S PRVEGA LETNEGA OBČNEGA ZBORA KMEČKE ZVEZE POLHOGRAJSKIH DOLOMITOV
Kmetje vztrajajo pri vrnitvi zemlje
Odkar je julija iani podružnična Kmeika zveza Polho-grajskih dolomitov zastavila svoje delo, se pri kmeikem delu ni kaj prida premaknilo na bolje. Veliko zahtev kmetov je preprosto nalelelo na gluha uSesa, ali pa je ostalo le pri praznih obljubah, ne da bi bile dejansko uresničene.
Tako so tudi na prvem letošnjem občnem zboru po-družnične KZ, ki je bil ponovno v zadružnem domu na Dobrovi, znova postavili v ospredje zahtevo o vrnitvi arondirane zemlje. Alojz Kavčič, predsednik te zveze, je razgrnil dolgotrajno in zamotano pot, ki jo morajo ubirati pri uvcljavljanju te pravice. Še posebej na območju Hor-julske doline. Zapletlo sc je zlasti pri pravnih vpraSanjih. saj še vedno ni obstoječega zakona, da bi kmetom lahko vrnili zemljo. Zadevo naj bi uredili sporazumno z Ljub-ljanskimi mlekarnami, ki upravljajo s temi zemljišči, vendar pa tu vzrajajo pri svojem, češ da lahko kmetje kupijo to zemljo le po trenutno veljavnih tržnih cenah. To pa je 1 milijarda 615 milijonov starih din za hektar, kot je ocenil sodni cenilec. Za kmete je ta cena seveda nesprejemljiva, prav tako pa tudi nova, nekoliko nižja, kjer je všteto tudi njihovo delo pri melioraciji.
»Po trinih cenah naj zdaj kupujemo zemljo, ki nam je bila ukradena!« se je upravičeno jezil Alojz Kavtit. »V to zemljo smo vtkali svoje žulje. Vzeli so nam jo, češ da jo bodo izkoristili za agroživilski kompleks. Zdaj pa je zapuSčena in propada. S tem je bila narejena velikanska gospodarska škoda...«.
Kmeika zveza in Zveza kmečke mladine Polhograjskih dolomitov sta dali predlog, da se spremeni zakon o koriš-čenju kmetijskih zemljišč, s tem, da se arondirana zemlja. ki ni v intenzivni družbeni obdelavi, vrne kmetom in to po revalorizirani ceni, ki je bila določcna ob arondaciji. O predlogu so razpravljali tako na občinskem Komiteju za kmetijstvo kot tudi v Svetu za kmetijstvo pri OK SZDL in po krajši razpravi v samem predsedstvu OK
SZDL je bil sprejet. Zadevo naj bi zdaj dokončno pretre-sli Se v klopeh republiške skupSiine, kjer naj bi naSli skupno rešitev za vso Slovenijo.
Pri tem ne gre prezreti, da je bila podružnična Kmečka zveza Polhograjskih dolomitov prva v Sloveniji. ki je sprožila ta predlog. S tem, ko bodo kmetje dobili nazaj svojo zemljo, bodo vsekakor dobili ustrezno spodbudo tudi mladi, ki se zdaj kar težko odločajo za kmetijstvo. Ali kot je ob tem soino pripomnil predsednik občinske Kmeike zveze Vinko Zibelnik: »Damo tudi teleta za hektar. Zemlja mora biti intenzivno obdelana. Kmet ne more vendar večno kolobariu na pičlih 5 hektarih!«
Vinko Zibelnik je kmetom postregel tudi s svojimi bogatimi izkušnjami pri drugih kmetijskih vprašanjih, ki so jih pretresali. Povedal je denimo, kako v Ameriki, kjer je bil pred nedavnim, rešujejo vrednotenje kakovosti mleka. »Tam za liter mleka dobiš kar štiri litre bencina.« je dejal, »pri nas pa je ravno obratno«.
O mleku je govoril (predvsem na pripombo nekcga kmeta, češ zakaj le-tega ne plačujejo 15. v mesecu) tudi direktor Kmctijske zadruge Ljubljana Jože Tanko: »Res je, da so ie vedno problemi okrog toUče in kvalitete mleka,« je med drugim dejal. »Ce se tu ne bo kaj popravilo, bo žal tako kot je. TolSčo bi morala analizirati kaka druga inštitucija.«
Po njegovem bi morali vrednotenje mleka obravnavati individualno, s tem, da bi pri vseh večjih proizvajalcih uredili samostojne zbiralnice, proizvajalci pa naj bi preje-mali plačilo dvakrat na mesec: najprej akontacijo, potem pa še poračun. To je spričo hude inflacije že vei kot nujno.
Direktor KZ Ljubljana in zborovalci so se dotaknili tudi Stevilnih drugih vprašanj. ki ta čas pestijo kmete: slabega gospodarjenja z našimi gozdovi, potrebnega omejevanja divjadi, tam kjer dela največ škode, razvoj-nih premij in regresov, melioracije zemljišč. porodniških dopustov za kmečke žene (to vprašanje bi bilo treba vključiti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje). usmerjanja kmečkih otrok v kmctijske šole pa tudi sploš-nih stnernic Kmečke zveze.
Prav tako pa so izvolili tudi (že na samem začetku) kandidata z krajevne kmečke zveze, s tem, da so zveze v Polhovem Gradcu. Horjulu in Dobrovi dobile po pet članov, manjši Črni vrh pa le tri in imenoval šeslčlansko delegacijo za občni zbor republiške Kjnečke zveze.
BRANKO VRHOVEC