Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 164. V Ljubljani, v soDolo, 20. julija 1912. LeiolL ^ Velja po pošti: sa Za oelo lato naprej . K 28-— za pol leta „ . „ 13 — za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo inozemstvo „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo leto napre] . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za oetrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2*— V spravi prejeman moseSno K 1*70 • v V' IV h* vXv Inserati: EaoBtoIpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ aa večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: anostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. ; Izhaja:; vsak dan, lzvzejnšl nedelja ln praznike, ob 5. url popoldne. 03" Uredništvo Jo v Kopitarjevi nllol štev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Cpravnlštvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8. tbq Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 16 stranf. Bnokeroi. Niti deset let še ni, ko je jelo svo-bodomisolstvo v Evropi zopet ošabno dvigati glavo. Vse je bilo natančno dogovorjeno, boj se je začel po dobro premišljenem načrtu. Najprej sc je začel na Francoskem. Ime Combes znači višek radikalnega svobodomiselstva. y imenu moderne kulture, znanosti, napredka in socialnega blagra so uprizorili gonjo zoper katoliško cerkev, kakor jc od leta 1870. sem nismo v Evropi doživeli. Potem so se lotili Španske. Nato je prišla na vrsto Portugalska, Italija, kjer se jc v Rimu skoval liberalno - socialistično - anarhistični blok, da izpremeni krščansko lice večnega mesta, v Belgiji, Nemčiji in Avstriji sc jc začel ljut boj za politično premoč med pristaši Svobodne Misli in katoličani, v Turčiji jc frama-sonska loža povzročila vstajo in uvedla konstitučijo in končno so liberalni kitajski inteligenti celo to starodavno cesarstvo izpremenili v republiko. Nasilja, ki so jih pri tem svobodo-miselci izvrševali, so bila velika. Pokazali so, da se prav v ničemur ne ločijo od jakobincev, da je prekucuška ka-nalja ostala ista. V Barceloni so sezidali samostane, morili duhovnike in skrunili svetišča, v Portugalu so nešteto svojih nasprotnikov tirali na mori-ščo ali pa jih v podzemske ječe pometali, v Turčiji jc tekla kri v potokih in vešala so oznanjala nastopajočo dobo svobode ter bratstva, na Francoskem so cerkev oropali celo pobožnih ustanov in križ pometali iz šol in sodišč na cesto, češ, šele sedaj napoči luč in pro-sveta! Morebiti pa je sreča, ki je napočila po zmagi Ferrerjevih častilcev za evropske narode in države, tolika, da odtehta vse grozovitosti, vse krivice, morebiti so pridobitve svobodomiselne ere za kulturo človeštva tako velike, da jc gorje, ki je je nad tolike prinesla, lo majhnega pomena? Vprašamo: kje so te pridobitve in kakšne? Pač — na shodih Svobodne INlisli, na kongresih monistov, v liberalnem časopisju, po neštetih brošurah se je veliko govorilo in bralo o novi zarji, ki bednemu človeštvu napoči. Vse, kar jc katoliška cerkev baje zanemarila, to so obetali svobodomisleci, da popravijo; narodi bodo postali srečnejši in boljši, cela zemlja postane raj, da le zapodimo črne megle iz vseh kotov.! Kaj vidimo dejansko? Bankerot svobodomiselstva, kamor oči obrnemo. Na Francoskem anarhijo, protinarodno in protiarmad-no gonjo, ljutc socialne boje, vedno-bolj naraščajočo nravno propalost, padanje števila prebivalstva, korupcijo v javnem življenju, dokler niso zmerni republičani šli vase in storili konec combizmu. Na portugalskem gniloba, ki do neba smrdi, v Turčiji, ki so se jc polastili framasonski španiolski jucl-je, neznosne razmere, dokler ni armada vmes posegla. Kje so torej ti sijajni vspehi svobodomiselstva? Evropska ljudstva molijo slejkoprej krščanskega Boga in vsi poizkusi ustanoviti veliko svobodomiselno ali monistOvsko bratovščino, so se smešno izjalovili. Kjer krščanska načela večalimenj tudi v javnosti vladajo, je red, mir in napredek, kjer na pridejo svobodomiselni bratje na vrh, gre vse narazen, vse poka in razpada. In zato vidimo, da se radikalizem ni mogel prav vgnjezditi tudi ne v Italiji in na Španskem, ker so državnike izkušnje izučile, da svo-bodomiselstvo vse le razdere, njegove obljube so pa prazna pena. Podobno pa je tudi na znanstvenem polju. Svojčas, ko je Haeckel sestavil živalski rodovnik človeštva, je svobodomiselstvo triumfiralo, kakor da bi imelo krščanstvo v par urah izdihniti. Pa kako je prišlo vse drugače! Kdo more danes trditi, da je znanost fundamente krščanstva omajala? Niti za las ne! Kje pa jc svobodomiselna znanost? Par kričačev, resni misleci pa ne hodijo potov svobodomiselnih fanatikov. Začelo sc je zopet temeljito proučevanje starega in srednjeveškega modroslovja, začrtujejo se meje, do kani morejo takozvane izkustvene vede in kje sc začenja tisto polje, na ka-teiem nam ne morejo dati nobenega odgovora, proučavanje verstev pelje moderne modroslovce čisto drugam kakor bi radi frazerji Svobodne Misli, tudi na vseučiliščih je opažati preobrat na boljše. Svobodomiselna bilanca jc na vseh poljih pasivna. i. Prccl kratkim časom je izšla v znanem dumajskem založništvu Carl Fromme zanimiva brošura vlad. svetnika Friedriclia IIeya ter je skoro doživela tri izdaje. Knjižica nosi naslov »Unser Auswanderungswesen uncl sei-ne Schaden« in precej spretno izpopolnjuje s posebnega stališča vrzel v literaturi izseljeništva. Pred vsem se obrača avtor proti izseljevanju v Severno Ameriko ter priporoča Argentinijo, bodisi v stalno na-seljcnje, bodisi samo za časa žetve. Razlogi, ki jih navaja za svoje nasprotstvo proti Severni Ameriki, so nekako ti-le: glede prevozninc jc gledati precl vsem na to, da zaslužijo domače paroplovne družbe, med tem ko pripade ob sedanji organizaciji izseljeništva ves dobiček nemškim družbam. Drugič ne uživajo avstrijski izseljenci v Ameriki onega varstva, kakor bi ga splošno kot ljudje morali. Amerika gospodari zelo neekonomično s svojimi delavskimi močmi ter sc v nekaterih obratih ponesreči zelo veliko naših ljudi. Tako jc n. pr. umrlo v enem ameriškem podjetju tekom desetih let vsled nezgod 1000 delavcev, zopet v drugi tovarni, kjer je zaposlenih 800 delavcev, jc od tega števila umi-lo v istem času 1200 nasilne smrti. V skupnem znaša letna izguba vsled ponesrečen j 33.000 izseljencev. Kot tretji vzrok navaja avtor veliko izmozganjc naših izseljencev, ki se potem vračajo domov, ko tam že ne morejo več delati. Taki ljudje širijo nezadovoljnost okrog po svoji okolici ter so v breme svoji občini, ki jih mora sedaj kot invalide rediti, dasi je že enkrat izvršila v tem oziru svojo dolžnost, ko jih je odgojila in izšolala. Nadalje pomagamo s svojim delom Ameriški industriji do vspešne konkurence na vsakem j>olju gospodarstva, tako, da z izseljevanjem indirektno oškodujemo lastno trgovino, obrt in industrijo. Konečno sestavi Hey v svoji brošuri bilanco izseljeništva ter jemlje za podlago enotno število letnih 300.000 izseljencev iz cele države: Vrednost vsakega izseljenca, z ozi-rom na odgojo in prehrano do izselitve računa on z 2000 K, kar da pri gori omenjenem enotnem številu 600 mili- jonov kron; prevoznina po 200 kron —« 60 milijonov kron; gotovina, ki jo mora pokazati vsakdo pri vstopu na ameriška tla 125 kron — 37 milijonov kron; gotovina, ki jo siccr kdo nese seboj 10 milijonov kron; izguba vsled nasilne smrti 33.000 po 5000 kron — 165 milijonov kron; skupaj 872 milijonov kron. Tej postavki kot pasivni, postavi Ilcy nasproti prihranke izseljencev, ki jih pošljejo ti domov, torej: 300 milijonov kron, tako, da znaša saldo, ki ga moramo v znesku 572 milijonov kron prišteti Ameriki v dobro ter tvori vsoto, s katero nas Amerika in tujina obre-menjujeti. Razmere bi bile precej drugačne ob izseljevanju v Argentinijo, ki je še potrebna kolonizacije: Naši izseljenci l)i s tem otvorili pot avstrijski industriji, ki bi si lahko pridobila širok trg v Argentiniji, Braziliji in Urugvaju, katere države bi postalo na ta način za našo industrijo prave kolonije. Argen-tinija še posebno, kot skozinskoz agri-kulturna država, ne nudi konkurence naši industriji. Priporoča konečno osnovanje kolo-nizacijskega društva, ki bi v velikem izvedlo naseljevanje v gori omenjenih treh južno - ameriških državah, ki so ugodne za izseljence tudi v klimatič-nem oziru. IIcy konča svojo brošuro z opominom na vlado, naj bi bila njegova knjižica nekak »mene, tekel« vsem mero-dajnim faktorjem, da obrnejo temu vprašanju svojo pozornost, sedaj, četudi šele ob dvanajsti uri. Primerjajo kaže na Italijo in pravi, da je Avstro-Ogrska dolžna svojemu imenu kot velevlast poiskati in priboriti svoji trgovini in industriji trgov v prekomorskih krajih. Ne bi se pečal tako na široko z brošuro vladnega svetnika IIeya, vendar se mi zdi, da zasluži že vsled svojega avtorja večjo pozornost. Kot visok državni dostojanstvenik stoji v stiki z vladnimi krogi in jc morda njegovo delo od kake strani inspirirano, nočem reči naročeno. Morda bo še jeseni v parlamentu o njej govora, zato hočem nekaj stvari na kratko omeniti, ki jih jc IIcy prezrl ali pa namenoma opustil. Na kratko omenjena nezadovoljnost, ki jo širijo Amerikanci doma, ima globokejše korenine in jI Je vzrok moralna propalost, ki jo vidijo naši ljudje v Ameriki in se je nalezejo kot kužne bolezni. Razumni in podučili od tto sem prvič igral m polne orgije. Vesela zgodba iz spominov organista. V naši župniji je odpovedal stari organist službo, in gospod dekan jx; sklenil, izuriti v tem poslu popolnoma mlado moč. Izvolil je mene, ker sem že znal nekoliko razbijati po klavirju in cviliti na gosli; morebiti tudi zato, ker nisem bil v šoli najhujši med na-gajivci. Imeli so me tudi na sumu, da imam dober posluh. Dokončal sem takrat ravno vsakdanjo šolo in sem bil star — šestnajst let.' Bil sem zelo majhen za ta leta, zato so mi dali tovariši priimek — pritlikavec. Kar jc gospod dekan sklenil, jc tudi izvršil. Tako sem bil tudi jaz v štirinajstih dneh v mestecu Bregu pri starem, a dobrem učitelju Kiflu, ki jc slovel kot dirigent in organist čez tri sodne okraje. On me ni le poučeval, ampak mi je dajal tudi hrano in stanovanje. Tudi tam sem dobil častni priimek, ki ga pa iz raznih vzrokov raje zamolčim. Drugače mi je bilo pa prijetno in kmalu sem bil domač, kot bi bil iz iste rodovinc. Gospod Kifel je bil resen in strog, včasih še celo nekoliko godrnja v; bil je pa vendar dobrega srca. Poučeval ine je hitro in temeljito. Mož si je prisvojil moje srce in šc sedaj se ga s hvaležnostjo spominjam, Čez eno leto sem že znal igrati nekaj navadnih maš. Pol leta pozneje sem že smel zastopati ob nedeljah skrbnega mojstra na orglah, toda le v njegovi navzočnosti in pod strogim nadzorstvom. Orgije v Bregu so bile staro, skrivnostno delo z dvaintridesetimi registri. Kolikorkrat sem zasedel visoki stol, vselej sem gledal z velikim spoštovanjem na veliko žival s svetlimi, velikimi piščali, ker sem vedel, da spi v njih ogrodju ogromna množina glasov. A popolnoma odprtih še nisem slišal. Kadar sem igral, mi je potegnil učitelj izmed vseh registrov le dvanajst, drugi so ostali vedno zaprti. Tudi če je sam igral, ni potegnil tudi ob največjih praznikih več kot šestnajst registrov, drugo polovico jc pustil pri miru, kot bi bila prilepljena ali pribita. Ko sem nekoč na velikonočni ponedeljek potegnil še samostojno en register, ga jc sunil glasno mrmrajo zopet nazaj in me pri tem tako grdo pogledal, kot bi me hotel s kože deti. Ob koncu drugega učnega leta mi je zaupal gospod Kifel že veliko. Nekega lepega dne bi ga moral nado-mestovati in sicer pri veliki slovesnosti. »Cvetlica« Marija sc je bila namreč poročila in gospod Kifel, njen boter, je seveda moral nastopiti v fraku in cilindru kot priča. Organist in priča pa ni mogel biti obenem in mi je zato prepustil prvi posel; dasi mi je, veliko zaupal, vendar sem moral vso latinsko mašo najmanj desetkrat z njim pre- igrati. Z vidno zadovoljnostjo me jc mojster pohvalil: »Igraš izvrstno!« Ponos mi je razširil prša in mogočno sem stopal tisti večer po mestu . . . Drugi dan sem bil že navsezgodaj na koru. Pevci in pevko, so me gledali debelo, jaz pa sem mislil, da se čudijo mojemu napredku, da imajo bojazen pred menoj, kot pred veliko in mogočno osebo. In še bolj naj strme! Hočem se jim pokazati v vsi luči, da spoznajo, kaj sem se naučil . . . Kakor veste so na orgijah ne igra samo z rokami, ampak tudi z nogami. Stol jc bil visok, moje majhne, debele, nožice so pa segalo le za silo do pedala. Moral seru torej pri igranju pol sedeti pol stati. Tudi nisem mogel doseči med igranjem registrov, zato sem žc navadno pred začetkom pesmi potegnil potrebne registre. Kakor sem že prej omenil, je bila poroka, in zato priložnost zaigrati predigro na polnih orgijah. Napravil sem zadnjo pripravo. Položil sem note pred sc in se ponosno vsedel na prestol, potegnil vseh dvaintrideset registrov in se glodal neprenehoma v ogledalo, če izgledam dosti veličastno. Na levo sem komandiral še možu, ki jc gonil meh: »Peter, pritiskaj — potrebujem sapo, veliko sape!« In Peter je pritiskal, kot bi gazil tri metre visok sneg. — Tedaj jo prišel veliki trenutek — in pritisnil sem krepko z rokami in nogami. Učinek se je kmalu pokazal; Auiaui eiou oiuaiuauoi — kakor zavezana vreča, polna mačk . . . Velike in majhne piščali so združeno kričalo in piskalc, da jc šlo skozi ušesa. Bil je nepopisen, srce trgajoč dogodek, piskanje in javkanje, da bi človek znorel. Prestrašil som se grozne muzike in segel sem po nesrečnih registrih, da bi utešil male kričače; a roka jc bila prekratka, izgubil sem ravnotežje. Prevr-gol sem se z visocega prestola in padel v vsej svoji širokosti na pedal — rum-peldi pumpel se jc zvrnil šc visoki, težki stol na moj hrbet, da sem ležal kot vjela miška v pasti. Tedaj pa so zagrorueli basi z vso močjo; posavne in pavke so bobnelo, bombardon pa je krepko pritiskal z nizkim glasom. Skušal sem se dvigniti, a teža ogromnega stola me je tiščala k tlom, da sc nisem mogel ganiti. Cim obupneje sem se premetaval po pedalu, tem bolj so zdihovali, gromeli, javkali in kričali ogromni basi. Ali mi je prišel kdo na pomoč? No, ker nihče ni mogel. Trije pevci so ležali na tleh, boreč se s smehom, več drugih je bilo objetih, da sc ne hi raz-počiii vsled silnega smeha, pevko so sc proč obrnjeno smejale, da so bile vse rdeče od smeha, Peter jc pa klečal na stolu in bil ves solzan. Orgije so bile konečno mod vsemi najbolj pametne. Naenkrat so namreč v moje veseljo utihnile, ker jim jc zmanjkalo sape. — Z velikim trudom som so rešil iz mučnega položaja. Postavim stol na svojo mesto in se vsedel ves rdeč vsled sra- doma vsrkajo vse tuje puhlice, ki jim pristudijo dobro vzgojo, morda prineseno seboj v novi svet. Vsled tega se jih toliko pogubi in tudi narodnostno odtuji svoji domovini. V bilanci jo postavka o prevoznini netočna, ker ni nikakega ozira jemal avtor na vračajoče se, kakor bi moral tudi nasprotno kot aktivno postavko navesti zavarovalnice, nezgodnine in druge odpravnine, ki jih dobe ponesrečeni ali njih sorodniki od podjetnikov. Glede kolonizacijskega društva so že letos razpravljali dunajski listi, vendar se mi zdi, da jc to kapitalistična ideja, ki gre za tem, da organizira eks-port živega blaga na tuje ter pri tem spravi lepe dobičke. Menda je Hey nasedel s predlogom kolonizacije židovskemu časopisju, ki je že pred letom o .tem obširneje govorilo. Sicer ideja ni napačna, samo gledati bo treba, v če-^ave roke pride njena izvršitev. Knjižica je pisana nekoliko hitro, kar se vidi tudi vsled tega tako, ker obravnava vprašanja, ki so na dnevnem redu in o katerih se razmotriva 'sedaj dannadan. Radi tega jo moramo pozdraviti tudi mi kot dobrodošlo, ker pomaga živo vzdržati zanimanje za iz-seljeniško gibanje, ki je velikega pomena za naše kraje. Dr. Č. Pismo iz mm. Gradcž, 17. jul.. Za urednike čas kislih kumare ni nič kaj prijeten; drugim pa, ki si morejo privoščiti toliko športa, da »procul negotiis« ogrevajo otrple ude na razbeljenem pesku ter jih nato umivajo v hladeči morščini, bi pa kisle kumarce kaj prav prišle. V Gradežu je zdaj takozvana velika sezija. Gostov je vse polno tako, da je menda zelo težko dobiti še kaj prostora; seveda se hitro menjavajo. Vsaki dan prihajajo ladje prenapolnjene s tujci, a tudi odhajajo enako obljudene. Največ se čuje med pisano množico če-ščina in madjarščina; seveda tudi Nemcev ne primanjkuje. Gradež je, rekel bi, špecielno kopališče Dunajčanov. Poljaki so številno zastopani. Vročina je, če bi gledali na toplomer, precej huda; ni pa tako občutljiva kot drugod, ker je mesto vseokrog obdano z vodo. Temperatura vode v kopališču ob popoldanskih urah znaša 27 stopinj C. Umevno, da je vrvenje ob kopališču in V vodi ter ob nepregledni sipini nenavadno živahno. Mnogo gostov se ponaša že s tako temno kožo, da bi jih človek imel skoraj za Afrikance. Slovenska kolonija je bolj skromna. V sana-;toriju »Pio Sovvegno« je tudi vse zasedeno; Slovencev je bilo v torek deset. Konec tedna pride lvovski nadškof Bil-czevski s svojim tajnikom. Sedaj je tu med nami stari gost in znanec iz Prage dvorni svetnik Krištofek. Število letošnjih kopališčnikov je doslej narastlo do 7350. — Otroci v avstrijskem hospi-;cu se dobro počutijo. Izpočetka je opaziti pri tem in onem malo solza, a to kmalu izgine. Čudno pa ni, če se ta ali oni otrok zjoče zlasti, ko je glede jezika med njimi prava babilonska zmešnjava. Tu najdeš Nemčiče iz Šlezije, iz Štajerske, Koroške; Čehe, Poljake, slovenskih otrok je lepo število, Italijane Itd. Nekaterim ugaja pred vsem zadost- mu nanj in zaprl prepovedane registre. Igral sem tiho predigro. A pevci niso bili zmožni peti. Ti-Ičali so z robci usta, da jim ne bi ušel smeh. Zapovedal sem: »Začnite!« in sem dajal z glavo takt. Končno je začel sopran: »Kyric-Kyri-hihihihihi« — — —- Nato tenor: »Kyyriyey-hehehehehe«--- x Basi so hoteli biti resnejši in so krepko začeli: »Eleison-eleison-hohohohoho«-- Tedaj pa je hipoma postalo na moji strani temno. Ozrl sem se — o groza — ob meni je stal mojster Kifcl. Prišel je, da bi končal smešnico. Ali veste, kaj je napravil? Potegnil je dva čisto nova registra, a nc pri orgijah, ampak na moji glavi. Dal sem kot vsak pravi register takoj glasove od sebe: »Au, jej, au, jej!« Vsled teh glasov je takoj izpustil ušesa. Tedaj pa se je polastila pevcev zopet veselost. Kakor " veste, lomi smeh posebno takrat človeka, kadar se ne sme smejati. Čim bolj se ga braniš, tem bolj ti pretresa ude. Tako je bilo tudi tukaj. Če je poskusil peti bas, sc je začel smejati sopran, nato tenor in tako je šlo dalje do zadnjega evangelija. Zvečer mi je pa napravil učitelj silno dolgo pridigo. Spominjam se le še pregovora, ki ga jc na koncu govora dostavil: »Tako se godi, če hoče biti jajce modrejšc kot kokoš!« na lirana, kajti pohvalijo se kaj ra'di, da imajo petkrat na dan jesti in da se dvakrat na dan kopljejo. V hospicu imajo razprostran vrt, kjer sc cel dan igrajo, deklice v posebnem oddelku, dečki zopet v svojem revirju. Novih zgradb in hotelov jc več opaziti. Mestno načelstvo se trudi, da bi se mesto čedaljebolj udobno uredilo. Drevoredi tudi nekoliko napredujejo; vso pozornost so obrnili na promenadni prostor, kjer trikrat na dan koncertira vojaška godba, kjer so najlepši hoteli in najživahnejši promet. Zadnje leto so postavili prav čedno tržnico za ribe in enako za sadje. Pohvaliti se moramo, da pijemo kislo in sladko mleko ljubljanske Mlekarske zveze; žal da prostor ni kaj ugodno izbran. Tržaški Trifolium ima svojo lopo na travniku poleg kopališča; tu jc mlečnih pivcev, da niti postreči ne morejo. Četudi imamo tu dosti vode, vendar si želimo tudi vsaj malo deževnice, ker je le prijetno, če sc ozračje nekoliko ohladi; a danes še nič ne kaže, dasi jc bilo nebo proti Kranjski zabasano z oblaki. Gradežanom pač najbolje pšenica cvete, če so vedno solnčni in svetli dnevi. ,.Slovenska Slraža". Slomškov dar po 20 K: 76., 77., 78., 79., 80. Po Josipu Jerebu, Sp. Brnik, del čistega dobička abiturijent-ske veselice v Kranju, 100 K. — 81,, 82. Neimenovan v Ljubljani, 50 K. Prvi novi dvekronski novec so darovali: Lenart Kuhar v Kotljeh, 2 K. — Josip Milanič, kurat, Marijino Celje, 2 K. — Mihael Barbič, kaplan, Dobrna pri Celju, 2 K. — J. Marinič, župnik, Kojsko, 2 K, — Ig. Leban, župnik, Baluje, Goriško, 2 K. — Fran Cerjak, kaolan, Sv. Križ pri Slatini, 2 K. Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar: Nabrano po Janku Kuhar pri slovenskem omizju v Spodnjem Dravbergu, 4 K 50 vin. — Vesela družba hrvaških in slovenskih učiteljev v Dragatušu, 4 K 4 vin. — Družba duhovnikov na Djckšah, 12 K. — Veronika Miklavčič, Gorica, 1 K. — Josip Milanič, kurat, Marijno Celje, 5 K. — J. Rutar, kaplan v Trstu, 4 K. — Nabrala družba duhovnikov ob priliki vizi-tacije in praznovanja rojstnega dne č. g. Jak. Cajnkarja v Središču, 15 K. — Ožje omizje srebrno-mašnika Vidmajerja v Fra-mu darovalo 15 K. — Adolf Žnider, Tepa-nie, 10 K. — Udeleženke dekliškega shoda v Št. Lenartu pri Brežicah 7 K 37 vin. Dar hranilnic. 13. Hranilnica in posojilnica v Žužemberku 20 K. Društva za »Slovensko Stražo«: Kat. izobraževalno društvo v Kapelah, p. Dobova, Štajersko, 10 K. — Telovadni odsek »Orla« na Ježici 10 K. Prispevki podružnic: Ženska podružnica »Slovenske Straže« v Trstu, preostanek Slomškove slavnosti, 197 K. — Podružnica v Vogrčah, Koroško, 33 K. — Podružnica v Borovnici, 63 K 50 vin. — Po podružnici Št. Ferjan pri Gorici, dar 11 mož ob priliki obhajanja 50letnice, 2 K 20 vin. — Podružnica Dol. Logatec, 29 K 50 vin. — Podružnica v Idriji 120 K. MMm smrt. Pismo kardinala Bibiena svoji nečakinji. Iz dvojne noči, v teminah zemlje in duše Ti pošiljam te vrstice. Venec, ki Ti ga je s smehom podaril naš preljubi prijatelj onega spomina vrednega večera v poletju, venec rdečih rož, položi ga, kakor je ovenel od tistega časa, kot simbol odpovedi in žrtve pod sveti križ, pred katerim moliš vsak dan; kajti Tvoja bolestna slutnja se je spolnila in Rafael nas je zapustil. Ti, ki si mu bila odbrana za dolgo, srečno življenje, si seclaj le Kristusova nevesta . . . Njegova duša sc je navžila pozemeljskega; Rafael je umrl, da bi nam postal samo še neumrljiv. Veliki petek jc bil njegov rojstveni dan in ta je postal tudi njegov smrtni dan. »Tako mlad i&i tako srečno se je moral ločiti,« pravijo vsi. A ko pomislim, kaj je doživel v kratkem času sedemintridesetih let, kaj je ustvaril v slavo svoje cerkve in domovine, mi napolni dušo tiha groza. Kajti on je resnični dih Boga! . . . Poglej na Marijini podobi, katero je Rafael pred kratkim naslikal za samostan sv. Siksta v Pia-cenzi, v oči božjemu detetu! Naslikane so z roko, s čopičem in z barvami kakor drugo podobe, a veličanstvo nebes Ti sije iz njih naproti, poglobiš se vanje, kakor v prepad večnosti. Kdor je mogel naslikati te oči, ta žc ni bil več Zemljan, — Sklad Mohorjanov: 382. Mohorjani v Ribnici, po č. gosp. Mateju Dagarin, kaplanu, 20 K. — 383. Mohorjani v Marijinem Celju, po č. g. J. Milanič, kuratu, 5 K. Iz nabiralnikov: Po Karolu Malajner, kaplanu, Sv. Urban pri Ptuju, iz nabiralnika v gostilni Antona Klemenčič, 9 K 50 vin. — Po podružnici Vipava, iz nabiranika pri J. Hribu, 18 K. — lz nabiralnika v hranilnici v Vipavi 3 K. Idrijske novice. i Voditelj čipkarskih šol gosp. Jan. Vogelnik jc postal svetnik. S 1. julijem jc bil povišan v VII. činovni razred. Iz srca mu čestitamo na takem odlikovanju, zaslužil ga je s svojo izredno marljivostjo in natančnostjo. Ko se je pred par meseci px*eselil z Dunaja v Idrijo, so si nekateri že mencali roke iz škodoželjnosti, češ, za kazen je prestavljen. No, kaka kazen je bila, da se jc delo bolj razdelilo in jc on prevzel inšpektorat za južne dežele, kaže nenavadno odlikovanje. V petih letih jc že dvakrat avanziral. Ko bi ne bil zaslužil, bi ga gotovo ne bilo kaj takega doletelo; saj na Dunaju za Slovence ne cveto rožice. i Rudniški komisar g. Knohl z Dunaja pregleduje že tu več dni blagajno in materijalno upravo. Iver ima naš rudnik več raznih oddelkov, ne pridemo skoraj nikoli iz rednega nadzorstva. £a par mesecev se pričakujejo zopet drugi od ministrstva. i Človeški kostnjak so našli v Mo-horičevi grapi v Zgornji Kanomlji. Meso je bilo že vse strohnelo, le palica, koš in harmonika je ležala poleg kosti. Najbrž je pred pustom prišel iz Tolminskega v te kraje, in skoraj gotovo onemogel, ali zgrešil po noči pot, da si ni mogel pomagati. Odkod je bil in kak posel je imel, se ne ve. i Abslinenčno društvo »Sv. vojska« se je ustanovilo, oziroma poživilo pre-tečeno nedeljo. Gospod Goslec iz Ljubljane je v jedrnatem govoru pokazal lahkoto abstinence in škodljivost alkohola. Veliko navzočih jc pazno sledilo stvarnemu izvajanju, tudi precej se jih je vpisalo. Treba bode vsakoletnega takega sestanka, da prvotno navdušenje prehitro ne premine, ip.i govornik vedno z novimi zgledi in dokazi prepričuje, kako potrebno je ravno med Slovenci več zdržnosti. Godrnjamo čez visoke davke, a tu prostovoljno sebi v škodo plačujemo največje. Tržile novice. t Na dunajski evharistični shod pojde iz tržiške župnije 16 oseb. Zastopan bo trški občinski odbor po treh odbornikih S. L. S., društvo Svetega Jožefa in krščansko socialno delavstvo po treh članih, telovadni odsek Orel po enem članu, nadalje Marijina dekliška družba, tretji red, zastopnik naših kmetov in g. tovarnar Gassner. t Letno poročilo, ki ga je natisnilo jako lično »Tiskovno društvo« v Kranju, izkazuje na obeh štirirazrednicah tukajšnje ljudske šole koncem leta 513 učencev in učenk. Izmed teh je bilo 267 učencev in 260 učenk. Po veri so bili razen ene staroverske učenke vsi Da smo v bojazni pričakovali že tri dni prej najhujše, si izvedela iz mojega včerajšnjega pisma. Izmed nas vseh je bil Rafael v vsem Rimu najbolj miren. Govoril je o preteklosti in o bodočnosti mirno in jasno, tolažil nas je in napravil oporoko. Ko sem šel danes precl solnčnim zatonom po poti na Rafaelov dom, je bil zrak poln svetle luči in sladkega vonja, takšen mir jc ležal nad prazničnim Rimom, da mi jo vstajal up v mojem srcu; korakal sem spet vesel tja. V bolniški sobi je bil grof Baldas-sare Castiglione, dobra očeta Antonio in Domenico, slikar Giulio in drugi. Njegovo postelj so bili pomaknili bliže k olvnu. < ' ' Ali je bil učinek večerne svitlobc, ali bližajoči se triumf, še nikdar se mi ni zdel Rafael lepši; njegova kožna barva je bila bolj bleščeča, jasno in rujavo oko umetnika večje in svitlejše, kakor navadno. Ko sem vstopil jc držal v roki nekoliko pomladnih cvetlic, katere jc spustil, ko sem mu podal Tvoj rožni venec. Nesel jc venec k ustnicam in za- šepetal Tvoje ime — »Marija!«..... Njegov glas je imel čuden zvok, bil jc čist, a vendar le kakor dih. Sporočil sem mu, kar mi je naročil Nj. Svetlost. »In tako, preljubi Rafael,« sem končal, »naj ti bo zanimanje, ki ga čuti najvišji in najnižji za te, dolžnost, da živiš še dolgo mecl nami.« Otožno sc jc smehljal. katoličani. Izmed vseh 513 učencev In učenk jih je bilo samo 6 nemške narodnosti. In vendar nosi naša šola popolnoma nemški značaj. V četrtem razredu se poučujejo skoro vsi predmeti v nemškem jeziku. Obrtno - nadaljevalna šola jc imela koncem leta 53 vajencev. Po narodnosti je bilo 42 Slovencev, 8 Nemcev, 2 Hrvata in 1 Lah. Učno osobje je obstajalo iz vodje, treh učiteljev, osem učiteljic in treh katehetov. t Nemška šola ima dva razreda s štii 'imi oddelki. V obeh razredih je bilo 68 učencev in učenk. In še med temi je bile več nego polovico Slovencev. Kakor se sliši, nameravajo v kratkem pričeti z zidanjem novega šolskega poslopja. Svet je podaril kuratorij tukajšnje predilnice. t Poprava orgelj v župni cerkvi je bila končana minoli teden. Delo je izvršil po nizki ceni in zelo dobro izde-lovatelj orgel g. Anton Dernič iz Radovljice. G. mojstra toplo priporočamo. Drnšlva. — Logaško okrožje Orlov priredi jutri v nedeljo, dne 21. julija 1912, Slomškovo slavnost, združeno z javno telovadbo v Gorenjem Logatcu. Spored: Popoldne ob četrt na tri zbirališče vseh Orlov in društev v Dol. Logatcu. Pohod z zastavami in orlovsko godbo po državni cesti v Gor. Logatec. Tu sprejem pred župno cerkvijo in nato večernica. Po večennici ljudski tabor pred župno cerkvijo; govorijo razni gg. govorniki. Ob 4. uri javna telovadba Orlov na grajskem travniku. Velika ljudska veselica, pri kateri sodeluje orlovska godba iz M. D. v Polju. Odsek »Bogomile« preskrbi pijačo — tudi za abstinente —• in jedila, prodajo šopkov in drugo. — Vstopnina: Sedeži 1 K, stojišča 30 vin. — Slavna društva se prosijo, da se udeležijo po možnosti z zastavami. — K obilni udeležbi vabi odbor. — Vič-Glince. Lansko leto bi bili kaj radi s skupnim društvenim izletom obiskali divno bohinjsko okrajino. A ker so se ljudje prepočasi zgiaševali, smo tako dolgo čakali, da nam je uprava železnic vsled vojaških manevrov odpovedala posebni vlak. Letos se nam je pa zopet zaželelo po romantičnem Bohinju. Da ustreže želji mnogih članov, sc jc odbor Katol. slov. izobraževalnega društv.a zopet lotil težke skrbi za posebni vlak za društveni izlet v Bohinj. Določilo se je za izlet zadnjo nedeljo avgusta, t. j. 25. avgusta. Upamo, da bomo letos v tem oziru srečnejši. Zato pa prosimo somišljenike domače, kakor ljubljanske in po okolici, kateri bi se radi udeležili izleta, naj se vsaj do 28. julija zglasijo ali v župnišču na Viču ali pri g. Fran Gorjupu, delovodji c. kr. tobačne tovarne in predsedniku društva. Vožnja tja in nazaj bo stala 4 K. Izlet obeta biti tem zanimivejši, ker nas bo spremljala polnoštevilna domača društvena godba. »Slovenska Straža« ponovno opozarja vse naše gospodinje na blago, ki je na prodaj v korist obmejnim Slovencem, prav posebno pa na Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem. Ta kavna primes je po soglasni »Ti boš, ti moraš,« je povzel besedo Castiglione. »Pomisli, kakšno hrepenenje si vzbudil v nas s svojimi deli po bodočih. Pomisli na svoj priljubljeni načrt, postaviti na novo klasični Rim s svojimi mramornatimi palačami, svetišči, slavoloki in kipi!« »Da, to sem hotel,« je odgovoril, »in ko bi mi Bog dal daljše življenje, bi se meni to posrečilo.« »Govoriš, kakor da bi ne hotel nikdar več ozdraviti,« sem dejal mehko očitajoč. »O, oče,« je rekel, »ločitev mi ns bode lahka. Ne morem vam popisati hrepenenja, katero rne je katerekrati navdalo, da bi zadržal poslavljajoči so dan. Kako je sesala moja duša na zadnjem solnčnem žarku, ki je trepetal na zadnjem gričku. Kako lep jc svet, kako lepo človeško obličje! In zdaj moran} vzeti slovo za vedno, spati, ne da bi imel upanja na jutrajšnji dan!« »Preljubi,« sem mu odvrnil, »ne po-zabi, da je danes umrl naš Oclrešenik, da bi nas odpeljal iz teh zemeljskih bojev k večnemu dnevu.« »Kako naj bi ga pozabil,« je dejal, »od Njega imam vse! . . . Ali,« je pristavil tiho, »tudi boj je bil lep.« Sledil je kratek molk. Castiglione je prijel njegovo roko. Rafael jo gledal skozi odprlo okno na onstranske griče, kajti večer je umiral in le na vrhovih je bil lahek žar. Njegov pogled je romal — in to so bile tudi njegove misli — od zemlje Čez vijolčasto nebo, kjer ga S sodbi vseli gospodinj najboljši kavni pridatek in sc z njim da napraviti naj-okusncjša kava, ki jo ima vsak rad. Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem je zaradi tega tako dobra, ker je napravljena iz samih izbranih surovin in po načinu, ki se je v dolgoletnih izkušnjah izkazal kot najboljši. Velika prednost Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem leži pa tudi v tem, da je pristno domače blago in pa na prodaj v eminentno naroden namen. Nobene naše gospodinje ne sme biti, ki bi ne rabila Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem. Tedenski pregled. Česar je potrdil kranjski deželni zakon o vzdrževanju ograj pri pašnikih. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske je v svoji seji dne 13. t. m. soglasno sklenil resolucijo proti davku na vino, kakor ga je. na-svetoval pl. šuklje. — Dva ministra sta te dni prišla na Bled na počitnice: minister javnih del Trnka in poljski minister krajan Ladislav Dlugosz. — Glavni vojaški nabori sc prično letos 12. avgusta in morajo biti končani do 5. oktobra; k vojni mornarici asen-tirani novinci nastopijo službo 25. novembra., drugi pa 15. oktobra. — Letošnjih cesarskih vaj se udeleži tudi It novih letalnih strojev. — Pri zadnjem ljudskem štetju v Avstriji našteli so 1,252.940 Slovencev, 768.422 Hrvatov in Srbov. 6,435.983 Čehov, 4,967.984 Poljakov, 3,518.854 Rusinov, 9,950.260 Nemcev, 783.334 Italijanov, 275.115 Runnuiov in 10.974 Mažarov. — Ljubljana šteje po zadnjem štetju 41.727 prebivalcev, in sicer 33.846 Slovencev, 5950 Nemcev, 360 Čehov, 290 Italijanov in 95 Hrvatov in Srbov. — V Reki so našteli 49.806 prebivalcev, in sicer 24.212 Italijanov, 12.926 Hrvatov, 6493 Mažarov, 2337 Slovencev, 2315 Nemcev, 425 Srbov; ostali pripadajo raznim drugim narodnostim. — Na avstrijskih visokih šolah je v mindlem šolskem leto študiralo skupaj 36.32 i dijakov; od teh je bilo Slovanov 18.450, Nemcev pa le 15.484. Ostali odpadejo na druge narodnosti. — Županska zveza za Vipavsko dolino se je ustanovila. — V Blatu pri PlJberku so pri občinskih volitvah zmagali možje Slovenske Ljudske Stranke. — Vas Ronke na Goriškem je cesar povzdignil v trg. — Predsednik novomeškega okrožnega sodišča, g. Trenz, je stopil v pokoj in se naselil v LJubljani. — Svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je prejel cerkvenik Jakob Mikla.v-čič v Malem Korenu. — Silna nevihta z viharjem in strelo je 14. t. m. divjala krog Am-brusa in Krke na Dolenjskem. V Višnjah je strela užgala neko hišo in hlev ter ubila osemletnega dečka in več živine. Na Krki je vsled strele pogorel Rebolov kozolec s senom vred. Vihar je ruval drevesa, odkrival strehe, podiral kozolce in stri koruzna in žitna polja. Veliko škode jc napravil v ambruški cerkvi. Tolkla je tudi toča. — Toča je uničila polja v Suhi nad Dravogradom in v okolici. — Toča, je pobila po vaseh krog Planine na Sp. Štajerskem. — Na Opčinah je pogorelo več tisoč kvadratnih metrov gozdnih nasadov. — Pogorel ji v Tacnu hlev in pod vdove Marjane Tomšič; nekdo je zažgal, ko so bili vsi domači na polju. Pri reševanju živine se je nevarno ponesrečil podjetnik Bitenc. — Samoumori v avstrijski armadi znašajo osem samomorilcev na vsakih 10.000 vojakov. — Ustrelil se je v Gorici vojak 47. pešpolka Franc Jevšenak iz Zg. Bistrice na Štajerskem. — Blizu Slovenske Bistrice se je pa na vajah ustrelil domobranec 4. polka Jožef Špelec. — Umrli so: V Ljubljani gimnazijski profesor Anton Peterlin v 47. letu; na Igu nadučitelj Franc Ks. Trošt, v Kostanjevici vpokojeni cestni nadzornik Ignacij Čerov; v Gorici veleposestnik Anton Bolko, star 90 let; podžupan v Malih Ža.bljah, Silv. Rehek; v Mariboru šolska sestra M. Mihaela Plohi od Sv. Tomaža pri Vel. Nedelji; v Wildonu pri Gradcu Slovenec dekan Jožet Dreisiebner; v Ljutomeru vdova po hoškem postajenačelniku Marija Tonianič; v Vuzenici 38 letna gospa Bruderman iz znane Rotner-jeve rodbine; v Rogatcu vpokojeni vodja zemljiške knjige Anton pl. Iljačič, star 80 let; v Frankovcih pri Ormožu Jakob Kosajnč; v Kočevju poštarica Marija Hauff. — V Krki je pri kopanju utonil krojač in vratar v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji, .Jakob Gnidica. — V idrijskem rudniku je odtrgalo glavo 4i-letnemu vestnemu pazniku Lovru Brumnu. — Tržaški vlak je blizo Sv. Križa raztrgal železniškega delavca Vidmarja. —V Vrbsko jezero je skočil in utonil deželnosodni sluga Merkuš. — V Ptuju je zadela kap trgovca Vouka. Spravili >o ga v graško bolnišnico, — Insolventna je postala v Ljubljani tvrdka Zabkar. V konkurzu je trgovec Aleks. Starkel v Mariboru. — Zaprli so bivšega knjigovodjo bratov Fagonolli v Mirni pri Gorici, Ivana Komidarja. — Ponarejeni goldinarji krožijo po Štajerskem oh hrvaški meji; nedvomno so bili pri-nešeni s Hrvaškega. — Novo cerkev so si postavili ameriški Slovenci v St. Paulu Minn.; posvečena je sv. Neži. — Varaždinski občinski zastop je komisar Čuvaj razpustil in imenoval vladnega komisarja. — Južna železnica je na hrvaških in ogrskih progah zvišala vozno cene. — 72 poslancev ogrske opozicije, ki jih je dal Tisza s silo odstraniti iz državne zbornice, toži Tiszo radi zlorabo uradne oblasti in kršitve imunitete. — Blizu Skaderskega. jezera so turški vojaki prekoračili črnogorsko mejo in na polju ustrelili devet črnogorskih kmetov, pet pa težko ranili. Črnogorske čete so pa udrlc v Novipazai- in zažgale tam neko pravoslavno cerkev, ki je s šolo vred zgorela. — V vasi Čira v kitajskem Turkcstanu so kitajski vojaki zažgali hišo nekega Rusa ter je v ognju umrlo do 100 Rusov, mnogo so jih pa Kitajci postrelili. — Za žensko volilno pravico se na Angleškem na. čuden način bori družba žensk, ki se imenujejo »sufragetke«. Po cestah uprizarjajo škandale, razbijajo okna, nu-padajo člane vlade s kamni itd. Te dni pa te neka sufragetka vrgla v voz, v katerem se je vozil ministrski predsednik Asquith, celo sekiro, ki je ranila nekega irskega poslanca. — Kotel je razpočil na. avstrijskem parniku »Kap Rocca«, ko je vozil iz Seville na Španskem. Pet oseh, med njimi kapitan, je bilo ubitih, mnogo ranjenih. — Na Bodenskem jezeru sta, se prevrnila dva čolna ter je utonilo 11 oseb, večinoma deklet do 15 let. — V Renu je vsled solnčarice pri kopanju utonilo do 30 oseb. — V bližini Bremena na. Nemškem je pogorela vas Debsteat s 40 hišami in cerkvijo. — Strašni viharji in nalivi so v mehikanski državi Gu-anaju napravili nad 20 milijonov škode. 2000 ljudi je ob tem našlo smrt. — Na ženitno ponudbo v časopisu sc jc ujela neka, graška služkinja. Sledila je pozivu v Trst, kjer se ji je predstavil ženin kot železniški delavec pod krivini imenom. Pregovoril jo je, da mu je dala shranit ves svoj prihranek, krog 3000 K, na kar je izginil. Naplahtana revica je prosila pomoči tržaško policijo, ki je res kmalu našla sled za goljufom. Prijeli so ga v Švici v družbi neke ženske; imel je še 2000 K, ki jih služkinja sedaj dobi nazaj. — Miljarderji so na svetu samo trije: Rockefeller, Camegie in Morgan, sami Amerikanci. Po1 in četrt miljarde ima krog sto ljudi, manjših milijonarjev je veliko. — Finemu sladkorju podraže ceno za 1 K 50 vin. 141etni trgovski vajenec A. Kopitar v Št. Jerneju na Dolenjskem je onečastil in ubil 13 letno Angelo Hrastar. Mladega zločinca so zaprli. Godovi prihodnjega tedna. 21. nedelja, 8. pobink. Olga, Dan. 22. ponedeljek. Marija Magd. 23. torek. Apolinar, škof. 24. sreda. Kristina, de v. . 25. četrtek. Jakob, Krištof. 26. petek. Ana, Valens. 27. sobota. Pantaleon, m. Liberalna »zvezo slovenskih zadnr in njeni sledovi v Ricmonjih. Kdo se ne spominja na nesrečne Ricmanje, katero jc liberalna kuga zastrupljala celih osem let, ji podajala v roke proticerkveni meč v boju zoper božjo besedo? Kdo sc ne spominja onih mnogih pogrebov brez duhovnika z veselo godbo na čelu? Koliko se je rodilo otrok, ki so bili šele v dolgih hlačah krščeni in koliko divjih zakonov se je sklenilo! V onem času zastrupljavanja ric-manjskih kmetov sta se pripeljala v Ricmanje dva ljubljanska liberalna prvaka. Čemu sta prišla? V Ricmanjih je že takrat obstojalo Posojilno in hranilno društvo ter Konsumno društvo. Obe društvi ste bili učlanjeni pri »Zadružni zvezi« in to jc liberalce bodlo v oči. Njih zastopnika sta začela zato prigovarjati odbornike društev, naj presto- pijo od »farške« k »narodni« zvezi. — Drugi greh jc lažje storiti kot prvega in Ricmanjd takrat niso pomišljali preveč, ampak so zlezli pod klop in pritrjevali sladkim nasvetom. Zgodilo se je. da ste obe društvi res prestopili iz naše v liberalno Zvezo. Do tega nesrečnega dne so vse bilance Ricmanjskih društev izkazovale lep napredek in dobiček, ko pa je vtaknila v njih knjige svojo modrost liberalna Zveza, je bila usoda Ricmanjccv zapečatena. Nizdol je pričelo teči posebno kolo Konzumne-ga društva, katero je imelo in ima v pravilih izrecno določilo, da se v špekulacije nc sme spuščati. Leta 1907. je revizor liberalne »Zveze« naštel že kar 12.000 kron deficita, dasi jc prejšnje letna bilanca še vendar izkazovala nek dobiček. Pozneje je liberalna Zveza ujela Ricmanjce na podpis še za nadaljnih 7000 kron, tako da, je v teku par let, nasekanih bilo okroglo 20.000 kron dolga. Med tem so jc urini] Ricmaujcem neki Josip Bobck, poštni pisar v Trstu. Imel je komaj 100 kron mesečne plače, ko je v popoldanskih urah »deloval« pri Ricmanjskih društvih, kojim je bil vodja, tajnik in sploh vse. Z eno besedo: bil je duša celega poslovanja. Liberalec od nog do glave je šel preko določil društvenih pravil. Odborniki pa niso vedeli, kje je njihova gospodarska, rana, ker jih ni nihče na to opozoril. Revizija se je sploh redko vršila. Bobek je sestavljal zadolžnicc na razna imena svojih tovarišev v uradu, ka-siral denar in kakor se dolži baje podpise falzificiral, med tem ko vpisani dolžniki niti niso znali za, dolg. Hodil je v zlatu po Trstu in sc šopiril s polno malho petakov. Ko ga je društvo poslalo nekoč nekam v Istro, da kupi zanje na javni dražbi posestvo in ko je dobil za to potrebni denar, je odpotoval in kupil posestvo na -- svoje i m e. Potem se je širokoustno predstavljal za posestnika. Prišel pa je dan plačila in Bobek jc pod ključem. Letos je prišel v Ricmanje revizor liberalne Zveze in pripovedoval Rio manjcem, da je liberalna Zveza v denarni stiski in da rabi denar. Pregovoril je s tem izgovorom Ricmanjce, da so mu podpisali menico za 3800 K, rekel pa je, da njihova Zveza tega denarja ne bo nikdar tirjala, ampak, da ji bo menica služila le v zvišanje aktive v izkazu. V dobri veri so se udali Ric-manjci. Toda par dni po podpisu menice- je onih osem nesrečnih kmetov dobilo menične tožbe, za katerimi je Zveza poslala po svojem zastopniku dr. Ivanu Tavčarju v Ljubljani eksekucije. Zveza se je na zemljišča kmetov inta-bulirala za ves denar in zagrozila je indirektno z dražbo. Vrh tega pa jim je zarubila vso živino, kar jo je bilo pri hiši. Ricmanjci so prosili Zvezo in njenega advokata, ljubljanskega župana dr. Tavčarja, naj ustavi začasno vsaj dražbo živine, a dobili so odgovor, tako osoren, kakor bi prosili miloščino. Le s trudom sc jim je posrečilo dobiti potrebni denar, katerega so morali vzeti na posodo pri Židu, da so se rešili popolnega poloma. Odkar ste Ricmanjski društvi učlanjeni v liberalni Zvezi, se je revizija le poredko izvrševala in še to površno. Zveza se je obvezala revidirati brezplačno, a je vseeno zaračunala, Ric-manjcem pot in delo svojih revizorjev. Ker je bil revizor prekomoden, je telefoniral nekoč v Trst po Bobeka, naj mu pride pomagat k sestavi bilance. Rekel mu je, naj se pripelje kar s fi-jakurjem. In visoki gospod Bobek je res pridrdral s tržaškim kočijažem v Ricmanje na stroške kmetov. Pri sestavljanju bilance se jc hotel približati društveni nadzornik, a nagnati je bil proč z osornim poveljem: »Zgubite se, tukaj nimate nič opraviti.« Odobrena od odbora bilanca ni bila. Tako jc završila liberalna Zveza v Ricmanjih svojo misijo! In šc danes kmetje nc vedo, kam jih vodi liberalna Zveza; še danes sc zanašajo na njeno »narodnonapredno« tendenco. V. Prva zračna ftilka med in Francosko. Iz Maroka pozvani general d'Ama-i de, novi poveljnik šestega francoskega vojnega zbora, ki bi moral vzdržati v nemško-francoski vojni prvi napad, jc pred kratkim izdal neko fantazijo o bodoči zračni vojni med Nemčijo in Francosko. D' Amade izvaja svoja pre-. rokovanja s stališča, da bi bili franco-, ski zrakoplovi, kakor je sedaj slučaj, oddaljeni drug od drugega po 70 kilometrov in stacionirani 10 do 20 kilo-i metrov daleč od nemške meje. Nasprot-i no so nemški zrakoplovi stacionirani v, večjih presledkih. Kolin in Metz ležita; nad 200 kilometrov, Metz in StraBburg nad 130 kilometrov drug od drugega. General D' Amade torej meni, da bi bil v resnem slučaju Strassburg pristanišče zrakoplovov in da bi bila Nemčija na ta način proti francoskemu reko-gnosciranju z zrakoplovi mnogo manj varna, kakor pa Francoska pred nemškim. To pa zato, ker je Strassburg veliko bolj oddaljen od meje kot francosko zrakoplovne postaje. Odločitev prve zračne bitke bo padla po mnenju generala D' Amade v črti Verdun —. Mctz in siccr v neposredni zvezi z stra-tegičnim pohodom čet. Od celotne nemške vojske, ki jo računa na 900.000 mož, bo stala polovica, torej 450.000 mož v. črti Strassburg — Diedenhofen — Metz, 150.000 mož bo na gornjem Alzaškem, ostalih 300.000 mož pa bo v pokrajinah okoli Aachena, Koblenza in Kolina* Desno francosko krilo sc bo opiralo na Bclfort in prvi večji napad se bo vršil na levo nemško krilo. Najbolj nevarna pokrajina za Francosko leži severno od črte Verdun — Metz, torej nekako med Givetom in Verdunom nasproti črti Mctz—Diedenhofen. Južno od Verduna do Epinala boj bržkone ne bo imel uspeha. Zato je treba, da si Francoska že vnaprej med Givetom, Verdunom in Diedenbofnom oskrbi gospodarstvo v zraku. Vse podrobnejše je odvisno od razmerja moči posameznih zračnih brodovij. Nemško zračno moč si predstavlja general D'Amade razdeljeno v tri oddelke po tri zrakoplove in večjim šlevilom letalnih strojev. Z ozirom nato bi se morala poizvedovalna in bramb-na služba francoskega zrakoplovstva tudi deliti v tri dele. Pred vsem bi morali zrakoplovi opravljati poizvedovalno službo. Ravno med Verdunom in Metzom ter rekama Maas in Moscl so tolike terenske težkoče, da bi brezdvom-110 poizvedovalno službo lažje opravljali zrakoplovi kot pa konjenica. Vsekakor zahteva teren deloma od zrakoplovov. da so zmožni dvigati se visoko je pozdi'avljala vcčernica, poslanka iz onega sveta. »Videl bom Danteja,« jc rekel nenadno. V tem trenutku je odmaknil nekdo izmed pričujočih zastor Rafaelove zadnje podobe, ki je bila na nasprotni steni. Kakor veš, je oltarna stena s spre-m e n j e n j e m Kristusovim . . . . Pogled na neumrjoče delo in na umirajočega mojstra, predmet slike, kakor tudi drugi prizori nas premagajo in jokali smo na glas. Koj na so se začele spreminjati poteze Rul, ove. Govoril je še, a s težavo in brez zveze, čeravno pomenljive reči. Dvakrat sem ga slišal reči Platonove besede: »Lepo jc plačilo in veliko je upanje.« Mislil je, da si tudi Ti pri njem, in je prosil, naj bi mu položila roko na čelo . . . Slikar Giulio se je vrgel na postelj in kričal v dušni bolesti; jaz sem pa velel drugim, naj pokleknejo in molijo za umirajočega. Še enkrat se je Rafael dvignil in gledal z velikimi očmi skozi okno. »Odkod sveti to solnce?« je jecljal. »Rafael!« sem zavpil in razprostrl obe roki po njem. »Ali me poznaš? Kako se počutiš?« Nekaj časa se je zdelo, da me ni slišal, potem pa ie vendarle zašepetal — in miren izraz njegove obličja čeravno v smrtnem boju je potrdil njegovo besedo: »Srečno . . .« Po teh besedah ni izpregovoril več. Bojeval je molče zadnji boj.------- Postala je popolnoma noč, ko je dolg in svečan mir prekinil glas: Rafael jc umrl.---- Velik let je že menil ud tistga časa in jest sm že dauni na use puzabu. Un-kat, kc sa pr ubčinsk sej »padle« tiste dve čarudejne besede — »Sluvensk Na-rud« tud piše, de sa »padi« streli, astn morm tud jest pisat, de sa besede padle, de m na u mogu »Sluvensk Na-rud« spet naprej metat, dc na znam dobr sluvensk pisat — astn unkat, ke sa. padle tiste dve čarudejne besede »Špickramarju ukus«, ke sta spusobne ceu ubčinsk svet razbt in ke jh, na vem zakaj, gespud žepan nč rad na sliš, in kc sa zavle teh dveh besed leberaln ubčinsk svetnki tku zruguvilel, dc b šou hmal ceu ubčinsk svet iz lima in je clu sam gespud dohtar Taučar puzabu, dc je žepan in de more žepan ustat zme-ram tak, kakršen more bt en žepan, unkat sm se pa spet spounu na tiste dau-ne čase. Čakte, kuku jc blu že tu? Aha! Ke sm biu jest še mejhen, na-redu je moj oče punavad usak let, bink-štna sebota m al preh fajrant; prjeu mene, sojga ta najstarejšga in edinga sina za roka, pelu me na Star trg h tantlar Čike tud leta — čakte no, kerga leta du glave nova uhleka. Hlače jn zbrau punavad tkula za ena ped dalš, kt, b jh blu treba, čš: fant raste ket kuno-pla in du prhodneh binkšt mu uja glih prou douge. Glih tku, ket usak druh let udkar sm biu birman, pelu me je moj rank oče — Buh mu dej nebesa — h tantlar Čike tud leta — čakne no, kerga leta je blu tu, se pa res več na spounem, če sc na motem je tist let padla bink-štna sebota glih na sebota. No, pa sej je use glih, če vema kerga leta je blu tu, al pa ne; glauna reč pr tem je tu, dc vem, de m jc tist let kupu oče ene strašn lepu štrafaste hlače, kokr sa ble tekat mudern in dc vem, de m je pol na binkštna nedela na use zgudi zju-fri. ke sm stavu pred ni m u ta štrafa-steh hlačah, stisnu u roka šternajst soldu: »Na, Pepc, pa pcjd na Rožnpoh, de se uš puštreku iz ta noumo gvantam. Tle maš dvanajst soldu za kufe, dva solda pa za kifelc — kufe jc tiste čase kuštou na Rožnpoh še sam dvanajst soldu. Pa merki, de na uš hlač iz kufe* tam pupackou, al jh pa na kašnem gr-< rnouje strgu. Gvant kušta gnar!« In uzeu sm šternajst soldu, sla^ menk, špacirštok in ja mahnu vs sam u sebe in soje štrafaste hlače zarukan preke Tibuli. Dobr se še tud spuminam, de srn biu tekat tkii zamaknen u soje ta nove hlače, de nism nubenc reči vidu ukul sebe in de. sm prekucnil zavle tega efta pestema iz vuzičkam in utrokam ured u alet in dc sm prnesu na Rožnpoh dve kot kajzeržemle velike bunke na čel, kc sm se pu pot dvakrat u drvu zaletu. Use tu mam šc tku ževu pred saba, kokr b blu učeri. Ke sem sedou nazadne tku iz bum-katn na čel za miza pr kufet in začeu kiflc pumakat u kufe, se. t pa prklat sani Buh ve ud kod ena pasja mrcina in nie začne ud ush plati šnofat in se stegvat pu men in če sm ga bi »onu ud in da imajo dobro izvežbano osobje. Kakšen pa bi bil izid prve nemško-francoske zračne bitke, pa general D' Amade ne pove. Tovarišem oMlurienlom! Slovenski katoliško - narodni abi-turjienti prirede v dneh 27. in 28. julija tvoj sestanek v Kamniku. Spored jc naslednji: V soboto dne 27. julija popoldne ob 4. uri 24 minut prihod udeležencev v Kamnik, kjer se vrši sprejem na kolodvoru. Ob 8. uri bo pozdravni večer. V nedeljo dne 28. julija zjutraj ob 8. uri zbirališče pred Kamniškim domom. Ob 9. uri dopoldne sveta maša v župni cerkvi, nato zborovanje z naslednjimi referati: 1. Katoliško narodno dijaštvo in njegov poklic. Ref. tovariš Vinko Tavčar, Kranj.) 2. Katoliško narodno dijaštvo in ljudstvo. (Ref. tovariš Ivan Stanovnik, Ljubljana.) 3. Katoliško narodno dijaštvo in umetnost. (Ref. tovariš Narte Veliko-nja, Gorica.) V nedeljo popoldne ob 4. uri igra: Franc Sal. Finžgar, »Naša Kri«. Po igri komers na vrtu hotela Krištof. Naš abiturijentski sestanek je predpriprava za skupno veliko prireditev katoliškega jugoslovanskega dija-štva, ki se vrši v dneh 1., 2., 3. in 4. avgusta v Ljubljani. Tovariši! Pohitite v naše prijazno mesto Kamnik, da damo svojemu katoliškemu prepričanju in svoji mladosti ognja ter sc potrdimo v idealnem stremljenju za uresničenje gesla, ki ga vselej pišemo na svojo zastavo: Z Bogom za narod! Za pripravljalni odbor: Ivan Stanovnik 1. r., predsednik. Silvester Kranjec 1. r., tajnik. Mi so Lahi napadli Dardanele, aii ne? Včeraj se jc poročalo, da je napadlo osem laških torpedovk Dardanele in da so turške krogle potopile dve laški torpedovki, ostale pa da so poškodovane. Lahi so že včeraj zatrjali, da so vsa poročila o napadu na Dardanele izmišljena. »Berliner Zeitung am Mit-tag<; je včeraj poročala, da je, ko je včeraj zjutraj poizkušalo 8 laških torpedovk vdreti v Dardanele, streljala nanje turška artiljerija iz trdnjave Bajkšu-Tepe in iz utrdbe Suandere. Turško poslaništvo v Berolinu jc izjavilo, da so mu poročali o bombarde-mentu in da sta sc potopili dve laški torpedovki. Iz Carigrada sc pa zasebno poroča, da turški armadni krogi govore, da je pravzaprav povzročilo boj v Dardanelih turško brodovje in da je takoj ob napadu ukazal poveljnik dar-danelskega, gradu Čamakale zapreti Dardanele z minami. »Agenzia Štefani« je včeraj objavila tri poročila. Prvo poročilo beleži poročila, da se je ponoči v Dardanelih streljalo. Pristavlja, da so se uprli ali turški vojaki ali pa turško brodovje. Beleži tudi govorico, po kateri bi bilo pol laških torpedovk včeraj ob 1 ponoči prijadralo pred utrdbo Ivumkale. Streljalo da se je 1 uro. Drugo poročilo »Agenzije Štefani« poroča, da laška vlada ni dobila nobenega poročila o akciji laških torpedovk v Dardanelih. sebe, bi je tišu u mene in brisu tiste soje umazane tace ub moje ta nove štrafaste hlače. Tu me je se vede razkačl na usa muč in u te soj jez sm naredu ta ne-previdnast, de sm naredu iz dvem prstem ruguvilce in j h pumulu te mrcin kc pud šnoba. S tem sm pa šele naredu ta prauga zlomka! Zde j je biu šele vogn u streh! Kumi zagleda pes moje ruguvilce, nar-di ene tri šrite nazaj, pukaže zube, se zakadi ket, furja u moja noga in — rrrrrsk — in pu moje hlačence je tišu pes u zubeli, pu ja jc pa še vesel prou žalastn ud mene dol pud miza. Kam ja je ta mrcina pasja ubrau iz kosam moje hlačnee, tu na vem, ke u tistem trenutke sa Ide ukul pr mizah zagnal tak smeh, de me jo blu vorng sram in de se nism upu nekamer dr-gam pugledat, ket na moje pu hlačncc pud miza. Tekat ni mogu nubedn člouk na eelmu Rožnpolic zapupast, kuku sa mogle ene nadoužne iz dveh prstou na-rjene ruguvilce pouzročt, de sm se na-enkat znajdu z udtrgana hlačnea. No, ud tega časa je že douh! Zadnč kc sm slišu, de sa leberaln ubčinsk svetnki tku zrjjguvilel pr ubčinsk sej zavle tisteh nadoužneh besed »Špickra-marju ukus«, pa sm se prec spounu tisteh času mojeh štrafasteh hlač in pa ruguvilc. Poveljstvo laškega brodovja je pač znalo, da nameravajo turške lorpedov-ke zapustiti Dardanele in presenetiti laške vojne ladje. Mogoče je, da so jim plule nasproti laško torpedovke. Tretje poročilo »Agenzije Štefani« pa poroča, da se ne potrJTljc poročilo, da bi se bili potopili dve laški torpedovki. Kaj da jc res, jc težko presoditi. Tako Lahi kakor Turki so v sedanji vojski z izmišljenimi ali pretiranimi poročili javnost že tolikokrat potegnili, da se ne more ne enim ne drugim veliko verovati. Kljub laškim dementijem pa dohajajo le še vedno nova poročila o bojih v Dardanelih. Včeraj zjutraj ob štirih se je po nekem zasebnem poročilu v Dardanelih še streljalo. Turške trdnjave so se hrabro branile. Drugo Bistvo iznajdbe obstoji v konstrukciji čolna, vsled katere čoln v zloženem stanju ne zavzema več prostora kot znaša kubična vsebina vseh delov čolna. Nadalje ni potreba nobenega orodja., ako se hoče čoln napraviti uporabljiv, ker so vsi deli skupaj zvezani ter jih je treba samo razteg- šlalerske novice. š K mladini! Radost in ponos nas navdaja, kadar pomislimo, kako lepo napreduje in se razvija po Slovenskem Sta j er ju mladinska organizacija. Dne 11. avgusta bo en del te organizacije, slovenski Orel, pokazal svojo moč v Št. Jurju ob j. žel. Vsi kraji se pripravljajo, da pogledajo ta dan v kolikor možno obilnem številu za svojimi najčvrstejšimi mladeniči. Št. Jurij bo pa storil vse, da sijajno sprejme naše uniformirane bojevnike in vse mnogoštevilno občinstvo. Pač bo zagnal sovražnik hrum, a kaj nam srd sovraga! Razum naš, bratje, in pogum sovrage vse premaga! Dne 11. avgusta pohiti ves slovenski Štajer k svoji mladini v Št. Jur. š Shodi. Poslanec dr. Verstovšek ima dne 28. julija po prvem svetem opravilu shod v Gornjemgradu, po drugem sv. opravilu pa pri Sv. Miklavžu v Gornjemgradu. — Pol. shod priredi Kat. pol. društva za šmarsko-rog. okraj v Žetalah v nedeljo, 28. julija, ob pol 3. uri popoldne. Shod se vrši v stari šoli. Govori poslanec in deželnega glavarja namestnik g. dr. Fr. Jankovič. š Jutrišnje naše prireditve. C e -1 j e. Marijina družba deklet v Celju Čas gre naprej in use sc spremina in jest praum, de pučas se uja že tud iblansk leberaln svetnki prvadl »Špic-kramarjuga uktisa«, kokr sma se mi prvadl »Klanfarjuga. Toneta«, kokr ga leberalci večkat imenujejo in prvadl sma se »Marinarc«, ja še clu »Panganet Matilde«, te velike prjatlce enga zdej-šnga leberalnga prvakarja, u mladeh leteh, sma se prvadl. In ke nam jc »Slu-vensk Narud« naprej vrgu, de je ta slauna Panganet Matilda pr vulitvah za nas agitirala, sa nam šle nline besede pr enmu ušes notr pr drugmo pa vn. Ni zlumk, de b se pulagama tud leberalci ;na prvadl na »Špickramarju ukus«! Lde prauja, de se člouk še strupa pučas prvad, de mu na škodje, če ga začne pu malem notr jemat in tu je gvišn resi Mi sma se že prvadl precej leberalneh strpeneh besed; zde j sma-trama pa za soja doužnost, de tud mi vas leberaln ušabneži prvadma pučas na te sladkost, de vam na u zaurela kri, če vam u kdu uzeu u misu »Špickramarju ukus« tku hodu, de b pršou zavle teh čarudejneh besed u navar-liast ceu ubčinsk svet. Če vam pa le na u šlu na nubena viža u glava, vam pa že dons lohka naraunast u ubraz puve, de vas uja vaše besede čez dali bi teple pu zubeh. sam I Boltatu Pepe iz Kudeluga. poročilo iz Carigrada trdi, da je laško vojno brodovje iz zaliva Saros obstreljevalo brezuspešno turško vojno brodovje. Avstrijski korespondenčni urad pa poroča iz Carigrada, da se dementi-ra poročilo o zatvoritvi Dardanel, pa se turška vlada še ni odločila. Končno beleži korespondenčni urad po Carigradu razširjeno govorico, da je laško vojno brodovje včeraj zjutraj obnovilo napad na Dardanele. Turško poslaništvo na Dunaju jc dobilo včeraj zgodaj zjutr aj prvo poročilo o obstreljevanju Dardanel, drugo poročilo, došlo včeraj ob 7. zjutraj izjavlja, da so tri laško vojne ladje s torpedovkami forcirale Dardanele in da se je unol boj. Direktnih poročil do pozne noči včeraj na Dunaj ni bilo. gr> a o . 1 niti. S par prijemi je stvar gotova. Čoln se zloži skupaj ali pa raztegne v pol minuti. Ako je čoln zložen, je podoben tramu pravokotnega ali kva-dratičnega prereza, vsled česar večje množine takih čolnov ne zavzemajo mnogo prostora. Čoln se lahko zgradi v vsakovrstni velikosti. obhaja jutri v nedeljo, dne 21. julija svojo desetletnico. Po cerkvenih opravilih bo popoldne ob 3. uri v vrtni dvorani »Pri belem volu« slavnostno zborovanje. Bodo razni govori in igra v 3 dejanjih »V boju«, katero je za to priložnost spisala članica domače družbe. Vstopnina prosta. — Galicija. Vsi dobromisleči fantje so vabljeni, da se mladeniškega shoda, ki se vrši jutri v nedeljo pri Sv. Jungerti nad Galicijo pri Celju, udeleže polnoštevilno. Ob 10. uri predpoldne je pridiga za mladeniče; pridiguje eden č. g. iz Maribora, za tem je sveta maša, nakar se vrši mladeniški shod pod kozolcem gosp. Mihaela Polak (Cesar). Na zborovanju govori tudi poslanec dr. Korošec. Mladeniči od vseh strani, na veselo svidenje! š Promocija. Abs. iur. g. Anton Ogrizek je bil danes v soboto, dne 20. julija, na Karl-Francovem vseučilišču v Gradcu promoviran za doktorja prava. š Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje priredi letos K. S. Z. Vlak gre iz Celja dne 5. avgusta zjutraj ob 8. uri in pride nazaj v Celje dne 0. avgusta popoldne. š Nesreča. Včeraj je padel v Mariboru iz okna prvega nadstropja hiše Koroška cesta št. 72 šestletni otrok Iv. Koren. Težko poškodovanega so prepeljali z roiilnim vozom v bolnišnico. Sta-riši, pazite na otroke! š Nevarni operaciji se je podvrgel pri usmiljenih bratov v Gradcu 19. t. m. znani ravnatelj III. reda sv. Frančiška p. Filip Ben. P e r c. š Jubilejno učiteljišče šolskih sester v Mariboru. Ta zavod jc v minulem šolskem letu obiskovalo 36 abitu-rijentinj, in sicer 21 za nemški in slovenski in 15 za nemški jezik, 11 jih je napravilo z odliko, druge s povoljnim uspehom, 1 ima poskušnjo. š Zgorela je te dni v Malečniku blizu Maribora viničarska hiša s prešo in posodo, last g. Klemenčiča v Mariboru. Škodo je 6000 K. Kako je ogenj nastal, ni znano. š Mrtvo so našli v Vrhpoljah pri Slovenski Bistrici na njenem domu Ivano Bergtold. Zadela jo jfc najbrže kap. Pogreb je vodil njen nečak. š Nevihta in strela. Strela je udarila v Kapelah pri Brežicah v gospodarsko poslopje kmeta Šulerja. Bilo je v trenutku vse v ognju. Po napornem trudu se je ljudem posrečilo brez gasilnih priprav rešiti precl ognjem druga poslopja. — Udarilo je v Gra-hovšali. fara Sv. Rupert nad Laškim trgom v hišo kmeta Jakoba Pušnika. Strela je šla skozi dimnik v kuhinjo, potem v vežo in nazadnje v sobo, kjer je preiskala vse kote. Omamila jc samo pestunjo. Užgala je na podstrešju, vendar pa so ogenj kmalu pogasili. — Pravi čudež pa je bila strela pri kmetu Andreju Hrastniku na Tratah. Udarila je v kozolec, ki je poln sena, in sicer v en steber, ki ga je precej raz-česala in opalila, vendar kozolca ni zažgala. — V Razvorcu pri Slovenjem-gradcu jc strela ubila kravo, ki se jo pasla na travniku, last kmeta Uršeja. Pastarica, sedeča pod nekim drevesom, je ostala nepoškodovana. Eden vol, ki sc je pascl poleg krave, je v trenutku nesreče zbežal in se tako otel pogina. š V konkurz je prišel Jožef Pirich, usnjarski tovarnar v Ptuju. š Smrtna kosa. V Celju je umrl zasebni uradnik Anton Gajšek, star 39 let. — V Marenbergu je umrla zaseb-nica Terezija Iluber, stara 73 let. — Št, Andraž v Slovenskih goricah. Umrl je kmet Anton Druzovič v Drebetincih, v starosti 64 let. — Loperšicah pri Ptuju je umrla bivša posestnica M. Ivanuša v visoki starosti. š Iz Mozirja. Tukajšnji hotelir in urar Zdravko Vasle se preseli v »Narodni dom« v Konjice. — »Ilirija« bo dana v najem ali pa najbrže prodana, š V jami za gnoj utonil. Iz Šoštanja: Posestnik Janez Štifter v Rečici je, ko jo bil on zaposlen z nekim delom, pustil svoje otroke, med temi dveletnega sinčka Jožeta, pod varstvom 121etne hčere. Otroci so se igrali v njegovi bližini. Mali Jože se je v neopaženem tre-notku splazil k jami za gnoj, v kateri jo bilo nekaj gnojnice. Metal jo vanjo kamenčke, pri tem pa je padci vanjo in utonil. Ko so ga našli, ga je oče po, tegnil iz jame. Bil pa je že mrtev. š Zastrupljen domobranski vojak, Pred kratkim smo iz Maribora poročali, da so našli pri kmetu Kohlbcrger-ju v šobru pri Mariboru zastrupljenega domobranskega vojaka Franca Rožiča. Prvo so sumili, da je Rožič izvršil sa, moumor. Pozneje pa jo prišlo na dan, da je rejenka kmeta Kohlbergerja Ana Kovač, s katero je imel Rožič razmerje, temu vsled ljubosumnosti grozila, da ga bo zastrupila. Res je Rožič kmalu na to, ko je tam pil črno kavo, zbolel na znakih zastrupi j en ja. Pri sodnijski ob^ dukciji se je izkazalo, da je bil zastrupljen z mišnico. Sodnija je vsled suma zaprla Kohlbergerjevo družino s hlapcem Vertičem vred. Pustila je doma samo ženo. Umora sta najbolj sumljiva hlapec Vertič in rejenka Ana, s katero je imel tudi hlapec Vertič razmerje. -Pri hišni preiskavi so našli skritega pre-cej arzenika. Nadaljno bo dokazala sodnijska preiskava. Primorske vesli. p Inšpektorat vojnega brodovja, Za pred kratkim ustanovljeni inšpektorat našega vojnega brodovja je izšel provizorični štatut, kateri je clobil dne 29. junija t. 1. od cesarja sankcijo. Glasom tega provizoričnega štatuta je glavna naloga inšpektorja vojnega brodovja, čuvati nad enakomerno strokovno izobrazbo poveljnikov vojnih ladij, častnikov in moštva. Njemu ste vedno podrejeni obe eskadri. Dalje ima pravico nadzorovati mornarično akademijo na Reki, vse takozvano šolske ladje, potem vojne laclje, katere se nahajajo v prvi rezervi in sploh vse mornarične naprave, tičoče se morske obrambe. Dalje ima, če je potrebno, staviti vojnemu ministrstvu eventualne predloge glede obrambe morskega obražja. Ravno tako pa ima mornarična sekcija vojnega ministrstva inšpektorja vojnega brodovja o vseh važnejših nameravanih ukrepih obvestiti. On ima kvali-fikovati poveljnike eskader in staviti za podeljevanje poveljništva na vojnih ladjah vojnemu ministrstvu primerne nasvete. Iz celega štatuta jc razvidno, da ima inšpektor vojnega brodovja naj-dalekosežnejša pooblastila. p Kolavdacija dreadnoughta. V Trstu se je pričela te dni kolavdacija našega prvega dreadnoughta »Viribus unitis« ter bo trajala do nekako 15. prihodnjega meseca. Prve dni meseca avgusta bo priplul ta naš prvi morski velikan v puljsko vojno luko, od koder se bodo potem vršile poskusne vožnje. p Vojaško novačenje v dopolnilnih okrajih c. in kr. vojne mornarice se bo pričelo 12. avgusta in mora biti končano 5. oktobra. p Spomin na Tegetthofovo zmago. Danes, 20. julija, so obhajali v Pu-lju spomin junaške Tegetthofove zmago nad dvakrat močnejšo laško vojno mornarico leta 1866. V ta namen sta bili v mornarični cerkvi in na trdnjavi »Maria. Louis« slavnostni službi božji. p Izgnani iredentovcl. Iz Pulja poročajo: Zlatarju Montaccu, katerega je vlada pred kratkim izgnala iz Avstrije, bo sledilo, kakor sc čuje, še več regniko-lov. To jc pač žc skrajni čas, da sc Zložen rešilni čoln. Rešilni čoln na vodi. ZLOŽLJIV REŠILNI ČOLN. Pulj, ob katerem se nahaja naša edina vojna luka, očisti tako sumljivih elementov, kot so oni, ki prihajajo sem preko laške meje. p Shod v Podbrdu sta imela v nedeljo, !4. t. m. drž. poslanec dr. K r e k in poslanec P i b e r. Shod jc priredila »Prometna zveza«. p Umrl je v Čedadu Fr. Erzetič, podžupan iz Kožbanske župnije. Trpel je na raku v želodcu. jeseniške novice. j Visoki gostje. Prihodnji leden se pelje nadvojvoda Friderik in še pet članov iz visoke cesarske hiše z avtomobilom skozi Jesenice na Bled, kjer sc nastanijo v hotelu g. jeseniškega kolodvorskega re-stavraterja Dolničarja pri Malnarju. j Ogenj. Preteklo sredo se je v tovarni Tia Savi vnela streha pri enem oddelku. K sreči so ogenj pravočasno zapazili in ga še pogasili z minimaksom, ker sicer bi se bila lahko napravila velika škoda za tovarno in delavstvo. j Jeseniški Sokoli so hoteli imeti v nedeljo javno telovadbo z neizogibnim plesom. Ker so tako maloštevilni, so pa ti hoteli delati svoj kraval. Zato so ti fantki ravno med krščanskim naukom trobili po Jesenicah in motili službo božjo. Potem pa jih je dež pošteno napral. Okrog četrte ure popoldne so jo že mahali s telovadišča — dva trobentača in štirje dečki. Ljudje so se nekoliko posmejali, pa je bilo konec sokolskc parade. k Koroška Bela. Ker se vsled slabega vremena zadnjo nedeljo ni mogla izvršiti društvena prireditev igre »Revček Andrejček«, se ista vrši dne 21. t. m. ob istem času in na istem kraju. Vstopnice od zadnjič veljajo tudi za to nedeljo. Volitve v Mostah. »Slov. Narod« prekaša že samega sebe v lažeh. O Oražmu pripoveduje cele zgodbe in stvari, o katerih nihče ničesar ne ve in dobi vsak vtis, da »Narodovi« dopisniki svoje notice po noči sanjajo. Spravil se je sevc tudi nad druge kandidate ter ve o vsakem kaj namigavati, ničesar pa nc pove o svojih Zvestih somišljcnikih-kandidatih, o katerih nekateri javno izjavljajo, da nimajo nobene vere, da na prisego nič nc drže, ki na goljufiv način spravljajo dacu podvrženo blago in tako nasilno postopajo, da so prišli v konflikt z državnim pravdništvom. Na laži včerajšnjega »Slov. Nar.«, ki jih je vnovič pogrel o gerentu Oražmu, četudi so že stokrat ovržene in jih nikdo več ne verjame, odgovarjamo sledeče: 1. Moščanska občina je bila v zadnjih letih gospodarstva liberalne večine kakor hiša, ki se podira nad gospodarjevo glavo. Liberalni občinski tajnik je bil vedno suh, suha je bila pa tudi od njega upravljana občinska blagajna. Pač je pa imel vedno dovolj denarja za pijačo in pa za liberalne prireditve, četudi je imel le borno plačo mesečno 100 kron, s katero sc šc v skromnih razmerah težko izhaja. Posledica tega je bila velik nered v občinski blagajni in računih, okrog 6000 K občinskega dolga in 50c/o občinske doklade. Ako je manjšina v odboru, kateri je pripadal tudi g. Oražem, zahtevala red, jo je liberalna večina pod komando Predovič - Dolničarja udušila.. Vedno jc bilo vse v na jlepšem redu. Da bi kdo izmed gospodov pregledal blagajno itd., to jc bilo gospodom odveč. Tudi ko je g. Oražem prevzel vodstvo občinskih poslov kot prvi svetovalec, mu jc stala na strani liberalna večina in ga pri vsaki pametni stvari ovirala. šele ko je postal g. Oražem gerent in se znebil liberalne komande, so se razmere temeljito predrugačile. Gospod Oražem je prvi prišel na sled liberalnim zmedam. On je zahteval, naj pride revizor deželnega odbora pregledat račune itd. Vse to se je pa zgodilo še tedaj, ko je živel ranjki tajnik, ki bi se bil laliko branil. On pa tega ni storil, ampak je plačal molče v občinsko blagajno 84 K. Po reviziji knjig se je pa dognalo, da se je vsako leto ogromna svota zapisala kot izdatek za kurjavo občinske pisarne, katera bi zadostovala za deset let. Ravnotako za lizol se je zapisal desetkrat previsok znesek brez računov. Za pisarniške potrebščine, ki letno ne bi smele presegati 100 do 200 K, je bilo zaračunanih čez 1000 K itd. itd. Vse to jc spravil na dan Oražem, sato ga sedaj napadajo, da jc on vse to zakrivil, četudi jc bilo vse to že pet in več let nazaj, on je pa šele dobro leto gospodar v občini. Liberalci so imeli deset let zavezane oči, — Oražem bi moral pa prvi hip, ko je postal župan, oziroma gerent, vedeti za vse zmede, katere so se godile pod liberalnim gospodarstvom. Pred sodiščem se je pa le to dogodilo, da je bil Černe od Oražlove tožbe le oproščen, ker se ni moglo sodišče dilo, da je bil 6erne od Oražmove tožbe da se je kritiziral le sistem, ni se pa moglo Oražmu dokazati niti najmanjše nepoštenosti. Kavno ta pravda je dokazala, da je Oražem čistih rok. Vodmatski gostilničar Kovač je kupil nekoč v Mengšu od nekega posestnika nekaj stvari, ki niso bile zarublje-ne, ker jc bilo pa pri tem posestniku nekaj drugih stvari res zarubljenih, so liberalci, ki ne vedo, kako bi Oražma spravili ob gerentstvo in volilno pravico, Oražma, ki je nekatere od teh stvari od Kovača prekupil, ovadili orožnikom in trdijo, da je vozil domov po noči, čeravno se je to zgodilo pri belem dnevu. Seveda so se sodišču samemu zdele te laži preneumne in je vrglo ovadbo v koš. Liberalci pa bodo svojo laž še vedno ponavljali, ker dobro vedo, da »Narodove« cunje Oražem ne bo tožil. Liberalci agitirajo tudi s tem, da se Orelikova krava zastonj pase na šolskem svetu, Orehkovi pa nikdar še nobene imeli niso! Liberalci naj tisto kravo, ki jo slikajo v »Narodu«, kar darujejo Orehkovim, ki so nato pripravljeni podariti kravo liberalcem za volilni gu-ljaž, da se jim nc bo treba po štirih letih zanj toževati. Ravno tako so zlagane vse druge »sejnzacijonelne vesti«. Potrdilo, ki ga je izdal Oražem posestniku Kosu, je pravilno in je hiša popolnoma dodelana, tedaj ko je prišla komisija Mestne hranilnice na lice mesta, jc manjkalo samo šc slikarskih del iu tlak še ni bil popolnoma dogotovljcn, pač pa je bil v delu. Komisija sama se je prepričala, da je bila ovadba sama zlobna nakana, vzeti Oražmu ngled in liberalci so dobili dolg nos. Liberalci si pa mislijo, »Narod« naše laži zastonj maže, — ne odnehajmo! Kdor ima čiste roke in pošteno srce, bo jutri volil kandidate, ki so na listi S. L. S. Jutri se bo pokazalo, da imajo liberalci samo lažnjiv jezik, da je pa še dovolj treznih mož, ki bodo z glasovnicami v rokah dokazali, da ne marajo za liberalne laži. Vsi pošteni možje na krovi S kakimi sredstvi delajo liberalci. Nek železničar( ime na razpolago)-je agitiral pri sodrugu, da mu bo dal šef pet dni dopusta in v nedeljo, na dan volitve, prosto, če voli liberalno. Dotični šef je baje hud liberalec. Nasprotno so pa dobili službo vsi oni ž c 1 c z ni č a r j i, o katerih s c domneva, da bodo volili n e 1 i b e r a 1 n o ! Če je to res, bo treba napraviti primerne korake. O Oražmu, Orehku in Kocmurju jo prinese! včerajšnji »Narod« neko bajko, ki sc je baje zgodila v Juvanovi drvarnici. Navedeni izjavljajo, da je ta notica od konca do kraja izmišljena in ni niti besedica resnična. Navedeni trije sploh niso bili nikjer skupaj, posebno ne pri Juvanu in v drvarnici. Dotičnc besede, ki se Oražmu podtikajo, so pa prava bedarija liberalnega novega dopisnika. Kaj je najbolj čudno? Moščanski libcralci vpijejo dan na dan po »Narodu«, da je Oražem občino oškodoval. Vendar je Oražem plačal za liberalci pribl. 6000 K dolga in plačal že celo kupnino za šolski prostor okrog 12.000 K, pri vsem tem pa še občinske doklaclc, ki so jih libcralci nagnali na 50%, za 5"o z n iž a 1. Ako je lorej pri vsem tem goljufal Oražem, kako so morali goljufati še liberalci? Zato pa gre sedaj vse v konkurz, ko nimajo več občine v rokah. Liberalno nasilstvo v Mostah. Včeraj sta prišla k neki posestniei v Vodmatu liberalna strastna agitatorja kandidata Kari Štrukelj, mesar v Vodmatu, in Fran Novak, brivec, ter sta jo z vso silo pregovarjala nad dve uri, naj S. L. S. dano pooblastilo prekliče in da njima pooblastilo. Ker se ta ni hotela udati, sta ji slednjič obljubila izposlovati posojilo 600 K, nakar sc je reva udala. Ko se jc pa znebila nasilnežev, si je sevc zopet premislila in ostala pri prvem pooblastilu, ki ga je dala popolnoma brez vsakega pritiska. Ko je za to zvedel liberalni mesar Štrukelj, je poslal še enkrat k nji agitato-.rico HeuffeJ. Ta je še enkrat poskusila svojo srečo in ko je izprevidela, cla je trud zaman, je po naročilu mesarja Štruklja zagrozila ubogi ženi, cla bo mesar Štrukelj, kateremu je ostala nekaj malega dolžna, sedaj drugače nastopil. Pripomnimo, da se Štrukelj v občo izdaja za, pristaša naše stranke, a je v resnici zagrizen liberalni agitator. Čudimo se pa, kako jc mogoče, cla c. kr. poštni uslužbenec in pa njegova žena moreta nastopati na tak način. Ileuf-felnova soproga jo namreč že opetovano žugala z bojkotom obrtnikom, ki so ji niso udali. Poživljamo pristojne oblasti, cla store tem nasilstvom konec. Sadovi liberalnega gospodarstva. — Napad na žensko. Na Predovičevem selu je na cele kupe revščine. Predovič jc namreč napravil celo ulico hiš, kjer dobe zavetje razni elementi, ki niso v čast občini. Včeraj jc prišel v javnost en tak slučaj. V eni teh hiš prebiva nek Bregar z ženo in otroci. Revež jc na nogi pohabljen in živi v največji bedi. To ženo je pa obiskoval tucli delavec Kari Globokar, ki jc imel s še enkrat starejšo ženo razmerje. Včeraj zvečer sta bila pa zakonska Bregar že v postelji, ko pride Globokar in začne vabiti ženo Bregar, naj gre ven. Mož Bregar je držal ženo za roko nazaj, pa Globokar ga je s silo odpahnil, izvabil ženo do vrat tam jo je zagrabil ter za noge vlekel no dvojnih stopnjicah ter jo v hišni veži grozovito osuval z nožem. Žena je vsa v krvi ubežala silovitežu. Ob polnoči so jo odpeljali v bolnišnico. Žena iam šest ran. Napadalec je ubežal. Predovičevo liberalno občinsko gospodarstvo je znalo privabiti v občino največjo revščino cele dežele, ki bo čez nekaj let postala v grozno breme občini, ki bo morala skrbeti za vse te reveže in njih otroke, ni pa preskrbelo za pomoč revežem in za ureditev moralnih razmer. Dnevne novice. -f Kranjski deželni zbor. Uradna »Wiener Zeitung« objavlja cesarski razpis, s katerim je kranjski deželni zbor sklican na torek, dne 23. julija 1912. + Pripravljalni odbor za veliki sestanek slovenskega in hrvatskega kat. narodnega dijaštva naznanja vsem akademikom članom organizacij katoliško narodnega dijaštva, da jim ne bo poslal vabil na veliki sestanek, ker jc zanje udeležba itak obvezna. Spored dobe v Ljubljani. : Luč iz Vzhoda. Kakor znajo slovenski liberalci danes Aškerca slaviti za prvega slovanskega svobodomiselca, jutri pa ga hvaliti, ker je častil sveti križ, lako umejo tudi enkrat kovati v zvezde jakobinstvo, drugikrat pa pravičnost in zmernost. Tako se ogreva včerajšnji »Narod« za francoski proporc, češ, da jc to pridobitev »zapada«, svobod omiselstva, in da je izraz težnje po popolni politični pravičnosti. Kdo se ne smeje? Res je proporc nekaj zelo lepega, samo cla liberalizem »Narodovega« kova nima pri tem absolutno nobene zasluge. »Vse, kar se je na svetu doseglo dobrega, lepega in velikega, vse sc jc doseglo proti volji cerkve in duhovščine«, piše tisti »Narod«, kojega stranka se je z vsemi štirimi upirala tako splošni in enaki volilni pravici za parlament, kakor proporcionalni v Ljubljani. Nasprotno pa jc katoliška duhovščina n. pr. v Nemčiji in v Avstriji ter zadnji čas tucli v Italiji, šla z vsem ognjem v boj za demokratizacijo volilne pravice in Leo XIII. je s svojimi so-cialn. enciklikami demokratizem v celi Evropi neprimerno bolj pospešil in poživil kakor vsi liberalni frazerji skupaj. En sam škof Ketteler odtehta vse svo-bodomislece v toni oziru. Poj m politične in socialne pravičnosti jc eminent-no krščanski in cerkev sc jc zanjo skozi vse veke borila proti mogotcem v srednjem veku in liberalnemu absolutizmu v takozvani dobi »prosvetljenosti«. Cerkev je bila vsikdar zaščitnica revežev, zatiranih in brezpravnih. To učijo moderna zgodovinska in socialna raziska-vanja, seveda tega pri »Narodu« ne vejo, saj slave tam še Martina Luthra za »osvoboditelja človeštva«, cločim danes vsak resničen izobraženec ve, da je povzročil propad resnične religioznosti in učil tisti individualizem, ki ,ie toliko gorja na vseh poljih povzročil. Mar se v moderni dobi živi res »lepše in lažje«, kakor meni »Narodi, kakor v srednjem veku? . . . Kar pa sc tiče francoskega proporca, bi ga Poincares nc bil spravil skozi, ako bi se ne bil v to svrho koali-liral s »klerikalci« in socialnimi demokrati! Svoboclomiselci pa so vsi zoper proporc glasovali, in sicer prav zato, ker hoče dati manjšinam pravično zastopstvo. In listi, ki boj proti proporcu vodijo, so ravno oni, ki jih »Narod« vedno najbolj proslavlja, namreč Combes in Glemenceau! »Narod« jeclja nekaj o tem, kako je treba, da se francosko ljudstvo res »umstveno in po prepričanju spreobrne k modernim nazorom.« No, to je pa res žalostno, da svobodo-miselci Francozov še niso mogli k svojim nazorom izpreobrniti, ko jih že tako dolgo obdelujejo. »Narod« naj bi rajši dejal, da so sc Francozi spametovali in da je zato izključeno, da bi se po proporcu okrepilo svobodomiselstvo ali tista slavna »luč iz zapada«, ampak zgodilo se bo najbrže je narobe, da bo namreč zopet luč iz Vzhoda zasijala nad Francoze, kakor jc že večkrat. Poincares jc vse ka j drugega kakor liberalec po kalibru »Slovenskega Naroda«. — Sicer pa jc značilno, kako »Narod« pri tej priliki zopet skuša Kristusovo vero sramotiti, ono vero, ki je svetu šele prinesla oznanilo socialno in politične pravičnosti. »Luč iz zapada«, pravi, »osvetljuje narodom pota«. — »Narod« se bo pa še lahko prepričal, da narode osrečuje edino le tisti, ki je dejal o sebi: »Jaz sem resnica, pot in življenje«, Razsvetljenje narodov je prišlo iz Vzhoda in tjakaj narodi, iepeni in skesani, vedno oči obračajo in od tam iščejo rešitve, klevetamje pritlikavcev pri »Narodu« pa na lem dejstvu ne bo ničesar izpremenilo. -f Za naše svobodonuslece. Znano je, kako je nedavno angleški minister Lloyd George slavil katoliško vero in Cerkev kot najbolj socialno. Podobno pa piše tudi angleški socialni demokrat Hyndman v svoji zgodovini socializma na Angleškem (' I *l j 2. pop. j 729-8 21-0 j si. sever „ | Srednja včerajšnja temp. 17-8«, norm. 19-8". od Bcrgmaan & Ko., TeSin (Tetschen) ob Labi jc in ostane, pozneje kol doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvanju las in brade. - Dobiva se v svitli, rujavi in črni barvi steklenica po K 2-50 v vseh lekarnah, drogcrijnli, parfumerijoh in brivnicali. Koliko popi jo v Avstriji? Avstrija, ki ima 28 in pol milijona prebivalcev, popije na leto 20 milijonov hektolitrov piva v skupni vrednosti 000 milijonov kron. Vsoto, ki jo izdajo Avstrijci za pivo, pa znatno prekaša vsota, ki jo izdajo za vino. Samo za vino gre v Avstriji vsako leto 750 milijonov kron. K vsem tem moramo pa še prišteti o40 milijonov za žganje in 10 milijonov za likerje in peneča vina. Z drugimi besedami se to pravi, da porabijo Avstrijci na leto alkoholnih pijač za eno milijardo in 700 milijonov, ne glede na druge nepotrebne izdatke, med katere moramo tudi šteti stotine milijonov za tobak. Ponarejevalci vina na Ogrskem. Neki zagrebški gostilničar je na Ogrskem naročil nad 60 lil vina. Ko je pa vino prejel, mu ni ugajalo in ga je dal preiskati. Pokazalo se je, da jc vino potvorjeno. Obveščene so bile oblasti na Ogrskem in komisija je na licu Oddado se takoj v najem pri državnem kolodvoru, obstoječi iz dveh velikih sob, salona, senčnatega gostilniškega vrta, vrta za sočivje, stanovanja in drugih pritiklin Naslov se poizve v upravništvu »Slovenca" pod štev. 2267 (znamka!) 2267 se vzame pošteno 16 letno dekle z dežele. Ponudbe naj se pišejo na: Lucija Peteh, Ljubljana, Streliška ul. 8. 2271 m modno blago za gospoae in gospe priporoča iz v. hiša Prokop Skorkov»ky In sin v Humpolcu na CeSkero. Vzorci na zahtevo Franko. Zalo zmerne oene. Na ieljo dam tukaj Ugotoviti goapod. obleke. t 2260 V molitev in blag spomin priporočam vsem znancem, zlasti svojim duhovnim sobratom svojega očeta Jakoba Rihtaršič ki so 16. julija 1912 v 75. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspali. Jan. Rthtaršič, župnik. v velikih in manjših množinah kupujo po najvišjih cenah 1976 Ed. Augerer-ja lekarna St. Johann, Tirolsko. Sodčki za pošiljanje so na razpolago. --------- Razglas. Nova hiša. 2241 s tremi sobami in dvema kuhinjama ter kletjo se bo oddala v nedeljo 21. julija ob 4. uri popoldne na prostovoljni javni dražbi. Več se poizve pri javni dražbi na Viču št. 108, blizu Žabarja. Ako se hiša ne bo na tej dražbi pod stavljenimi pogoji prodala, se bo takoj oddalo v najem stanovanje. — Kdor si želi, si lahko ogleda. Jakob Berdnik Kožarje 37, p. Dobrova pri Ljubljani. hran Vam plačam, ako Mašili kurjih očes, bradavic in trde kožo tekom 3 dni brez bolečin no odpravi moj uničevalec korenin fftia-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom l krono. 2210 iKementj 0, «La Savoie», , . Vozni listek (Sdiifkarte) iz Amerike in nazaj v staro domovino, po najnižji ceni. Izdaja voznih listkov po vseh železnicah, prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. ===== Vsa pojasnila istotam radovoljno in brezplačno. ===== SLOVENCI, KJE KUPUJETE VINO? Obrnite se do »Kmečke In gospodarske zadruge" o ITledaššh, ker ona jamči za dobra Črna, bela in rusfzča sina svojih udov, prirejena po novem in starem sistemu. Cene zmerne po dogovoru. Pošta in postaja Porforoze, Istra. 517 Odbor. Dne 1. avgusta 1912 ob pol 10. uri dopoldne se vrši pred c. kr. okrajno sodnijo v Celovcu 2229 številka 81 VI • H®0 v V vl. štev. 13, kat. občine St. Juri, obstoječe iz velike enonadstropne hiše, v kateri sc nahaja gostilna, iz velikih hlevov, kjer je prostora za najmanj 30 glav, 6 ha 96 a njiv, 2 ha 82 a travnikov, 1 ha 19 a pašnika in 11 ha 44 a gozda. Posestvo je oddaljeno pol ure od Celovca, ima krasno lego ter je primerno tudi za vsako obrt. Posestvo je cenjeno na 21.000 K, najmanjši ponudek znaša 14.000 K. Vadija je treba položiti 2.100 K. Kupci, ki bi na to posestvo reflektirali, dobijo vse potrebne podatke v pisarni dr. Ferd. Miillerja, odvetnika v Celovcu. in glazure za tla izborne spe-cialitete, ki se naglo suše in jih vsak lahko rabi. :: Zaloga tovarne za lake :: Ludvika Marxa pri tvrdki BRATA EBERL, LJUBLJANA, g ©Q©©<9©©©©©©@ Sprejmeta se takoj I * B V iz poštene rodbine k ženskemu krojaštvu. Več Florijanska ulica 12, I. nadstr. Naprodaj sta dva nova 1963 križeva pota eden 100 cm za kron 140'—, drugI 150 cm za K 320 — pri FRANC TOMANU, podobarju in pozlatarju Valvažorjev trg št 1. — Ljubljana. deželni dvorec opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih pristnih Poleg namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna buteljska vina po zmernih ccnah na prodaj. Ceniki in vzorci se pošljejo na zahtevo brezplačno. Postrežba točna in solidna. 2196 Z! S. Marija Budkovič, trgovčeva vdova v Semiču št. 7, prodaja svojo 2255 2—1 bogato trgovino z mešanim blagom. Trgovina se sedaj, ko se gradi Belo-kranjka železnica, zelo lepo razvija in je v nji mnogo prometa; ker pa zgoraj navedena ne more radi družinskih razmer peljati trgovine, oddaja svojo veliko zalogo pod najugodnejšimi pogoji, iHZfjiiiSi Uprava »Narodnega doma« v Pazinn Istra, išče 2253 2-1 gostilničarja za svoj restaurant in hotel. Nastop 1. septembra 1912. Informacije daje uprava, kateri se naj pošljejo ponudbe do 10. avgusta 1.1. V najem se odda takoj Šentakova gostilna združena z mesarijo na Vranskem. Gostilniško poslopje je sredi trga, v najboljšem stanju, z mnogimi sobami za tujce, dvorano za veselice, lepim senCnatim vrtom, ledenico, hlevi itd. Ponudbe do 5. avgusta 1.1. 2256 2—1 Šentakovi dediči. Na Jesenicah na Corenjskem se proda z vsemi gospodarskimi pritiklinami, ob državni cesti, na zelo prometnem prostoru blizu kolodvora, pripravna posebno za rokodelce. Pojasnila daje Mihael Černe, pekovski mojster na Jesenicah. 2187 Ob periferiji Ljubljane na prometnem prostoru se proda srednje velika stavbena parcela Istotam na razpolago tudi manjša hiša z nizko ceno. Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matelič, Ljubljana, Škofja ulica 10. Telefon 155. 2150 mmno tvrdke L h o t a s 7 oktavami so ceno proda. Poizve se pri upravi „Slovenca" poci št. 2211. Priporočamo hitre , drože(presgerm) iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«. 15;) ""!?!?"> "!?! "a?"! «0 Brzojavke: Prometbanka Ljubljana. C. kr. priv. Telefon št. 41. Splošna prometna banka podružnica Lfubliana, prej J. C. Mayer Centrala na Dunaja. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic. Mogal vnarifin trg — So. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil, — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 3999 Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah Najkulantnejže izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mes" tih. — Izplačevanje kuponov in izžrcbanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjcvarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Fromese za vsa žrebanja. vsekdar brezplačno. Stanje dnarnih vlog na braullne knjižice dne 28, junija 1912. K 74,399.681—' Brezuspešno ga pode, „JeIena" varuha Schichtovih mil. Kar 30 let obstoji in tako ponosno napreduje, mora biti dobro. Mestna občina Kamnik namerava napeljati električni tok iz električne centrale c. in kr. praharne v Kamniku v mesto in predmestja. Tvrdke, ki se zanimajo za to delo, se vabijo, da vlože tozadevne oferte do 15. avgusta 1912. Ponudbi je priložiti 5°/0 varščina, katero mora ponudnik dopolniti na 10% v osmih dneh, ko je bil obveščen v sprejemu ponudbe. Pri oddaji si pridrži mestna občina prosto roko. Pogoje in pojasnila daje mestno županstvo v svoji pisarni na glavnem trgu. Mestno županstvo v Kamniku 2245 dne 16. julija 1912. l!"Si. Zdravilišče in kopališče Kamnik na Kranjskem. T.r Krasna gorska lega, zavarovana proti vetru, brez prahu, popolcn mir, slast vzbujajoči planinski zrak, krepilno planinsko solnce. Vse vrsto zdravljenja z vodo. Zdravljenje v svrho utrjenja. Solnčne, ogljikove in električne kopeli. Senčnati zdraviliški park, krasna gozdna sprehajališča, izvrstna, cena restavracija. Prenočišče v zdravilški hiši in mnogih vilah. Zmerne cene. Sijajni uspehi pri krvnih, živčnih, srčnih in pljučnih boleznih. 1399 Prospekte pošilja zastonj in franko. J)p> LapajfJC, zdravnik kopališča. Edino slovensko narodno podjetje! Kotel Trabesinger V Celovcu, Velikovška cesta št. S Podpisani voditeljici „Hotela Trabesinger" sc vljudno priporočata vsem vele-cenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobo po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotela Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski romarji in romarice! Ustavljajte se samo v edino slovenski gostilni „Hotel Trabesinger" v Celovcu, kjer boste vedno dobro postrežem. Za rnnogobrojen obisk se toplo priporočata voditeljici hotela bojzika ln Pepca Leon. Zaradi predrugačenih družinskih razmer se proda s 6 sobami v Stranjah pol ure hoda od Kamnika, blizu kamniških planin z lepim nasadom in vrtom za zelenjavo in izvrstnim vodnjakom. Več se poizve pri upravi. 3092 M Irajsil mizarska zadruga v št li nad LHano »pisana zadrega i omejenim jamstvom nasproti Železniške postaje Vižmarje, v lastni Mil Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah,brez konkurence! — Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Nadalje se priporoča prečastiti duhovščini za vsa cerkvena mizarska dela, kakor spovednice, cerkvene klopi itd. Mizarska delavnica s strojnim obratom na pai-no silo. Ceniki na razpolago. Proračuni in načrti brezplačno. Zaloga v Št. Vidu nad Ljubljano. Prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, hiša Kmetske posojilnice. BBBBB!ilSIBflBBfflM;ag|jgg Gospodinje! Pozorl n Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile ^ slovite, splošno zuaue, svetovne znamke Hi » ■ ■ g Cenjena gospodinja! H Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo pres- nega masla za m pečenje ■ pralenge 1771 sanio maslen Strnh BMMSCfflM ..UNIKUM" MAKIH m ^ ni rastlinska margarina. aa tLSS^UBKUf^®® '"e izdeluje najčistejše goveje obistne tolšee z visoko ■ pasterizirano smetano, ima torej največjo redilno vred- H nost in je resnično zdrav. H y,lMB9CUM" ni umeten, nego najčistejši naravni izdelek. 19 Ui^M&LB&ffl" ® n cenejši od navaduega presnega masla in 31 93** o zajamčeuo mnogo izdatnejši nogo to. » BLAHHSCHEIHOV „UIiI8CUWI" _ je resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse 18 doslej hvalisano. m B Izdelovanje ;,e varovano s ¥ 9 ffl ®^ stalno državno ™ gj kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku. g BI ......... fl ..... Dobiva se povsod. Poizkušnje gratis in franko. ■ ■ JJ Združene ivornice margarine® ® b in plesno masEo, Dtasiaj r ■ d um fllllHRllHIBlilRlilBlilliiElinPIlISIBsli Ako rabite trpežno „luksus", lahko-dirkalno ali službeno kolo, potem izberite brez premisleka le Pnch-kolo, do da^ies neprekosljivo, zanesljivo, trpežno, fino in elegantno. Cenik brezplačno In Ep fgifSAM 9 « brezplačno in poštnine prosto. JrW■ VUŠ&tSli^ LjUDijana, poilnina prosto. Edino zastopstvo originalnih Puch>koles za telo Kranjsko. ..Lastna delavnica za popravila*: Model 1912 157! Razpošiljam priporočajo za poletno sezono svojo Wolfova ulica štev. 14 bogato zalogo obnoal vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega iz delka. — Gurni za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. — Specialisti za ncpremoOjSoe loo-ske in turfsfoDske čp.uIjk. - Izdeluje se . tudi po meri v lastni delavnici, ter se spre- ^--^'^Cjit/,,', ^■■f^'. jemajo tudi popravila. — Postrežba točna, mSssh cene solidne. — Zunanja naročila proti po- Bp&m, vzetju. — Zahtevajte cenovnike! V Hrenova ulica šf, 1G je na prodaj. fismene ponudbe do konca julija 1.1. na naslov: 2239 va ulica 6. ki se dobro razume na pasteliziranje mleka, ki jo zdrav, priden in pošten, so sprejmo pod jako ugodnimi pogoji. — Ponudbe pod »Mlakar 2203a na upravništvo Slovenca". '2203 se sprejme ioi mi H. isieie«, siFsjiis Mi na Mili, st«. 112. arondirano, obstoječe is lepe ononadstropna hiše, vile, gospodarskih poslopij in 70 oralov sveta, med temi 20 oralov gozda, je naprodaj z mrtvim in živim inventarjem. V hiši je vinska trgovina, gostilna, mlekarna, ledenica, 28 glav živine itd. — Posestvo leži tik postajo Laverca ob dolenjski železnici pri Ljubljani. Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenca" pod št. „2252". ana, Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles A^modeiri912 cesta 9 — 12. s Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. Garaža za avtomobile. Zaloga pnev-matikov za avtomobile, motorje in "kolesa. — Popravila pnevmatiko v potom vulkaniziranja. — Bencin in o3je za vse vporabe. — Izposojevalnica Koles. — Sola za vožnje z vsemi vozili. — Interesentom smo s strokovnimi pojasnili breznlačno na razpolago. 1144 ZA SMEH IN KRATEK CAS. Nepričakovan odgovor. Tuj gospod vpraša pred frančiškansko cerkvijo Jurmana: »Prosim, kje pa je pošta?« — Jurman, ki hudo jeclja, mu odgovori: »P-p-p-pa r-r-av-no m-m-menc v-vpra-vprašate; č-č-č-čc b-b-bli v-vpra-vprašali k-k-koga d-dr-druzega, b-b-bli ž-ž-ž-žc t-tam.« Kalenje nočnega miru. Izvrstna kapljica pri »Flegarju« v Udmatu je spravila Česna in Čebulja v prav židano voljo. Opolnoči jo mahneta v nemalo ubranem petju proti mestu. Pri sv. Petra cerkvi jih opomni službujoči stražnik Hren: »Ali ne vesta, da morata biti mirna in tiha, kadar gresta ponoči domov?« — Česen odgovori užaljen: »Ja, kdo pa pravi, da greva ravno domov? Midva greva še v »Union«. V ljudski šoli. Jurček je bil poreden dečko. Ni čuda, da je bil zato v šoli odgovoren za vsak ropot, šepetanje in podobno. Temu sc je privadil in na vsako obdol-žitev odgovoril: »Jaz, kajpak.« Primeri se, da zadremlje Jurček pri verskem pouku. Kar vpraša kate-het: »Jurček, kdo jc ustvaril svet?« — Sosed ga dregne in Jurček misleč, da ga kakor navadno dolže kake nerodnosti, hitro odgovoril: »Jaz, kajpak.« Edor ni radoveden, ne doživi razočaranja. Znani gledališki igralec se pelje v električni. Nasproti mu sedeč gladko obrit človek ga neprenehoma ogleduje. Radi tega obnašanja radoveden vpraša igralec pred izstopom neznanca: »Oprostite, ste li vi morda tudi gledališki igralec?« — »Ne, baje le tako neumno izgledam,« glasil se jc odgovor. P-d šoli. Malček: »Ata, danes so nam pravili v šoli gospod učitelj, da pohajamo ljudje od opice. Ali je to res?« Ata (ki jc prišel ravno nekaj vinjen domov): »Ti že ti, jaz pa ne, to dobro vem.« Na ulici. Ahacelj (sreča na ulici znanca in ga pozdravi): »Kako že kaj? Kaj pa gdč. hčerka ?« Behacelj: »Na Dunaju je.« Ahacelj: »Pa se kaj bojiš za njo? Dunaj je baje nevaren za mlade gospodične.« Behacelj: »Prej me je že malo skrbelo, sedaj pa ne več.« Ahacelj: »Kako to?« Behacelj: »No, sedaj je pod policijskim nadzorstvom.« Na sodniji. Sodnik: Vi ste čuli, kako sta se kregala ta dva zakonska. Kak vtis je napravil na vas ta prepir?« Priča: »Da je najbolje, če se svoj živ dan ne oženim.« Kadar stopi človeku duša do grla . . . Pijanec zahteva na smrtni postelji kozarec vode. Ko jo izpije, pravi: »Predno umrjem, se moram sprijazniti tudi s — smrtnimi sovražniki.« Na pokopališču. Pet let po zlati poroki umrje soprog. Pri pogrebu vzdihuje žalostna vdova in pravi: »Da., da; žc takrat, ko sva se vzela, so rekli ljudje: ta človek ni zdrav.« Na kolodvoru. Boštjan Grča: »Prosim listek v Kranj, če je Kranj doma?« Želcznični uradnik: »Če sc hočete norčevati iz mene, vam povem, da ste naleteli na napačnega.« Boštjan Grča: »Prosim. Če je Port Artur v Ljubljani, Ljubljana v San Francisco v Ameriki in Benetke na Dunaju, zakaj naj bo pa ravno Kranj vedno doma!« Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje Icmbardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne zn-dolžnice in zastavne liste. Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči sanjo dežela Kranjska. Hfcadne ur?, za slfranke tisa!« sSs^asmi^ od pai 9. ESFZ dopoldne &'fi i. ure popoldne. Ljubljana, Rimska cesta Podružnica: Marije Terezije cesta pri »Novem svetu«. Obrestuje hranilne vloge po 411 mi h lo brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v ekočem, glro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Daje komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v 4%% komunalnih zadolžnicah. Hipotekama posojila v zastavnih listih po Ženitna ponudba. Samostojen gospod, 38 let, trgovec s premoženjem 40.000 K. ob morski obali, se želi seznaniti z dostojno in resno gospodično, ki dobro govori slovensko in ima nekaj kavcije. — ponudbe pod št. 22U7 na upravo tista. Morske kopeli! v Kvarnem, na otoku Krku. Krasna lega v samoti. Absoluten mir. Prosto jadrenje in = ribarenje po morju. — Priporoča se nervoznim, posebno svečenikom Od Reke dve uri morske vožnje. Vsaki dan zveza z Reko. Pošta v hiši. Kapela. Oskrba —--- zelo cena. - Saraoslansko preislojtiišlvo Slavolok« O 9 dvomili tvrdk: iBosen-dorfer, ,}C. 3-Ceitzman (najboljši pianini), Stelz-Hamcr, Gzapl?a in ^{oriigel (amer. hatm.), vseh vrst glasbenega orodja, strun in muzikallj ima v velikanski izbiri Vi O,««««:]; izključno in edinole cSJlcAllliVj c. kr. zaprisež. strokovnjak in učitelj „8lasb. JVtatice" ^Kongresni trsi št. 15 (,Evezda% nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falziji-katov ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri meni vsakdo na -1 K prvovrsten inštrument gori obroke po 'O tj* imenovanih slovitih tvrdk z resnično 10 letno garancijo. JCdcr si izposodi pri meni klavir, postane tudi lastnik istega do-čim je dosegla tiajemščina višino kupnine! Jakih ugodnosti še doslei ne nudi nobena tvrdka. Za-. najugodnejša. llglaševan:e iti popravila točno 'n ceno. Celje Sloveos&a ivria! Celje Izdeluje velike 26 193 vseh sistemov in velikosti za tehtanje vozov In živine. Prevzame iste tudi v prenovljen je. J V AN REBEK, stavbeni in umetni ključavničar, Hermanova ulica št. 10. Išče se strokovno sposoben lielj ¥sega kmetijstva (ev. vpokojenec) za zasebno kmetijsko šolo. Plača po dogovoru. — Ponudbe na upravništvo .,Slovenca" pod kmetijski učitelj 2214." z mešanim blagom, s tofeafeaTno, ter cjostiina, vsaka v posebni hiši, se dasla takoj O nagem, ker se lastnik umakne v zasebno življenje. Staro mesto, obstoječe že 17 let, dobro vpeljano v vasi z župnijo. Zelo ugodna prilika za nakup deželnih pridelkov vsake vrste, posebno jajec. Nadatka treba 6000 K. Lastnik d. R07ISEL, Podzemelj pri Efletgiki, dolenjsko, pol klilometra od železniške postaje. 2233 za poskušnjo na 10dnevni ogled. Puška enocevka Lankaster K 20--, dvocevka Lan-kaster K 30*-, Hamerless-puŠka K 70--, Flo-bert K 8--; samokres K 5--, pištola od 2 K naprej. Ilustrovan ccnik zastonj. F. DUŠEK, tovarna orožja, OPOČNO št. 2146, ob državni železnici, Češko. Prvo ftislo pomene za umetno stehlarstvo in Mm na silo Avgusta Hgnola Dunajska cesta št. o poleg »Flgonca" se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojniStvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega umetnega steklarstva ia slikanja m steklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3328 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled. Me Morje (črp&lnihe na vrtalo) za vodnjaka kakor tndl črpalnika za vodo na ročni ln strojni obrat, motorje na veter, topli zrak, plin, petrolej in bencin izdeluje najceneje I. K. Rudolf Lta.Mzato2iiikvPiziu 1498 mehka in trda (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na za-htevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI za državnim kolodvorom. 1842 Prečastiti duhovščini ln sL p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnih novih ^fiTCiV trpežno in solidno tn rabljenih VuZUV izvršenih po jako nizki ceni. — Priporočam se tudi za naročila na izvršitev novih vozov kakor tudi vsa tozadevna popravila. Velospoštovoojom IVAN DEMŠAR pre) ŠlSka. podkovati tcovač la Izdelov. vozov Llnbljaiu, Marijo Tcmlis s. 6 SIMON PRUPKOTMUf stavbol ta pohištveni ffitear Linmi8Dfl,]8nKovao!.7 priporoča svojim p. n. odjemalcem veliko zalogo vsakovrstnih ®maf Bed v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, delikatesne trgovine itd. Cena najnižja, postrežba točna. Ceniki se pošljejo na zahtevo zastonj in poštnine prosto. 756 Več vrst sodov ima na prodaj A. REPSC, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2448 140 52 vseli vrst za urade, društva trgovce itd. Anton Čeme graver in izdelovatelj kavčuk-štamhiljev Ljubljana, Stari trg štev. 20. Ceniki franko. (popre) Henrik Korn) pokrivolec streli in klepar, vpeljalec strelovodov ter ioslaloter vodovodov LjiiDijia, Poljanska cesia 8. Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z t-ceiii z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeiio. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno ln poštnine prosto. domačega Izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščin ar Prei! Sit št J. Prešernova ulica JU Popravila točno in ceno. 17 Ljublfana, Gruberjevo nabrežje št. 8 L_L se priporoča za vsa v stavbeno stroko spadajoča dela. — Zgradba zasebnih in javnih poslopij, raznih adaptacij itd. — Napravo načrtov in projektov ob po-verbi stavbe brezplačno. Dsio solidno. Gene primerno nizke. 01ympic 45.000 ton. k wm\ mttk St. Louis. Adriatic. S t. Paul. Oceanic. preKo Pariza, flavre, Som-noDimoDa ali mh-i je najvarnejša, najhitrejša in najprijotnojša vožnja z največjimi angleškimi parniki sveta »WHITE STAR LINE« ter slovečimi brzoparniki »AMERICAN LINE«, ki so moderno urejeni in na katerih dobijo potniki spalne sobice, v katerih 30 2 ali 4 posteljo. Hrana so potnikom razdeli v posebnih sobah pri pogrnjenih mizah. Snažnost in dobra postrežba jo na teh parnikih slehernemu zagotovljena. Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek in soboto. Natančnejša pojasnila daje brezplačno ablasfa&no konccsšjonirana pciftoualna pisarna Edvard Kristan Ljubljana, M Blodvurska ul. 4! m dunajska cesta 17, Ljubljana. 385 S iz prvih tovarn Avstrije: Dtfrkopp, &t$r>in (Puoh), Waffd«p»d. fl" *' I 9 i ®B Šivalni strop Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. lezenje poučujemo brezplačno. : AtllerJevI t pisalni stroji. Ceniki zastonj in franko mizarski mojster V Ljubljani Dnnajska cesta 19 (Msdjatova hiša) : priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave : za spalne tec jedilne sobe in salone. 2)ivane vsake vrste. JVCodroce, žimnice na pevesih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : : NaročUa se točno izvršujejo. :: Cenik s podobami zastonj in iranko. Najcenejša zaloga. 13 Cene brez konkurence. Mnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu ln prečastiti duhovščini v naročila na šiedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, ilustr. ceniki so na razpolago z modernimi, velikimi brzoparniki ia Liiljatis m Merpen v iew-M in čez lihrorpu ?" ' je proga „■.».. iii_ Na naših parnikih „LapIand\ «Finland», «Kroonland», »Vaderland*, *Zeeland», «Sain-land«, .Gothland", „A/\arquette", ./Aenominee', „Maniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New- K Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. Odhod iz LMiiaie vsak torek popoldan. NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo Čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York. Pojasnila daje -vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri •Starem tlšlerju» 4000