t I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta o V . - • T , . w , ---- " v — ^ AVUt* /ja OCU t ir ti po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. gold.. za eetrt leta 1 goJd , pošiljane V Ljubljani 8. septembra 1886. Obseg: Krkoška repica. Shramba krompirja. Gozdne servitute. soli. vinska in obrtna zbornica. Sol kot gnojilo Vabilo k posvetovanji o nstanovjtvi mlekarske zadruge v Ljubljani. Skupna naročitev gnojilne Novičar. Zemlje- in narodopisni obrazi. Car Gospodarske izkušnje. pa knez Aleksander. Trgo- Naši dopisi. Gospodarske stvari. Krompir je shraniti v primerno klet, če pa te ali če ne zadostuje, pa v kupe na prostem ni Krkoška zemljo pokrijem koj s repica. žiti Pri shranjevanji krompirja v klet Krkoška repica, nemški Korbelriibe da je krompir dobi posebno pa osusen 7 .... -------------zato priporočamo pokopan krompir pustiti ležati nekaj časa na kakem phyllum bulbosum, je rastlina, ki lat Chaero arsikje divja raste suhem zračnem prostoru, da oveni a se da izvrstno porabiti kot prikuha ali pa za juho Pridelovanje krkoške repice je redkokrat videti, ako-ravno ima vse lastnosti izvrstne zelenjadi. Koder ta repica dobro vspeva, tam se povsod izplača, jo pridelovati, ker jo dobro plačujejo kot fino zelenjad Ovenen krompir > kot Pri da kraj Krkošk dobi bolj nežen in fin repica ljubi bolj senčen kraj, ker v tacem Na sveže gnoje okus i gredi mrčes škoduje tej rastlini, zato je bolje izbrati dobro gredo, ki je bila prejšnje leto gnojena Krkoško ' ' - - do oktobra. gredo oplevemo ter "toliko epico je sejati od meseca avgusta noter Prihodnje leto meseca aprila ali maja pa astlin izrujemo, da ostale se posebno dobro obdrži ter je izvrstnega okusa topli ali vlažni kleti se krompir hitreje pokvari pa na prostem v kupih, ki so s zemljo pokriti, shranjevanji krompirja je sploh važneje paziti, _ krompir ne gnjije kot pa da ne zmrzne. Posebno velj to o krompirju, ki je pred sredo meseca septembra pokopan. Ako nameravamo krompir na prostem shraniti, moramo za to odločiti kolikor se da suh kraj. Suha peščena tla so najboljši prostor, ker pesek najmanj vlažnosti se vleče ljemo jamo k večemu i dobodo dovelj prostora. Rastline naj najtežje zmrzne. Potem skop toliko glo meter široko in druge 8 do 10 centimetrov stoje ena od to azen. Poleti se ve da treba je zalivati. Meseca avgusta vzamejo se repice iz zemlje ter se jih spravi v pesek zakopane v kak boko, kolikor zamoremo enkrat z lopato vbosti jamo nasujemo krompir, tako da ima površje podobo strehe in da je krompir na sredi kakih 80 cm. na debelem. j to je > na grebenu prostor ne zmrzuje Poraba krkoške repice je pa taka-le: Shranjena slamo in ob straneh toliko prsti veter slame ne more odnesti. Kup krompirja zagrnemo s naj bode repica vsaj do meseca oktobra, ker še krat postane okusna; najboljša je meseca decembra ta nj namečljemo, da Greben naj pa ne bode par zamore izpu januanja. Repica je pristaviti k ognju v mrzli vodi in se potem pusti nekaj minut vreti. Tako kuhani kr s zemljo zasut, zato da razvijajoči hteti. Ko je enkrat krompir izpuhtel in se je bati mraza, naložimo na ves kup kakih 30 cm. na debelo zemlje. Ako vzamemo v poštev, da zemlja prevoduje koški repici posmukniti je tako kožo doli, kakor se dobro slama Pa siabo> sledi iz da mo ..... ' farao pokriti krompir s slamo precej na debelo in ena ker le slama varuje krompir pred mrazom. to običajno z mandelni edi. Olupljena repica za- mesu more se porabiti za v juho kot krompir za prikuho krkoške repice" dobiti je brez- kmetijske družbe v komerno Zemlja na kupu ima le namen Seme kroto varovati in slamo pred mo plačno v pisarni c. kr. Ljubljani. kajti znano nam je, da timetrov globoko zmrzne huda zima. nima za krompir nobene važnosti emlj ; v hudi zimi do 80 cen- krajih kjer je posebno treba je razun s slamo še pokriti kup na debelo tudi z listjem, jegličovjem itd. Posamezne kupe Shramba krompirja. Pri nas postane krompir spomladi zelo drag ni narediti večje kot tolike, da takrat to premo ob toplem vremenu pirja v klet shraniti. ? ko kup od zamoremo ves kup krom pa največ zarad tega, ker ga ne znajo naši kmeto- gledati, in če treba valci ohranjevati ter ' " " — in sem dobro je kupe ob toplem vremenu pre pa pognije ga morajo hitro porabiti ali jim prezračiti To, toplem vremenu > to je, če krompir prične j^ff^^ pa kakor rečeno, sme se zgodittfle ob / Vi-- '--/i.^ J: IVI -v •'•lil », »v -. • v • -.-j m*^ \ - - :•. , - r \ -pt- v. t.-- ?L Na ta način ohranjen krompir obdrži se prav dobro in se je gnjilobe le tedaj bati, če je krompir rastel na težkih tleh, bil moker shranjen ali pa če je uže na njivi pričel gnjiti. Krompir zadnje vrste se pa priporoča sploh kmalu prodati. Gozdne servitute. Jk4 |T I J n j ; . j , •. • - i - • y l 'm« > . «- > -. ; , _ f ,j .1 Na avstrijskem gozdarskem shodu, ki je bil meseca marca t. 1. na Dunaji, predlagal je poslanec štajerske c. kr. kmetijske družbe dr. J. A. Heilsberg kot točko k prihodnjemu takemu shodu razgovor o gozdnih servitutah. Iz govora dr. Heilsberga posnamemo po ravnokar nam došlih tiskanih razpravah k tej zadevi to-le: Dr. Heilsberg je po uvodnih besedah tako-le nadaljeval: Jaz hočem namreč govoriti o zadevi, ki iz gozdarstva samega izvira, to je gozdna servituta na gozd in pašo, s katero se je uže tolikrat pečala c. kr. kmetijska družba štajerska, štajerski deželni zbor in tudi državni zbor. Jaz hočem najprej od konkretnega izvajati, kako je stvar pri nas. Razmere med onimi, ki imajo kako pravico, in med onimi, ki so dolžni dati, izvrševati kako pravico, so ustvarile tako stanje, da ni koristno ne za eno, ne za drugo stranko. Po manj važnih razpravah dr. Heilsberg nadaljuje: Kakošno je mnenje, in da to mnenje ni umetno narejeno, naj sledeče spričuje. Onemu, ki ima pravico do paše v gozdu, naredijo z različnimi naredbami porabo te pravice nemogočo. Izvršujejo različna pogozdovanja, zapirajo pota, utežavijo prehode in stavijo vsake vrste ovire, da tisto, kar se je lastniku paše privolilo, niti izvrševati ne more. Da to niso gole besede, pričajo cele prazne doline na Štajarskem, koje so kmetje morali zapustiti zarad neznosnih razmer. Štajerski kmetovalec, ki brez živinarstva ne more obstati, je uže leta sem prisiljen, iz dežele za kruhom iti, kajti bolje se mu zdi, svoje posestvo pod nič prodati, kakor pa vse zgubiti. V nekaterih krajih Štajerske se je prebivalstvo za polovico skrčilo in uradniki sami trdijo, da v prihodnjih desetih letih bodo marsikateri kraji brez prebivalstva. Jaz mislim, da take razmere ne morejo biti ugodne tudi onim ne, ki so s servitutom obteženi, kajti tudi med konservativne kmetje zamorejo zaiti mišljenja, ki so naravna in kakor so se uže pred kraikim pokazala. To vprašanje se je resno obdelovalo v štajerski kmetijski družbi in deželnem zboru in vlada je bila zadovoljna, reč v pravi tir spraviti. Govorilo se je o tem, ali bi ne bilo dobro, Ogre posnemati. Na Oger-skem so se zarad tega, da so imeli v gozdu mir, pogodili uže pod 30 leti in si posestvo delili tako, da nima nobeden drug pravice v gozd hoditi kot posestnik, kmetje so za servitute odškodovali s tem, da so jim dali dele gozda v njih lastnino. To je en način, po katerem se da reč rešiti, morda je še drug. Jaz bi pa slavni zbor prosil, da naj se izvrševalni odbor o tem posvetuje in prihodnjemu shodu primerne nasvete stavi. Mi pa k razpravi dr. Heilsberga pristavimo: Tudi pri nas so razmere o gozdnih servitutah nesnosne postale, vsled česar živinoreja ter vsled tega blagostanje kmetovo hudo trpi, zato naj pa merodajni zastopi tudi o tem kaj ukrenejo v korist našega ubogega kmeta. Sol kot gnojilo. V navadnem pomenu besede sol ni gnojilo. Ona je le sredstvo, razkrojiti v gnoji nahajajoče se hra- nivne tvarine rastlin, da jih te iaglje vsrkavajo in porabljajo. Imamo pa vendar izgledov, da so več let zaporedno trosili na travnike ali na vrte sol ter vsako leto mnogo pridelkov dobili. Ta vspeh vendar ni soli kot gnojilu pripisovati, ampak krepki zemlji, v kateri je sol razkrojila obilne hranivne tvarine rastlinam. Da se tako sčasoma zemlja izpije, to je resnično. Vendar tudi temu sol ni kriva nič, ampak gospodar, ki ne skrbi, da bi se zemlji odvzete tvarine s primerno gnojitvijo vračale. Slabo juho moramo soliti, da je povžitna, pa re-divna bolj ne bode zavolj tega, ker se je solila. Podobno moremo s soljo v zemlji, tudi slabe, še nahajajoče se tvarine rastlinam pristopne storiti, vendar bujno rast jim podaja le gnoj. Na 34 ar zadostuje 50 do 150 kilo soli. Zatorej morejo tudi manj premožni poskušnje delati s soljo ter se prepričati, splača se li ali ne. Svetujemo pa za poskušnje odbrano zemljo le do polovice s soljo potrositi, da se bolje pozna učinek; se ve, vsa zenilja mora poprej dobro pognojena in obdelana biti. Če tudi manjka časa in priložnosti, pridelke natančno preiskati, tehtati, bode uže zunanjost rastlin dovolj kazala, kako je kaj sol pomagala nasproti oni polovici, kjer se nje ni nič natrosilo. Vprašajmo se prvič, kedaj bi pravi čas bil za poskušnje s soljo? Kot odgovor nam more služiti glavno pravilo, da bode tisti čas v to svrho najboljši, od katerega naprej lahko sklepamo, da bode sol popolnem razkrojena do tiste dobe, ko bode to delo rastlinam v korist. Ne bode torej treba soli v neposredno dotiko spravljati z rastlinami pa tudi ne preveč soli trositi, kakor nekateri delajo po svoji neprevidnosti. Za travnike svetujemo izbrati pozno jesen ali zimo, ker na snegu se sol polagoma razkrojiva in zelo zredčena v zemljo prihaja tako, da ni lahko na škodo misliti za rastlino, ko bi se tudi neprevidno trosila sol. Kjer imajo toliko gnojnice na razpolago, da travnike polivajo hitro po košnji, naj gnojnici soli dode-nejo. To jako hasni in ob enem je treba gnojnico redko napraviti s prilivanjem vode. Šol se pa v gnojnico spravi, da bo razkrojena v njej do tisfe dobe, ko se rabi za polivanje; tudi mora biti sol enakomerno razširjena po vsi gnojnici. Zatorej jo spravijo več dni poprej v gnojnično jamo ter jo z gnojnico vred večkrat premešajo. Nekateri tudi sol poprej na vodi raztopijo in zatem v gnojnico vlijejo. Pregosta gnojnica se z vodo zredči; tako je imamo več in tudi škodo za-branimo, katero naredi premočna gnojnica na travniku, kjer trave zamori; čez dolgo časa požene nova trava, ki pa ni lepa, ampak skoraj samo trdo steb-lovje, kakoršnega pogosto vidimo po vrtih in blizu hiš. Živina nje ne žre, razven v sili. Take travnike kaže s soljo potrositi ali s solno vodo poškropiti, in kmalu požene lepa, mehka trava z deteljo pomešana. Mokrim travnikom je treba poprej grabna narediti, mahovite pa obilneje s soljo natrositi, da se mali odpravi, če prav bi na prvi košnji radi tega manje se nakosilo. Mah raste, ker je dno premokro ali travnik pod senco bližnjega gozda. Nekateri mečejo sol med pepel, apno, gips ali umetni gnoj, kar pomnoži veliko njegovo moč. Tudi se daje tako sol bolje raztrositi. Tako nasoljeni travniki dajejo več in lepše krme in živina se jeseni po njih kaj rada pase. / 283 Ugodna poročila dohajajo nam tudi od tistih, ki sejejo krminske rastline, trgovinske in stročne sadeže, sočivje, ter so solili ali pred ali med sejanjem ali ra- bili na gnojnici raztopljeno sol. Razumeva se pa, da mora sol razkrojena biti, predno suša nastane. V Monako vem so delali poskušnje na tamošnji centralni poskuševalni štaciji. Pokazalo se je, da je graha v soljeni zemlji bilo več in lepšega; žuželke so mu manj škodovale. Sploh sočivje prospeva čudovito lepo, če se s solno vodo trtne grede polivajo; ono je veliko finiše, kakor sicer, zlasti salata. Stare Gospodarske izkušnje. Mrčes v kurnikih. Perutnina trpi včasih mnogo v kurnikih zavoljo raznih mrčesov, hršeljev, zakožnic " 1„_ bolhami pomnožene kar mrgolijo po stenah zrak > snaga, odpravljanj poklin in uši, katere še z Sveži primerno utrjeni se- deži za kokoši prihajajo temu v okom, pa ne zadostu jejo vselej. Časih je treba ves kurnik osnažiti in grede s špargeljnom, prekopavanju namenjene, so pred zimo s soljo potrosili Spomladi so dobivali lepšega in okusnejšega špargeljna, kakor poprej, in še mnogo več. Mladim špargeljnovim gredam se pa ne sme soliti ali vsaj jako malo. Konoplje in lan dajejo finiše pre-, divo in sol jih varuje bolha. potem s pepelom tako gosto pokaditi, da zamaši vsako poklino, sleherno špranjo. Zatem se po , tleh natrosi peska itd. Da imajo kokoši uši in gnjide, to lahko spoznamo s prostim očesom ali s povečalnim steklom. Treba dati. pero z vrata izmekniti in je drobno pogle Kedar so kokoši posebno ušive glave in spodnje sti pomažimo jim s etvijo. Ziminam in jarinam solijo najmanje 14 dni pred jeter nemški Leberthran Tako najde vsejano seme sol uže razkrojeno. > i Sploh daje sol rastlinam večjo krepkost zoper mraz vročino, žuželke. Žito se lepše obraste, če ni pregosto steblovje se razvija krepko in je slama veliko več vredna, kar je v industrijalnih krajih pomenljive važnosti. Zrno je bolj težko in daje lepšo in belejo moko. peska, pomešanega z y4 pepela kopati. Uši v hlevu in sploh na krilih s salom iz kitovih . Tudi polagajo kokošim 3/4 da morejo v njem ker na človeka leze čes zapazimo precej da začne tega srbeti i po njem laziti in pikati, ali ker kokoši zmiraj po perotih kij vajo, ali ker imajo jajca rudeče pike, ki druzega niso, kakor blato od uši, ali jih vidimo tičati v poklinah in Ni torej dvomiti, da sol, razumno rabljena pri- špranjah kjer so podobne sivim otrobom. Mrčesi so delke raznih gospodarskih strok znatno pomnožuje in zboljšuje, kar je velike koristi ne samo posameznim posestnikom, ampak vsemu prebivalstvu, ki se zmiraj in čedalje bolj pomnoževa. Bodi pa še omenjeno, naj povedanega nihče krivo ne razume. Sol koristi v navedenih slučajih vendar , če se prav in razumno rabi. Tudi ni rečeno, da bi sol mogla gnoj nadomestovati. nemo siti kurje krvi, ki iz njih prasne, ako jih stis Tudi zunanje špranje na kurniku je treba s pe e sedijo m od ki pelom zamašiti, štange pa, na katerih kur večkrat pomazati s tabakovim sokom ali tovih jeter > * • - • * Skupna naročitev gnojilne soli. t. ozirom na predstoječi članek o gnojilni soli po ki Razglas a n j s k i m ovčarjem ■ * v* " *» kranjska kmetijska družba bode iz letošnj državne nekoliko ovnov in ovac subvencije za zboljšanj kviškega pl stva nakupila zivlje^ podpisani odbor kranjske gospodarje k skupni brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažej naročitvi take soli želijo kupiti gnojno sol ta namen naj se » pisai c. ki ogl > kateri že- prošnji, potrjeni od županstva in od pismeno ali ustno v urada, da ter > v kvenega . kmetijske družbe in naj ob enem naznanijo, koliko soli želijo. 100 kilogramov gnojne soli stane na mestu v Ebensee-u 1 gold. 34 kr., vožnja in nakladanje bode pa tem manj stala, kolikor več bode naročnikov. uže več let precejšnje število ovac redijo; da je njih kraj za ovčarstvo posebno ugoden, in da jih je volja, dobljenega ovna najmanj za pleme držati, in kolikor umno ovčai leta stvo do Grl d bo / « c. za Kranjsk kmetijske družb pušča, tudi svojim sosedom za pleme prepuščati Prošnje, potrjene po predsedniku dotične kmetij . ,1 1 v • • 1 • i w , J ske poddružnice, je zadnji čas do 1. oktobi podpisani družbi vložiti. t pr C. kr. kmetijska družba kranjska mmr » m * * _ t/ Vabilo posvetovanji o ustanovitvi mlekarske zadruge v Ljubljani 1. septembra 1886. v Ljubljani. ozirom na sklep glavnega odbora c. kr Gustav grof Thiirn, predsednik. Gustav Pire > kme tijske družbe v seji dne 29. avgusta t. 1. in z ozirom na dotične članke v tem listu, vabi podp vse one gospodarje ki mlekarske zadruge v Ljublj tovanja v ta namen, ki bode v isani odbor se zanimajo za ustanovitev Prodaja zimske pšenice in rži za seme da se vdeleže posve do 15 t. m Pri oskrbniku poskuševalnega vrta c. ki kmetij p o lu d ob 10 uri v prostorih c. kr. kmetijske ske družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani dobiti je družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko. seme amerikanske pšenice hektoliter po zborovske rži hektoliter o» po 6 go old in Seme je izkušeno ter za izvrstno spoznano in na tanko očisteno in izbrano. * 281 • ■ Trgovinska in obrtna zbornica. t. v notah za 100 uštevši manipul. pristojbino (Dalje.) ' , uoiu»oi luaujpui. priSlUJUlIIU Sisek 64*7 kr. v notah mestu normalnih 80*8 kr notah za v v 100 kg., uštevši manipul. pristojbino in davek ) c. kr. deželne vlade naznanilo, da je izšel II. in III. dopolnilni zve- i zek zakonov dimpešt k raj c Dalje se pokaže znižani tarif od Ljublj kompendiju na obrtništvo nanašajočih se in davek Etne v Bu- na 119 kr. v notah proti normalnim 130*2 v notah za 100 kg., uštevši manip. pristojbino . -T • Tova dratenih žebljev uživajo torej v teh sled od vis. c. kr. trgovinskega ministerstva za leto njih relacijah uže primerno prednost 1887. potrjen proračun z zmanjšavo doklade na au o/ . i Dalj 6V2 7o 5 ( z dne 11. februarij dovoljenje, da se sme delati čez uro pri fabriško za nekatere vrste žele opozarjamo, da smo v osrednjem listu delujočih obrtnih podjetjih naznanilo, da avstr. muzej 17 pod tek. št. 562/103 in 562/104 in jekla pri plačevanji voza -* - m umetnost in indu strijo na Dunaji priredi v mesecih marci aprilu in maju 1886. razstavo novih ženskih ročnih del iz avstro-ogerske države rešitev uloge o spremembi ukaza zaradi pobi- v notah za 100 kr rine za vsaj 10 ton pri uporabljenih štirikolesnih voz od Ljubljane v Sisek z namenilom v Siekovac in dalje 100 kg., odštevši kolekovino, uštevši 94*2 kr. v notah za 100 kg., ao in davek: Kelenfeld 95*2 kr. 41 kr. v notah davek, v Budimpešt uštevši manipul. pristojbi ranja deželne doklade od žganih opojnih pijač razpis lilcev: 6 V, % doklade na davčni goldi vo pod gotovimi pogoji uže objavili uštevši manip. pristojbino in davek načrt novih pravil za obrtne zadruge * ¥ III Drugi dopisi: Dopis c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu z naznanilom glede selsko-vozne pošte Tržič Kranj. Dopis c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu glede premembe voznega reda selsko-vozne pošte Železniki-Skofja Loka. . Dopis c. kr. priv. južno-železniške družbe o ponovitvi prednosti za vožnjo zmletih reči na Dunaj-Matz-leinsdorf do konca decembra 1886. Dopis c. kr. glavnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic z naznanilom o razpravah glede kupčije s premogom iz Gorenje Šlezije v Italijo. Dopis bukovinske trgovinske in obrtne zbornice glede v Črnovicah od 5. do 20. septembra (oziroma do oktobra) 1886. vršeči se razstavi kmetijskih in gozdarskih pridelkov in izdelkov, potem pridelkov iz vrtar-stva, sadjarstva in zeljenade, kakor tudi izdelkov domače obrtnije iz Bukovine, kmetijskih, gozdarskih strojev in orodja, obrtnih in umetnoobrtnih izdelkov. Kar se tiče opombe, da od Bruka v Budimpešto ) znižani tarifi, moramo omeniti, da je vozninski stavek samo pri posamičnih pošiljatvah nekoliko nižji velj kot oni od Ljublj da so se pa vozninski stavki od Bruka morali z ozirom na konkurenčne razmere dovo liti, katerih pri Ljubljani ni. stanu znižati Od Ljublj v Trst iu Reko nismo obstoječega stavka od 48 kr. v notah pr. 100 kg Iz tega naj se blagovoljno razvidi, da smo dali po trebne koncesije za podporo kranjske železne industrije 10 Dopi c kr. deželne sodnij o upisu firme Medica iu Križaj v Petru na Krasu, potem Kordin in Schmidt v Ljublja«., o izbrisu firme Josip Wertheimer v Podgradu o upisani spremembi pri firmi Karol > Holzer v Ljubljani, Janez Janesch v Ljubljani in ljublj ski akcijski družbi za plinovo razsvitljavo ; otvorjenje konkurza o premoženji 11 . Golloba comp. na Vrhniki, Josipa Puša v Ljubljai Adalberta Kassiga v Ljubljani. IQ Dopisi c. okrožne sodnije v Rudolfovem o Dopis c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranj- sko z naznanilom o inozemskih listih, da so podvrženi. koleku a) upisu firme Fran Ksaver Aumannov sin na Kr škem; izbrisu firme Fran Ksaver Aumann na Krškem ji: „Po Dopis dunajske trgovinske zbornice, da prične pozvedna pisarna za import s 1. aprilom 1886. delovati. Dopis avstr. ogerskega društva za eksport z naznanilom o ustanovitvi eksportnega uzornega založišča ter prošnje za podpiranje. Dopis trgovskega ravnateljstva c. kr. priv. južno- ozirom na dopis o znižanji vozarine za dratene žeblje od Ljubljane upisani spremembi pri registrovani zadru možno društvo v Rudolfovem". 12. i Oklic društvenega železniške družb# z naslednjo vsebino: « a * . < . _ - načelništva patrijotičnega deželnega pomočnega društva v Ljubljani z vabilom pristopu. IV. Rešitve zbornične pisarne: Prošnja na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu zarad spremene poštne zveze Kranj-Tržič. Predlog do c. kr. poštnega in brzojavnega rav- do Budimpešta, Trsta, Reke, Gorice in Siska imamo nateljstva v Trstu zarad ustanovitve brzojavne postaje čast poročati, da smo se s tem vprašanjem temeljito bavili. v Starem trgu in Loži. Od občinskega predstojništva v Borovnici vlo- Pred vsem omenjamo, da smo ob svojem času z žeaa Prošnja zarad spremembe voznega reda se je glavnemu ravnateljstvu c. kr. priv. južno-železniške družbe s priporočilom predložila. . Naznanilo firm zarad zalaganja s posteljami c. kr. oddelni iutendanciji v Graaci. 5. Poročilo vojaško-statističnih podatkov c. kr. okrožnico št. 1025 z dne 19. januarija t. 1. za nekatere reči železue industrije dovoljeni jednotni stavek 0'24 kr. v notah za 100 kg. et km., plus 4 kr. kolekovine pr 100 kg. na daljni preklic najdalje do konca decembra 1886. leta podaljšali ter to prednost v osrednjem listu št. 150 z dne 29. decembra pod tekočo št. objavili in da se na 250 km. spadajoči popolni vozarski stavek tako dolgo na manjše oddaljine zaračunaja, dokler ne postanejo normalni tarifi cenejši. Ta prednost se na splošno uporablja pri kartovanji. Vsled tega spadajo na priliko za dratene žeblje od Ljubljane v Gorico 64 kr. not mestu normalnih 70 kr., oddelku intendanciji v Gradci. (Dalje prihodnjič.) 285 Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o sla v. pisati, debelo me je pogledal kot človek, ki tega za ves svet ne more verjeti. Kakošna bila pisma, da sem jih tako pisal, kako 38. i ' * so mi mornarji narekovali! Najp znancem, rodbini Dalmatinski mornar. Nikdo na svetu ne zaslužuje težavnejse denarj to ime nikdo ga lahkomiselnej Kdor ga vidi, kako meče z ne izmetava od mornarja so bili pozdravi imenom; potem kaj dru-vse sami pozdravi brez Spitro preden list zganete in zapečatite", rekel mi: je skoro zega, a na to zopet pozdravi konca kraja n Pozdravite še enKrat mater s denarjem okrog sebe rekel vsak, kedar je bilo pismo skoučano jeti da mornarja tišči denar v žepu. Skoro ni moči ver- taKO lahkoumeven more biti oni, ki je postavljal svoje živ Dokler je mornar na morju zine marsikatero pa kako da malo lir z žulji zaslužil ki očitni nevarnosti, ki ni skoro nikdar spal čez štiri ure vkup, odkar je bil na morju, in ki ima doma tuii rodovino, ki od njega pomoči pričakuje. Pa vendar je živa istina. Uže na morju se računijo metno, toda kakor hitro dospe na suho, zvečine so po zabljeni dobri sklepi, iz začne trositi denar, ki se mu in morju, , iz-samo da nič ne smili. Mornar hoče, da se osveti vetru on hoče, da sedaj uživa, ker je poprej toliko trpel in poštevajo zasluženi novci. Ako jih dosti pošteva se na šterlinge, ako jih je manj, na forinte, ako jih je še manj, na franke. Lire, forinti in franki dele se z ve, Koliko se more potrositi en dan, meče ves zaslužek, samo da se malo nasladi pozabi nevarnosti, ki so mu grozile na morju. Kakor hitro dospe v luko, komaj čaka večera, da gre na suho a več potov na i, začno odhajati dnevi tako se več potov ga prehiti noč ua suhem, suhem tudi prenoči. Preden se zmrač mornarji z ladije, preoblečeni 5 prav za prav en večer, eno noč. Res je, kedaj pa kedaj malega odbije za obleko, ali za poslatev domu, toda na reto med zobmi na oko Obleka je kuplj oprani in umiti s ciga vrezana kar tako mornarju nič ne de, če je široka da ni suhem se zopet ponavlj Ijanj računi, in pri tem ponav se redko kedaj zgodi, da bi bili v lasj z onimi na morju ozka. tudi. tudi po zimi jih nosi, a nekater zbijVz debelimi in vi Ako so hlače predolge, zaviše ti jih. in rokava Nekater brodi v tankih cipelah po vodi, po blatu Kedar mornar prejme pismo z doma in se mu do mači pritožujejo, zakaj jih je pozabil, tedaj ima koj iz govor na jeziku ter ves zaslužek." sokimi škornjami po suhem to tudi ob najhuji vroči Toaleta se dela na palubi; če je po letu, z mrzlo odgovori: ;;Bolan sem bil, pa je šel vodo šest litrov za moža če je po zimi, z gorko. Vode je treba mnogo a Dokler sem se vozil z brodovi na jadra, več potov em mornarjem pisma pisal domu. Ne vem, koliko takih pisem sem spisal, pa skoro v vsakem je bil ta izgovor, da vsled bolezni ni moči denarja poslati domu. Mene še dandanes boli srce, da sem nehote toliko potov raz-žalostil katero mater, ali sestro, ali ženo, vendar me to- ne Mornar, ki > ne imel toliko vode se šel umivat. Mjilo mora tudi biti, brez njega se > ne umiva. Ob čisto srajco ali spodnje hlače se obriše ^^ ^^^ ^^^ je mornar ki nosi bel robec seboj; največ laži to, da sem vsak pot prigovarjal dotičnemu mornarju kako neugodna so taka lokateri se mi je dal predrugačiti pisma o bolezni domačim 1 Ma odgovorili ii Mnogi so modrega ali rudečega, ki mu visi iz levega žepa, da se vidi, ker to je ukusno. Mlajši nosijo rudeče svilene pasove. Malokedaj vidiš belo srajco na mornarju, ali ovratnika gotovo nikdar. Se redkejše so bele poglajene srajce. Gladi jih sam, in kako ? Oprano srajco naškropi z vodo samo to v kateri je najfinejega brašna pišite samo, verjeli mi tako ne bodo steklenico m potem jo pogladi s ki jo je z gorko vodo nalil. Zvečine nosi In da-si mi je bilo to pisanje več potov zoprno, vendar mornar bojadisane srajce; modro volneno sem se pogostoma s takim poslom vrlo zabavljal Dal- matinci, ki so na morju radi se zanimajo za znance na dečo na suhem na morj i ru- suhem, a ti zopet za ki so na morji. Sporočaj se vidi se Dalmatinske rudeče kape ni videti skoro nikoli fes turški, ali baret ali črn širokokraj ? vse najmanje podrobnosti z vasi, ali z mesta; prav tako klobuk. Tako je na suhem. Na morju ima skoro vsak se tudi sporočajo vse podrobnosti z morja mornar nekoliko Najzanimivejši so bili ljubovni listi. Več potov sem jadrila kap iz ostrižkov starega zavrženega jih je skrivaj spravil se smijal tako, da me je uže vse bolelo. Takih pisem ^ 8Ploh popravljal jadrila sebi 9 kedar je krpal Kedar gredo mornarji z ladije, nobeden ki je uže suhem, ne čakajo tovarišev, ki so še za njimi. Vsak i so už je bilo vsake vrste: večih, manjih, smešnih, porogljivih, jadikovnih, zlobnih in tožnih. Nježne ideje odete v nespretno odejo, tik za njimi nespretne ideje, odete v ki je zaostal, mora hiteti, da doide nježno odejo; papir zvečine vselej bojadisan v modro, Pred njim. Ni reda tudi tedaj, kedar se doidej.. zeleno, rudečkasto, vzlasti v rožasto. Pismo samo po čas gredo eni naprej, en čas drugi, vedno se mešajo, največ nerazumljivo, tinta bleda, polovica besede je bila vendar se vse navskriž pogovarjajo. Kriče ti, kakor da zapisana, polovica izpuščena, novi izrazi, besede ne- s<> gluhi vsi, in tudi tedaj, kedar stopajo eden tik dru- Zibljejo se vsi, kakor da so na brodu in v nevihti daleč En a nikjer pike, vejice, velike črke mesto malih a male mesto velikih. Zavitki zamazani, zlornlj iu, C* o -----J J "M UC* O v ua UIUUU JU V lic VillLi, napis nogi pri hoji vzdigujejo visoko, kakor da v čižmah blato ----- —liCllllClUCLLll, Ij 1U1A11J V Li 1 j . U Ct 10 1 "VJ* ▼ lOv I^O. 1VUI Ud V U1 L lil grozen, ena beseda više, ena niže, a nobena na pravem gazijo. Osobito pazi mornar na črni svoj klobuk mAcHi \T O \7 CJO rr\ m C1 m 11 I A nfnl a r»r\ ^ i n rv A^f n U J^ ti 1 O f\ TY1 II Irti A 1 A »vi n r«rk ^ -__ mestu. N tega dodatka mislijo mnogi, da se bode list zgubil vsakem pismu je stalo »zadnja pošta nico mu pretisne, mujo luu zaviše, m ta ali na desno ali na levo uho, kamor bolj Iz kraj mu zaviše jem je bilo tudi malo takega a že tem Mornar Marko je imel prijatelja, s katerim sta si če Kdor nedelja, gre v cerkev k sv. maši oglav-posadi in po- dopisovala. Hvalil ga je mi ker je pisal sam. Več potov bi ga slišal kleti, kedar del mornarja, kedar se jezi na dež, kdor mi omenil, da bi dal desno oko. če bi pisati mu ne gre kakor njegov prijatelj. Kedar je došel prvi list, Marko mi ga je pokazal, ali jaz sem se prijel za glavo To sodil, morje, kedar je truden, zdelan vse po volj da je brezbožnik. Kedar je na palubi Je bilo nekaj novega. Vse sami soglasniki, nikj gla ga on ne psov nika za žive oči ne. Došel je drugi, tretji list, zopet isto. Meni je naposled mrzelo proučevanje teh hieroglifov, in haj > psuj ni ga svetnika on ga pero da bi Nobena beseda mu -------"J 9 Ua »J vsakega, ki mu na pamet pri preveč, da bi ne izlil svoje jeze na veter, na morje, na nebes. Keda • zameni, kedar zleze pod krov i£0 sem omenil Marku, da mu prijatelj ne zna kedar se vleže in predno zaspi ga straža še psuj še kolne in ? izmoli pa, tudi po več 386 očenašev in češčenih Marij na čast pot sem poslušal Marka, kako Nikolaj Nek se le jezil v kateri se nahaja. Prosim Nikolaj, kam pa si šel? Ali si brljav kali, da "ne vidiš sveti Dolgoruko Vaše pooblastiti, da se Veličanstvo, kneza kako nam prede Te edoslednosti skoki pobožnosti ' v- , ■ * ■•» j moč dogovori z menoj morem Vašemu veličanstvu dat eposredno in kar prej in srečnega se bom štel. da Na morju se narhično načelo čujejo več ali manj vsakega mornarja. _ ____ čudna borba v njem razvija. Neizbeživa nevarnost z __________ z druge, vznemirjanje duše in telesa, krono d dokonečni dokaz svoje ozna- nespremenljive uda nosti zoper Vašo vzvišeno osebo. Mo- sililo me je, postavnost v Bolgarski in Rumelski opet vpeljati m R vse to in drugo temu tako meče na njega svetlobo t m temo, obupanje in nemir. Kakor se njujejo s čarobnimi divotami tako z mirom, zdvojnost z upanjem grozni prizori zame-se nemir zamenjuje ga vladarj k m pripravlj } o v pet j položit u Odgovor ruskega cara na to brzojavko kneževo tako se vanje z nadej zahvalnostj psovanje in preklinj Mornar rad hodi v cerkev U ponižnejše, čim huj sv. maši, in moli tem nesrečne l •» . 4 _ «- :? . •• ^ * V* S . „Telegram Vaše visokosti sem prejel. V ta.v. Bolgarsko grje je poprej psoval A je tudi gotov kleti koj, ko je prišel če se mu ponuja priložnost, ali če se ujezi klel cerkve, samo in mornar ne morem odobravat o Ker se brzo ujezi. On ne trpi ugovora, ne trpi žaljenja, če Vi tam ostanete Zdržal terega je bila Bolgarska pripravlj za tako uže skušano deželo previdim Dolgorukovega postaja neprilič atev kneza - se bom vsakega utikanja v žalostni stan, v k je tudi malenkost, če je tudi ena sama beseda napečna Vaš •« pala zadosti zaslužil, bodi rad on začne togotiti se tako ali tako, udaj Ce m t o r i t kost tako dolgo, doki d je pa žaljenje spomin očetov korist Ruske in mir si presoditi ono, kar mi češč kaj ne neha se izgovarja odkrito, pošteno psuj konca Ce pa sled tudi njemu dovelj ali plane k r a j ne upira se, nasprotnik Te dve tako slovesni » m omolkne. Omolk tedaj je napo- vrže se caru izhoda velevata." k pojasnujeta položaj bolje, diplomatov. Knez Aleksand akor e vsem izreče pripravljenost svojo po i kot tu ga ni, da na asprotnika, in Bog pomagaj ti sicer, carove roke zopet odložiti krono kneževsko v i suh od cla Car pa mu ga pogovor ponu povrat njegov v Bolgarsko nesreča • i it ' i , ■ t. • ' i ' p7 u -i^ za deželo, zato ga ne more odobravati. Kneza Dol" • § * O \ ■» « • r l S* V ruKovega a Žaloste w Politične stvari • > bo, zato, ker z stan Bolgarske njim nima ničesar opraviti zakrivil je knez; dokler or 4nt • V , r tam ostane, izdržal se bo car vsakega utikanja \ visokost vedela bo, kaj storiti" sedami Car a*: t n - . " pa knez Aleksander \ 'i > / do tne moči v veliki Pi kaže od dne Zavest h\> ne bolj. Ko je dne 21; avgusta knez Aleksander moral za- Bolgarske sprotnika gala iz rok car je in t hotel, o hoč z drugimi be da gre knez Aleksander stran z S u Ruske • «l V deželi, katero mi raj, car ne mara na Mislimo, da so take Ruska Turku iztr A vse, pa tudi merodaj sede jasne za takoj sodil, da samo pustiti prestol bolgarski, vsakdo ruski vpliv v Bolgarski mogel je to storiti. Ne bivši minister Zankov in ne metropolit Klement bi ne imela ne moči in da j ne poguma za tak korak, dokler ne vesta * za njima bolgarski » od. Od daleč se sicer Mnogovrstne novice. Nadškof vjet. Brati je v grških časnikih dalo presoditi, jeli je prevrat ta v resnici po želji s o na v Macedoniji grški roparji vjeli in odpeljali starega nadškofa E a so bolgarskega naroda, kakor je Zankov to hotel kazati P^ča odkup pred svetom iz Soluna brzojavlj Roparji zahtevali so, da se jim Med tem pa se uže 100.000 franko da Pa sprejem tega prevrata v glasilih nemškega kan- oddelek vojakov, namreč 600 mož. ki turška vlada takoj odposlala celarja pojasnil je takoj vsemu svetu, da se ta prevrat prijeli. Pri boj ni vršil brez bilo so roparje poisk ega dogo Ruske z Nemško na obeh straneh mrtvih ksandru Drugi, nasprotni vplivi omogočili so knezu Ale povrat nazaj v Bolgarsko in v Ruščuku bil ranjenih, pa rešitev nadškofa se je posrečila * Potres v Ameriki. Telegrami z dne 1. septembra ruski zastopnik navzoč med drugimi diplomatičnimi naznanjevali so hud potres z zastopniki, ki so vračajočemu knezu poklonili segal od Meksikanskeg sever Amerike, ki je Za ta korak navidezne prijaznosti hotel se je knez Aleksander zahvaliti ruskemu caru poglavitno z namenom, da bi pri tej priliki caru pokazal svojo udanost in skušal potolažiti srd carjev. Knez poslal je v ta namen dne 30. avgusta sledeči in ki je prizadel veliko škode potresu še poroča zaliva gori do velikih jezerov Nadrobno se o tem porušile šenih > Charlestonu so ceste vsled hiš, ki so se popolnoma zaprte. Mrtvih je 60 oseb ogla- so v razvalinah hiš nastali po- teleg >5 Sii Potem, ko sem prevzel, d \ veličanstvu ido svoje dežele zopet Na več krajih Mesto je v pravem pomenu besede 1 ljivostno zahvalo za to najspošt veličanstv po • • oji , ker je zastopnik Vašega radni navzočosti v Ruščuku pri Telegrafična zveza se je še le deloma zopet popravila In četrtine mesta treba bo na novo zidati. Kupčija mojem sprejemu bolgarskemu ljudstvu pokazal da ce- je prenehala pustiti, kar sarska vlada, proti moji osebi obrnjen uporni čin odo Ob enem izprosim si dovoljenja, da smem stotine ljudi prizadeva si mesto zaje pa nemogoče, ker je železnična zveza mnoffo ne briti izreči polno svojo zahvalo za odpošiljatev"generala kneza popolnoma pretrgana. Mrtvi, med katerimi zamorcev, leže nepokopani. Dve največji cerkvi v mestu ste se porušili. Policijske postaje, mnogo javnih • v s Do.lgoruk čanstva: ker kot izrednega poslanika Vaše6«, postavno oblast zopet sprejemam veli je moj prvi čin, Vašemu veličanstvu izreči trdni namen vsako žrtvo prinesti, da vstrežem velikodušni volji Va šega Veličanstva, da se Bolgarska spravi iz > m pa dve tretjini hiš za staniša je takih, da se ne more^ stanovati v njih. Pri prvem sunku potresa nastal je požar na ~ " ~ bati se je, da živeža ne bo jalnice. krajih. Prodajalnice so vse zaprte ker nihče noče v proda resne Krize, zadeta je Broad-cesta sredo jutro bil je nov sunek. Najhujše pri Ženske s sekirami prizadevajo 28* si, ponesrečle rešiti iz porušenih hiš. da ni govoriti v težko zadetem mestu valcev biva v šotorih ob cestah kupčiji se ve Večidel prebi- az Tudi plinova spodarski pogin, ako ji ne doide vnanja, izdatna pomoč Letošnja letina kaže se v obče silno slaba P svitljava je poškodovana tako, da bo mesto prihodnie dni nerazsvitljeno. Mnogo hiš je tako razpokanih da bi jih en sam sunek porušil. Na zemlji videti je raz- ga poklin žveplo iz Škoda katerih droben pesek vre Tudi se ceni na milijonov dolarjev je duhati biti. Za pridelalo prav malo krompir je slab in ovsa se v ravnini malo seje, edina ajda toraj ostaja, katera : žita se je toča popolnoma vničila gnjije, enako malovredna je koruza proso prav slabo kaže i > znala o kaj boljša dovi v pritišji ostali so nepoškodovani ni narastla Voda JBro v reki grozdje je sicer ugodno vreme, pa vina se ven- mraz ali dar-le ne more pridelati pa kasneje toča trto skoraj uničila ker je spomladanski Mestice Som er vil > 22 milj od Charlestona proč ronospora brani vrh , —r J uuiuuu? i da tu in tam nahajajoče tega pa še Pe £iPi° ?0t"eS.a Sk°rajt Popolnoma pokončano. Razun tega lenjske silno žalosten delal je potres najhujše v Kolumbiji, Južni Carolini Hise gugale so se sem ter tje, tla pa so se dvigale - padale, kakor val morja. Ljudj cesto. Nekateri skakali so sKozi okna šani od strahu Tudi najboljše zidane hiše omajale so 10. ure v sredo dopoludne štelo se je" 11 bežali so poluagi, zme ljive Tri reči so vendar, ki so pri pred vsem lepo vreme zadnjih veliki bedi tolaž 14 dni aa se otava spravlja z malimi stroški in lepa čenj se do temelja. Do Gorij se vendar čutiti preložena unanja pomoč to stori 3 pri dalj > ker cesta čez tresa. Zamorci so mislili se molitvi zbirali na cestah da nastane konec sveta in sunkov po- z Novega mesta proti Šentjerneju priprave, da se preloži cesta obstala nepoškodo Belapl Skoraj nobena hiša so ni nečno pa tudi priprave so baj dogn v Grmu veselo vidi da apredujejo ui zapuščen, iretja ^ (Jova) pritekla sta vsled potresa Pa j? ta> da raki v Krk Tretj premesčenje kmetij Vse to tolaži Dolenj ko-šole ker vesela novica z Dolenjske dva veliKanska potoka vode neznanega vira skoz Artežiški vodnjak metal soki curek vode, debelosti 16 palcev Kakor se brzojavlja „Times-om tudi v provinciji Ontari je iz sebe več sto čevlj mesto da jih vi zopet love, na kakor se mi je pripovedovalo pet prikazu jej v Kostanj ---~ ^ j ^ j tu in tam uže čutil Vsega skupaj zadel se je potres je po čila revščina krajih,^ kjer j namreč od Sentj toča meseca julij se mi je trdilo proti Novem vse uni~ mestu je tres 22 držav od meksikanskega zaliva gori do velikih uže se gotovo tudi živine kolikor toliko največ 103 milij Zato in „Neu-Sclrvvanstein" stali j iste lolg 20 letih 40 milij najmanj se je potrosilo iz kraljeve civilne iLt ?*i?8$a* preda08t Dole^j«ke, da somanji dan , akoravno na somnji praznujeta tudi del nima nikakoršnega posla posel 13 milijonov je priznanega Ljubljane od kod se je toraj dobilo ostalih 50 milijonov? Ustanovna podpora za dolenjsko ministerstvo poljedelstva je za j£na"k? šoIe dolenjske privolilo dr vinarsko šolo kr žavno podporo 20.000 gold to izdatno podporo je Naši dopisi enako ustreženo prošnji deželnega zbora kranjske Od Krke DI sept Po daljnem času ponudila kakor namenom šol Vincencij Seunig, predsednik kranjske hranil posestnik in trgovec bivši . ...... Y J-U uaijuviu času ponudila se vuu'11 aiaiijeme je zopet prilika, obiskati en del Dolenjske, pa utisi meščanov ljubljanskih atere sem prej inoma o odni pn tem malem potovanj Ako J bili so ve- io ram pač priznati memogrede omenjam Litij da tukaj kaže lep napredek: rud-iki in pa pridelovanje svinca in živega srebra dajejo raja uže mnogo živHenia. nrp.hival.* * ™ „"djej0 9 umrl je minulo nedelj« svoje starosti. Sij letu nedeljek poooludne ob uže mnogo Dvorni svetovalec Kromer __• i • . • * - ega zaslužka pa tudi primer- umrl je v visoki starosti d eden najbolj čislanih v politično življenje ne segajoč, jutro po kratki bolezni v 79 pogreb njegov bil je v po- Lahka mu bodi zemlja Kakor se poroča uri. 5 ečje poslopje, mnogo sedaj je dodelano malo nad kolodvorom deželni poslanec kranjski svetovalec, velikoletni ečj kakor se čuj i tovarno pa se je pričelo zidati tik železnice namenjeno vitez Leopoldo reda Kmal torek minulega tedna v Modlingu poleg Dunaja, kjer j v po tem prišed na Krško čul sem milo bival s svojo družino odkar >žbo, da se je uže tudi v tamošnjih vinogradih zase- je strog sodnik trt na us, katera uže hudo )dkov za Dolenjsko: vinsko trto )per trtno uš, se je poprašavalo ničuje, edini vir pri Kaj dela komisiji Jaz se ve da. o nj _ . hud in nespravlj skega naroda in njegovih pravic vpokoj Pokojni bil nasprotnik sloven- vorih kakor v vedenj in enako v vojih go svojem v deželnem zboru brez v i tudi nisem vedel povedati več oziren. Nasprotna stranka volila ga je kot veščega po ročevalca pa brezozi mosnjim vinorejcem samim znano. Nekateri nameravajo poskusiti gnojeni ipelom, drugi poskušajo živo apno in še drugi se še • ~ ~ --I-- kakor je neko nedoslednostjo v dežel nasprotnika meščen zbor najvišji sodniji na Dunaj čine z izključno s rodnik pokojnika kanonika Kramerj lažij )tovo, kdor z amerikansko trto si bo hotel 1 po vsem nasprotna dokler ni bil pre- Pokojni bil je so-toda bila sta si , pa eno je za vse slučaje političnem mišljenji iu delovani [7,r"^rade - ----" ^............J načaja izrekoma čisto nasprotna i bo še enkrat plačati o V svoje rešiti, moral specijaliteta naših političnih nasprotnikov Kromerjem umrje dolenjski ubogi vinorejci pa kega novega bremena ne bo mogel prenašati Vreme ne da tajiti 9 da trtna uš pomenja za Dolenjsko temveč otavo go Čebele talo je stanovitno lepo, kmetovalci so v najugodnejšem vremenu. malega spravili do obetajo toliko in tako izvrstnega medu kakorš 288 nega se stari možje komaj spominjajo. Upamo tudi po sebno dobrega ajdovega pridelka. carjeva ( se ve da z ozirom na jasne razmere med drugimi evropejskimi državami, v očigled temu, da so Učiteljsko petindvajsetletnico praznovali so dne Ruska, Nemška in Avstrijska vsaj glede odstavljenj 2. septembra na Dobrovi naši joarodni ljudski učitelji kneza v popolnem soglasji. — Velikansk utis carevega Francelj in Fr. Kavčič. — Slovesnost, katera se je odločno in uradno izrekel svoj^namen odložiti Bolgar- vršila v izglednem narodnem in prijateljskem duhu po- sko krono. . Mat. Rant, Fr. Klinar, Fr. Praprot ni k, St. odgovora, kaže se v tem da je knez Aleksander častilo je še veliko število zasluženih naših učiteljev, med njimi: gg. Andrej Praprotnik, Ivan Tomšič, ki Pri sprejemu v Sofiji rekel je knez častnikom, so bili Jos. Levičnik. Razun učiteljskih krogov iz ljudskih stopnikov: sprejeti v navzočih diplomatičnih za šol pa je bil navzoč tudi gimn. profesor goriški gosp. Sedem let delal sem za neodvisnost in korist Kožuh, domači gosp. župnik Babnikin kaplan gosp. Bolgarske. Poglavitna moja skrb obračala se je na Lažni k. Gosp. dr. Poki uk ar prišel je tudi pozdravit vojno in častnike. Te smatram za svojo rodbino za lepo zbrano družbo, katera je po službi Božji v farni svoje otroke. Pomirjen sem bil o mojem osebnem po- dobrovski cerkvi, obedovala v Mežnarjevi tamošnji go ložaju, ko so me obdajali častniki, ki so bili moji stilni, potem pa radovala se deloma v prosti naravi, spremljevalci v naših bojih za slavo Bolgarske, deloma v Dolinarjevi gostilnici na Sujci. resnici vesel dan lepo zbrane družbe! Knez Alfred Lichtenstein odpove se Vaterland" naznanja kakor državnemu in štajerskemu Bil je v se knez zjoka). Ko sem ono žalostno noč slišal vriš prašal sem pred vsem, jeli vojna tu. Ko se mi je od- sem zaupal svoji govorilo, da vojni. bil sem pomirjen, ker Vkljub vsem nesrečnim dogodbam se nisem deželnemu poslanstvu. Videti je, da je to sad Lienba- zmotil nad mojimi častniki; veddi so, kaj je storiti v cherjevega in Zallingerjevega rovanja. — Soditi je sicer, nemirih, ki so sledili po mojem odhodu. Hvala Popo- da knez Lichtenstein tega koraka še ni storil in da ga vemu in Mutkurovu (knez objame ta dva častnika) tudi ne bo storil brez pritrjenja svojih političnih somiš- čast bolgarskih častnikov — je rešena; krog sebe, gle- ljenikov, pa uže taka novica, objavljena v „Vaterlandu", dam vdane častnike, — s pohvalo morem Bolgarsko > dokazuje zadosti, da je razdirati ložje kot zidati, vidi zapustiti, ker mir se ne bo kalil, se pa tudi, da taki desničarski pristaši, kakoršna sta kakoršnih koli okoliščinah bom, vpliv svoj po- Lienbacher in Zallinger, najvspešneje podpirata nasprot- rabljal bom v službi Bolgarske, in bom k Bogu za-njo nike naše. molil. Moja duša bo zmiraj z mojimi častniki in pri Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja lega tedna Je Pretežje političnega življenja minu-v ogerski stolnici vsled navzočosti cesarjeve in njegovega odličnega spremstva, po slavno-stih 2001etnice, katera se je praznovala po vsi moči sijajno in pa vsled velikih vojaških vaj poleg Budimpešta. vojski bom prvi. ki bo kot prostovoljec zahteval sprejema Konečno ne morem v Bolgarski ostati, ker car tega neče, zato ker moja navzočnost koristi dežele nasprotuje. Prisiljen sem, zapustiti prestol. (Tu sklikne Popov: Mi smo bili, smo in bodemo zmiraj z Vami! Pogum! Naprej!) Knez nadaljuje: Neodvisnost Bolgarske zahteva, da zapustim deželo, ker, ako bi tega ne storil, zasedli bi jo Rusi. Predno pa Dunajsko mesto bilo je pri teh svečanostih odidem, rad bi se posvetoval z višjimi častniki 5 da zastopano po posebni deputaciji Heiligenstadt ustanovil vladarstvo, kateru bo skušalo varovati koristi vasi na zahodni strani dunajski, sklenil je pretekli teden svoje življenje znan politik, časnikar in vrednik „Re- u forme" Fr. S ch us elk Ta mož rojen v Čehah bil je začetkom strasten nasprotnik Čehov in avstrijskih Slovanov sploh, pa kmalu se je prepričal o pravičnosti naših zahtev in čeravno rodom Nemec postal v • • n SVOJI pravnosti let: Reformi" prav iskren zagovornik narodne enako pa samoupra\ Pokojni bolehal je veliko ; avstrijski Slovani zgube ž.njim prav zvestega zagovornika. Trgovski minister Baquehem oddal je odločilnim krogom okrožnico, v kateri naglaša veliko važnost mestne železnice ter priporoča, da se združijo vse sile, dognati to za Dunaj sila važno stvar. častnikov. V vseh slučajih računam na vojno. Telegrami s ponedeljka poročajo, da je bolgarska vlada zahtevala pri ruskem konzulu, da ker bolgarsko ljudstvo žrtvuje ljubljenega kneza, zahteva poroštva za bolgarsko neodvisnost, tedaj naj konzul v Petrograd vpraša: kedo je ruski kandidat za bolgarski prestol, želi obljube, da se Bolgarska ne zasede, da se ustava vzdrži in uprava ostane samostojna in da ruski general samo vredi bolgarsko vojno, v kateri morajo biti bolgarski, ne ruski častniki. Odgovor Ruske na te zahteve bil je po vsem pri- trjilen. Mestni magistrat du najski iporočal je mestnemu odboru, da se odboru za Radeckijev spominek prepusti za ta prihodnji kinč dunajskega mesta prostor med državno zbornico in justično palačo tik okrožne Gališka. Žitna cena v Ljubljani 1. septembra 1886. 66 kr, Hektoliter: pšenice domače 6 gold ceste ..Rin^ ponedeljek dospel je cesar sem 7 gold 45 kr. O kr turšice 4 gold. 87 kr banaške soršice 6 gold. v' rzi 4 gold. 87 kr ječmena 4 gold 6 kr velikim vojaškim vajam, katere trajajo krog vsod bil je sijajno sprejet. dni po prosa 4 gold. 87 kr ajde 4 gold. 22 kr ovsa 2 gold 76 kr Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov Bolgarska Vprašanje zarad obstanka kneza Aleksandra, o katerem obširno govorimo tudi na di rešilo se bo očividno V Kranji 6. septembra. gem mestu današnjega lista Hektoliter: Pšenica 6 gld. 50 kr. Rrž 5 gold. 20 kr. pred kakor se je Evropa nadejala ličnega odgovora carjevega je popolen Vpliv telegra- Oves 2 gold. 92 kr. Turšica 5 gold. 52 kr. Ječmen Več 1 kot naj- 4 gld. 72 kr. Ajda gld. 87 kr. modrejše konference evropejskih diplomatov, več kot l gld. 90 kr ruska vojna 100,000 mož — imela je vspeha ta depeša 56 kr. Seno 2 gld. 30 kr. Slama 100 kilogr. v Speh 1 kilogr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.