List 42. Tečaj gospodarske, obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.; pošiljani po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 20. oktobra 1880. Obseg: 0 pridelovanji debelega pitanega koštanja. Kaj početi z bolnim krompirjem. spitajo. Zoper drisko od matere odstavljenih telet. Gospodarske novice. Teleta se dobro odebelijo ali Bandero dežele kranjske. Slika ranjcega cesarja Franca I. Slovansko slovstvo. Naši dopisi. Nekaterih današnjih narodov ženitovanjski običaji. Novičar. Mnogovrstne novice. Gospodarske stvari. pridelovanji debelega pitanega koštanja. Piše vodja E. Dolene. Pravi kostanj — Castania vesca — nahaja se kakor drobno-zrnato divje drevó marsikje tako razširjen, da ystvarja cele šume ali gozdove. Tako na Francoskem, Spanjskem, Laškem, Hrvaškem, Slavonskem, na Primorskem, pa tudi na Stajarskem in dolenjem Kranj- skem. skem mnogih krajih, na pr. na Francoskem , La-Primorskem , južnem Tirolskem itd. se pa tudi OU^LU y 1 1 i UJI »JI\V/ «LJLI y J U^UV^Ul Xil UlOavuj UU» KJ j^W tu ía debela sorta koštanja, „maroni" (marún) imenovana veliko goji kakor sadno drevó. Pri nas na Slovenskem pride- se, luje, a razen na Primorskem prav malo maruna vendar bi povsod tam, kjer drobni kostanj dobro uspeva, tudi marún dobro uspevati mogel. Da bi se pridelovanje maruna po Slovenskem razširilo, podam častitim čitateljem sledeči, na ptujo, osobito pa na lastno skusnjo oprti navod. Navadno se pitani debelo-zrnati kostanj ali marún tako obdeluje, da se drobnozrnati v drevesnico vseje, ter iz njega izrastla drevesica s cepiči marunovimi požlahné. Požlahnena drevesica se potem še par let v drevesnici pustijo, potem izkopljejo, ter za drag denar prodajo. Ta način kultiviranja ali pridobitve marunnih dreves pa nikakor ni pravi, kajti prosto vsejani kostanj napravi po svoji naravi zeló močno srčno koreniko, katera se pri izkopavanji prav gotovo poseče. Kostanj s presekano srčno koreniko se pa kaj nerad prime, prime, jako slabo raste. Med 100 pre- m ako se tudi 8ajenimi drevesci raste jih morebiti komaj 10 krepko, vsi drugi se ali ne primejo, ali, Če se tudi primejo, skozi več, znabiti celó 5 do 10 let prav slabo brez vsega pri-rastka rastejo. Sploh hira prešaj eno, ne krepko rasteče kostanjevo drevesice toliko časa, dokler se s pomočjo iz tal zagnale močne mladike samo ne pomladi, potem se pa prvotno žlahno deblice do tal posuši. Hitrejše se doseže čvrsta rast, ako se presajeno drevesice v 2. ali 3. letu po presaditvi, tikoma nad zemljo odreže. Pri tem pa skoro ni drugo mogoče, kakor to, da se žlahni del drevesa zopet odreže, tako pa se potem v prvem kakor teri se pozno v jeseni v zaboje (kištice) med pesek vloží tako, da na lego peska pride lega koštanja, in tako dalje do vrha. Zaboji se s pokrovi pokrijejo, katere je treba trdno pribiti — ter na suhem kraji tako globoko v zemljo zakopljejo, da jih zmrzlin ne doseže. Spomladi pustijo se zaboji tako dolgo v zemlji i da zaženejo kostanji centimetrov dolge kali. Zaboji tako izkaljenih kostanjev se prenesó v red v drevesnico, na mesto, kjer jih gospodar misli vsaditi ; tù se prav previdno eden za drugim iz zaboja vzame in na koreninnih kalih tako skrajša, kakor to podoba kaže. Tako skrajšani koštanje se morajo vsaditi koj, da kavje ne zarujaví, v posebno pripravljene, 45 do 60 centimetrov oddaljene jarke. Jarki pripra-vijo se pa tako-le: Na pravih mestih do 60 centimetrov saksebi 45 se izkopljejo z matiko poprej, naj bolj še v jeseni y v uze meter globoko prekopani svet, 8 do 10 centimetrov široke, in 5 do 6 centimetrov glo-boke brazdice. V znožje tako napravljenih brazdic ali jarkov zavrtajo se v oddaljenostih 45 do 60 centimetrov sè železnimi ali pa tudi lesenimi klinami zadosti globoke luknje, v katere se kavje koštani ev tako vtakne, kakor to podoba kaže. Tako potaknjeni ko- drugem slučaji, namesti drago kupljenega marúnovega drevesa, le malo ali nič vreden divjak dobi. Oběma napakama, to je, slabému poprijetju iz dre-vesnice presajenih kostanjev , kakor tudi slabi sledeči stanje zasujejo se s prav fino zemljico > v se rasti se pa lahko pomaga, in sicer tako-le: Vzame se drobno-zrnatega zdravega koštanja ? ka- najboljše s prav finim presejanim kompostom; konečno se pa še z vodo dobro zalijejo. Na ta način vaajeni kostanji zaženejo, namesti prav gori navedeno slabeje mleko zmešano s prekuho lane- močne srčne korenike, več stranskih, katere se veliko lep y to je , lože izkopati dadó; tako , to pa ravno stori y da nega semena. kakor srčne, in da se drevesca ve- Zitni crv in molj se ne ranijo liko raje primejo, ter tudi kmalu brez skrajšavanja de- se gotovo in prav lahko přežene s tem, da se v žitne blic krepko rastejo. Vendar je poslednje še vedno tako kupe vtakne nekoliko pelinovih in žajbelnovih véj. zeló potrebno y da jboljše, ako se za drevesnici po tem načinu le dve- do triletni, nikdar pa ne starejši, divjaki pridobijo, kateri se na stalno mesto presajeni v . letu brez pardona tikoma nad zemljo skrajšajo , ter iz sledečega naj krepkejšega novega poganka novo deblo izredi, katero se še hvalij tâkâ y vila. Z ope drisko od matere odstavljenih telet se mnogovrstna zdravila katera In zakaj to? zató y žalibog, mnogokrat kodujejo, ne pa, da bi drisko ozdra ker ni vse eno, ali driska iz v pravi visokosti požlahni (Dalje prihodnjič.) vira iz tih čev, ali pa da čeva niso p vneta in driska uže več dni ali celó več tednov traja Driska tim Kaj početi bolnim krompirjem. ali vnetj tih čev se sme ozdravljati z 1 e m 1 j n a t imi zdravili uže več časa traj Zop deče zdravilo : Vzam y drisko, katera pa dobro potrjeno sle- Kmetijskemu institutu vseucilišča Halleškega došlo pr. kake tri lote) v prah zmlete naj se v apoteki enaka mera (na je od več strani vprašanje, kako bi se bolni krom- nine, hrast k in pa pel U k ore-To skupaj pir dal porabiti? Prof. dr. Kiihn je na vprašanja se v dobro zamašeni steklenici shrani na suhem mestu odgovoril tako-le: Letos se slišijo po vsem svetu pritožbe, da krom Kedar pol 1 treba tega zdravila teletu dati, naj se ga vzame dodá še žlico rženih otrob UCIUO OilOlJV^ ^jyj v OUUl O Y UlU jp JL ll KJUUKš y \JLCX I\1 u Ui" ^ v * ** v « * * v v/ a u. V4.W4.ov O £J1IVU 1 iiV;UiU V U yj KJ \J Y y obojo pir boleha (gnjije). V vsem meni v preiskavo poslaném skup pa v toliko mlačne vode raztopi, da se iz te zmesi krompirji sem našel navadno krompirjevo bolezen edijo kroglj y katerih se vsak dan po tri do štiri katero delà ona gljiva, kateri je ime ,,Phytophtora (Per- bolnemu teletu daje, dokler driska ne prestane nospora) infestans", po kateri začne krompirjevec (perje) kmalu venéti, krompir sam pa na lupini in znotraj dobi rujave lise, katere večkrat kakor venček (krancelj) ob-dajajo krompir znotraj. Krompir take podobě 1 v • 1 ř 1 • , -v y Gobe iz lesa se popolno odpravijo s salicilovo kislino, o kateri smo uže obširneje govorili v 39. listu ,,Novic". Vzame tudi če je zeló lisast, pa ni še prav za prav gnjil, se v ta namen o gramov te kisline , kateri se primesa da bi smrděl, sme se brez nevarnosti nekoliko špirita in s to zmesjo namaže se lesovje živini v živež porabiti. To je po obilih skušnjah potrjeno. katerega gobe rastejo. y iz Se takrat, koje krompir zacel plesneti ali popolno gnjiti, bilo bi škodljivo , ga živini za krmo dati, če tudi bi krompir kazal le malo take plesnine ali gnjiline. Treba je tedaj , da se bolni krompir m a lu * po- (iospodarske novice, Parizu je sedaj razstava tem, ko je bil iz njive izkopan, porabi za živinsko pico dokler ne kaže nič druzega, kakor i samo gon popisane lise, kajti gnjiloba izkopanega krompirja se kmalu prične in potem ni krompir za nooeuo rabo več. Bolni krompir kmalu za živinsko pičo porabiti kjer gospodar ni veliko krompirja přidělal in ima sam več živine ali da ga sosedom, ki ga nimajo, prodati more. Kjer pa to ni mogoče zato, ker je gospodar vě- novalo ondašnje društvo za čebel stvo. Razdelj delek obsega y katero je os- in žužeko ta razstava v razđelke 1 bel in raz- žitu. trti, sad) gozdnemu drevj mrčese, pa tudi različno loprej ke, drugim rastlinam škod- s katerim se je pa ie tam mogoce, pokončuj odj y in mrtve v zbirkah tuui i- iviiv/ ui uujt y o rvaiciiiii ac 3. poljedelstvu korist ne žuželke, žive y 4. škodljive mehk mo liko krompirja přidělal, je velike škode se le obvaro- vati tam, kjer je kaka žganjarija blizu, ki iz krompirja kuha žganje. Je sicer luske). Razstava bode trajala do konca oktobra in bo pri tej priliki tudi zbor natorozuancev, v katerem se i, kobi- o y filokseri, lubadarj pir še druga pomoc, oteti krom-popolne škode, in ta obstaja v tem, da se krompir praži (peče) in potem v kvašen (gedâmpft und ein-gesáuert) spravi v nalašč zato napravljene jame trdno natlačen in dobro pokrit. Skušnje učijo, da je tako shranjeni krompir se za goveda in prešiče dober ohranil Vendar vsa ta poprava zahteva velike na- bodo razpravljala vprašanj licah itd. Vsak dan je ta razstava poln druzih ljudi, kateri se zanimajo za znanj škodljivih živali. jako m koristnih in * Za kugo crknene rake y ki se, kakor je nas list m leta. uže omenil, v mnogih rekah nahajajo, preiskuje sedaj dr. H ar z, profesor živinozdravstva v Monakovem, da bi se zvedel vzrok in bistvo te dosedaj redke kuge. popotnem predavanji gosp. profesor PovŠeta v * tančnosti, da krompir ne gre pod zlo. Cerknem na Goriškem se „Soci" poroča tako-le: Prošlo če se iim za živež jim smetane), nedeljo, to je, 10. oktobra obiskal nas je mnogozaslužni in za blagor ljudstva jako vneti gosp. profesor Po vše. Govoril je o sadjereji in to tako gladko, tako jasno, umevno in prepričalno, da smo ga kar z odprtimi usti poslušali. Ker je učeni gosp. profesor videi, da se nase daje posneto mleko (mleko brez ljudstvo za take reči zeló zanima, pridjal je svojemu kateremu se nekoliko juhe lanenega se- govoru tudi nekaj opazk o poljedelstvu s posebnim Trud njegov gotovo ne bode Gospodarske skusnje. Teleta se dobro odebelijo ali spitajo y mena primeša. Taka zmes naredi tudi bolje meso, ozirom naživinorejo gospodar pa si prihrani dobro mleko, ki bi ga sicer tele zastonj ; saj sem marsikaterega gospodarja slišal reči posesalo , — al opomniti in resno povdarjati moramo „Saj bo res tako bolje, kakor gospod pravi; jaz bom vendar, da najmanj prve tri dni mora novorojeno tele poskusil". Nekateri ukaželjni pa so celó vprašali: ,,Ali sesati materno mleko, da se ž njim, ker je nekako slano, bo v nedeljo zopet?" , - čeva očisti titega blata, ki se je teletu v čevah nabralo dokler je bilo v maternem telesu. Potem pa povživajo Zgodovinske stvari } da je tedanje c. kr. ministerst samo za potrebno priznalo, resiti ta prepir tranj ih y Bandero dežele kranjske. * V razjasnilo nevednim, v dokaz nasprotnikom. Přetekle mesece, ko smo v Ljubljani obbajali mnoge svečanosti, vihrala so, kakor je to pri javnih slovesno peli °p; ... resilo ga je septembra meseca leta 1848. s tem objavilo deželno bandero kranjsko z belomodro-rudeôo barvo. Tadanji politični časnik „Slovenija" je v 27. listu od da m je . oktobra leta 1848. prinesel pod naslovom „Prepir zastran deželnih kranjskih barv je na zadovolj nost vseh rodoljubov do konca přišel" to-le >> por čilo stih starodavna navada, mnogovrstna bandera na hišah. Po teh banderih je opazovalec uže lahko sodil, kakega in s tem so sramotno v nič prišla vsa kovarstva duhá so stanovalci te ali une hiše. Kdor je do m a č ? to je, kdor se za zvestega ministerstvo je barve: rudeče modro-belo, katere so bile od Nj. veličanstva leta 1836. določene, potrdilo kate- bila birokracija v pajdaštvi z zarujavelimi nm se v • ZJ SVOJ (kr ske) in pa širje svoje (avstrijske) stanovi, ki so v potrjenji rumene (žolte) barve potr jenja svoje nekdanje rajnke veljavnosti iskali, in z Nemci rodovme spoznava deče in pa crn' ? kaže bandero belo-mod m bandero uno Je dero dežele kranjske, to pa bandero ban t Vi ki so pozneje iz modrega č napraviti tako 9 crno- rudečo rumeno znamenje primešetariti mislili, jako rado ponudila za m barvo vse žile napela čaj trijskega. Poleg teh dveh glavnih zastav kin- Ker sta se za obrano pravih postavnih deželnih barv i/ ^ _ _ • « « « ^ tk^a a 1 H«. t* 1« i «â m « nekateri tudi hiše z banderom belo-rudečim gospoda Baumgart 9 (baderom habsburške cesarjeve rodovine) , z banderom belo-modrim (banderom bavarske rojstne dežele ce- banderom belo-rumenim (papeževim) in straže 9 in pa dr Jan voditelj ljubljanske narodne BI ei w 9 vodi društva, tako krepko in srčno poganjala slovenskega 9 ), * smoči 1 je bila njima oktobra od akademijske mladine in od rodo belo-zelenim (mestnim ljubljanskim) seh druzih ljubnih narodnih stražnikov lepa bakljada napra ni naš namen tù govoriti, le o našem deru se nam potrebno zdi besedo poprijeti iz razloga, domu podal temu članku na čelo zapisanega: „ /. v > ocu utuůiu J"" 4 umvuuiu uu uouiau » lup» uc»ai|auai ua^iavijcuci, deželnem ban- od katere se je vsak Slavjan z veselim prepričanjem VV1 1«J A MMA V^M^ "%■> ^ v V^WVA y mm u m J w mm m m m v¥ «jmn/mf J » V MMVVA A J W JLJL V* VU jasnilo neved- janje male pešice Nemcev in slepih Slovencev bilo smešno počenjanje. jSosebna hvala pa gre v tej reči gosp. Am- (kot slovenskega poslanca) ve- da je zmaga proti kateri je napen v nim, v dokaz nasprotnikom-. Kdor je zadnja leta, kar so se v Ljubljani pod krilom rajncega „Tagblatta" rodili ,.Deutsch-Krainerji", pri ja~ b lj na U« Dunaji, vcgoi OiUVCUOJVCg* UUOIČUJ.^«J beseda je vse birokratiške mreže, v katere čeg nih ldguiaiiia luuui J,A/vuvovu , j/.. j"< J --~ w j" ' w.. v». « ostih presvitlemu cesarju na čast opazoval iz- bilo ministerstvo uže zaplete obešena bandera po hišah , opazil je lahko, da noben Bog živi Slovence —. ,. . • « .i i ' v i v m i • i«i 9 ko pajcino djalo Deutsch-Krainer" ni izobesil deželneg g band z belo-modro rudeco barvo. Ogibujejo se ga kakor peklenšček križa, češ,vda bandero je znamenje panslavist temi barvami Tako je bila pravda končana. Na Dunaji je v c. k. zalogi šolskih knjig na svitlo přišel tablo, na katerem so v barvah razvidna bandera Če nekateri izmed njih tudi vseh dežel'avstrij skih; ta tablô je pred malo leti c. k. prav dobro vedó, da to trobojno bandero je pravo ban- naučno ministerstvo razposlalo šolam in tudi naše šole dero dežele kranjske, se vendar potuhnijo tako, kakor da bi tega ne vedeli, in begajo druge nevedne meščane, da ne vedó komu bi Zato se nam je potrebno barvo. perjeli bodi stvari besedo spregovoriti v ljubljanske so ga prejele. In tu zopet vidimo bandero kranjske dežele naslikano z belo-modro-rudečo zdelo , o tej ne kaj-si razjasnilo res ni ce, da „Deutsch - Krainerji" ne bodo vprihodnje plašili nevednih in bojažljivih naših deželanov Tako le Je Let 1836 kakor je navada, kedar Nasproti novim nakanam, da belo modro-ru-deče bandero ni bandero vojvodine kranjske, se nam , da se nam ne jemlje je potrebno zdelo, pisati ta članek nov nastopi vladařstvo se pod cesarjem kar je naše, in čast daje našemu postavnemu deželnemu banderu, o katerem je ranjki c. k. vladni svétnik vitez dinandom I. vršila revizija grba avstrij skega in pri tej Hôfern v 43. listu „Illyr. Blatt" od leta 1848. lep reviziji je bil cesarski avstrijski veliki grb (kais. ost. članek napisal pod naslovom: „Die Landesfarben grosse Wappen) heraldično popisan. Ta popis je bil Krains" ter ga, razloživši naše gl z dekretom c. d 3 barve „weiss-blau- pod štev. 21.911 in 28.581. ozirom na grb dežele kranjske to im silbernen Felde ein gekrônter blauer Adler, auf der Brust einen in zwei Reihen in rother und Silberfarbe kancelije 31. oktobra rothu kot znamenja mirú, zvestobe in ljubezni do tem popisu beremo z vladarja „Ruhe, Treue, Liebe" sklenil z besedami: Hierauf folgt blau und roth „Weiss, Bis in den Tod!" zehnmal geschachteten Krain) nem To Polj je po kronani orel modre barve Mond tragend (Herzogthum rečeno: „Potem sledi na sreber- , na prsih noseč luno v dveh vrstah z rudečo in sreberno barvo v desetero kúp azdelj (Vojvodina kranjska) 11 Slika raujcega cesarja Franca marca 1835. leta končal je svoje blago živ- Potem je jasno kot beli dan in avtentično doka zano, da barve bandera dežele kranjske so bel (sre berna), mod in d 9 kajti tako bilo je določeno o nastopu cesarja Ferdinand In leta 1848 ob času revolucije v Avstriji, ko v naši Ljubljani tadanja nemčurska peščica mirnim in zvestim Slovencem nasproti druzega učiniti ni mogla nego to, da je drezati začela v barve naše deželne Dne ljenje avstrijski cesar Franc Žalost po tem premilem vladarju bila je po vseh deželah obširnega cesarstva v resnici velika in srčna. Kmalu po smrti cesarjevi se je razpošiljala, in če se ne motim, se darovala po vsem našem cesarstvu obrazna ttžlUCia V uarvc IlčlOC UCiiClUC , ces , ua ou oiarjauoac ^ a ne kranjske, in je viharen prepir nastal zarad deželnih barv kranjskih, so valovi tega prepira tako daleč priki- da so slavjanske slika ranjcega cesarja, in sicer posneta natančno po licu njegovem takoj potem, ko je bil blagi vladar izdihnil svojo. Ako sem kot otrok prav čul, imela bi bila celó dušo *) Bandero ali zastava, starosl. prapor. vsaka posamezna hiša celega cesarstva dobiti en iztis te slike na dar. Spominjam se še dobro, da je bila videti v onem času prav pogostoma in celó v nasamnih gor-janskih hišah. Ko sem te dni pregledoval stare spise svoje domače Prvega svatbenega dné ženin sè svojimi svati vred hiše, najdem na svoje veliko začudenje, a ne na manj pride na nevestin dom na večer. Glasnik (vodja) veliko veselje med papirji tudi eno teh slik. Zagotovljen šen z vrsto samih trakov, v roci drži gol meč 7 sem i da bom vzlasti mlajšim bralcem „Novic" gotovo okra-ta je vstregel s tem, da jim podobo nekoliko popisem Glava cesarjeva počiva na posteljni blazini ; očí mu niso še popolnoma zatisnjene; bere se nekak nadzemsk odejo. prví na potu, za vodjo stopa ženin, spremlja ga oženjen moški: oba sta. kakor glasnik, okrášená z vrsto trakov; drugi svatje idejo za ženinom in njegovim sprem- mora ženin raz mrtvega obličja nikom. Ko pridejo do nevestinega doma, mir; prsa zakrita so z Tik pod to sliko se nahaja druga i manj sa Na trikrat iti okrog hiše in po strehi mahati, in če hoče da se prikupi svatom, mora nekoliko plaćati. ) To dragoceni blazinici sta križem položena: žezlo in lavo- nekak spomin na tište davne case, ko so neveste še rvoa mladika; nad njima stoji cesarsko-avstrijska krona. unašali. Spodaj je napis: nevestinem sprevodu je de ver (brautfuhrer) z „ Franz 1. Nach dem Todeu (to je, po smrti). materjo (brautmutter) vred, pa nekoliko ženskih. Ob stranéh spodnje slike loven ski cesar jeve poslednj napisan nemški in ženske pojó pesen y ki imé Je) „Kasikad" ; tako Te olj 14 7 kar nam jasno svedoči, da so na cesarjevem dvoru uže takrat čislali ježíkovo ravnopravnost. imenujejo največ zato, ker v njej nahajaš besedi: ..kašike kanike", to je: krasna mačića. Neveste je sram zato se skrije, ko pride ženin ; opasana je s pašom Pa Slovenski se ta strani 77 14 Ljubéz moj tako-le , in sicer na levi o sporočim podlóžnikom nie moliti. mojim. Vupam, de bom per Bogu mogel zá nje ino jih opominjam, de bodo zvésti ino vérni pravimu naslédniku mojimu, kakor so meni bili v dnéh dobrih ino hudih." poiščejo jo in začnó plesati. Po plesi sedejo za mizo in jedó juho, mesó in pečenje. Nevesta obleče volněno obleko , ki jo takoj po zaroki obesijo jej na glavo ob licih, starejšina pa jej z eno roko zasloni usta, z eno moj ■■■■■H zahválim za službe, ktire mi Na desni strani pa stoji zapisano pei 77 armádi skazala pa nekoiiko koscev jedi vtakne va-nja. Ko se najedó, ženin pohodi svojo in nevestino žlico in zdrobi na kosce, menda zato, da bi s tem Činom ino zďeržala tron moj. Opominjam jo, de bi toisto vér nost zvestobo védno skazala naslédniku mojimu Vsim služábnikam, ki so mi dobr» služili, s tim zahválim" Ginljive besede, Čeravno ne v čisti stovenšcini, res so oplašil in pregnal čaralnice (copernice). enin in pa najodličnejši svatje imajo zmerom, tudi ko plešejo, gol meč v roci, če pa kateri njih odide iz unašali neveste. sobe, vereje in prag poknža tovo spomin na tište davne z mečem, kar je skoro 9 čase, ko so to ki morejo presuniti člověku srce, in katere pričaj o 7 Navado imajo , da vso noč plešejo 7 jedó in kako preblaga čutja je gojil cesar Franc I. za ljudstvo svoje Jos. Levičnik PlJOf zjutraj pa na ženinov dom odpeljejo in slovesno spre-mijo nevesto, ki jo pelje brat ali kedó drug namesti njega; a za nevesto se pomiče voz, naložen s kovčegi in z nekolikimi steklenicami pijace, časi tudi roditelja Nekaterih današnjih narodov zenitovaniski gresta za hcerjo. Nevesto pnpeljejo domov in tù mora i kultur-historiških obrazcev. Spisal L. Gojko. V. Estonci. sjesti bratu v naročje, zato da jo očepijo (behauben). Ženin , starejšina in glasnik plešejo okrog nje in vsak svoj gol meč drží v rokah. Posadé jej dete v naročje, temu detetu mora podariti dvojico nogavic. Eden izmed moških jej pripaše zastor, izmed odličnejših ženskih ena pa jej na glavo dene dolgo čepko (haube) in podari potrebnih robcev. Pevke zapojó in na vso moč pojó že-nitovanjske pesni, nevesta vsakemu izmed svatov podá Estonec v evropski Kusiji tudi sè žganjem snubi. kos kruha sè surovim maslom vred. Po vsem tem ob-Ce Estonec roditeljema pošlje rakije (žganja), znata, da redji_pa začnejo zopet jesti in piti, pa plesati. snubi hčer, in če roditelja pokusita žganje, znači to, da dovolj ujeta. Vendar pa to še ni dovolj 7 Zvečer nevesta sè starešinino pomočjo svatom raz-temuc ta, ki se daje dařila, ki jih v čajni no3ita od gosta do gosta. a hoče oženiti, mora kako starko poslati k roditeljema, ta starka povpraša, kaj menita oče in mati, ali omožita hčer ali ne. nogavice 7 Le-ta dařila so pasoví, Uvb«,tw, Stařešina v to cajno meče novce , dárek. Vsak gost obljubi, da bode dal panj košulje, rokavice itd. ki so nevesti na- bučel 7 Po tej pozvedbi gresta dva snubca v nevestino hišo ovco ali kaj druzega, pa so tudi verni svojim obljubam. zrne- in razodeneta, da se jima je izgubilo govedče, pa da ga Po nekaterih krajih ženske pojoč raznašajo pivo, «mo-iščeta, in še le po nekolikem razgovoru povesta, zakaj Šano z medom, in napajajo goste z njo; tudi o takih prav za prav sta prišla, in roditeljema in dekliču ponu- prilikah darove poberajo nevesti. ďita rakije. Ce le-ti nočejo piti paljenke, znači to, da ne dovolijo ženitbe, če pa se ne branijo žgoče pijace, začnó vsi pokušati in piti jo. Če torej roditelja sprejmeta ponudbo, naposled že- mora prevzeti gospodinjstvo ; nje prvo delo je to nin pride sam in sè seboj prinese rakije in darov. Tri- peči omete, krat mora piti, a nobenkrat brezi paljenke ne Po teh običaj i h ženina in' nevesto odpeljejo v go-vedjo stajo. Ko nevesta zjutraj vstane, mora na ležišči popustiti kakov dar. Potlej jo vodijo po hiši okrog in da 7 mai JULIU i ih jjlbl , c* uuucuMat Utcůi jjaijouag uo , 3> CÔ kasneje zdaj pa zdaj ženin pride k nevesti, nobejakrat ni brezi žganja, ki ga ta ljud jako rad uživa. Ce pa se ženin skuj a 7 ne dobi darov nazaj, přejete darove pa fónogovrstne novice. ki po dvakrat vrniti. Dva ali tri tedne po zaroki ženitujejo Estonci, • j— —---.. to slovesnost vselej pričnó v nevestini hiši, končajo pa seljenec dobi državno podporo, da si sozida hišo pod ženinovo streho. Jela in pila jim ne sme manj- in skednje. Potem dobi orodje za obdelovanje njiv iu kati: svatbena miza se kar šibi pod mrzlimi jestvinami, travnikov. Pašo dobi zastonj * Kmetovalcem y ki se hocejo preseliti v Bosno, do- voljuje vlada jako ugodne pogoje, namreč: 1) Vsak pri- . hleve ali sam i ali se jim vec polna je kruha, surovega masla, prekajenega in druga- skup odloči en kos pašnikov. Svet se priseljencem po-čega mesa, nekakih kolačev itd. sodi tako, da začnejo čez nekaj let vsako leto nekaj placevati za zemljo. Veliko pa to plačilo ne bo, ker se bo plačeval svet le po sedanji ceni, ki je jako nizka. Pašnika ni treba kupiti, ker bodo priseljenci pašnike zastonj dobili, in bodo še le Čez nekaj let začeli nekaj najemščine placevati za pašnike. 2) Za zidanje pohištva dobi vsaka rodbina les zastonj. 3) Cela občina prise-ljencev dobi les za zidanje cerkve in šole zastonj. 4) Priseljenci so deset let vseh davkov prosti, če ni bil tišti svet, kamor 30 se naselili, uže prej davku podvržen. 5) Tudi priseljenci, ki se zraven kmetijstva pečajo še s kako obrtnijo, so deset let davka prosti, tudi od obrtnije nič ne plačajo. Ce bi pa kdo svoje zemljišče takému člověku prodal, ki ne pride v deželo, ampak kupljeno posestvo v nájem dajati misii, potem se tako posestvo davku podvrže. * Koliko se tobaka přiděla na svetu. Statistična poročila kažejo, da se ga med vsemi evropskimi državami največ přiděla v Rusiji, namreč 72 milijonov kilogramov na leto, — v Avstriji in na Ogerskem 61 milijonov, — v Nemčiji 29 milijonov in na Francoskem 15 milijonov. Na Laškem ga pri-delajo 4 milijone, — v Rumuni ji 2 milijona, — v Belgiji nekoliko čez en milijon, — v S va j ci nekoliko čez pol milijona, — v S r bi ji pol milijona, — na Finskem 200.000, — v Švediji 145.000, — na Dánskem 126.000 kilogramov. Vrh tega se prideluje zunaj Evrope mnogo tobaka, in sicer v severni Ameriki 290 milijonov, — v srednji Ameriki: v Me-hiki, na Kubi, na Postoriku in na San Domingu, — v južni Ameriki: v Kolumbiji, v Peru-u, v Braziliji in v Ekvadoru skupaj okoli 150 milijonov kilogramov. — v Afriki: v Algiru in v Egiptu 25 milijonov kilogramov. Celi pridelek na svetu znaša tedaj nad 1000 milijonov kilogramov na leto in dan. * Spomlad imajo v pozni jeseni na gornjem Avstrij-skem. Iz Helmonsod-a nad Lincom piše časnik „Linzer Volksbl." tako-le: Kdor pozna naše oštro podnebje, ki nam vsako leto zgodnjo zimo napravlja, se ne bode malo čudil, ako izvé, da letos zdaj skoro vse drevje naj lepše cvete. Livade so okinčane z najkrasriejirn cvetjem, jagode so zopet popolno zrele. I a tako tudi v Oberhaidu nad Welsom cvete vse drevje. Slovansko slovstvo. * Hrvatskoj iV Italiji? Rieč istarskih Hrvata Talijanom i svim, na koje spada. Ponukom članka: „Istria e il nostro confine orientale. Paolo Fambri", tiskana u „Nuova antologija di scienie , lettere e arte" 1879. — lako je ime knjigi, ki je nedavno na svitlo prišla v primorski tiskarni v Sušaku, katera nam je iz prijateljske roke iz Trsta došla. Jako važna je ta knjižica, katera temeljito pobija glasovito pisari jo Paolo Fambri-a, ki se napenja dokazati, da je Istr a z emlj a talijanska. Pisatelj naš od stopinje do stopinje pretresa Fambrijevo „učenost", ki bi tudi v žrelo talijansko s Slovenci vred dala Hrvate. Ker stvar posreduje in ne-posrednje se tiče tudi Slovencev na Primorskem, želeti je, da interesantna knjiga doide v roke našim rodoljubom. Naši dopisi. Z Dunaja 17. okt. — Ne bodem Vam pisal o dan- današnji politični razburjenosti metropole avstrijske po „parteitagih" na levo in desno, vsaj vem, da ste tega berila v tukajšnjih velikih in malih časnikih uže siti. Al nekaj druzega moram poročati „Novicam", kar je I velike pomembe v finančnem oziru in očitnazaup-nica ministru Taaffe-u in pa finančnemu ministru dr. Dunajevskemu. In kaj neki jeto, bodo naši čitatelji vprašali. Nič manj kot to, da je parižki. veliki denarni zavod „Société de 1' Union generale" na Dunaji osnoval veliko banko pod naslovom: „kais. kônig. priv. ôsterreichische Lánderbank (ces. kr. priv. avstrijska deželna banka)". Ta banka ima velikansk delnišk kapital s 100 milijoni frankov v 200.000 akcijab po Ó00 frankov. Po takem pride na Dunaj 100 milijonov francoskega kapitala, to pa spričuje, da imajo francoski denarničarji zaupanje do seaanje Taaffe ove vlade. Da pa je res tako, vidimo dokaz v tem, da so zadnje dni delnice francoske banke „Société de Union" poskočile od 650 na 902. Najvažnejše pri tem je pa še to, da imenovani kapitali niso v rokah judo v skih spekulantov, ampak so lastnina konser-vativnih francoski h mož, s tem pa se bode naša vlada lahko řešila Rothschildovih kleš, v katere je bila dozdaj vkovana. Ker smemo upati, da bode s pomočjo te nove banke mogoče, judovskim dunajskim časnikom zamašiti usta, si lahko mislite, kakošni ,,o waj-klici" se čujejo zdaj v vredništvih tukajšnjih judovskih časnikov. — Naj Novicam" tudi poročam o cast nem odlikovan j i, ki je iz rok presvitlega cesarja došlo vrlemu narodnjaku, rodom Cehu, g. Fei. Blažiceku, fabrikantu denarnih skrinjic na Dunaji. Poklonil je namrec svetlemu cesarjevicu Rudolfu in njegovi světli ne-vesti princesinji Stefaniji krasno izdelano, požara varno skrinjico za denar, in za to lično delo od Nj. veličanstva prejel veliko zlato medal i jo. Skrinjica je bila razpostavljena v obrtnijski razstavi v praterji, kjer je pozornost vseh ljudi, ki so razstavo obiskovali , na se obraćala zarad mojsterskega delà, s katerim je lepa ideja izvršena. Zunaj na čeiu je simbolično predstavljeno pomlajenje velike Avstrije in nova svitlost cesarske rodovine; podoba moška in ženska, ki predstavljate ljudstvo avstrijsko, stojite pred državnim orlom scesar-jevo krono, katerega varuj eta na desni in levi strani dva oroslana; — znotraj na zadnji ^steni vrat se vidi podoba cesarjeviča in pa princesinje Stefanije, pod njima pa obris mesta Dunaja v svojem novem obrazu; — tre-zorna vrata kažejo 4 polja, na katerih se vidijo rojstni domi, zgoraj cesarjev in cesaričin, spodaj pa cesarjeviča in njegove prihodnje soproge ; vse slike so damascirane in izvrstno izdelane. To vam je v vseh oddelkih prekrasno delo, katero sijajno kaže umotvor „slovanské g a uma i n dlana" — delo gosp. Blažičeka. Iz Trsta 18. okt. (O novi Kranjcem in Istrijanom jako važni železnici) je tukajšnje društvo „Progresso" predsedstvu c. k. ministerstva na Dunaj poslalo pismo, v katerem zahteva, naj bise poda lj šala Rudolfova (koroško-gorenjska) železnica noter do Trsta in se dopolnila železnica istrijska. To pismo se opira na to, da z letošnjim letom h koncu gré predpravica južne železnice na te železnice in je zato treba, da se Rudolfova železnica neodvisno od južne železnice potegne do Trsta. V tem pismu pa veli društvo .,Pro-gresso" to-le: 1. Naj se črta Rudolfové železnice po-daljša na državne stroške do Trsta tako, kakor se delà arlberška železnica, in to še o pravém času, da se more delo še letos zagotoviti. Vlada avstrijska naj podpira to in predlaga, da bi se brez odloga začela delati od južne železnice čisto neodvisna črta, bodi-si od L o k e preko RazdrtegadoTrstaaliod Trbiža preko Predela, Gorice in Vallone ravno tako do Trsta; katera teh dveh črt naj bi se izbrala, to naj odloči državni zbor, pretresavši natančno in vestno izdelane náčrte. 2. Naj se storí vse, kar je potrebno v to, da se prej ko prej dopolnijo črte sedanje državne železnice v Istri. Dopolnile bi se te železnice tako, da bi se na sedanjo glavno železnično progo pripeli dve stranski Črti, ;ena od Lupoglave ali kake druge pri- pravnejše postaje proti Matulji do Reke, druga pa od Buzeta ali kake druge ugodnejše postaje preko Figarolle in Caresane do zali va Muggia pri Trstu ; pri tem bi se imelo misliti na to, da se ali pri Servo li ali sv. Andreji napravi postaja,! ob nji pa svoja posebna luka, postaja sama pa s sedanjo postajo tržaško s predorom pod sv. Jakobom zveže." Te nove železnične črte bi bile velike važnosti in v velik prid ne samo Reki, Trstu in Gorici, marveč vsem deželam, ki se jih dotikajo. Preko Kranj skega, Koroškega, Stajarskega in G o r e n j e-A v s tr 1 j-skega bi prišli na najkrajšem potu na zapadni del sre-dišča česke dežele, toraj do Prage. Tu pa še ne govorimo o drugi dobroti, ki bi nam postala po priklepu te črte pri Scheerdingu ob meji bavarski poleg ťassava za našo trgovino z južno in zapadno Nemcijo preko Ratis-bone (Regensburg). Taka železnica, če bi bila voznina zmerna in prometu ugodna, bi veliko pomagala naši trgovini na suhem in po morji, obrtnijstvu našemu pa odvzela tako škodljivo tujo konkurenco. Vlada bi ne mogla bolje koristiti občnemu blagoru, kakor če napravi take železnice in jih odpre občnemu prometu; potem bi naše dežele svoje raznovrstne pridelke lahko in cenó izvažale , domaći obrtniji bi se pomagalo na noge , tr-žaška luka pa in pomorski promet bi prišla do novega razcvita. Ako bi pa vlada hotola storiti še kaj več, da bi bila ta žele?>nična črta popolna , bi kupila tisti kos železnice, ki veže nemško južno in severno progo, potem severno-zapadno železnico in to sklenila z Rudolfovo že-leznico, od tod naredila pri Amstettenu preko Zwettelna in Schwarzenaua progo do Iglava ali pa preko Saara do Wildenschwerta. Ce se vse to zgodi, potem je skoro popolnoma zvezana tržaška luka z državno železnično preprego. Naša zveza s Česko bi bila najkrajša in naj-prijetniša , preko Čeških mest bi prišli do najvećih tr-govskih mest severne Nemčije in vélikih severnih pomorskih luk, celó do Varšavě in drugih še bolj odda-Ijenih ruskih mest, če bi se tudi tam železnice po- daljšale. Ker je železnica med Trstom in Dunajem, potem ona čez Brenner lastnina južno-železnične družbe, bo pač ta družba po taki novi železnici veliko zgubila. Al to nas ne more motiti pri našem prizadevanji, ker občni blagor je več ko blagor posameznega društva in ga mora tudi država v prvi vrsti pod svoje krilo jemati. Le če se izdela Rudolfova železnica, da bo preko Scheerdinga, sv. Valentina in Amstettena do morja čisto sama svoja, ali, karješe bolje: če se nakupijo gori navedene proge v to, da se po njih napravi glavna, skupna ravna proga, bo državi mogoče pospešiti blagor dotičnih dežel sploh, posebno pa naše luke tako, da se bo vse zopet bolj oživělo. Mi se trdno držimo te misli, da se naše trgov-stvo more oživeti le potem, če dobimo take železnice, ki bodo naše blago po najkrajših potih, cenó in naglo prevažale; pri tem bodo pa tudi same dobro stale. Monopol južne železnice se mora odstraniti in to se ne dá drugače doseći, ko po tu navedeni poti. Ta monopol namreč je edini vzrok propadanja in žalostnega stanja trgovine in obrtnije naše. Po tem monopolu so nam vzrastle nevarne, škodljive konkurence, še veče in nevarnejše pa nam pretijo. Iz Doline na Primorskem 1. okt. A. S. — Objavite draga „Novice" slovenskemu svetu žalostno dogodbo — smrt velecenjenega rodoljuba gosp. Ivana Lovrihe. Pokojni je bil mož, kakoršnih le malo šteje domovina naša. Bil je zvest rodoljub in podpiralec vsemu narod-nemu gibanju. Kot rodoljuba ga ni poznal le domaći kraj , temuČ poznali so ga daleč na okrog. Da je pokojni veliko zaupanje pri tukajšnjem ljudstvu vžival, vidi se iz tega, da je bil večleten župan dolinske občine, okrajni šolski ogleda in cestnega odbora prvomest-nik. Bil je ranjki ud čitalničin, Mohorjevega društva in pa naroČnik ,,Novic", odkar so pričele izhajati. — Mož je pa tudi res bil vsega spoštovanja vreden. Bil je v svoji mladosti neutrudljivo delaven in marljiv gospodar. Vse svoje sinove je izredno dobro izobražiti dal, in tudi materijalno dobro preskrbel. Spoštovanje do njega se je sijajno tudi pri pogrebu pokazalo, katerega se je brezštevilna množica ljudstva vdeležila. Znanci in prijatelji iz vsega brežanskega okraja in iz druzih krajev v obilném številu so mu zadnjo Čast skazali. Mi pa smo očetu , kateri nam je skoz 30 let vladal županijo in je za občiristvo veliko koristnega izvršil, ter vseskozi iskren brambovec narodnih naših pravíc bil, na grobu zapeli poslednjo slovensko pesem, in zemlji izročili truplo, ki je blago dušo hranilo. Bodi mu zemljica lahka ! Iz Celjske okoljce 16. okt. ( Vitez Waser in pa pravice Slovencev na Štajarskem.) ,,Slov. Gospodar" je v poslednjem svojem listu prinesel članek tako-le se gla-seč : „Slovenščina ni na Štajarskem navaden jezik. Tako je razsodil v Gradcu c. kr. višje deželne sodnije predsednik vitez Waser. Gospod Urbanec v Ptuji je namreč na svojo slovensko vlogo prejel nernšk odgovor od c. k. okrajne sodnije ter se je pri-tožil zoper to v Gradcu. Toda pritožbo je pl. Waser odbil, ćeš , da na Štajarskem je deželni navadni jezik pri sodnijah nemški (weil die landesiibliche Ge-richtssprache die deutsche sei.) Gospod Urbanec se je tudi zoper to pritožil pri višjem sodišči". Da bi bil tako razsodil kak adjunkt pri kaki okrajni sodniji pod ministerstvom Auersperg-Lasserjevem, no, rekli bi : mali tički pojó, kakor jim veliki žvižgajo. Al da si upa predsednik c. kr. víšje sodnije tako soditi pod ministerstvom Taaffe o vem, ki je narodno ravnopravnost proglasilo za svoje načelo, to je zastavica , katere se drugače rešiti ne moremo , kakor tako , da smo še zmerom tam, kjer smo ubogi Slovenci bili anno 1861., ko smo tudi mi štajarski Slovenci med onimi 20.000 rodoljubi podpisani bili v peticiji, katero so Slovenci poslali tadanjemu državnemu ministru Schmerlingu. Da bi bil vitez Waser vlogo g. Urbanca razsodil tako, da bi bil rekel: „die ubliche Sprache bei den Gerichten in Steiermark ist die deutsche", rekli bi : „prav ima mož", ker s tem bilo bi potrjeno, da sodnije na Štajarskem ne poznajo Slovencev, — ali da gosp. Ober-richter sodnije v Gradcu pravi, daje nemški jezik navadni jezik (landesůblich) na Štajarskem, to je sofizem, zoper katerega moramo protestovati v deželi štajarski, ki nad tretjino Slovencev šteje! Od c. k. dunajské višje sodnije zato pričakujemo take razsodbe, katera je pravična tudi narodu našemu slovenskemu. — Res „žalostna majka Slava" na Štajarskem, ako vidimo, kaj vse se pri nas godi. Pri volitvi državnega poslanca unidan v Mariboru, Ptuji itd. je proti konservativnemu poslanců Bindlechnerju ces. namestnik baron K li b e k agitoval za dr. Schm iedererj a, ki si je na svoj prapor zapisal geslo, da Nemec mora v Avstriji biti kladvo, Slovan pa nakvalo! Pričakovali smo, da bode baron Ku bek dal za laž proglasiti to poročilo, ki so ga časniki „Politik", „Neue fr. Presse" in drugi objavili, al — ni se zgodilo, in po takem moramo ver-jeti, da je resnica, kar so o ,,visokooficijelni agitaciji" pisali navedeni časniki. Zdaj pa pričakujmo boljših časov — se ve da na sodni dan! Od sv. Martina pri Slov. Gradcu 16. okt. DOČi Marljivi naš rodoljub gosp. Ivan Navratil je od 11. na 12. dne t. m. so tatovi udrli skoz okno v za Kopitarjevo spomenico „Matici" poslal te dni sobe tukajšnjega preč. kaplana gosp. Ivana Goveđi ča, toliko s podatki gosp. dr. Miklošiča obogatenega gra- ki se je ravno od doma podal, ter mu pokrali vso obleko, diva, da se smemo nadejati jako lepe knjige v spomin obutev. vse perilo ter mnogo druzih podrobnosti. Skoda našemu učenjaku. se ceni okoli 400 gold. Vkljub neutrudljivemu iskanju ponoći in podnevi se c. kr. žandarmeriji do sedaj še vendar ni posrećilo priti zločincem na sled. Vipave 17. okt. Navada je uže stara, da se Gospod Rih. Frank, župnik v Tržiču, je imenovan za korarja v Novomesto. (Javna tombola) se je v nedeljo vrš la ob lepem po trgatvi iz vinorejskih krajev v časnike o njene m iziđu poroča. Iz Vipave se ne more o letošnji trgatvi druzega porocati, kakor to, da je v vsakem obziru zeló nepovoljno izpadla. Přidělalo se je prav malo vina; posestniki , kateri so druga leta na stotine kvincev (60 starih bokalov) šteli, štejejo jih letos većemu 50 60. In vino samo tudi ni tako kakoršnega smo Vipavci sicer vajeni; ono je s kratka rečeno, bolj dolenjskega značaja. Denara toraj letos v Vipavski dolini ni iskati, ker ga ni za kaj stržiti. Drugi pridelki so se pa razen da živeža ne vremenu in najboljšem redu. Cistega dohodka bo okoli 1000 gold. (Izpraševanje učiteljev) se je pričelo v Ljubljani v pondeljek oglasilo se je vsega skup 35 učiteljev in učitelj i c. (Učenci podkovske in Živinozdravske sole) imajo 26. in 27. dne t. m. svoje konecletne preskušnje. . ki 25., Preskušnje so, razen preskušnje iz podisovstva se vrši na šolski kovačnici kmetijske. t vse v pisarnici družbe sena, fižola in zelja dobro obnesli, tako , bode ravno primanjkovalo, novi vipavski Ali ste čuli > kaj je nas trdnem zaupanji na denarno pomoč dobro-delne hranilnice ljubljanske in druzih dobrotnikov in trški šoli? nemščine v naši ljudski šoli prosil! srenjski odbor sklenil o dobrotnic so častite gospé in gospodične včeraj zopet začele zimsko popolno obleko za ubogo šolsko Za povišanje „nemške glorije" je več, še več Kdor sicer naso Vipavo uze od poprej pozna, pa v njej sedaj ne pre- mladino pripravljati > tako ) da se zopet letos 15. letu te milodarne naprave) obdarovalo 40 deckov more se tej stvari čuditi, a mi domaćini se jej in 40 deklic. Ta blagi cilj doseči dandanes, ko je če- ako biva ^^JJ/ĚĚĚKĚfJB/ĚKjl^KĚĚfKĚĚĚJĚ nikakor ne čudimo, kajti smejali smo se volitvi sedaj- dalje več revščine na svetu, pa je mogoče tudi UM/4J U » W 1 V T UV111U lit« VlUj JU XV> tedaj, C4X*.VS milostljivim damam, ki na čelu stojijo tej naredbi, doide nje- njega odbora, osobito župana, — smejamo se govim sklepom a la povišanja nemščine. Gospodje! za za nakup dotičnega blagá potrebni denar. Zeló olajšala Vašo skrb vedel Vam bode narod hvalo, res lavorovega venca, toda takega v „léškovi } vredni ste bi se pa izvršitev vsega, ako bi častito dramatično dru kakoršno se nahaja štvo v ta mi odarni namen osoovalo v deželnem gleda meji Ljubljane. kako slovensko predstavo. tem i drama- Ker se je po večmesečnih počitni- tično društvo doseglo dvojno: kazalo bi ljubljanskemu cah zopet pričelo parlarnentarićno življenje včeraj z de- občinstvu, da se živí, in naklonilo bi z dobro izbrano legacijama v Budapeštu íu se po končanem tem na domačem o v se zborovanji brž prične držav ni zbor na Dunaji, opu- nema namenu lepo svoto gibajočo gledališko igro milodar- stimo mí začasno vse razprave o tem, zakaj nam Sle , in to temvec, ko bi po pn-jaznem dovoljenji častitega gosp. polkovnika vojaška vencem prav nič ni došlo od tega, kar je ministerstvo godba brezplacno sodelovala. v restolnem govoru prvega državnega zbora na- rodom avstrijskim slovesno obetalo > kar Narodna naša čitalnica bode po sklepu odbo lucijah v zbornici poslancev bilo sklenjeno itd. je po reso- rovem zimske veselice pričela z odlično „besedo" 21 se tudi nam Slovencem ne očita y da smo Da „presilni", konstatu- dne novecnbra. zato opustimo za zdaj vse rekriminacije jemo tužnega srca pa to, da nam dozdaj ni še ne drob-tinica padla z mize narodne ravnopravnosti, ki za Nemce tako bogato obložena, in da našim po- (Tombolo) za uboge Vincencijevega društva napravi 24. dne t. m. družba katoliška v svojih prostorih. Zlata maša preČastitega gosp. župnika Kar. Te-deschi-a 10. dne t. m. vršila se je v Gorijah jako slancem zaupljivo prepuŠČamo f da sl. ministerstvu z slovesno. Kako priljubljen in visokospoštovan je zlato možato besedo rekó: „Die Slovenen kônnen nicht lánger warten, um gleichberechtiget kerfamilie zu werden ; ihr „glauben, hoífen und lieben" in der osterreichischen Vol- gorijaoske fare, ki mašnik od vseh svojih faranov, kazala . iaranov, Kazaia je vsaka vas je kazala v praznični obleki. Slav renem obhajilu je imel nekdanj i geht sonst zu Ende* Kakor so zadnje „Novice" poročale, podal se je uni teden gosp. deželni predsednik Winkler v Idrijo osobito iz namena, se o ondašnjih ce3tnih zadevah in- nostni govor pri cerkvenem gorijanski kaplan deželni in državni poslanec g. KI ki cerkve. Bog živi še mnogo let ioni aa^/ioiu U^^UIUÍ AUL \JLL juca> V ni ^uoiciiiv/v; ^• JLV L U U^ globok vtis naredil na vse poslušalce prepoine rleg duh. pastirj t Bivši prvi in večletni kustos ljubljanske čital-formirat. Sprejem njegov je bil zopet povsod slovesen, nice gosp. Janez To maž i č, je 17. dne t. m. po dolgi in ) kar vnanjim svečanostim še le pravo notranjo ve- bolezni umrl. Naj v miru počiva! ljavo dá, bil je tudi prisrčen. Ljudstvo se povsodi pre-pričuje, da deželni vladi na čelu stoji mož, ki ima srce za blagor dežele in njenih posamesnih okrájev. >> (Kmetijska družba kranjska), katera je přetekli Matica nikakor ni mogla preskrbeti mesec v deželno razstavo štajarsko v Gradec poslala družnikih Matičarjih nakoledovali jih toliko, vrst na družbinem vrtu pridelanega krompirja v Ljubljani jih imajo gimnazijski učenci vsi; ako jih (Prošnja.) Pošla je bila uže lani šolska knjiga Prirodopis živalstva", izdelal Pokorný, poslovenil Er-javec, in ker tretjega novega izdanja doslej Slovenska in pri na pr ? smo prosili da v f * ^ V ^ Vf A. VI U AU W A A A ¥ 4L %J W JL JA V^ V A W A~A w ^ JLJ* A V7 * I 1 J^/ A JL J W ¥ JL-J J W AJ M ft J A A»JL * AAA UV j V/ ^ A. AAA JUL M U 41 VJ JL*» A. V JLi \/4 J K / ^ V/ A A A (šampinion, Kopsel, Rožni amerikanski, samarian, Pater- drugod kje še pogrešajo, naj obrnejo se do znanih bliž , Marmont velikan, rumeni Holstainec, beli Ameri- njih ali daljnih udov Matičnih in dobili jih bodo za po- kanec in Mehikanec velikan), je přejela za to poslanje trebo -LVWU^V l JLL JlJJL. 1 JTv. Cl L JL \j KJ Y L>ill\aU ) y J \J jJl^jljia CàOê pUOiaUJU uguv, dokler prihodnje leto po Matici iziđe tretjič. — veliko razstavno medalij o s pismom, v katerem Pošla pa je letos spet druga šolska knjiga. Slovensko štajarsko vrtnarsko društvo naznanja družbi naši odli- Berilo za 8. gimnazijalni razred. Izdal dr. Fr. Miklošič. kovanje in se zahvaluje za njeno podporo o razstavi Na Dunaji. Tiskana v c. k. zalogi šolskih bukev — ni štajarski. več dobiti. Morebiti imajo kateri nekdanji učenci ven- dar še to knjigo; lepo so prošeni, naj jo blagovolijo poslati ali kateremu gimnazijskemu učencu , ali pa seda-njemu slovenskemu profesorju v osmem razredu gosp. Jos. Marnu — na pósodo, ali zastonj v dar, ali tudi za gotovo, kajti dijak brez knjige — vojak brez orožja. — (Tatov) se je zdaj veliko razkropilo iz Trsta po Kranjskem in Štajarskem , ker jim je policija jela tam biti preveč za petami. Naj se toraj ljudje povsod varujejo kakega neznanega, posebno laškega Člověka. Najbrže so pogoste tatvine , o katerih je zadnji čas z več krajev slišati, tudi delo teh ljudi. — (Iz Amerike) poročajo Kranjci, ki so pred kratkem tje preselili se, da so pač delà naglo dobili, a da je dragina velika, posebno v Chicagi, in tudi zrak vsem ne ugaja. Tištim, ki imajo tam uže kako žlahto, se pa bolje godi. Zdaj, ko avstrijska vlada vabi s tako ugod-nimi pogoji, kakor je z današnjih ,,Novic" razvidno, naše ljudi v Bosno, pač ne bo treba jim hoditi za kruhom v daljno Ameriko. — (Poziv kranjskim gospodarjem, kateri ovce redijo)* Ker pride kmalu čas, da bo družba kmetijska ovne velikega in čvrstega ukviškega plemena od-daj ala za polovico tište cene, po kateri jih družba na Koroškem kupi, opomnimo še enkrat ovčarje, ki si hočejo zboljšati svoje domače malevredno pleme, naj se zadnji čas do vseh Svetih z besedo ali s pismom oglasijo za takega ovna v pisarnici podpisanega odbora, ki jih bode brez licitande oddajal za polovico nakupne cene, ki za enega ovna utegne zoašati 6 do 7 gld. Centralni odbor družbe kmetijske v Ljubljani 16. oktobra 1880. Novicar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. — Presvitli cesar potuje zdaj po Šlezi ji, kamor se je 17. dne t. m. podal in se vrne 23. dne. Povsod ga navdušeno sprejemajo. Bog daj, da bi cesarjevo to potovanje bilo danica boljše narodne pri-hodnosti ondašnjim deželanom, med katerimi je več kot polovica Slovanov, Čehov in Poljakov, ki konec jemljejo po silnem ponemčevanji te dežele! „Politik" piše, da ni nobene dežele v Avstriji, kjer bi bili Slovani tako tlačeni od nemštva, kakor so Cehi in Poljaki v Šleziji, oni so heloti dežele, ki ne v šoli, ne v uradnijah in v obče, v javnem življenji ne vživajo narodnih pravic. — Da nemški ustavoverci osnujejo veliko skupšČino, „Parteitag" imenovano, na Dunaji, je zdaj gotovo; kolovodje te stranke bodo svojim privržencem razposlali 2000 vábil v to skupščino, ki ima sredi meseca novembra biti. Za predsednika skupščini bi radi imeli viteza Schmerlinga, čes, da bi vlada respekt imela do njega, ako bi valovi zabavljic proti ministerstvu Taaffeovemu tako daleč se zagnali, da bi vlada te strančarje morala zapoditi. Nasproti tej skupščini nemških, ministerstvu protivnih ustavovercev pa Nemci konservativne stranke tudi skličejo skupsčino, katera ima dokazati, da ustavoverci nimajo pravice, se nemškemu narodu ponujati za zastopnike nemškega naroda, — da nimajo samo oni pravice se imenovati „cesarju, državi in postavi zveste" itd. Ta skupščina tudi ima biti prihodnji mesec, pa ne na Dunaji, ampak v Lineu. Uže je poseben odbor, kateremu na čelu stoji slavnoznani gosp. Lienbacher, deželni in državni poslanec iz Salcburga, 10. dne t. m. razposlal konservativnim možem vseh nemških dežel avstrijskih vabilo, da se udeležijo tega shoda, ki ima konec storiti velikonemškim kričacem, ki se šopirijo, kakor da bi patent imeli za gospodstvo v Avstriji. — Mesec november bo po takem zanimiv mesec. — Eksekutivni ali izvrševalni odsek avto-nomistične desnice državnega zbora se je 16. dne t. m. zbral na Dunaji v stanovanji poljskega poslanca Gro-holskega k posvetovanju o nadaljnem ravnanji des-ničarjev. Vdeležili so se ga vsi udje razun ministra Dunaj evsk ega in Dalmatinca dr. Kl ai ča. Edinost med tremi klubi desnice se je vnovič vtrdila, zlasti so Poljaki potrebo njeno povdarjali. 17. t. m. imela je biti ob 11. uri druga seja, h kateri so se pricakovali tudi ministri Taaffe, Dunajevski, Ziemialkovski in Pražak. Koroška. — Za izprazneni stol deželnega predsednika se neki imenujejo kandidati ti-le: grof Chorin-sky, zdaj deželne vlade svetovalec v Ljubljani, grof Enzenberg, deželni predsednik v Vorarlbergu (kon-servativec), knez Lotar Metternich (nekdaj vladni svetovalec v Ljubljani, in baron Myrbach v Gradci. Hrvatsko. Iz Zagreba'. — V zboru 16. dne t. m. je odgovoril vladni namestnik na interpelacijo dr. Vr-b an i ča, zakaj se v hrvatskem domobranstvu opravljajo posli v magjarskem jeziku, in zakaj v hrvatskem domobranstvu ne more nobeden postati štabski oficir, kdor ne zna magjarski? Vlada se je tako zvijala v odgovoru, da je dr. Vrbanič izrekel, da tega odgovora ne jemlje na znanje. Zbor je potem z 19 glasovi proti 17 (vladnim) Vrb a ni ću pritrdil. Torej ima hrvatska vlada zaznamovati prilično znaten parlamentaren propad. Turčija. — Velesile evropske so bile Turčijo pri-tisnile, da je obljubila Ulčinje nemudoma izročiti Crnogorcem. Kakor pa dosedaj vse obljube turške, tako je bila tudi ta prazna, kajti komaj so velike oblasti nekoliko odjenjale, jela je turška vlada zavlekati to rec, in zdaj je še vse tako, kakor je bilo ob začetku demonstracije z ladijami pred Ulcinjem. Zdaj bi pač lahko vsakemu uže jasno bilo to, da Turčija prostovoljno ne bo odstopila ne pedi zemlje, ne najslabàe koče. Prav dobro to situacijo opiše humoristični dunajski list „Cri-Cri" pod naslovom „Politische Conjugation" tako le: Italien: leh warte. — Oesterreich: Du wartest? — Frankreich: Er wartet! — Russland: Wir warten. — England: Ihr wartet? — Tiïrkei: Sie warten ! — V Prizrenu na Albánském so ubili častnega avstrijskega dragomana (tolmača) in njegovo ženo. Zato je bil od tam poklican tudi avstrijski konzul, da se preseli v drugo varneje mesto. Avstrija zavoljo tega umora zahteva od Turčije zadostenje. Da se je ravno avstrij-skemu podložniku to zgodilo, to pripisujejo nedoločnemu ravnanju Avstrije proti Turčiji. Kaže pa to zopet, da z divjim tamošnjim narodom se ne dá ravnati z lepo, ker še zmiraj ne verjamejo, da se bo spolnilo to, s Čemer se jim žuga. Žitna cena v Ljubljani 13. oktobra 1880. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr. — banaška 10 gold. 57 kr. — turšice 6 gold. 20 kr. — soršice 8 gold. 50 kr. — rži 6 gold. 66 kr. — ječmena 4 gold. 39 kr. — prosa 4 gold. 87 kr. — ajde 5 gold. 36 kr. — ovsa 3 gold. 25 kr. — Krompir 2 gold. 68 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. — Tisk in založba : J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.