje, TOZD feritnih materialov ter delovna skup-nost njihovih skupnih služb.
Stegne 21: Iskra — industrija elementov za elektroniko, TOZD magneti.
Stegne 23: Iskra — TOZD proizvodnja ba-terij in delovna skupnost njihovih skupnih služb.
•  Na tem območju bo Iskra zgradila, raz-širila in na novo razvila še vrsTo sodobnih obratov   na   etažni   površini   kakšnih   15.000 kvadrataih metrov. Po sedanjih predvideva-njih  bo  tukaj   delalo  okrog  8.000  delavcev. Razumljivo je, da so v zvezi s tem potrebne tudi sodobno urejene prometne zveze, kakor tudi mnogi servisi družbenega standarda, u-strezna splošna in zobna ambulanta, športna in otroška igrišča ter rekreacijske površine, vzgojnovarstveni zavodi, knjižnica, samopo-strežna trgovina, razni kioski ter storitveni servisi itd. Delavci Iskre danes na tem ob-močju še vedno delajo y zelo težkih razme-rah   ter  nujno  potrebujejo  ustreznejše   ter večje  delovne  prostore  z  vso  spremljajočo infrastrukturo.
Več sodelovanja in povezovanja potrošnikov in proizvajalcev
•  Kratek pregled in pogled na novo KS Dravlje kaže, da ta sestoji iz dveh bistveno različnih  delov.  Na eni  strani  Celovške  so pretežno občani-potrošniki, a na drugi strani delavci-proizvajalci. Tako Celovška cesta deli novo KS Dravlje na pretežno potrošniški in pretežno  proizvodni   del,  na  najmodernejši stanovanjski del in na največji industrijski center Ljubljane.
•  Na obeh straneh Celovške ceste so za-radi hitre izgradnje podobni problemi. Na-staja vprašanje, kako zbližati Ijudi obeh de-lov KS Dravlje, saj vsi dihajo isti zrak, do-življajo podobne probleme lokalnega prome-ta, preskrbe, razvedrila, oddiha itd. Potrebno bi bilo, da bi si segli v roke, poiskali skupni jezik ter uravnali družen korak v boljšo in-frastrukturno ureditev  celotne  KS  Dravlje, kakor tudi vseh drugih skupnih problemov.
Pavle šegula