ftÖÜi.« Spisi indoolei na poSiljaiot Uredništvu „DomoliuSa". Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. NaroSnina. reklamacij»' in in-eerati pa: Upravni&tvu „Domoljuba". Ljublana. Kopitarjeva ulica — Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 8 K n a loto. (Za Nenu'ijo 10 K, ia Ameriko in druge tu.io državo 12 K.) — Posamezne številke bo prodajajo ——— po 30 vinarjev. ——— Štev. 43. V Ljubljani, dne 24. oktobra 1918. Jugoslavija prihaja. . 'Pred nama ležita dve pisanji, ki sta zgödovinske važnosti. Prvo pisanje je Wil-sonov odgovor na avstrijsko mirovno ponudbo, Wilson je danes gospod sveta, zato je važno in odločilno, kaj on reče. Predvsem poudarja, da se z Avstrijo ne more več pogajati, ker je ne priznava več. Čeho-Slovaki, ki so deli avstio-ogrske monarhije, tvorijo, čeprav ne na zunaj, pač pa v resnici že svojo državo, imajo svojo vlado, katere sedež pa še ni na Češkem, in se v resnici nahajajo v vojski z Avstrijo in Nemčijo, Ravnotako se Wilson neče pogajati z avstrijsko vlado glede Jugoslavije, Zakaj, Jugoslovani so samostojni, torej ni sodnik nad njimi niti Wilson niti avstrijska vlada, ampak sami naj odločajo o svoji usodi, kakor se jim zdi koristno. Drugo pisanje pa nam kaže, da so se Jugoslovani že odločili, Narodno veče v Zagrebu, ki predstavlja naše vrhovno politično vodstvo, izjavlja, da zahtevamo Jugoslovani ujedinjenje celokupnega našega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS) v eno samo edinstveno državo, ki popolnoma sama v vseh zadevah, notranjih in zunanjih, samostojno odloča, Osredrji odbor Narodnega veča je sestavil svoje predsedstvo, ki naj vodi vse zadeve jugoslovanske države na znotraj in na zunaj, z drugimi besedami: naj bi bil naša narodna vlada, Prvo dejanje je bilo, da so izjavili ostati skupaj v Zagrebu, da so zahtevali potne liste v Švico, kjer bodo sami sklenili mir in uredili mednarodne razmere med državo SHS ter drugimi narodi sveta. WUsoiiov odgovor. Državni departeincnt, dne 18, oktobra 1918, Gospod I čast mi je, potrditi prejem Vaše not« z dne 7. oktobra, v kateri pošiljate predsedniku naznanilo avstrijske-ogrske vlade. Sedaj mi je predsednik dal nalog, naj Vas naprosim za prijaznost, da pošljete potom svoje vlade c, in kr, vladi naslednji odgovor: Predsednik smatra za svojo dolžnost, da avstrijski-ogrski vladi naznani, da se s predloženim predlogom te vlade ne more pečati, ker so se po njegovi poslanici z dne 6. januarja izvršili dogodki velike važnosti, ki so kompetenco in odgovornost vlade Združenih držav nujno izpremenili. Med 14 pogoji, ki jih je takrat formuliral predsednik, je bilo tudi naslednje: Narodi Avstrije-Ogrske, katerim želimo, da bodi njihovo mesto med narodi varno in zagotovljeno, naj dobe najsvobodnejšo možnost za avtonomen razvoj. Odkar je bil ta stavek zapisan in izgovorjen pred kongresom Združenih držav, je vlada Združenih držav priznala, da med Čeho-Slovaki in nemško in avstrijsko-ogrsko državo obstoja vojno stanje in da je češko-slovaški Narodni svet de facto vojujoča se vlada, ki ima primerno avtoriteto, da vodi vojaške in politične zadeve Čeho-Slovakov. Vlada Združenih držav je tudi na naj-dalekosežnejši način priznala pravičnost narodnih stremljenj Jugoslovanov po svobodi. Predsednik tedaj ne more več priznati same avtonomije teh narodov; kot temelj miru in je prisiljen, vstrajati na tem, d Ч ' I ' ' . • ' '■ Naš človek ni nikoli prej razmišljal o pravicah in dolžnostih, ki jih ima država do njega. Plačeval je vestno davke, se bal žandarja in glavarja, z gosposko je živel v miru; zato nam je tuj — včasih tudi domač — uradnik nosil pokonc.u svojo ošabno glavo med našimi ljudmi. A naš človek ie bil vedno zvest domovini in cesarju. Ali mar poznate veleizdajalca med Slovcnci? Ni naroda v Avstriji, ki bi bil cesarju in državi takö zvest, kakor so bili Slovenci, V svetovni voini pa jc moralo naše ljudstvo priti do bridkega spoznania, da ga 'država ne more braniti pred nasiljem mogočnejše- ga soseda, naš narod se je med vojno prepričal, da država celo pomaga Nemcem in Mažarom pri zatiranju drugih narodov. In tu so se narodi vzdignili in zaklicali: Dovolj! Država, ki večine svojih narodov ne more zadovoljiti, ni zdrava; v njej je nekaj gnilega. To mora odstraniti iz sebe, če hoče živeli naprej. Treba ji je korenite operacije. Avstrija naj postane samostojna država. Mi Jugoslovani zahtevamo Jugoslavijo, v kateri naj bodo združeni Slovenci, Hrvatje in Srbi. — Bolniku se, če je sploh mogoče, vsaka želja izpolni. Avstrija je že dolgo bolehala, od 1. 1867., ko se je ustvaril nesrečni dualizem, to je: nadvlada Nem-ccv in Mažarov v Avstro - Ogrski. Toda zdravniki bolne Avstrije — ministri in državniki — So tega bolnika gledali in čakali. Ko je sila prikipela do vrhunca, so. našli polovičarska sredstva: vlada je dala s cesarskim manifestom razglasiti, da je pripravljena Avstrijo — brez Ogrske — razdeliti v štiri narodne države, ki naj bi imele skupno le vladarjevo osebo, obrambo in zastopstvo na iunaj Mi Slovcnci naj bi bili po tem načrtu sami, brez Hrvatov in Srbov. Čehi to rešitev avstrijskega vprašanja odklanjajo, tako tudi Jugoslovani. Operacija se je ponesrečila, zalo je moral priti spretnejši zdravnik. Obžalujemo, da je moral priti iz tujine, toda če bolnik doma nc najde zdravnika, mora priti od drugod. Politični obzornik. Boj za svobodo. Pisali so, da je hotel ruski zunanji minister Trockij na Lrest-litovskih mirovnih pogajanjih s svojimi govori izpodbosti nemško ljudstvo, da bi se otreslo svojih mogotcev in generalov ter samo prijelo za vla--dine vajeti. Ni se mu posrečilo. Tedaj so šc zmagali plemeniti samodržci, Rusom in Romunom so vsilili poniževalni mir meča, nemško ljudstvo pa so neusmiljeno tirali napprej v boj, da bi nasitili svojo pohot po oblasti. Hvala Bogu, bila je to zadnja njihova zmaga! Ententin meč in njen demokratični duh je tem oblastnežem zavil vrat, nemškemu ljudstvu pa pomagal do veljave. Najprej se je začelo pri prvem nemškem uradniku — pri k&nclerju, Hertling je preveč držal s Hindenburgotr. in drugimi Hin-denburgove vrste. Moral je odstopiti. Sledil mu je princ Maks badenski, kakor žc znano. Ta ne vlada tako, kakor hoče vojaška komanda, temveč se mora tako sukatii kakor zahtevajo poslanci. Ima okrog sebe več pomočnikov — tajnikov —, ki so vzeti; iz vseh večjih državnozborskih rtrank, Ti natančno pazijo, da se kaj ne zgodi zoper voljo teh strank. Njih volja pa je mir in de-mokratizem. Kako so stranke v tem oziro tenkovestne, se je pokazalo pretekli teden, Ko je Maks postal kancler, je nenadoma počil glas o nekem njegovem pismu, 1« ga je pisal v Švico nekemu princu Hohen; lohe, V tem pisiru je izražal željo, »naj bi se kolikor mogoče izrabili nemški uspehi', posebno glede vojne odškodnine, O mirovni resoluciji nemškega državnega zbora p je pripomnil: »Grešimo z neumnostjo, kad' Vsenemci in mirovna resolucija, oboje ]e enako neumen pojav.« Tc izjave, ki jih je kancler zapisal že pred enim letom, so poslance tako razburile, da so že mislili, da bo moral kancler odstopiti, češ da ni dovolj demokratičnega mišljenja. Šele po rtmogem pregovarjanju in posvetovanju so vso stvar poravnali. Drugi korak k demokratizaciji tvori sprememba § 11. nemških osnovnih zakonov, Ta paragraf je določal, da irna edino cesar pravico začenjati vojske in sklepati mir. Odslej sklepa o vojni in miru tudi državni /bor, ravnotako kakor v drugih postavah. S tem je ljudstvo dobilo odločilni vpliv pri eni najvažnejših in najusodnejših stvareh, ki spadajo v področje države. Pa demokratizacija gre še naprej, in sicer pod pritiskom entente. Zadnji Wilso-nov odgovor Nemčiji zahteva tudi uničenje ali vsaj popolno ponižanje samodržnih sil, ki morejo iz lastne volje motiti mir. Kakor pišejo časopisi, je Wilson mislil, pri tej zahtevi na nemškega cesarja Viljema. Ta naj bi odstopil, drugim njegovim naslednikom naj bi se pa tako pristrigle peroti, da bi odslej ne imeli druge moči, kot da bi zastopali ali reprezentirali državo doma in na tujem, kakor je lo že izpeljano na Angle-kem. Tu se čuti neko »ripsanje«. Zdi se, da napenjajo vojni hujskači in generali zadnje sile, da bi vojsko nadaljevali ter obvarovali sebe in cesarja padca. Stotisočero delavstvo pa s štrajki in izgredi zahteva mir in tudi najhujšo demokratizacijo, če drugače mir ni mogoč. Kako bo to «ripsanje« izpadlo, je jasno, zna pa podaljšati vojsko za nekaj mesecev in napolniti še nekaj mer gorja. Velika nesreča za nemško ljudstvo, ki tlači ljudstvo kakor mora, so generali v vrhovnem vojnem vodstvu. Ti niso podložni in odgovorni ne državnemu zboru in ne ministrom, tvorijo takorekoč državo v državi. V svoji vladohlepnosti delajo po svoje brez srca in ljudstvo naj še toliko trpi, in brez ozira na ministre in poslance, naj govore in zahtevajo kar hočejo. Sedaj se bliža konec tudi njihovi oblastnosti. Že se pojavljajo glasovi, da bo tudi te tičke treba dati na verižico, da bodo podložni in za vsa svoja dela odgovorni poslancem državnega «bora. Le tako bo mogoče preprečili in ladzorovati, da ne bodo delali z ljudmi ka-tor z živino. V ententinih državah so ge-leraK že podložni poslancem in ministrom, за so zato vseeno dobri vojskovodje. Res, huda in težka je ta pot k demo-(ratizaciji, a jc zaeno pot k svobodi in mi-•u in k zmagi nad surovim militarizmom! V prerajanju. Stare Avstrije ni več. Niti ene solze rismo potočili za njo, še »Z Bogom« smo ji >ozabili reči, tako malo nam je bilo do nje. Sedaj kujejo iz, starih razvalin nove vorbe, na eni strani poslanci s svojimi na-odi vred, na drugi strani pa capljata za ijimi dunajska in budimeštanska vlada. Poslanci se za državni zbor in delega-ije ne brigajo več, Odkrito izjavljajo, da odijo v delegacije sedet in razne Buriane »oslušat samo še radi pričetka mirovnih 'Ogajarij in zato, da še poravnajo, kar so meli do zdaj kot sosedje skupnega. Kako e bo sklepalo premirje in mir, o tem se očejo poslanci, vsak za svoj narod, sami pogajati. Zahtevajo, naj se domači polki nemudoma vrnejo domov v svoje lastne dežele, da bo vsak narod sam lažje uveljavljal svojo moč in pravico. Zaeno so žfe vse avstrijske narodnosti ustvarile prve temelje za svoje bodoče države. Gališki Poljaki se že smatrajo za podanike novega poljskega kraljestva, ki je te dni dobilo samostojno vlado v Varšavi. Tudi cesarjev manifest priznava Poljakom , to pravico. Čehi so 14. oktobra proglasili češkoslovaško republiko. S tem so na podlagi Wilsonovih načel o samoodločbi izrazili svojo voljo, ki jo hočejo uresničiti pri svetovnih mirovnih pogajanjih. Jugoslovani so tudi že postavili takorekoč svojo narodno vlado. V Zagrebu so 17. oktobra iz vseh strank sestavili splošni jugoslovanski »Narodni odbor« (Narodno veče). Odbor izda najprej manifest na trcedini jugoslovanski narod, v katerem naznanja samostojno jugoslovansko državo. Razen teh so tudi avstrijski Romuni ustanovili-narodni zbor in zahtevajo združitev vseh romunskih ozemelj v lastno državo. Vlada, kakor smo že omenili, ponižno caplja za poslanci. Ko sta dr. Hussarek in dr. Wekerle videla, kako sta zapuščena in kaj počno poslanci, sta se tako prestrašila, da sta hotela odstopiti. A ker niso mogli nikjer iztaknili naslednikov, sta morala ostati še nadalje na vročih ministrskih stolcih. Da bi dr. _ Hussarek vsaj nekoliko potegnil nase »samovlasine« poslance, jih je klical na pogajanja in posvetovanja. Obljubil jim je sam od sebe, da hoče Avstrijo federalizirati. In res je izšel 16. oktobra cesarjev manifest, ki napoveduje preosnovo Avstrije v zvezno državo. Na Ogrskem naj bi ostalo vse pri starem. Le Čehi, kar jih je v Avstriji, Nemci, Jugoslovani, zopet samo kolikor jih je izven Ogrske, in ravno-lako Ukrajinci naj bi dobili svoje države. Trst naj dobi svoje izjemno stališče. Kakšne pravice in kakšne meje naj bi imele te države, v ta namen naj bi se ustanovile narodne vlade iz poslancev, ki se bodo pogajali s sosednimi našimi vladami in pa z dunajsko vlado. Manifest so sprejeli samo Nemci in Ukrajinci, pa še ti klaverno. Vendar hočejo ustanoviti predlagane narodne vlade iz poslancev, Čehi in Jugoslovani odločno odklanjajo manifest, ker ne uresničuje njihovih deklaracij. Saj hoče Čehom odtrgati Slovake in jih pustiti Ogroin, nam pa Hrvate in Srbe. Zato je za nas ta manifest že stara šara. Ogrska vlada je zaenkrat na bolj trdnih nogah kot pa dunajska. Naslanja se še na pgrski državni zbor, zato so njeni ukrepi napram drugim ogrskim narodnostim še nekako bolj samozavestni. V državnem zboru so 16. oktobra proglasili popolno samostojnost in neodvisnost Ogrske, katero veže z Avstrijo edinp še skupni vladar (personalna unija). Zaeno so se repenčili, da je ogrsko državno ozemlje nedotakljivo in da mora ostati na Ogrskem vse po starem, samo Hrvati naj dobe nekoliko več pravic, da ne bodo preveč burkali za svojo državo. Slovaki, ogrski Ukrajinci in Romuni naj bi bili potemtakem še naprej hlapci. Kako bodo Ogri izpeljali t« načrte, je seveda veliko vprašanje. Pišejo, da Hrvati sploh ne priznavajo več zveze z Ogrsko in se tudi niso udele- * žili ogrskega državnega zbora. Svetovna vojska. Na vrata trka mir, a zunaj Se grme topovi. Odločitev je že padla, vrši se le še zadnje dejanje te krvave svetovne drame. Nemški narod vstaja iz tmine in zre, v kakšni prevari je živel po zaslugi svojih mogotcev. Križev pot ie to za nemški narod, ki je sanjal o svetovnem gospodstvu in pada sedaj v ni/ino. Na francoskem bojišču nadaljujejo Francozi in njihovi zavezniki svoje prodiranje. Belgijska armada pod poveljstvom svojega kralja podi Nemce od belgijske obali. Zasedli so že Ostende, Zeebriig-ge, pristanišča podmorskih čolnov, s katerimi so skušali Nemci pritisniti k tlom svoje nasprotnike. Zapustiti morajo tudi druga mesta Belgija in Severne Francije, kakor znamenito trdnjavo Lille, Douai, BrufJge, kater.-1 mesti) so imeli zasedena štiri dolga leta. Na celi fronli se vrši umi!: nemških armad, vsi uspehi šlirih let gredo v nič, z mečem pridobljeno bo z mečem izgublieno, ta prislovica se znova uveljavlja. V Turčiji so boji pojenjali, vsled če,ar sklepamo lahko o mirovnih podajanjih, o katerih nam pa naši vodilni državniki nočeio ničesar izdati. Turčiio čaka usoda Nemčije. Izgubi vse važnejše nokrajine, ostane ji le še prava domovina Turkov: A1ala Azija. Na srbskem bojišču se bližajo Srbi Belgradu. zasedli so že celo Novo in večii del Stare Srbije. Ena skupina koraka tudi proti bosansko-hercegovski meji, zato je umik naše armade v Albaniii v nevarnosti. Vsa važnejša mesla Albanije in Srbije so nasprotniki zasedli; odpora ne najdejo močnega, pojavljajo se tudi za hrbtom naše armade močne vstaške čete, ki otežkočujeio vojskovanje. — V Črni gori se je pojavila vstaja. Vstaši so zasedli že nekatera mesta, avstrijska poveljstva bože, kmalu bo cela Črna gora v oblasti vstašev. Avstrijska armada, ki beži iz Albanije, bo najbrže vsa zajeta. Tedenske novice. Drobne politične vesti. Iz Slovenske Ljudske Stranke, Dne 14. t, m. se je vršila seja načelstva S. L. S. Po poročilu o gospodarskem položaju se je S. L. S. izjavila za popolno združi lev slovenskega kmetijskega in drugega za-' družništva. Ker sedanji položaj kategorično zahteva tudi popolno enakost naših gospodarskih sil, poziva S. L. S. svoje somišljenike, da dosledno privedejo odsto-pivše zadruge nazaj v njih matico «Zadružno zvezo«. Pri seji je stranka temeljito razmotrivala sedanji politični položaj in je napravila njemu primerne sklepe. Stranka iskreno pozdravlja novoustanovljeno »Narodno Veče« v Zagrebu in vidi v njem reprezentanco tistega dela našega naroda, ki biva v mejah monarhije. Narodno veče v Zagrebu si je izvolilo za predsednika dr. Antona Korošca. Iz takozvanc »Slovenske kmečke r'ranke« (Šusteršičevc) je izstopil deželni odbornik dr, Ivan Zajec. Dr, šusteršič ss je oglasi! zopet iti piše izjave za Jugoslavijo ter daje nauke in navodila Jugoslovanskemu klubu, kako naj se obnaša. »Slovenska Straža« se zahvaljuje odboru ^Narodnega blagdana« SHS., ker je pinj vročine in so po uživanju rdeče pese bili drugo jutro popolnoma brez vročine. Španska bolezen najbolj razsaja po Budimpešti, 16. t. m. je obolelo 975 oseb in od teh jih je 72 umrlo. Judov je zmerom več, Leta 1700. so našteli na svetu poldrug milijan Judov, leta 1800. tri milijone, 1915, leta pa že 14 milijonov. V Avstro-Ogrski jih je 2,250.000. Wilson ne bere nobeaih časopisov, tako poročajo iz Haaga, ker noče, da bi se od katerekoli stran: nanj vplivalo. Je malo verjetno. Vojaki in božja služba. Generalni adjulant .švicarske armade je izdal armadno povelje, v katerem se med drugim bere: Ukaza glede božje službe nekateri dovoli ne upoštevajo. Vse nedelje in praznike je treba datj moštvu priliko, da se udeleži službe božje ... Vsak slučaj težke bolezni naj zdravnik naznani vojnemu kuratu.« Vidi se, da v Švici polagajo na božjo službo veliko važnost. Pri nas v tem oziru niso tako'natančni. Francoski misijoni, katere je turška vlada v Sveti deželi zatrla, so se zopet dvignili. Francoski škofje so nabrali v ta namen več milijonov frankov. Škoda, povzročena po zadnjih demonstracijah v Solnogradu znaša 4 milijone kron. Sa- nakazal naši obrambni narodni organiza-» ciji .8000 K. Nemški odgovor na Wilsonove zahteve je zelo ponižen. Nemčija je pripravljena izprazniti zasedeno ozemlje tako, kakor bodo zahtevali angleški in francoski generali, podmorsko vojsko bodo opustili in tudi Viljemu so vzeli vso oblast. Sedaj so pripravljeni pogajati se dalje. Važne politične preosnove. V Nemčiji pridno izpreminjajo temeljne državne postave, in sicer v tem smislu, da popolnoma omeje oblast cesarjevo in jo dajo v roke ljudstvu, Dosedaj je imel v Nemčiji resar izključno pravico napovedati vojsko in skleniti mir. Po novih postavah bo imelo to pravico ljudstvo samo. In po. vsej pravici. Ljudstvo preliva kri, in zato naj tudi ljudstvo samo odloča, kdaj in koliko časa hoče prelivati kri. Zakaj bi en sam človek odločeval o življenju in smrti milijonov. Nova vlada na Turškem sicer na zunaj drži z Nemčijo, v srcu pa ji je ententa bližja. Turčija v kleščah, Turčija je v hudih kleščah. Avstrija in Nemčija ji ne moreta pomagati, ker imata sami s sabo dovolj opraviti, sama pa je onemogla pod pritiskom močnih sovražnih armad. In sedaj je na svojo pest prosila za mir, Ententa hoče, da se Turčija brezpogojno poda. Na drugi strani pa menda stoji pred Carigradom močno nemško brodovie in menda so nemški mornarji naznanili sultanu, da bodo takoj bombardirali Carigrad, kakor hitro sklene Turčija poseben mir. Domače novice. Narodna straža. Narodni svet za Štajersko je poslal na vsa županstva oklic, v katerem jih pozivije, naj ustanove nftrodne straže za javno varnost, katero bodo ogrožali v teh negotovih razmerah razni dezerterji, tatovi in ropari, posebno pa, če bi se po sklenjenem miru Tinogi vojaki začeli na svojo pest vračati domov. To bi bilo na Kranjskem še bolj potrebne kot na Štajerskem. Naj bi županstva in raši krajevni odbori resno mislili na to, da ne bo prepozno. Pri Sv. Antonu v Štangi se bo letošnji jesenski romarski shod sv. Šimena in Juda obhajal na vernih duš dan popoldne in naslednjo t nedeljo, dne 3. novembra. Ustavljeni dopusti. »Zeit« poroča: 20. oktobra se bodo ustavili vsi vojaški dopusti z ozirom na prometne težkoče, ki so nastale. Velikanske buče. Na vrtu župana Mih. Omahna so se letos, kljub veliki poškodbi po toči, pridelale tri orjaške buče. Prva 34, druga 34K, tretja 35 kg težke. Jako lepi eksemplari. Umrl je 19. t. mes, v Ljubljani finančni svetnik Valentin Žun. Bil je strokovnjak v' davčnih zadevah in z velikim veseljem pisal v »Domoljuba« članke o osebni dohodnini. Zadnji njegov članek je bil natisnjen v predzadnji številki. Naj mu sveti večna luč) Umrl je dne" 9. t. m. na pljučnici in španski bolezni vojak 17. pešpolka Alojzij Ober-star, rodom iz žapuž št. 4 pri Ribnici, prav boguvdano. Doma zapušča 75letno bolno mater Terezijo, enega brata v fronti. Star je bil 35 let in je brat Ign. Oberstar, ekspozita na Zdihovju na Dolenjskem ob Kolpi. Niso pomagale prošnje za oprostitev pri zemskih oblasteh, oprostil gaje Bog vsega zemskega gorja. Naj počiva v Bogul Tolaži Bog ostale! Molimo zanjl Padel je na južnem bojišču Viktor Kotnik, doma iz Soteske pri Kamniku. Bil je priden, pošten in pameten mladenič. Za njim žalujeio starši, biatje in sestre. Lahka naj mu bo zemlja v tujini I Eno cvetko našim ljubim rajnimi Družba sv. Petra Klaverja nam piše: Ko pride mesec, ki je na poeeben način posvečen spominu naših ljubih rajnih, tedaj vzplamti na novo naša ljubezen in vnema, in bolj kot navadno smo Pripravljeni vse storiti, kar ie v naših močeh, a pomagamo dragim svojcem, ki še morda trpe v očiščevalnem ognju, In sv. Cerkev kot skrbna in ljubeča mati gre pri tem svojim otrokom na ljubezni poln način na roko, ponujajoč jim v najebilnejši meri svoje milosti. Odprla ]e že pred več leti zakladnico svetih odpustkov, da omogoči vsem, ki so dobre volje, pomagati dne 2. novembra na poseben način svojim dragim umrlim. In sedaj, ko ni več skoro hiše, v katero bi ne zašla grenka žalost, ko mrtvaške žalostinke kar nočejo ponehati, so sv. oče Benedikt XV. izdali nad vse tolažljivo apostolsko določbo, s katero nas na novo opozarjajo na neizčrpliivi studenec milosti, na daritev sv. maše. Ne enkrat — trikrat naj mašnik Gospodov na dan vernih duš stopi pred božji oltar ter daruje spravno daritev nove zaveze za trpeče duše. Ta v nepopisni očetovski ljubezni dana določba kaže vernikom na novo, »kako brez primere izvrstno, vsemogočno rešilno sredstvo za trpeče v vicah« se nahaja v sv. maši ter jih potrjuje v želji, nakloniti svojim dragim umrlim neizrekljive zaklade milosti. Mnogim bo torej dobrodošlo, zvedeti kaj natančnejšega o pre-koristni napravi, vsled katere morejo svojim ljubin na lahek način pridobiti sadove ne-števiinih svetih maš; namieč o »Mašili zvezi za Afriko«*, Vsak, kdor je vpisan v to zvezo, uživa neprecenljive koristi vedne udeležbe letnih 300 svetih maš, katere da Družba sv. Petra Klavžrja brati na namen udeležmkov. Moremo Ii dandanes, ko so raznovrstni zunanji znaki skoro nemogoči, svojim rajnim dati večji dokaz svoje ljubezni? Nam li potreba časa ne prepoveduje, pobožne navade, prižigati lučice na grobovih? Ni li tisočem in tisočem nemogoče, položiti četudi samo skromnih cvetk na grob očeta, moža ali brata, katere je smrt dohitela daleč od domovine, kjer v sovražni deželi, v grobovih junakov na vzhodu, zahodu ah jugu pričakujejo vstajenja? In četudi je kdo tako srečen, da mu telesni ostanki njegovih rajnih počivajo v domači zemlji, naj si mu ne manjka cvetja in drugega kinče za okrašenje dragih grobov, mar ne bo duhovno delo usmiljenja dušam tisočkrat bolj zaželjeno, njim, ki sedaj vse reči presojajo po njih pravi vrednosti, v luči večnosti? Krščanska umetnost nam trpeče duše tako rada predstavlja zaprte v ognjen» peči, opozarjajoč s tem ne samo na njih muke, ampak tudi na nezmožnost njih samopomoči in rešitve. Ali bi torej ne bilo skrajno neusmiljeno, pustiti jih koprneti v njih ujetništvu, ko imamo v sv. maši, v Mašni zvezi tako mo-očno sredstvo za njih rešitev? To naj bo aleč od nasi Še danes jim hočemo prihiteti na pomoč. — Pomnil Da se koga (živega ali umrlega) vpiše v »Mašno zvezo«, zadostuje, njegovo ime in enkratni prispevek 1 K poslati na spodaj stoječi naslov: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Pred škofijo 8. Kazen za petami. V Bizeliski vasi ie bilo pred par dnevi ukradeno obleke za 970 K. Prüeli so Ivana Orešca, ki je osumljon vloma v Bizeljski vasi in je znan vlomilec, ki je bil že večkrat aretiran, pa je skoro vedno ušel. Ko ga je gnal orožniški stražmojster Kovač skozi gozd, je hotel zbežati. Orožnik ga je nato ustrelil. Rop. V nedeljo,- dne 13. t. m., dopoldne so mažarski vojaki vlomili v neko zidanico v Semiču in se napili vina, ga razlivali ter končno spustili vino po kleti. Vzeli so tudi nekaj žganja. Poveljnik je baje izročil prizadeti ženi 1600 K odškodnine, s katero pa ona ni zadovoljna. ✓ Razne vesfi. Vlaki bodo skrčeni ali sploh ne bodo vozili štiri tedne, kakor se čuje. Zdravilo zoper špansko bolezen. Znani zdravnik dr. Jožef Häusle iz Feldkirha piše: Zelo preprosto sredstvo zoper špansko bolezen je rdeča pesa. Daj bolniku vsakih 6 do 8 ur jesti velik krožnik narezane pese. Videl sem veliko bolnikov, ki so imeli zvečer 40 Sto- rno na poslopju deželne vlade so naredili de-nionstrantje 1 milijon kron škode. Črnagora strada, Črnagora se je z milo prošnjo obrnila na Švico za živila, ker je ljudstvo na pot)i, da pomrje: gladu. 38.000 naredb je tekom vojske izdala nemška viada. Pa vseh 38.000 ji ni pomagalo na konja. Velika izguba, Rusija je izgubila v vojni mrtvih, ranjenih in ujetih 5,762.000 mož. Za 85.000 blaga ukradenega. V skladišče tvrdke Beltrame v Trsiu so vdrli tatovi. Skladišče se nahaja v prve.-n nadstropju. Tatovi so splezali na balkon in odtam potem dospeli v sliladišče in tudi v prodajalnico v pritličju. Blago so pometali z balkena na ulico in ie potem nemoteno odnesli. Ukradeno blago je bilo vredno 80 do 85 tisoč ki on. S četrtega nadstropja je skočila 38-letna Josipina Michclli v Trstu. Njeni dve pastorki Marija in Amehja v družbi z nekim Sandrijem sta zelo grdo ravnali z ženo, ki večkrat ni imela niti kaj jesti. Končno je ubožica sklenila končati življenje in je s četrtega nadstropja svoje hiše skočila na ulico. Obležala je mrtva na tleh. Nihče ni potočil za njo solze. F. W. Raiifeisen. Dne 30. marca t. 1. je preteklo 100 let, odkar se je rodil začetnik kmetijskih zadrug, katerih namen ie bil, da osvobode kmeta oderuštva na deželi, Skoro vse naše male posojilnice po deželi so ustanovljene po Raiffeisnovem sistemu. Po njegovem sistemu so ustanavljali zadruge tudi v Rusiji in v balkanskih državah. Papir iz listja. Kara Brcmson je poročala pred francosko kademijo znanosti o svojih poizkusih, izdelovati papir iz listja. Uporabiti se morejo samo žilice, dočim se more uporabiti ostala snov, ki odpade v obliki prahu, kot krma ali kot kurivo. Iz 1000 kg listja se dobi 250 kilogramov papirne snovi, 200 kg premočnega prahu ali 500 kg krme, 30 kg kartona in 1.6 kilograma kemičnih snovi. Žene — škofi. Voditelji anglikanske cerkve (protestantovske) so predlagali, da bi mogle v bodoče tudi žene doseči škofovsko do stojanstvo. V anglikanski cerkvi poznajo že dolgo časa ženske kot duhovnice. Stavke. V Berlinu je stavkalo 150.000 ie; lavcev za mir. Pa tudi velenemci so naredili demonstracijo pred Hindenburgovim spomenikom za nadaljevanje vojske. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič, ki jc prva leta svetovne vojske vodil armade proti Avstriji, je bil menda sedaj ustreljen. Vsa družina umrla. V Kopru je umrl za špansko boleznijo postajenačelnik Peric. V isti noči sta umrla tudi njegova žena Albina in desetletni sin Albin, sin Josip je pa um'1 pet dni poprej. Ladja iz železnega betona. V Združenih državah so pred kratkim spustili v morje ladi« iz železnega betona. Grobokopi so stavkali v Reki. Revni ljudje so morali sami svojim sorodnikom grobove kopati. l Dopisi. E Ligojna pri Vrhniki. Tudi naši vasici ni Erizanesla kruta španska bolezen. Skoro vsa-a hiša ima bolnika, nekatere še po več. Vendar zadnje dneve nekoliko pojenj uje bolezen. — Dne 17. oktobra smo pokopali vrlo obče- Eriljubljeno dekle Pepco Skrtovo iz Velike igojne, v najlepši mladosti, staro 22 let. Bila je zvesta družbenica Marijina in vzor poštenega slovenskega dekleta. Pogrešali jo bomo ri domačem pevskem zboru, manjkala nam o pri naših društvenih prireditvah, pri katerih je vedno sodelovala z vso vnemo. Ohranili jo bomo vsi v lepem spominu. — Narodnega davka smo zaenkrat poslali iz Ligojne Narodnemu svetu 40 K. Iz Rakitne pri Borovnici. Pač malokdaj, skoro bi rekli nikoli, se ne čuje nič iz naše gorske vasice. Seveda smo bolj oddaljeni od nresta, smo bolj skriti, zato bi kdo mislil, da niti za vojsko ne znamo. Letina je bila pri nas bolj slaba, zlasti krompirjeva. Pridelalo se ga je polovico manj kakor lani in še ta bo segnil, tako da ljudje za seme ne bodo imeli. Ravnotako je bilo z žitom, slame dosti, zrna malo. Ne vemo, kaj bomo počeli? Nekateri hodijo takozvane makonce nabirat, da potem dajo v mlin ter zmešajo z moko, da imajo kruh. Zares pravi vojni kruh! Sedaj v jeseni hodijo ljudje tudi polbat, pa ne vemo, ali radi polho-vanja ali radi mladih dam, ki hodijo s polharji. — Domoljubov naročnik. Kandrše. Iz vseh krajev je bilo po časnikih citati izjave za samostojno Jugoslavijo, le od nas se nihče ne oglasi, kakor Di tukaj ne bilo narodne zavesti; a ni tako. Tudi pri nas je občinstvo narodno zavedno in politično zrelo ter jako navdušeno Za samostojno Jugoslavijo. Pisatelj teh vrstic pozna starčka, ki pravi: Rad bi učakal samostojno Jugoslavijo, potem bom rekel s starim Simeonom: Zdaj pusti, o Gospod, svojega služabnika v miru, ker moje oči so videle vstajenje moje domovine in rušenje mojega naroda. Col pri Vipavi. Dne 8. t. m. je umrla v Sanaboru Ivana Bizjak roj. Poljšak, žena posestnika in ključarja ondotne podružnične cerkve, v 41. letu starosti, v bolezni večkrat pre-videna s sv. zakramenti. Bila je dobra, skrbna gospodinja, posebno usmiljena do revežev. Zapušča\žalostnega soproga in sedem nedoraslih otročičev. Počivaj v miru, blaga mati! Gospodarski del. Gospodarska obvestila. Gospodarska družba v Smarci. Snuje se v Šmarci pri Kamniku Gospodarska družba z omejeno zavezo. Pečala se bo z nakupom in prodajo vseh kmetijskih pridelkov in gospodarskih potrebščin ter bo prevzela tudi novo ustanovljeno tovarno za konserviranje sadja (marmelade) in zelenjave ter zeljarno. Ravno tovarna za marmelado bo močno vplivala na razvoj sadjarstva in koristno uporabo sadja. Dani so vsi pogoji, da se bo Gospodarska družba lepo razvijala in da bo denar pri tem podjetju popolnoma varno in obrestonosno naložen. Pripravljalni odbor za Gospodarsko družbo se obrača tem potom do javnosti z vljudnim povabilom, da pristopite h Gospodarski družbi kot solastnik s tem, da vzamete en ali še bolje več deležev. Deleži so po tisoč kron. Pripravljalni odbor Gospodarske družbe v Šmarci, pošta Radomlje. Cene padajo. Radi ugodnih mirovnih poročil se je cena avstrijske krone zvišala. V Cu-rihu (Švica) je 100 K veljalo 6. oktobra 39 frankov, 10. oktobra 39.8 frankov, 11. oktobra 46 frankov, 12. oktobra 48.5 frankov. Kakšne cene so v drugih deželah? Bližamo se koncu vojne s hitrimi koraki. Ko prenehajo sovražnosti in ko se bo pričel promet med našimi deželami in inozemstvom, ki je bil čez Štiri leta popolnoma prekinjen, bodo prišla v trgovini ista načela v veljavo, kakor pred vojno. Največja izprememba se bo pokazala v tem, da se bodo cene izenačile. Ko bomo dobivali blago iz Anglije in Amerike, ga bomo plačali po ceni, ki bo takrat v teh deželah v ve- ljavi. Da so sedanje cene pri nas nenavadno visoke, je vsakomur znano. Po vojski, ko se bo pričel promet z inozemstvom, se bodo določile cene tudi pri nas po inozemskih. Mero-daji^ bodo predvsem cene v Angliji in Ameriki. Zato je važno, da se že sedaj nekoliko seznanimo ž njimi, — Glasom poročil iz Anglije in Amerike so notirale cene važnih predme W dne 8, oktobra t. 1. sledeče: Cena za 100 kg: sladkor v Newyorku 55 kron; pšenica v Newyorku 35 K; koruza v Chi-cagu 19 K; kava v Newyorku 85 K; bnmbaž v Liverpoolu 52 K; svinjska mast v Chikagu 115 kron;. baKer v Londonu 290 K; svinec v Londonu 70 kron. Te cene bi veljale samo v slučaju, ako bi bila avstrijska krona še toliko vredna, kakor pred vojsko. Korist letnega časa. Na Ogrskem so letos vsled uvedbe letnega časa prihranili poldrugi milijon ton premoga. 60 miljard kilogramov železa so v štirih voimh letih porabile osrednje velesile. Koliko prepotrebnih poljedelskih strojev bi lahko iz tega napravili. Obleko uničili molji. Češki listi obširno porocaio, da so oblasti v državnih skladiščih za obleko nakupičile oblek v vrednosti 1 in pol milijona kron. Blago pa je bilo tako slabo spravljeno, da' so velik del snedli molji. V šolah pobirajo vinarje, drugod pa milijone veiy mečejo. Nemci pravijo »Sauwirtschaft«, mi bi pa rekli: delajo kot svinja z mehom. Vzorno gospodarstvo. V centrali za prešiče na Ogrskem so pri preiskavi dognali, da je tamkaj brez sledu izginilo 700 prešičev in 900.000 kg masti brez vsakih računov. — Na dunajskem vzhodnem kolodvoru pa je segnilo 14 vagonov paradižnikov, ki so stali tamkaj stin dni. Znižanje določene množine masti. Časopisje poroča, da se bo od 20. oktobra naprej znižala množina masti za vsako osebo na dva dekagrama na teden. Usnja za poldrug milijon kron so zaplenili v Zagrebu, ko so ga hoteli spraviti razni špekulanti s krivimi prevoznimi listi iz Hrvatske, Deveto vojno posojilo je razpisano v Nemčiji, Včasih so agitirale zanj flindenburgove zmage in Viljemove besede. Danes pa vse molči. V Škodovih tovarnah na Češkem, kjer delajo kanone. nameravajo odpustiti do 15.000 delavcev. Doslej je bilo tam zaposlenih 34.000 delavcev. Odgovori. K. U. R. Vprašanje. Oče in mati dobivata po vpoklicanem sinu 3 K 20 vin. podpore. Jaz sem prej drugod delala, zdaj pa moram staremu očetu streči. Ali morem dobiti jaz kaj podpore? — Odgovori Vi ne morete dobiti podpore, ker Vas brat pred svojim vpoklicem ni podpiral in ker ste delazmožni. N. K. A, Vprašanje: Ali morem dobiti dvojno podporo, ako bi samo župan potrdil, da sem bolehna in za delo nezmožna? — Odgovor: Ne, zdravnik Vam mora napraviti spričevalo, da ste za delo trajno nezmožni. A. K. S. Vprašanje: Imam dvoje otrok, eden 15, drugi 16 let star, a obema ie komisija za preživljanje ustavila podporo, katero sta prej dobivala po vpoklicanem očetu, češ da sta zdrava, za delo zmožna in da se lahko sama preživljata. Ali je to pravilno? — Odgovor: To nikakor ni. pravilno. Znano nam je, da več komisij v tej zadevi ne pozna zakonov, ali pa jih poznati noče. Tako se dela bednemu narodu velikanska škoda. Po določbah § 2., prvi odstavek, zakona z dne 27. julija 1917, št. 313 državnega zakona, oziroma po ministrski naredbi z dne 10. avgusta 1917, § 2., točka 5, odstavek 5, št. 337 drž. zak. se zaslužek, katerega si je kdo pridobil potem, ko mu je bila podpora že nakazana, ne more smatrati za vzrok, da bi se mu podpora ustavila. Če so tudi Vaši otroci za delo zmožni in četudi si sami kaj prislužijo, jim gre podpora. Napravite prošnjo na komisijo za preživljanje, da se jim podpora nakaže od tistega ппг, ko jim je bila po krivici ustavljena. junakinja iz Štajra. Povest Prevaja * * * (Dalje.) »Zakaj ravno Delrio?« je vprašal bolnik. V postranski sobi je bila ura. Iz starejja ropotala je prihajalo kakor neka melodija psalma. »Čuj me, ne blede se mil Zakaj govoriš vedno o Albertu? Dober sin je, pravi, menih.« »Li jaz nisem?« užaljeno vprašuje Korel. »Da, ti tudi. Pa preveč poslušaš druge, ki ga ne marajo. Albert nam je prinesel blagoslov. On je moje upanje, to sem že enkrat rekel in "Sanes zopet rečem, Karel!« Opat se nekoliko vzkloni na naslonjaču in prime pri-orja Karla za roko. Zopet omahne nazaj, toda še krepko drži priorja za roko. »Samo nekaj dni mi je še živeti. Potem je samostan sirota. Gotovo postaneš ti opat namesto mene.« Priorju se je razjasnil- mrkli obraz. Nežno je rekel: »Vi še ne smete umreti.« »Rotim te, Karel, postaneš li opat ali ne, obdrži Alberta v samostanu, ne spodi ga od hiše.. Samo on ima moč in duha, aa kljubuje Iiendelnu. Kakor hitro on zapusti Štajer, je zapečatena usoda tega nesrečnega mesta. Vem, ti ga ne maraš, ne bom se s teboj o tem prerekal. Pa prosim te, rotim te, položi to mržnjo na oltar in obljubi mi, da Alberta nc odsloviš ,., in spremljal te bo moj blagoslov ,.. Sicer pa zagreniš svojemu očetu zadnjo uro in mu kališ večni mir.« »Zdi se mi, da ravno sedaj prihaja,« je prisluškoval Karel. »Obljubi mil« je sope! opat. »Obljubljam vam, kar zamorem kot človek in menih; toda, če ne postanem opat, kaj pa potem?« »Potem poprosiš drugega opata. Daj mi roko I« Nejevoljno je ponudil prior svojo desnico, ki jo je stisnil opat s tresočimi se rokami. — Zopet je zaropotalo v stari uri. Brat je pri-hitel ter jo je odnesel. Železna vrata na hodniku so glasno zaškripala, veter je pretresal oktia... Vrata opatove sobe se odpro... temna, visoka senca je priplavala na vrata .., globok, osoren glas spregovori: »Benedicite — Hvalite Gospoda!« »Albert, si ti? O, hvala Bogu, da prid moj sin,« se je smehljal bolnik in je razprostrl svoje roke. »Kakor zvesti Jožef prihajaš k staremu Jakobu, ki je na smrtni poti. Veš li kaj o Hendelnu?« »Prišlo je pismo, Hendel pride.« »Imaš ti pismo?« je vznemirjeno zahro-pel bolnik. »Kaj je v pismu?« [■ 'i »Da pride v spremstvu priče kakor ste prosili. Druzega nič.« Mladi menih ie položil odprto pismo opatu v naročju. Opat se je srepo ozrl v pismo in je grenko pripomnil: »Da, on pride... On je kriv, da sem bolan. — Pa dobro je, on pride. Imava obračun!« Čudno so se iskrile globoko udrte bolnikove oči, Albert pravi z mirnim glasom: »Kako pa vam je, oče? Naj vas reši Gospod vaših bolečin, če je njegova sveta volja. Danes obhajamo god prvega mučenca sv. Štefana. Pod kamenjem je še hvalil Boga.« Opat ie na lahno prikimal. Albert prav govori. Albert je pravi menih, govori samo o božjih rečeh, kakor vele pravila ,.. Prior gleda mrklo. Vselej ga nekaj grabi, kadar Albert udarja na pobožno struno.., Rožni venec si ovija okoli rok ter zasmeh-ljivo pravi: »Povejte mi, Albert, svet mož ste in dobro poznate naša sveta pravila... Povejte mi, kdo ima pravj Naš gospod opat iz zgolj čednosti noče, da bi stregli njegovemu Dolrifemu telesa in se pri tem sklicuje na pravila. Jaz pa bi mu zopet rad izkazal vso s ferb in negovanje, ki ga je potreben bolnik, in se tudi opiram na naša pravila. Kdo ima prav, kdo ima večje zasluženje?« Albert je stal po koncu poleg opata m je držal roke v rokavih svoie halje. Mirno ie gledal na priorja kakor je Gospod zrl na farizeja, ki mu je pokazal denar, da bi ga iz-kušal: »Ako naš gospod opat noče pred svojo smrtjo mehkužiti svojega mesa, ker mu je v mislih minljivost tega sveta in mesa, ima prav, ravna po pravilih. Ako mu pa vi skrbno stre-•žete, kakor je dolžnost, da duhovni sinovi strežejo duhovnemu očetu, ravnate po pravilih. Tisti, ki ima čistejši namen, ima večje zasluženje pred Bogom.« »Dobro je povedal,« je veselo mrmral opat. »Ne mehkužiti teles. Tako so vzgojili uas stare ... O kako dobro mi dč, da je še med vami mladimi vsaj eden, ki še misli in čuti, kakor mi stari.. . Ne mehkužiti teles!- Njegova glava je omahnila nazaj. Srepo so zrle njegove ugašajoče oči skozi okno na večerno pokrajino, po kateri se je vila temno-blesteča se Aniža in. so se po njej podili sneženi viharji. »Da, da, ko sem bil jaz mlad, nismo imeli perdic, ne peči po celicah ... Mi novici smo dobili vino samo ob največjih praznikih. Kdor ie takrat vstopil v garstenski samostan, je vztrajal... Jaz sem peti vstopil« — kakor v polsnu nadaljuje bohiik. — »Dva novica sta takrat uskočila. Ko sem bil že jaz opat, je zopet eden uskočil in nam je povsodi delal sramoto — Romulus Kern. In tega — tega —« je hropel bolnik, je sedaj sprejel Hendel, štajerski sodnik, nam v zasmeh in sramoto,--- o, povem mu v obraz, naj le pride.« »Oče,« proseče reče prior Karel, »kaj nas to briga. Zakaj si krajšate življenje, nai se Kern potepa, kjer se hoče. Bog ali hudič ga najde povsodi.« »Hudič naj ga dobi in jaz naj se ne brigam zanj?« peč asi vprašuje opat ter zre na priorja s široko odprtimi očmi. »-Kern je bil dvomljivec in tuhtavec, pa ljubil je Boga in naš red, preden je podlegel izkušnjavam. V stiski in nadlogi v zopet našel in rešil svojo dušo, v blagostanju pa ostane v hudičevih krempljih. Zato ga je Hendel sprejel po hudičevem navdihu. Toda rečem: Kern mora iz Štajra in danes dosežem, da mu Hendel pokaže vrata.« »Moral« Bolnik je s svojo suho roko udaril po kolenu. »Ne umrjem preje. Mora!« »Gospod, ne vznemirjajte se tako,« je neprestano prosil Karel, ki je tiho zašepetal Albertu v uho: »Ne bili bi smeli poslati njegovega pisma. Če pride Hendel, bo hudo ... nesreča.« Opat nemirno vprašuje, koliko je ura, in toži dalje: »Večkrat sem" videl Kerna, kako je sam klečal pred Zakramentom, tudi sem slišal, kako se je bičal o polnoči. O, še ga je mogoče rešiti. Iz Štaira mora ven — v revščino, taip ga bo našel Bog.'« »Ni še izgubil sramu,« globoko reče„AU| bert, »zato upam, da se bo še rešil.« ф »Kako veš to?« hropeče vprašuje bolnik. »Videl sem ga na cesti. Kakor hitro me je zagledal, se je skril za neka vrata.« Votlo pribrui v bolniško sobo peketanje konjskih kopit. Na samostanski porti je zapel zvonec. »Gospod hiti nam pomagat,« šepeče prior, ki se je prekrižal, potegnil kapuco na glavo ter hitro odšel. Na hodniku so tekali sein ter tje novici, ki so mu klicali: »Štajerski sodnik Hendel je prišel, ž njim je mestni lajtnant, njegov sin.« V bolniški sobi sedi sedaj na svojem naslonjaču neupognjeni mož. Zadnjikrat so se aapeK pod haljo od bolečin razorani udje bolnega opata. Bolnik je krepko pahnil od sebe frai ra, ki mu je s prepftdenim obrazom ponu-jal kozarec vina. Albert ie molče stopal po •obi gori in doli ter je molil. Potem je pokril svetinje, de jih ne vidi krivoverec. Bolnik reče Albertu: »Moj sin, ostani pri meni! Če-boš videl, da me zapušča moč, govori name-6l'c mene, Danes bova prisilila satana.« Na hodniku odmevajo koraki, žvenketa orožje in se sliši glasno govorjenje. »To je Hendel,« reče opat z votlim, jeznim glasom, »in drugi glas, to je mlad človek, to je glas Hendelnovega sina. To ni zakonski sin, ne, nezakonski je! Tista, ki je takrat prišla ž njim, ni bila njegova žena. Poročil se je ž njo po kalvinskem obredu in kalvin-ski obred je pri nas protipostaven in ne velja nič... Tudi pokopal jo je po kalvinsko. Vse to vem .. .1« V postranski sobi je šepetal prior: »Slabo, zelo slabo,« s pokornim, tožečim glasom. Potem se sliši Hendel, ki pravi s krepkim basom, da upa, da so menda vendar poklicali zdravnike ter naročili potrebnih zdravil. Ničesar naj ne zamude. Sedaj se odpro vrata bolnikove sobe. Dve ponosni moški postavi se prikažeta na pragu. Starejši ima črno able-ko mestnih svetovalcev, čez katero se ogrinja težak kožuh. Drugi mlaiši nosi inodro suknjo štajerskega mestnega vojaštva. Za obema ponižno stopa prior. Hendel je stopil čez prag ter je urno s svojimi očmi premeril sobo, da bi videl bolnika. Pa glej čudo! Mislil je, da ga bo zagledal na postelji, zlomljenega... v objemu smrti. — Pa tu sedi na naslonjaču, čeprav smrt nad njim razprostira svoja krila. Poleg njega pa zagleda drugega moža, ki stoji tu, kakor čuvaj pri vratih raja ... To je mož, ki bo njemu, vsemogočnemu možu, kmalu edini kljuboval v celem Stajru ... »Gospod opat, želeli ste, da pridem sem s pričo zaradi neke zadeve. Tukaj sem, tukaj je priča moj sin. Kaj želite?« Hendel je gospod, ti pa so vsi ubogi in niso nič v primeri ž njim. Kraljevsko milost jim skazuje, da prihaja. Tako si misli Hendel, čeprav 4ega ne pokaže na zunaj. Tiho govori, kakor se spodobi v bolniški sobi. Tudi so obzirni njegovi koraki, s katerimi se bliža bolniku. Njegov sin pa stopi v sobo moško, glasno in vojaško. Hotel je pokazati staremu menihu svojo imenitnost. Toda ni pomislil, da že smrt iz njega gleda. Čudno se mu zdi vse, kar vidi v sobi; Opre se na svoj jekleni meč in se s svojimi temnimi očmi radovedno ozira na starega bolnika. Ta je res pri koncu! je kakor smrt., . Stanuje kakor krnet. Sicer stanujejo debeli farji v sijaju — ta pa je tako reven. Kako je , to? Bolni opat se je oprijel za ročaje naslonjača, s težavo jc šel po sapo in je počasi, pa razločno spregovoril: »Gospod Hendel, prišli ste pri tako slabem vremenu, hvala vam.« Hendel je odgovoril: »Nič zato. Za kaj gre?« Opat pritisne pest na srce in izpregovori z glasom, da se je strahu stresel prior, ki je stal za naslonjačem: »Gre za pohujšanje, gospod Hendel. Neki mož, ki je naredil sramoto meni in mojemu samostanu in je za nekai let izginil, je sedaj zopet prišel v Štajer -— Romulus Kern mu je ime. Pri vaših pridigarjih je našel zavetje, in sicer — kakor pravijo — na vaše povelje. Je-li to res?« Hendel je ledenomrzlo, mirno odgovoril: »Res je. To je moja stvar, ki samo mene briga. O tem nobene besede več!« Opata je zbodlo pri srcu, da je glasno zastokal. Počakal je, da mine bolečina, potem pa je govoril s krepkim, zapovedujočim glasom in je prekinil le, kadar se je vrnila bolečina: »O tem je še mnogo govoriti, moj gospod štajerski sodnik. — S tem, da spreiemale odpadnika, ne izzivate samo mene, ki sem bi] njegov predstojnik, marveč ves naš red, sramotite našo sveto redovno obleko in prelarn-, ljate božje in človeške postave. Danes vprašam štajerskega sodnika, hoče li storiti, kar je'bilo že davno njegova dolžnost — hočt li spoditi iz Štajra tega tiskoka, tega nesramnega, verolomnega odpadnika, in sicer takoj in za vselej?« Pri besedi »odpadnik« se je mladi Hendel prevzetno zasmejal. Njegov oče se je okrenil in ga pogledal. Albert ie nejevoljno zaklical: »Zakaj se smeiete?« Mladi Iiendel je prešerno odgovoril: »Res je odpadnik, ško- da, da še vedno gleda menih iz njega.« Albert ga je zavrnil: »Res, prav tako, kakor se vidi na hudobnih angelih, da so bili nekdaj nebeški duhovi; zato so tem ostudnejši.« Mladi lajtnant je porogljivo zategnil ustnice. »Ha, to ie nedeljski pridigarl Takoj nam napravi pridigo!« Stari Hendel je med tem rekel opatu: »Poznam dobro svojo dolžnost. Kje na božjem svetu je postava, ki prepoveduje jemati pod streho bivše menihe''« Opat je odgovoril z močnim glasom, da je skoraj preglasil plamene, ki so v peči prasketali in tulili, kakor mrtvaške trobente: »Tako! Hendel vprašuje po postavi? Ne obstoji li postava, da naj se vrže v ječo oni, ki je prelomil prisego, naj izgubi svoje prste? Toda ne sklicujem se na to postavol Zahtevam le, da ne onečaščujete Štajra s tem, da odpadnika jemljete pod streho. Božja in človečka postava vam to prepovedujeta. Li tega ne veste vi, ki ste sc na dau volitve široko-ustili, da boste ravnali pravično kakor sam Gospod Bog? Prazna pena so bile vaše lepe besede.« »Zdi se mi, da gospod ne ve, s kom go vori!« Kakor strele se bliskajo oči mlademu Hendelnu, ki je prijel z roko za meč in je stopil tik k svojemu očetu. Od jeze- zarde lica mladeniču, ki mu je komuj prvi puh osul brado: »Čujte, gospod, kaj nas brigajo vaše prisege in vaši verolomci? Toda zapomnite si gospod, s komur govorite, ;e štajerski sodniki« »Ne tako, gospod je bolan,« ga zavračuje sodnik Hendel, »zci se, da tega ne veš.« »Postave, gospod opat,« mirno pravi opatu, »poznam boljše, kakor vi, Poznam pa tudi eno, ki ne izhaja od cesarja Karla, marveč od Krista samega, po katerem se imenuje naša in vaša vera: Karkoli storite kateremu izmed mojih najmanjših bratov, meni storite.« (Dalje.) o Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 lU°lo brez kakega odbitka. IMe ure il Motni! Ho i. popoldne. Glej Inserat! To in ono. Šota, Sedaj ko ni kuriva, se marsikdo na šoto spomni, ki jo poznajo posebno ljubljanski okoličani. Izračunili so to-le: Če hoče šota toliko izdati, kakor črni premog, ihora biti trikrat težja, obseže pa štirikratni prostor premoga. Karat. Vsak ve, da dragih kamnov ne moremo tehtati po gramih, za nje moramo imeti kako manjše merilo. Za tehtanie zlata in dragih kamnov so uporabljali v Afriki in Indiji posušena rožičeva zrna. Arabsko se to pravi kirat, iz tega je nastala beseda karat. Ker pa vsa zrna niso enako težka, so že dolgo časa mislili na enotno mero. In res so se ravno pred voj sko združili na metrski karat, ki je sedaj povsod vpeljan. Tehta pa eno petino grama, to je 200 miligramov. Razdelimo ga na štiri grane, en gran je torej 50 miligramov ali dvajsetina grama. Imajo pa še drugo razdelitev karata na 64 delov. »Krivi car« se je pojavil v Rusiji i» dela boliševikom velike težave. V spremstvu ruskih duhovnikov oznanja sveto vojsko za zo-petno uvedbo carstva. Boljševiki so razpisali na njegovo glavo 100.000 rubljev. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 16. okt.: 82, 41, 57, 5C, 27. Line, 12. okt.- 4, 65, 70, 76, 33. Dunaj, 19. okt.: 66, 73, 19, 59 ,5. Pojasnilo o izplačevanja vojnih do':led živinorejcem. -Deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani« pojasnjuje na rožne prošnje in pritožbe glede izplačevanja vojne doklade, t. j. 1 K za vsak kilogram žive teže oddane živine, da plačujemo vojno doklado le tistim posestnikom, ki so oddali živino bodisi za civilno bodisi za vojaško dobavo prostovoljno, t. j..-ла prvi poziv zaupnika. Pod nobenim pogojem pa »Deželno mesto« ne more izplačati vojne doklade onemu posestniku, ki b; se nc odzval na prvi poziv zaupnika. Vsak posestnik mora tedai svojo živino, ki mu jo je določi! zaupnik za dobavo, brezpogojno gnati določenega dne na dobavno mesto, če jo tudi potrebuje. S tem, da prižene posestnik od zaupnika določene žival na dobavno mesto, še ni rečeno, da se mu bo žival tudi resnično odvzela. Prevzemna komisija namreč ima pravico, da sme ua dobavo prignano živino opro-ščati od dajutve, ako posestnik dokaže Ha bi bil gospodarsko in gmotno zelo prizadet, ako se mu živina odvzame. Kdor se tedaj nc odzove zaupnik», na prvi poziv, mu nikaka prošnja in pritožba več ne pomaga, da bi se mu naknadno izplačala vojna doklada. Voino doklado namreč ni smatrati kot plačilo, temveč v smislu odredbe poljedelskega, finančnega in vojnega ministrstva samo kot nagrado onim posestnikom, ki živino priženejo prostovoljno, t. j. na prvi poziv zaupnika. + Potrti globoke žalosti naznanjamo vsom sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno-lj ubij ena, nenadomestljiva soproga, oziroma mamica, hčerka, gospa Mm Oreeorln rej, Golnar po kratki mučni bolezni danes, dne 16. oktobra, ob 11. dopoldne, previ-dnna s tolažili sv. vere, v 32. letu starosti boguvdano preminula. Truplo nepozabno rajnice po-neso v poneso v pet:k, dne 18. oktobra, ob 7. uri zjutraj k večnemu počitku na župno pokopališče v Mengeš. Sv. maše zadušnlce se bodo brale v več cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. V Trzinu, dne 16. oktobra 1918. J o iel uregorln, rfoprog. Frau6I8ka Čolnar, mati. Jožef, Franc, Marija, Ivan, Ana, Anton, otroci. Novo 4039 črno brinje se dobi pri I. Knez-u v LJubljani, Marije Terezije cesta št. 3. I££e se mlinar poSten, zanesljiv, neoženjen, za manjši m'in proti dobri plači. Ponudbe na naslov Domoljuba pod „Mlinar" št. i 016. Čudovito Silo le K ö•— Sivo tako naglo prcSivne vbode kot Šivalni stroj. — Največja iznajdba, s katero more vsak sam krpati in Šivati usnje, raztrgane čevlje, konjsko opremo. vreče, plaino ln vsako drugo močno blago. Neobhodno potrebno za vsakogar. Jamstvo za po-rabnost Ceno kompl. Silit s sukancem. 4 razuimi Sivankami in porobnlm navodilom K 5.—, 5 kosi K 14 60 PoSilja po povzetju. M. Svoboda, Оипај, lli/2, Hicssflasse 13-404. UedricB n vedo pocinkane, z roCnjem iz žice. — Cene (brez poStninel: 28 cm prefnern K 28 — 30 » • » <№— 32 » » » 32'-z moCnlm podstavkom K 1 več za . komad. PoSitji se po povzetju. — — Razprodajalci popust E. PLHNF.H, Dunaj IV, Hechte Wienzeile l/tO. Pristno TOALETNO MILO fino dišeče komad 100 ar 3 kosi K 18--, b kos. K 31-1, 12 kos. K 66-- Pristno РШ0 MILO za kg kron PoSilja proti predplačilu M. Jiinker, izvozna tvrdka Zagreb 1. Petrinjska 3. -Hrvatsko. KliišI - podgane sMce-š£isrM Izdelovanje in razpošiljatev preizkuš. radikalno učinkujočega uničevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in mili K 5.-j za ščurke K 5.—i tinktura za stenice K 2.—; posebno močna tinktura za stenice »Prevesil« K 3.50; uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom 2 in 4 K; tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 2 K; prašek za uši v obleki in perila K 2.—; tinktura za bolhe pri pseh K 1.50; tinktura proti mrčesu na sadja in ze-ienjadi (uničev. rastlin) K 3.— — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa M. Junker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. H mlini „mode! E. B." (sistem Texas) S patentovanim »model ГЕ. G.« (sistem TEXAS) тНпак za NAGLO DROB-LJHRJE se more hitreje in lažje zmleti koruzo, pšenico, rž, ječmen, oves; mak itd., kakor z vsemi dosedanjimi drobilcimi mlini, ker imajo prav posebno močno konstrukcijo in veliko z.amahno kolo. Je priznano najpopolnejši, najbolj trpežen in na Ogrnem najbolj sleveč ROČNI MLIN za žito i sedanjosti. Mlevne plošče so iz najbolj trdega jeklenega litja m se lahko vun vzamejo ob čiščenju ali zameni. Prirede se lahko za iino in debelo mietev. Zmcljejo 10—15 kg na uro. Teža 15 kg. Cena 180 K. Rezervne mlevske plošče par 14 K. Dobavljam tudi cenejše žitne mline »model B«. Teža 12 kg z zamahr.im kolesom po 120 K. Za zaboj in pošto se računa K 14'50. Neplačilo nnj se pošlje. Razproda-jalci popust. Paul pj. Szontagh, tovarna za bakreno blago in orodje, BUDAPEST IX. Üllöi nt. 19 R. — Tel. Jozsel <»9-44. Ustanovljeno 1835, (Jsnjati čevlji za itrapat Iz močnega, izbornoga govejega usnja, gornji dol aestavjen iz roö dolov, lenonl podplati zuanjenimt varovaloi podplatov, zelo trpežni, volili, »t. »6-a» .10-34 35-38 30-4.1 (jena K sreo 88 es S»-tO lise Visoki «tamslcl Čevlji iz bombaževino, •/. usnjenim ob- ftivom in uenjonimi podplati. Гепл züo K. —• Aka ue «gaja do« nar nazaj. Poštnina in Eavojuina posebej. Zamena dovojona. Vaor-»*ni zavoj lo po povzetju. B. Gott« fv'ed, izvoz čevljev, Dunaj IV., Wiedncr-Gürtel 60, oddel. 22. Delavni zastopniki ki se pečajo z razpečevanjem gospodarskih strojev, centrifug, krmil, gnojt!, ki imajo obsežno znanost, se sprejmo pri tvrdkl HD60N PO LAS, kemična tovarna, KraL Vinogradi, Jungmanaova tr. 33. 3968 (9) (Zakonito аатагатаи.) Moj TJnlvoraiU-r Jnl „IIa j« izboren m mietev maka, eUtonr, ilaikolja, km, mu. ril*, orehov 1И. Ta mali mlin ee je -«kom rojake izborno obnesf! in se lahko porablja za таако тг-rto mlevake-ga udolka. Tcla okoln 1 kg. Cena X 21°—. Univonal-mlim za meic K eo■ Mlin sa drobi,en); kosti K 320-. Pošilja cn i Лапаја proti predpltMlu zneska po generalnem zaatoperrm ; Maks Höhnet L'anaf IV. Margarotenztr. ti odd. t'. 17. ЈНГРгокреМ sat-tonf. 200.000 K mala gle>al dobitek f, пвоШ aostiilsklb Ol.', f , novembra t. L Vj*ko Mo 4 žrebanja. Izboren igralni načrt. Vsaka srečka mora 4o 19» biti dvignjena. Cena 49 K Po vposlalvl tega zneska in 30 vinarjev za priporočeno pošiljatev in dr,vek dobi naročnik tukoj izvirno srečko. Cena proii zmernim mesečin Mm: 3 kosi proti 36 mese£. obrokom i K 5'30 5 kosov proti 36 niesei. obrokom i » 8*80 10 kosov proti 36 mesefi. obrokom t » 17'60 15 kosov proti 36 meseč. obrokom i » 36*30 Kupci proii mesečnim obrokom dob« pp vplačilu prvega mesečnega obroka zakonito dobavno pismo s pravico takoila|ega igranja. Poštne položnice in izkazi žrebanj so vedno * na razpolago. Naročniki z bojišča naj naznanijo svoj domači naslov, ker se vrednostne pošiljatve ne smejo pošiljati n« vojne polte. Konto avstrijske poštne hranilnice) 146.965 Konto ogrske poitne hranllnioei 35.000 Konto bosenskt poitne hreailnicei 7.919 Banha ]osef Kugel & Co. poslovalnica c. kr. razreda» loterije DUNAJ VL, Mariahllferstrafle 105. telesu in se pri tem sklicuje na pravila. Jaz pa bi mu zopet rad izkazal vso s krb in negovanje, ki ga je potreben bolnik, in se tudi Öpiram na naša pravila. Kdo ima prav, kdo ima večje zasluženje?« Albert je stal po koncu poleg opata in je držal roke v rokavih svoje halje. Mirno je gledal na priorja kakor je Gospod zrl na farizeja, ki mu je pokazal denar, da bi ga iz-kujal: »Ako naš gospod opat noče pred svojo smrtjo mehkužiti svojega mesa, ker mu je v mislih minljivost tega sveta in mesa, ima prav, ravna po pravilih. Ako mu pa vi skrbno stre-žete, kakor je dolžnost, da duhovni sinovi strežejo duhovnemu očetu, ravnate po pravilih. Tisti, ki ima čistejši namen, ima večje zasluženje pred Bogom.« »Dobro je povedal,« je veselo mrmral opat. »Ne mehkužiti teles. Tako so vzgojili nas stare ... O kako dobro mi de, da _ je še med vami mladimi vsaj eden, ki še misli in čuti, kakor mi stari.. . Ne mehkužiti teles!« Njegova glava je omahnila nazaj. Srepo so zrle njegove ugašajoče oči skozi okno na večerno pokrajino, po kateri se je vila temno-blesteča se Aniža in so se po njej podili sneženi viharji. »Da, da, kc sem bil jaz mlad, nismo imeli perrtic, ne peči po celicah ... Mi novici smo dobili vino samo ob največjih praznikih. Kdor je takrat vstopil v gc.rstenski samostan, je vztrajal... Jaz sem peti vstopal« — kakor v polsnu nadaljuje bolnik. — »Dva novica sta takrat uskočila. Ko sem bil že jaz opat, je zopet eden uskočil in nam je povsodi delal sramoto — Romulus Kern. In tega — tega —« je hrppel bolnik, je sedaj sprejel Hendel, štajerski sodnik, nam v zasmeh in sramoto,-- o, povem mu v obraz, naj le pride.« »Oče,« proseče reče prior Karel, »kaj nas to briga. Zakaj si krajšate življenje, na) se Kern potepa, kjer se hoče. Bog ali hudič ga najde povsodi.« »Hudič naj ga dobi in jaz naj se ne brigam zanj?« počasi vprašuje opat ter zre na priorja s široko odprtimi očmi. »Kern je bil dvomljivec in tuhtavec, pa ljubil je Boga in nai red, preden je podlegel izkušnja vam. V stiski in nadlog: hi zopet našel in rešil svojo dušo, v blagostanju pa ostane v hudičevih krempljih. Zato ga je Hendel sprejel po hudičevem navdihu. Toda rečem: Kern mora iz Štajra in danes dosežem, da mu Hendel pokaže vrata.« »Moral« Bolnik je s svojo suho roko udaril po kolenu. »Ne umrjeni preje. Moral« »Gospod, ne vznemirjajte se tako,« je neprestano prosil Karel, ki je tiho zašepeta! Albertu v uho: »Ne bili bi smeli poslati njegovega pisma. Če pride Hendel, bo hudo ... nesreča.« Opat nemirno vprašuje, koliko je ura, in toži dalje: »Večkrat, sem' videl Kerna, kako je sam klečal pred Zakramentom, tudi sem slišal, kako se je bičal o polnoči. O, še ga je mogoče rešiti. Iz Štaira mora ven — v revičino, taip ga bo našel Bog.« »Ni še izgubil sramu,« globoko reče„All| bert, »zato upam, da se bo še rešil.« ф »Kako veš to?« hropeče vprašuje bolnik. »Videl sem ga na cesti. Kakor hitro me je zagledal, se je skril za neka vrata.« Votlo pribrni v bolniško sobo peketanje konjskih kopit. Na samostanski porti je zapel zvonec. »Gospod hiti nam pomagat,« šepeče prior, ki se je prekrižal, potegnil kapuco na glavo ter hitro odšel. Na hodniku so tekali sem ter tje novici, ki so mu klicali: »Štajerski sodnik Hendel, je prišel, ž njim je mestni lajtnant, njegov sin.« V bolniški sobi sedi sedaj na svojem naslonjaču neupognjeni mož. Zadnjikrat so se «apeK pod haljo od bolečin razorani udje bolnega opata. Bolnik je krepko pahnil od sebe fratra, ki mu je s prep&denim obrazom ponujal kozarec vina. Albert je molče stopal po sobi gori in doli ter je molil. Potem je pokril svetinje, da jih ne vidi krivoverec. Bolnik reče Albertu: »Moj sin, ostani pri meni! Če boš videl, da me zapušča moč, govori nnme-Etf- mene. Danes bova prisilila satana.« Na hodniku odmevajo koraki, žvenketa orožje in se sliši glasno govorjenje. »To je Hendel,« reče opat z votlim, jeznim glasom, »in drugi glas, to je mlad človek, to je glas Hendelnovega sina. To ni zakonski sin, ne, nezakonski je! Tista, ki je takrat prišla ž njim, ni bila njegova žena. Poročil se je ž njo po kalvinskem obredu in kalvin-ski obred je pri nas protipostaven in ne velja nič... Tudi pokopal jo je po kalvinsko. Vse to vem .. .1« V postranski sobi je šepetal prior: »Slabo, zelo slabo,« s pokornim, tožečim glasom. Potem se sliši Hendel, ki pravi s krepkim basom, da upa, da so menda vendar poklicali zdravnike ter naročili potrebnih zdravil. Ničesar naj ne zamude. Sedaj se odpro vrata bolnikove sobe. Dve ponosni moški postavi se prikažeta na pragu. Starejši ima črno obleko mestnih svetovalcev, čez katero se ogrinja težak kožuh. Drugi mlajši nosi modro suknjo štajerskega mestnega vojaštva. Za obema ponižno stopa prior. Hendel je stopil čez prag ter je urno s svojimi očmi premeril sobo, da hi videl bolnika. Pa glej čudo! Mislil je, da ga bo zagledal na postelji, zlomljenega... v objemu smrti. — Pa tu sedi na naslonjaču, čeprav smrt nad njim razprostira svoja krila Poleg njega pa zagleda drugega mož;a, ki stoji tu, kakor čuvaj pri vratih raja ... To je inož, ki bo njemu, vsemogočnemu možu, kmalu edini kljuboval v celem Štajru ... »Gospod opat, želeli ste, da pridem sem s pričo zaradi neke zadeve. Tukaj sem, tukaj je priča moj sin. Kaj želite?« Hendel je gospod, ti pa so vsi ubogi in niso nič v primeri ž njim. Kraljevsko milost jim skazuje, da prihaja. Tako si misli Hendel, čeprav 4ega ne pokaže lia zunaj. Tiho govori, kakor se spodobi v bolniški sobi. Tudi so obzirni njegovi koraki, s katerimi se bliža bolniku. Njegov sin pa stopi v sobo moško, glasno in vojaško. Hotel je pokazati staremu menihu svojo imeni tnost. Toda ni pomislil, da že smrt iz njega gleda. Čudno se mu zdi vse, kar vidi v sobi. Opre se na svoj jekleni meč in se s svojimi temnimi očmi radovedno ozira na starega bolnika, Ta je res pri koncu! je kakor smrt .,. Stanuje kakor kmet. Sicer stanujejo debeli farji v sijaju — ta pa je tako reven. Kako je . to? Bolni opat se je oprijel za ročaje naslonjača, s težavo je šel po sapo in jc počasi, pa razločno spregovoril: »Gospod Hendel, prišli ste pri tako slabem vremenu, hvala vam,« Hendel je odgovoril: »Nič zato. Za kaj gre?« Opat pritisne pest na srce in izpregovori z glasom, da se je strahu stresel prior, ki je stal za naslonjačem: »Gre za pohujšanje, gospod Hendel. Neki mož, ki je naredil sramoto meni in mojemu samostanu in je za nekaj let izginil, je sedaj zopet prišel v Štajer -— Romulus Kern mu je ime. Pri vaših pridigarjih je našel zavetje, in sicer — kakor pravijo — na vaše povelje. Je-li to res?« Hendel je ledenomrzlo, mirno odgovoril: »Res je. To je moja stvar, ki samo mene briga. O tem nobene besede več!« Opata je zbodlo pri srcu, da je glasno zastokal._ Počakal je, da mine bolečina, potem pa je govoril s krepkim, zapovedujoči™ glasom in je prekinil le, kadar se je vrnila bolečina: »0 tem je še mnogo govoriti, moj gospod štajerski sodnik. — S tem, da sprejemate odpadnika, ne izzivate samo mene, ki sem bi) njegov predstojnik, marveč ves naš red, sramotite našo sveto redovno obleko in prclam-ljate božje in človeške postave. Danes vprašam štajerskega sodnika, hoče li storili, kar je bilo že davno njegova dolžnost — hoče li spoditi iz Štajra tega ) Uskoka, tega nesramnega, verolomnega odpadnika, in sicer takoj in za vselej?« Pri besedi »odpadnik« se je mladi Hendel prevzetno zasmejal. Njegov oče se je okrenil in ga pogledal. Albert ie nejevoljno zaklical: »Zakaj se smejete?« Mladi Hendel je prešerno odgovoril: »Res je odpadnik. Ško- da, da še vedno gleda menih iz njega.« Albert ga je zavrnil: »Res, prav tako, kakor se vidi na hudobnih angelih, da so bili nekdaj nebeški duhovi; zato so tem ostudnejši.« Mladi lajtnant je porogljivo zategnil ustnice. »Ha, to je nedeljski pridigar! Takoi nam napravi pridigo!« Stari Hendel je med tem rekel opatu: »Poznam dobro svojo dolžnost. Kje na božjem svetu je postava, ki prepoveduje jemati pod streho bivše menihe7« Opat je odgovoril z močnim glasom, da je skoraj preglasil plamene, ki so v peči prasketali in tulili, kakor mrtvaške trobente: »Tako! Hendel vprašuje po postavi? Ne obstoji li postava, da naj se vrže v ječo oni, ki je prelomi! prisego, naj izgubi svoje prste? Toda ne sklicujem se na to postavol Zahtevam le, da ne onečaščujete Štajra s tem, da odpadnika jemljete pod streho. Božja in človeška postava vam to prepovedujeta. Li tega ne vesie vi, ki ste se na dan volitve široko-ustili, da boste ravnali pravično kakor sam Gospod Bog? Prazna pena so bile vaše lepe besede.« »Zdi se mi, da gospod nt: ve, s kom govori!« Kakor strele se bliskajo oči mlademu Hendelnu, ki je prijel z roko za ineč in je stopit tik k svojemu očetu. Od jeze- zarde lica mladeniču, ki mu je komaj prvi puh osul brado: »Čujte, gospod, kaj nas brigajo vaše prisege in vaši verolomci? Toda zapomnite si^gospod, s komur govorite, je štajerski sod- »Ne tako, gospod je bolan,« ga zavračuje sodnik Hendel, »zdi se, da tega ne veš.« »Postave, gospod opat,« mirno pravi opatu, »poznam boljše, kakor vi, Poznam pa tudi eno, ki ne izhaja od cesarje. Karla, marveč od Krista samega, po katerem se imenuje naša in vaša vera: Karkoli storite kateremu izmed mojih najmanjših bratov, meri storite.« (Dalje.) o Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po ИЧЉ brez kakega odbitka. Urämie ure оШМШврМ. GIe| Inserat! To in ono. Šota. Sedaj ko ni kuriva, se marsikdo na šoto spomni, ki jo poznajo posebno ljubljanski okoličani. Izračunili so to-le: Če hoče šota toliko izdati, kakor črni premog, mora biti trikrat težja, obseže pa štirikratni prostor premoga. Katat. Vsak ve, da dragih kamnov ne moremo tehtati po gramih, za nie moramo imeti kako manjše merilo. Za tehtanje zlata in dragih kamnov so uporabljali v Afriki in Indiji posušena rožičeva zrna. Arabsko se to pravi kirat, iz tega je nastala beseda karat. Ker pa vsa zrna niso enako težka, so že dolgo časa mislili na enotno mero. In res so se ravno pred vojsko združili na metrski karal, ki je sedaj povsod vpeljan. Tehta pa eno petino grama, to je 200 rniligramov. Razdelimo ga na štiri grane, en gran je torej 50 rniligramov ali dvajsetina grama. Imajo pa še drugo razdelitev karata na 64 delov. »Krivi car« se je pojavil v Rusiji in dela boljševikom veiike težave. V spremstvu ruskih duhovnikov oznanja sveto vojsko za zo-petno uvedbo carstva. Boljševiki so razpisali na njegovo glavo 100.000 riibljev. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 16. okt.: 82, 41, 57, 50, 27. Line, 12. okt.: 4, 65, 70, 76, 33. Dunaj, J9. okt.: 66, 73, 19, 59 ,5. .Pojasnilo o izplačevanja vojnih doktad živinorejcem, »Deželno mesto 7,a vnovčevanje živine v Ljubljani« pojasnjuje na razne prošnje in pritožbe glede izplačevanja vojne doklade, t. j. 1 K za vsak kilogram žive teže oddane živine, da plačujemo vojno doklado le tistim posestnikom, ki so oddali živino bodisi za civilno bodisi za vojaško dobavo prostovoljno, t. j,..na prvi poziv zaupnika. Pod nobenim pogojem pa »Deželno mesto« ne more izplačati vojne doklade onemu posestniku, ki bi se ne odzval na prvi poziv zaupnika. Vsak posestnik mora tedaj svojo živino, ki mu jo je določil zaupnik za dobavo, brezpogojno gnati določenega dne na dobavno mesto, če jo tudi potrebuje. S tem, da prižene posestnik od zaupnika določeno žival na dobavno mesto, še ni rečeno, da se mu bo žival tudi resnično odvzela. Prevzemna komisija namreč ima pravico, da sme na dobavo prignano živino opro-ščati od dajatve, ako posestnik dokaže, da bi bil gospodarsko in gmotno zelo prizadet, ako se mu živina odvzame. Kdor se tedaj ne odzove zaupniku na prvi poziv, mu nikaka prošnja in pritožba več ne pomaga, da bi se mu naknadno izplačala vojna doklada. Vojno doklado namreč ni smatrati kot plačilo, temveč v smislu odredbe poljedelskega, finančnega in vojnega ministrstva samo kol nagrado onim posestnikom, ki živino priženejo prostovoljno, t. j. na prvi poziv zaupnika. + Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno-ljubljena, nenadomestljiva soproga, oziroma mamica, hčerka, gospa urili roj. po kratki mučni bolezni danes, dne 16. oktobra, ob 11. dopoldne, previ-dena s tolažili sv. vere, v 32. letu starosti boguvdano preminula. Truplo nepozabne rajnice po-neso v poneso v petek, dne 18. oktobra, ob 7. url zjutraj k večnemu počitku na župno pokopališče v Mougeä. Sv. maäe zadugnlce se bodo brale v več cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. V Trzinu, dne 16. oktobra 1918. Jožef Gragorin, soprog. FiančUka Čolnar, mati. Jožef, Frano, Marija, Ivan, Ana, Anton, otroci. Noto 40У0 črno brinje se dobi pri I. Knez-u v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 3. № se шШшГ poäten, zanesljiv, neoženjen, za ninnjSi m'in proti dobri olači. Ponudbe na naslov Domoljuba pod „Mlinar" Jt.<016, Čudovito šilo le K S'— šiva tako naglo prcSIvne vbode kot šivalni stro). - Največja Iznajdba, s katero more vsak sam krpati In šivati usnje, raztrgane Čevlje, konjsko opremo, vrečo, platno ln vsako drugo moCno blago. Neobhodno potrebno za vsakogar. Jamstvo za po-rnbnost Cena kompl. šilu s sukancem, 4 lažnimi šlvankami in porobnim navodilom K 5.—, 3 kosi K l«-50 Pošilja po povzetju, Ml Svoboda, Eunaj, 111/2, Шшјјаш 13-404. Uodrioo ш vodo pocinkane, z ročajem iz 21-ce. — Cene Ibrcz poStninel: 28 cm preMera K 28-— 30 » » 30--32 . 32-- z močnim podstavkom K 1 več za. komad. Pošilja se po povzetju. — — Razprodajalci popust. Б. PLANES, Dunaj IV, Hechte Wienzeile 1/10. Pristno TOALETNO MILO fino dišeče komad ICO gr 3 kosi K 18 -, b kos. K 34 -, 12 kos. K 65'- Pristno PRALNO MILO za kg kron 261-- Pošilja proti predplačilu M. Jllnker, Izvozna tvrdka Zagreb 1, Petrinjska — Hrvatsko. ШШ - podgane * sMce-ščurbi Izdelovanje in razpošiljatev preizkuš. radikalno učinkujočega uničevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—j za Ščurke K 5.—; tinktura za stenice K 2.—; posebno močna tinktura za stenice »Prevesil« K 3.50; uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom 2 in 4 K; tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 2 K; prašek za uši v obleki in perilo K 2.—; tinktura za bolhe pri pseh K 1.50; tinktura proti mrčesu na sadja in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3.— — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa M. Jtinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. S patentovanim »model E. G.« (sistem TEXAS) mHnaat za NAGLO DROBLJENJE se more hitreje in lažje Zmleti koruzo, pšenico, rž, ječmen, oves, mak itd., kakor z vsemi dosedanjimi drobilnimi mlini, ker imajo prav posebno močno konstrukcijo in veliko zamahno kolo. Je priznano najpopolnejši, najbolj trpežen in nR Ogrskem najbolj sleveč ROČNI MLiN za žito v sedanjosti. Mlcvne plošče so iz najbolj trdega jeklenega lilja in se lahko vun vzamejo ob čiščenju ali zameni. Prirede se lahko za Uno in debelo mletev. Zmeljejo 10—15 l