ibč>; a uf*1 irt1
ke.
nsk
vij*
ari)
in P jota bo'
;Vki*i
mehkL, konferi
Nasior — Address:
“NOVA DOBA”
611? St. Cluir Ato.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889)
(NEW ERA)	L
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE _ OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
Til
Pcmlad je čas dela v naravi; naj bo t;idi ias dela in /asli za :iašo J. S. K. Jednoic!
Entered As Sccond Class Matter April 15th, 192G, at The Post Office at Cleveland. O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th. 1925
N0- 14. — ŠTEV. 14.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, APRIL OTII, 1927. — SREDA, G. APRILA, 1927.
VOLUME III. — LETNIK III.
fREMOGARSKI ŠTRAJK
^zadetih je okoli dve-10 TISOČ PREMOGARJEV
S
tako
Prvim aprilom je potekla 0zvana jacksonvillska po-18°dba mecj operatorji in unij-premogarji v okrožjih ega premoga, in ker se na
enci, ki se je pred nekaj ^ "ini vršila v Miami, Fla., ni
atu®
IG
no
P*
5 1!
!n6S>o skleniti So
nove pogodb:
Wernogarji odšli na štrajk s Jvim aprilom. Prizadetih je . °U 200 tisoč premogarjev. [n'iski voditelji so obvestili PPeratorje, da so pripravljeni L Pogajati glede nove plačilne f,S vice po distriktih, toda do-n> videti v tem oziru še 1 <lkih uspehov.
Al, državi Ohio je brez dela °*i 35,000 premogarjev. Zve-F Premogarskih eratorjev za i*Zavo Ohio je povabila unij-kj^..Ur&dn'ke, da se zberejo k Pacilni konferenci v Columbus,
teV	7- aprila. Namen
f inference bi bil znižati pre-j°gai-ske plače od $7.50 na $5 ta' i J^O dnevno, to je toliko kot u^ijo neunijski premogarji r_žavah Kentucky in West .^a. Lee Hall, predsed' \y' ^^ijskega distrikta U. M.
A.
Pa je baje odklonil to po-
v češ. da bi bila taka kon-> a«? ienCa brez pomena, ker pre-11(3 morejo vpoštevati dnevne plače kot $7.50, —le določevala jacksonvillska f ^°dba. Tako vsaj poroča As-ce«p*ted Press.
Mm CdLE Vž^LAKIiA
Otečeni teden je cleveland-
ll Wjay radio postaja dala
jlflflf)), i,  ............... _	“
U1’ednik koncerta ne more
jg. Razpolago celo uro časa na-
)(
-••i
ZDRAVSTVO
(Piše dr. Jos V. Grahek, vrh zdravnik J S. K. Jednote).
. *°Pl slovenski pesmi in glas-
:Pisati> ker nima radio-apara-:'n ^i imel časa, da bi se bil 55 °nd kje drugje.
*V*Wio io. aprila priredi lo„!, ' zbor “Zarja” koncert z ko" VzPoredom v Slovenili),?1 ^ar°dnem Domu v Cleve-"‘lan.
F Ir	"
rr!(,n 1 proti koncu aprila tail 0 Priliko slišati v Slo-jej( |ern Narodnem Domu slo-,jr °Pernega pevca Culica. PPlit* a^e	.ie bil rojen v
|voi ,U’ Animacija in je dovršil fA Lvet Pevske študije na kon-rrfi|| ° v Bologni leta 1914. f°lik'U .^°^em ie že nastopal z lUri*111' UsPehi na operah v Milanu, Rimu, Bruslju,
•	Rotterdamu in
ekS tih.i 7Ye¥kih evropskih me-(’aj prireja koncerte v
J S iški’ lJv?Uh Amerike in ame‘
iv.‘H1 se o njem zelo po*
'° izražajo.
^Ijudni roparji.
niestu Pampa, Tex. so tri-r Fir ^a^rinkani roparji vdrli le8ij National banko in odlike .	gotovine. Urad-
iaprii 111 ^ošle kostumerje so * r Varn°stno shrambo, __^leto °jhodom Pa so jim vrgli v!;(;ga a So se mogli rešiti svo-* fi j,, ‘'<lP°ra. Nekega trgovca, loži Prinesel ?L100, da jih e n j ^ *)anko, so vprašali, če ;° j' gov. denar zavarovan, in Zanikal, so mu ga pustili.
da''
VOi'
pl»'
nje*
iški*1 h i”
"f Rdeči demant.
[V 1 •
"‘^tenburg okrožju v
Y- Nnav/ /ri^ S° na^li nedavno ki fp/)( 110 lep rdeči demant, 18 karatov- Rdeči |ega 1 1 s° zelo redki in vsled j J^ko dragi.
Nervoznost (dalje).
Zdi se mi, da na veliko šte-vilo naših ljudi vpliva zavesti krivde. Jaz ne morem razume-, ti, kako more iti od tu mož v | Evropo, se tam poročiti, živeti z ženo mesec ali dva, priti nazaj in potem ne videti svoje žene petdeset let, in potem še misliti, da bosta živela oba pošteno in moralno. Verjetneje je, da bo žena živela moralno kot mož. Ona je v to skoro prisiljena, kajti če prične z nemoralnim življenje, lahko dobi bolezen ali pa otroka, kar jo spravi v sramoto za vse življenje.
Mož pa zamore živeti nemo- j ral no, nakar nabaše svoj kovček in odpotuje, da nikdo nežna kam. Možje, ki so živeli razuzdano in nemoralno leta in leta, imajo pa vedno še moralno zavest. Bojijo se dobiti bolezen, in večkrat tudi res obolijo tako, da niso več za v javno družbo.
Mnogi možje so prišli že k meni na preiskavo, boječi se, da so dobili bolezen, toda po natančni preiskavi nisem našel ni-kakega sledu bolezni. Toda, to jih ni zadovoljilo. Hoteli so. da se jim pove, da imajo kakšno bolezen. Večkrat sem zvedel, da so taki ljudje, katerim sem po preiskavi povedal, da nimajo bolezni, šli potem h kakšnemu mazaču, ki jih je prestrašil do onemoglosti s storijo o strahotni bolezni, ki jo baje imajo. Povedal jim je seveda tudi, da jih more ozdraviti za $.‘500 ali $400. Ljudje, ki so prišli k meni, in katerim sem za natančno preiskavo računal $5 ali $10, nakar sem jim povedal resnico, da namreč niso bolni, niso bili s tem zadovoljni. Šli so k mazačem in jim za zdravljenje namišljene bolezni dali vse, kar so imeli, in če to ni bilo dovolj, so kradli, da so nosili mazačem. Taki ljudje ne-čejo slišati resnice in mazači to dobro vedo.
Ni še dolgo tega, ko mi je neki mlad mož pisal več pisem, ter me prosil, da bi ga zdravil pismenim potom za hudo bolezen, katero baje ima. Jaz sem mu odgovoril in mu svetoval, naj se obrne za zdravniške nasvete in pomoč k zdravniku svojega mesta. Nekega pon-deljka zjutraj pa sem našel \ uradu mladega moža, čakajočega name. Jaz ga nisem poznal, ker ga nisem nikoli prej videl, a mož mi je povedal, da je tisti, ki me je vprašal za nas vel pismeno. Razložil mi je tudi svojo nepriliko, oziroma skrb Neki dan, ki je sledil noči, katero je preživel v razuzdanosti, opazil je neke neprilike pri iz ločevanju vode.
Hitro se je obrnil do enega izmed mazačev, ki si delajo kričečo reklamo, in mazač mu je povedal, da ima sifilis, katerega bo ozdravil za več sto dolarjev. Kljub temu, da ni bile najti nobenega znaka te bolez ni, se je obrnil za nasvet še k drugemu mazaču in delal cele leto, da je plačal njegov račun.
--------O--------
Star grob.
V Egiptu so našli raziskovalci grob, o katerem sodijo, da je 5,000 let star, torej iz časa tretje dinastije faraonov. Učenjaki ugibajo, da je bil v njem pokopan Imhotep, eden največjih znanstvenikov tistega časa.
im ZA VELIKA MESTA
Kjerkoli se naselijo ljudje, ;ledajo v prvi vrsti, da dobijo lovolj vode za vsakdanje po-rebe. Cim večja skupina lju-li se nahaja v naselbini, tem :eč vode se porabi. To je ne-;aj tako samo ob sebi umevne-:a, da se zdi skoro škoda iz-; ubij ati besede glede tega.
Kljub temu pa malokdaj milimo, kakšen velikanski pro-ilem je dobava vode za potrebe ■elikih, milijonskih mest in ;akšne ogromne svote denarja
IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA
KORISTNE OSE I
Marsikateri izmed čitateljev 3 že prišel v neprijetno dotike strupenim osjim želom, ki po-zroča precej občutne bolečine, i kar je še bolj neprijetno, bodeno mesto navadno močne ateče. Ose dražiti je precej evarna zabava porednih deča- ' ov, kateri dostikrat sledi ske-iča kazen, katere ni mogoče rikriti pred strogimi stariši >se so po navadi srborite ir ude napadejo človeka ali ži-al, bodisi da se preveč približa jih bivališču, ali pa jih morda enamenoma moti pri njih sakdanjih opravkih.
Vsi poznamo ose, ki gradijc ekake papirnate lonce ali lam-ijone na drevesnih vejah, \ odstrešju ali na kakem dru em primernem kraju. Gradi-
0 za te lampijone dobivajo ose avadno na starem, že nekoliko rohnelem lesu. Z močnimi če-iustmi grizejo mehka lesna lakenca, nakar s prednjimi no-ami odneso gradivo na “stav-išče.” To gradivo dobro po-lešajo z neko sluznato snov-d in zgradijo “hišo,” katere tene so kakor iz močnega si-ega papirja izdelane. Ose ne abirajo medu, kakor čebele, mpak jim gnezdo služi le za inogoštevilne celice, v katere olagajo jajčeca. Iz teh ja j-ec se najprej izležejo ličinke,
1 se potem izpremene v bube n končno v prave ose. Svoje ičinke hranijo ose večinoma z azličnim mrčesom in zato sc :oristne.
Odrasle ose se pa tudi ne bra-
1 jo sladkega sadja in grozdja.
7 enem osjem gnezdu se včasi iahaja po več tisoč os. Ko natopi mraz, večina os pogine in
2 kakšna posamezna samica | rečno prezimi v kakšnem za- ( arovanem kotičku. Ko nasto- ^ ii pomlad, se zbudi iz zimskega . panja in začne takoj skrbeti za , lotomstvo. Hitro zgradi nekaj ( elic na primerni drevesni veji
n položi jajčeca vanj. Kmalu j i vzgoji nekaj delavk, ki po-rečajo gnezdo in skrbe za mla- , liče. Tako se kolonija veča, lokler ne nastopi hladno vreme.
Neke druge vrste ose so izur-ene lončarice. Iz blata, ka-erega pomešajo z neko sluzna-
0 tvarino, si gradijo lične, ne-cakim malim, širokim stekle-icam podobne lončke, katere ritrdijo na vejice ali drevesne ste. V vsak tak lonček potem sa položi eno ali dve gosenici, ateri je prej toliko zbodla z elom, da postanete mrtvoudni.
V mrtvoudno truplo gosenice ato položi jajčece, nakar zale-
1 odprtino lončka. Ker je go-enica samo otrpla, da si ne nore pomagati, je vendar živa ii ne začne gniti. Tako nudi deženi osji ličinki dobro svežo rano, katera ji zadostuje, dok-jr se ne zabubi. V nekaj dneh e buba spremeni v pravo oso, i pregrize lončkov pokrovček n izleti v beli svet, kjer nada-iuie z delom svojih prednic.
IZ URADA VRH. ZDRAVNIKA
Vsled poprave mojega urada na 600 Grant St., Pittsburgh, Pa., bom imel, začenši z 20. aprilom 1927, začasne uradne prostore na 612 Grant St., to je samo par vrat severno od sedanjega urada. Vsa pošta pa se lahko pošilja kar na moj stari naslov, to je na 600 Grant St.. Pittsburgh, Pa.
DR. JOS. V. GRAHEK, vrh. zdravnik J. S. K. Jednote.
FOTOGRAFIRANJE 1 Z ZRAKA
Pred dobrimi flesetimi leti je ^
rišlo fotografiranje z zračnih j
išav še malo v|>cfštev, izvzem-
i na vojnih frontah. Danda- 1 v sl	.	V
es pa zračno .(.‘fotografiranj e s izborno služi industriji in j ' nanosti. Delo tjbh zračnih fo- ® Dgrafov ni lahko in baš zavi- i anja vredno in se v mnogih I zirih lahko meri z delom pi-' j" anirjev, ki soajse podajali vi eznane divjine :peš ali na ko- ' jih, da izdelajo, zemljevide še eznanih kraj e v.|,
S fotografira|jem mest od v rha je bila rešena marsikate-a zamotana prometna uganka. ^ 'otografične slike, vzete z zra- | a, so položile lesni industriji! akorekoč na dlan velike gozd- ' e komplekse v vseh podrobno-1 tih. “Zračne” fotografije tudi iborno služijo graditeljem cest,! V eleznic itd.
Za fotografiranje mesta New [ r rorka je bilo treba 3,000 milj račnega poleta, ki je pokrilo 25 kvadratnih milj. Fotogra-ije kažejo vsako zgradbo, vsa-o cesto, vsak kotiček milijon-kega mesta, ob enem seveda udi vrvenje pocestnih množic.
Pretečeno poletje je mala kupina mornariških pilotov in otografov za našo vlado mapi-ala Alasko ter y treh mesecih zvršila delo, katero bi po prej-nem načinu mej-jenja zemljemercev zahtevalo celo desetletje lečloveških naporov. Tej le-alski ekspediciji je ■ poveljeva.' aornariški poročnik E. H Vyatt. Svojo operacijspko ba-o je ekspedicija najprej usta-lovila v Ketchikanu, nato \ uneau, .potem v Wrangelu ir ’etersburgu, Alaska. Za služ-ene polete so rabili dva letala ledtem ko je tretje bilo pri-ravljeno v bazi, da prične z , skanjem, da bi se prva dva ne : rnila v primernem času. Le-ilo je brnelo nad sneženimi | orskimi velikani in nad gozd-atimi divjinami s hitrostjo .ste , lilj na uro. V eni uri je bila otografirana pokrajina ste lilj na dolgo in sedem milj na iroko. Všteto vse zamude ir riprave mapirali so ti zračni emljemerci povprečno tisoč vadratnih milj dnevno. V 385 italnih urah so prepotovali nar’
5 tisoč milj.
To zračno fotografiranje jim e odkrilo na stotine do tedaj eznanih rek in jezer in na lilijone akrov dragocenega le a. Vsak polet preko neznanih ivjin je bil seveda združen z elikimi nevarnostmi. Ako b.; ilo letalo primorano pristati \ eznanih divjinah, ne bilo bi osti upanja za rešitev osobja. To zračno fotografiranje se ’ rši z avtomatičnimi kamerami ako ostrega “vida,” da jim ne lidc nobena malenkost. Kariere imajo po tri leče in filmi ' isti se premikajo avtomatič-Lo. Razume se, da morata pi-ot in fotograf delati v popoldni soglasju. Pilot mora vo liti letalo v ravnih črtah, z ena-io hitrostjo in vedno v enaki nšini, da fotografije pokažejo )ravo razmerje. Ce ie pilot
L
prisiljen hitrost zmanjšati^ ah če ga zračni tok spravi nekoli ko iz prave smeri, mora fotograf po tem uravnati kamero Pilot in fotograf morata paziti da vzporedne fotografije dovolj dosegajo druga drugo, da ne manjka nobenega koščeka pokrajine, ko se posamezni trakovi fotografij skupaj zložijo.
V državi Connecticut je fotografiranje z zraka v . peterih (Dalje na 2. ctrani)
to požre. Naj večja naprava te vrste v Ameriki je takozvani Catskill sistem, katerega naloga je oskrbovati z potrebno vodo New York, naj večje mesto tega kontinenta. Imenovani vodovod je 101 miljo dolg in dovaja vodo v količini 1,000 sekundnih čevljev. Ta ogromni vodovodni sistem pa bo ostal daleč v ozadju, ko bo mesto Los Angeles v Californiji zgradilo svoj novi vodovod, z delom katerega se_ bo v kratkem pričelo.
Projektirani vodovod bo stal okroglih 175 milijonov dolarjev, dolg bo 260 milj in bo mogel preskrbeti najmanj osem milijonov ljudi s potrebno vodo. Dobival bo vodo iz reke Colorado, ki tvori mejo med Ca-lifornijo in Arizono, in dovajal vodo v količini 1,500 sekundnih čevljev.
Mesto Los Angeles ima že zdaj takozvani Owen River ak-vedukt, ki dovaja vodo z gorovja 256 milj daleč. Izgotovljen je bil leta 1913 in zamore oskrbovati z vodo mesto z dvema milijonoma prebivalcev. Ko so omenjeni vodovod dogo-tovili, sodili so, da bo zadostoval vsaj za 50 let. Toda mesta na južnem pacifičnem obrežju rastejo tako hitro, da morajo prebivalci Los Angelesa misliti na nov vodovodni sistem, če nečejo dočakati pomanjkanja vode.
Pričel se bo ta vodovod na 289 čevljih nadmorske višine, toda voda se bo morala vzdigniti na najvišji točki na 1,706 čevljev nadmorske višine, torej za celih 1,417 čevljev. Ker voda sama od sebe ne teče navzgor, morale jo bodo v to prisiliti ogromne sesalke, ki bodo zgrajene na več krajih. Za ta vodovod bo treba 55 milj predorov, od katerih en sam bo 26 milj dolg.
Na dolgost 75 milj bo treba vodo večkrat vzdigovati, na-daljnih 185 milj pa bo tekla navzdol. Iz te navzdol tekoče vodne sile upajo dobiti približno 70'^ električne energije, katera bo potrebna za sesalke. Nadaljnih 30'- električne sile upajo dobiti od takozvanega Boulder jeza, ki bo zgrajen višje na isti reki in radi katerega je bil tak boj v zaključnih dne! S9. kongresa.
Izdanje prvih bondov za grajenje vodovoda je prebivalstvo mesta Los Angeles že odobrilo Ako bo potrebno, bo mesto Los Angeles financiralo ves projekt in odvečno vodo prepuščalo sosednim mestom, proti primerni odškodnini. Vsekakor pa je mesto Los Angeles povabilo tudi druga mesta, da se pridružijo in proporcijonelno prispeva jo za vodovod, ki bi bil potem tudi proporcijonelno last vseh. Če se ta načrt uresniči, bodo iz omenjenega vodovoda dobivala potrebno vodo poleg Los Angelesa tudi mesta Redlands, Riverside, Pasadena, Santa Monica, Santa Barbara in morda celo mesto San Diego, oddalje (Dalje na 2. struni)
Dne 9. marca je izdihnila \ Gosposki ulici št. 7 v Ljubljani svojo dušo najstarejša ljubljanska meščanka in najstarejša Ljubljančanka vobče, dne 2. maja, 1827 rojena gospa Hedvika Finz, vdova po znanem nekdanjem ranocelniku g. Francu Ks. Finzu, ki je umrl že pred 20. leti. Pokojnica bi torej dosegla dne 2. maja ravno 100 let. toda usoda ji ni naklonila, da bi slavila svoj 100. rojstni dan, česar se je tako veselila.
Gospa Finz je bila do zadnjega sveža in čila ter je kaj rada pripovedovala o starih časih, o stari Ljubljani in starih ljudeh. Vsako leto na poletje
VSAK PO SVOJE
3 je posebno veselila spremem-j r e v svojem monotonem življe- j j-ju, ko je odhajala s sinom Be- c om in hčerko Zofijo na počit- f ice na deželo. Se pred par j ^ nevi je igrala doma tarok, j ■ malu nato pa zbolela na oslab-ienju srca in jo je končno I grabila bela žena.
Pokojnica je bila hči gimna-ijskega profesorja Frana leinricha, ki je bil ob enem udi urednik stare “Laibacher leitung.” Z očetom sta takrat tanovala v lastni hiši na Po-ianah, št. 8, kjer je imel v bli-ini hišo ter je tamkaj tudi vča- , i stanoval advokat in Prešer- ; ov mecen dr. Chrobat. Kakor j mogi takratni slovenski inte-igenti, je bil tiste čase tudi | ;uš veliki pesnik sotrudnik .aibacher Zeitung” ter je tako estokrat posečal očeta pokoj-'ce v njegovi hiši, kjer je vi-el tudi takrat mlado in zalo omačo hčerko. Prešeren je iil takrat navadno v družbi iorytka in drugega poljskega migranta Horodynskega ter so , esto hodili h Chrobatu, kjer so adi na dvorišču kegljali, pri emur jih je mlada Hedvika rala opazovala. “O,” je dejala-Iedvika večkrat svojim doma- j im, “Prešeren je bil lep mož in ad vesel! Bil je visoke posta-'e. precej bled v obraz, velikih emnih las in temnih oči. In ;elo sem ponosna, da so mi on n njegovi tovariši napravili ce-o nekajkrat podoknico ter zajeli ono:	‘Luna sije’ . . .”
Dne 10. marca je dospel iz Beograda v Dubrovnik ameriški admiral Buradge, poveljnik imeriškega brodovja. V Dubrovniku je pozdravila admira-a jugoslovanska mornarica s ;opovskimi streli. Drugi dan ie prišel ameriški admiral z imeriškim poslanikom Prince-im v Split, kjer je ostal dva dni. Po Jugoslaviji je sprem-jal ameriškega poveljnika jugoslovanski admiral Koch.
Prednja straža pomladi je pomladna vročnica ali, kakor se navadno izražamo: spring fever. Na njen račun in odgovornost se lahko zapiše skoro vse, kar se dogaja pod nebeškim solncem in milo lunico.
*
Na Kitajskem, v Mehiki in Nica ragu i se zabavajo z državljansko vojno. Vzrok: spring fever.
*
Na Balkanu brusijo handžar-je in jatagane. V Italiji vse pletilnice predejo makarone in vsi kiparji klešejo ogromne bruse polente; to se spravlja v velika skladišča za sedem lačnih let bodoče vojne. Laške tvor-j nice ricinovega olja so prene-! hale z izdelovanjem teh medicin in so začele producirati žaj-fo. Kadar pridejo Lahi na Balkan po fige, ne bodo potrebo-! vali ricinovega olja, ampak mnogo žajfe. Vzrok vsem tem i aktivnostim pa je nedvomno, spring fever.
*
Pred par leti so vsakega nahrulili z boljševikom, če se je drznil sugestirati, da naj bi premogovnike lastovala in obratovala vlada. Te dni pa je magazin, ki ga izdajajo finančni magnati na Wall Streetu, prišel s tako sugestijo. Vzrok: spring fever.
, *
I Pennsylvania je za New Yorkom najbolj mokra država
naše Unije, namreč v smislu 18. amendmenta. Te dni pa se je mudil v Clevelandu bivši go-verner Pennsylvanije, Gifford Pinchot, in se je hvalil, da so tam do 'pičice izvedli Volsteado-vo postavo. In nam, ki smo 3cv sedi Pennsylvanije, hoče to na-tveziti! Toliko nas pa še ne drži spring fever!
*
Najvišje ^odišče države Ohio je pretečeni teden odločilo, da se male kršilce prohibicijske postave, ki ne morejo plačati visokih kazni, ne sme v svrho odslužitve iste zapreti več kot za tri mesece. Vaški župani in mirovni sodniki, ki so mokre grešnike obsojali na visoke denarne kazni, katere so morali odslužiti z dolgotrajnim zaporom, ako jih niso mogli plačati, so zdaj dobili spring fever.
■f
Prva posledica omenjene razsodbe najvišjega sodišča države Ohio je bila, da so izpustili iz raznih ječ nad 300 mokrih grešnikov. Baje so vsi od ve-seljf' dobili spring fever.
V Ivankovu v Slavoniji je! umrl te dni v starosti 88 let 1 Franjo Sekereš, ki je živel dolgo vrsto let samo od pridelkov svojega vrta. Bolehal je že dalj časa. Neko popoldne pa se je dvignil z bolniške postelje, šel v vrt ter rekel s slabotnim glasom:	“Hvala ti, moj vrt,
za vse, kar si mi dal!” Nato se je vrnil v sobo in uro pozneje umrl.
Dne 8. marca dopoldne se je zbrala pred policijo v Karlovcu množica ciganov.1 Čakala je na svojega tovariša Milana Ugar-koviča, ki ga je doletela izredna sreča. Pred! letom dni je našel dragoceno skrihjico, polno zlatnine in srebrnine. Izročil jo je policiji. Ker je po-(Datje na 2. strani)
Blizu Belleville, Ont., je neki Arthur Meeks snažil sadna Irevesa na vrtu. V svoje delo in lepi pomladni dan je bil tako zaverovan, da je odžagal vejo, tia kateri je sedel. Prvp postaja je bila pod drevesom, druga pa v bolnici. Vzrok: spring fever.
*
Sloveča pevka, madama Mar-chesi, je nedavno rekla, da se angleška visoka družba pri koncertih obnaša kot tropa opic. Tudi temu bo najbrž« vzrok spring fever.
Neka mlada Indijanka v Texasu je te dni tekla skoro 29 milj brez oddiha. Najbolj čudno. pri tem je, da ni tekla za možem, oziroma ni skušala v jeti možička. Ostaja edini vzrok: spring fever.
(Dalje na drugi strani.)
“JVo-Va. "Doba
9 9
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTB
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
VREMENSKI PREROKI
(A. J. T.)
IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglasov po dogovoru
'Naročnina za člane $0.72 letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.00
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 per year
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA, Volume III.
Naslov za vse, kar se tiče list«:
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
NO. 14.
ČAS DELA
Narava, ki jc naša mati in najboljša učiteljica, kaže nam, da je pomlad čas dela. Vse sile narave se vzbujajo, vse giblje in se pripravlja za kar največjo aktivnost. Sokovi drevja in grmičja se že pretakajo in nabreklo popje komaj ■čaka, da odloži rjave zimske oklepe in pokaže mlado živ-ijensko moč v svežem zelenju in pestrem cvetju. Gospodarji snažijo okoli poslopij, popravljajo plotove in strehe, barvajo hiše in urejajo vrtiče; gospodinje čistijo notranjost hiš. Farmerji pripravljajo polja za pomladno setev in snažijo ter urejajo sadovnjake. Posebno važnost polagajo na to, da nadomestijo vsa izumrla drevesa z novimi. V sadovnjakih ne sme biti goličav, v plotovih ne sme biti vrzeli. Delo, ki je zamujeno v zgodnji pomladi, je navadno zamujeno za vse leto.
Človeku se zdi, da spomladi plava v ozračju neka neznana sila, ki ga sili k delu in aktivnosti. Jasni in topli dnevi zgodnje pomladi preženejo zimsko melanholijo, mla-1 kuže nezaupanja, sovraštva in sumničenja izginejo. Malodušnost se mora umakniti veselju do življenja in upanju v zmago vsega lepega in dobrega. Mrki obrazi se razjasnijo in zopet smo pristopni vsaki dobri in odkritosrčni besedi, vsaki lepi misli in vzvišeni ideji.
Z nastopom pomladi naj se oživi tudi delo za našo podporno organizacijo, J. S. K. Jednoto. Vsaj del pomladnih sil, ki nas silijo k delu in aktivnosti, obrnimo v korist naše organizacije. Ako vsak vsaj nekaj malega stori v tej smeri, se bo celoti veliko poznalo. Ne pozabimo, da je optimistično pomladno razpoloženje objelo tudi tiste naše prijatelje, ki še niso člani JSKJ, da so v teh lepih časih bolj pristopni za dobro besedo kot v mrkih zimskih dneh, in skušajmo jih • 'pregovoriti, da se nam pridružijo.
Skrbni farmarji, ki gledajo v bodočnost, nadomestijo vsako pomlad vsa izumrla sadna drevesa z novimi, poleg tega pa še razširijč svoje sadovnjake, ako je mogoče. Ako bi ne ravnali tako, izpremenili bi se v nekaj desetletjih njih cveteči sadovnjaki v pustinje. Tudi naša organizacija je nekak sadni vrt, kjer je treba vsako leto izpolniti nastale vrzeli z novimi člani, in kjer razmere dopuščajo, organizacijo če razširiti. Noben farmer pa ne sadi bolnih ali oslabelih dreves v svoj sadovnjak in prav tako ne sadi trnja, ker ve, da bi mu bilo to le v škodo in napotje. V tem smislu moramo delati tudi mi. Le zdrave, čvrste in značajne rojake privabimo v naše vrste, da bo naša JSKJ res kot lep, dobro oskrbovan vrt, ki ne bo prinašal izgube, ampak dobiček, iz katerega bomo črpali pomoč ko oslabijo naše moči.
Posebno pozornost posvetimo naši mladini, ker z njo bomo pomladili našo Jednoto in ji zagotovili trdno bodočnost. Mladina pod šestnajstim letom spada v mladinski, nad šestnajstim letom pa v odrasli oddelek naše organizacije. Mnoga naša društva so dobila že prav zmožne, agilne ■*in točne uradnike iz vrst tu rojene mladine. Mladi društveni odborniki dostikrat pridobijo društvu mnogo mladih novih članov. V velikih slovenskih naselbinah pa je včasi tudi prilika za ustanovitev mladinskih društev, to je društev, v katerih sc zbira in jih vodi mladina sama. V Clevelandu se je nedavno ustanovilo mladinsko društvo “George Washington,” s skoro tridesetimi novimi člani, ki ima vse pogoje, da število članstva v enem letu podvoji ali potroji. K ustanovitvi so največ pripomogli člani društva št. 37 JSKJ, ki zaslužijo vse priznanje. Kjer je dovoljno število naše mladine na razpolago in je ista rajše -sama med seboj, dajmo ji priliko, nasvete in pomoč za ustanovitev svojega društva. Če ne moremo zainteresirati naše mladine za JSKJ potom že obstoječih društev, dajmo ji priliko, da se oklene naše ■ organizacije s svojimi društvi, kjer je potreba in so pogoji za te. Poslužimo se vseh poštenih in praktičnih načinov, ki bodo vodili k večji rasti in razmahu naše dobre J. S. K. Jednote!
---------------0i---------------
Nimam kurjih oči, da bi mi naznanjala dež in nimam marele, da bi ga preganjal z njo. Svoječasno sem že imel vse to, pa se me ne drži. Kurje oči dobim v obisk navadno na vsaki dve leti, drže se me po mesec ali dva, nakar izginejo, oziroma zaspijo. Z marelami imam manj sreče. V vseh dvajsetih letih, kar me nosi ameriška zemlja, lastoval sem menda tri. Marela je pri meni varna, dokler visi na klinu v shrambi za obleko. Kakor hitro jo ponesem na sveži zrak. pa jo prime pustolovsko pože-ljenje. Ce prideva dvakrat skupno domov, je veliko. Potem sledi neizogibna dezertacija in divorce.
Sedem let je minilo kar sem lastoval zadnjo marelo, in upal sem, da bom tudi brez nje lahko dočakal visoko starost. Kaj bi si človek v mojih letih nakopaval nepotrebne sitnosti in skrbi. Sploh je marela zelo nemoralna stvar, ker vzame vsakega pod streho brez vpra sanja. Pa mi zadnjič prinese gospodinja čisto novo marelo, katero je zbarantala za tobačne kupone. Dobro je, sem si mislil, imam vsaj nekaj od rajnih cigar, katerih dim se je že davno razkadil. Marela je ime la lepo zakrivljeno kljuko in je zelo elegantno visela v shrambi za obleko. In dokler je visel? na žeblju, je bilo vse v redu.
Prvo nedeljo pa, ko sem ,io vzel seboj v beli svet, sem jo dvakrat izgubil. Teden pozneje sem jo izgubil tretjič in zdaj jo od nikoder ni. Moja pota niso njena pota. Naj jo čuvajo bogovi. Koliko marel sem že izgubil, tega ne vem. Svojih ne dosti, ampak izposojenih Malo me vest peče, pa ne veli ko; zakaj so me pa ponujali 7
VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani)
Neka Mrs. Hattam v San Franciscu toži svojega moža za razporoko. Kot vzrok navaja “incompatibility.” To je legalni izraz in pomeni v tem slučaju, da mož premoli skoro vse noči in pri vsaki priliki sili svojo boljšo polovico v cerkev; če se ljubeznjiva ženica upira, jc zmerja in preklinja kot Madžar. To bo najbrž californij ske vrste spring fever.
*
Pretečeni teden je bilo enemu naših stavcev naročeno, da nastavi naslov povesti “Kitov zob.” Svinčene črke pa so se tako čudno zongavile, da se je čitalo “Lipov bog.” Vzrok: spring fever.
• H*
Avtomobilski magnat Henry Ford je pretečeni teden zavozi) svojim Fordom s ceste in sta se istočasno prekucnila oba Forda. Prvi se zdravi v Fordovi bolnišnici, drugi pa v Fordovi garaži. Saj ni, da bi se človek norčeval iz nesreče, toda žalostna je vsekakor, če Ford Forda vodi in oba v jamo padeta. Za nezgodo iščejo zdaj vsakovrstne vzroke, a naj-brže nihče ne misli na spring fever.
*
Zdaj je pa čas, da neham, sicer utegnemo vsi dobiti spring fever.	A.J.T.
--------o------—
IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA (Nadaljevanje iz 1. strani)
teklo leto dni in se nikdo ni javil za zlatnino, je postala sedaj Ugarkovičeva lastnina. Ko je prišel srečni najditelj z dragoceno skrinjico iz policijskega urada, so ga zbrani cigani burno pozdravljali. Potem pa se vsi skupaj šli “na likof.”
njimi! Vsekakor zdaj mislim, da sem opravil z marelami; še za mano hodile m prisile me bodo. Sploh je promčnirarije z marelami evropska in vzhodna navada. Na našem zapadu so marele bolj redke kot konji na clevelandskih cestah. Kar me še tozadevno zknima je, kje je tisti predpekel, kjer se zbirajo vse izgubljene marele.
Pravzaprav sem vam hote! povedati nekaj o vremenskih prerokih, pa so me zmotile marele. V uredništvu ni nikakega barometra, torej sem za napoved vremena navezan na druge pojave. Skozi uredniško okno vidim šest dimnikov, dva tele grafska droga in nepravilne oblike streh in nastreškov. To samo na sebi se ne more štet’ med dobre vremenske preroke.
V ozadju sosedovega lota pa stoji neka hiša počez in njena streha se črta nekako v sredini desne državne polovice uredniškega okna. Na tisti strehi se zbirajo vremenski preroki, ka-iar prorokujejo dež. In sicei so to mestni golobje, neznane pasme in barve. Po dva ducata se jih zbere vrhu strehe v rojni vrsti tako na gosto, da se suvajo in prepirajo za prostor. Vsi gledajo v uredništvo in se klanjajo. Čigavi so tisti golobje in kdo jih pošilja z deževnim oznanilom, jaz ne vem. Sodim pa, da so v mestni službi, ker se oslanjajo in lenarijo kot dr-^avni ali mestni nameščenci. Morda jih pošilja mestni poslovodja Hopkins, da naznanijo dež vsakemu uredniku, ki nima marele.
Včeraj je bilo prvega aprila in takoj po kosilu se je pričela guncati dolga rešta golobov na strehi. Mislil sem, da me hočejo morda potegniti za prvi april, pa me niso. Komaj so dobro odleteli, je že pričelo deževati. Dež pada še danes, in sicer tisti mehki, nagajivi aprilski dež, ki je poln pomladnih nad in katerega ljubim brez žal-be-sede in brez marele . . .
Ali ste še vpisali vaše otroke v mladinski oddelek J. S. K. Jed-note?
Varnostne oblasti v Košicah so dobile nedavno v roke lju-dožrsko cigan ko tolpo. Poglavar ciganske tolpe Silko, ki je* prvi priznal kanabalizem je s svojimi izpovedmi povzročil, da mu sedaj dela družbo v ječi 26 tovarišev in tovarišic iz ciganskih taborov.
Cigani in ciganke so večino-mladi ljudje; njihovemu poglavarju je jedva 22 let. Iz doslej nakopičenega materijala izhaja. da je-tolpa oropala in umorila 12 oseb. Zločine so izvrševali hladnokrvno po dobro premišljenem načrtu. Dečka Hudeka so na primer raztelesili kakor prešiča. Ko so mu iztrebili drobovje, so ga lepo umili in ga polovico skuhali s krompirjem. Drugo polovico pa so nesli v bližnje cigansko taborišče, kjer so hvalili, kako jim je dišala in teknila človeška pečenka. Možgane so skuhali za otroke. Skuhali so s človeškim mesom tudi riž in ker jim je bilo meso premalo okusno, so mu pridejali obilo soli.
Neki cigan je pri zasliševanju drzno izjavil, da diši človeško meso kakor meso mladega prašička, drugi pa se je hvalil, da je človek okusnejši od psa. Cigani so parkrat povabili na svoje pojedine k človeški pečenki tudi druge, ki seveda niso vedeli, kaj jedo. Iz mesa nekaterih žrtev so pripravili tudi gulaž, in so si bili edini v sodbi, da takega gulaža ne znajo pripraviti v nobeni gostilni.
V bližnjih dneh odideta iz Novega Sada v Pariz zrako-plovni kapetan Jadija Serde-man in zrakoplovni poročnik 'Bajdan. V Parizu prevzameta avijon, s katerim bosta v etapah poletela do Bombaya v Indiji in nazaj do Novega Sada. Preletela bosta nad 12,000 kilometrov. Polet gre preko Bolgarije, Turčije, Sirije in Mezopotamije in Perzije v Indijo. Jugoslovanska pilota bosta letela v vojaški uniformi z državno kokardo na avilonu. Tc ibo začetek serije velikih pole-I tov.
V APRILU
Cvete zrak, cvete dih pomladi, •in oblaki pleto se kot slak, in april nori po livadi:
.,.»Zvončkov, vijolic si del je za trak,
Z burjo nevesto mu pleše korak.
(Cvetko Golar).
VASOVANJE
Njena okna — njene duri vabijo me v pozni uri — Lahno postelja se zgane, glasek tih iz teme plane: “Kod si hodil, fantič moj, kje zakasnil se nocoj?”
(Cvetko Golar).
VODA ZA VELIKA MESTA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
no od Los Angelesa 140 milj.
Po tem načrtu bi novi vodovod zakladal z vodo približno tri milijone prebivalcev v okrožju 300 milj.
Z inženirskega stališča je ta vodovodni projekt na drugem mestu za Panamskim prekopom in računa se, da bo za dovrši-tev istega treba sedem do devet let. Predno se začne z grajenjem pravega vodovoda, zgraditi bo treba najmanj 60 središč, oziroma naselbin za bivališče armade 5,000 mož. ki bo zaposljena celo vrsto let. Z delom se bo pričelo namreč na mnogih mestih istočasno. K tem delavskim naselbinam bodo speljane ceste in po možnosti tudi železnice, vodovodi, telefoni in sploh vse naprave, ki so potrebne za velike skupine ljudi.
Ogromni vodovodni sistem bo zgradila moderna tehnika v zvezi z žilavostjo in podjetnostjo, ki je lastna vsem Američanom, posebno pa še prebivalcem našega zapada.
 o------------
FOTOGRAFIRANJE Z ZRAKA (Nadaljevanje s 1. strani)
mestih odkrilo na stotine izgubljenih hiš, skednjev in drugih poslopij, od katerih lastniki niso plačevali nikakih davkov, ker niso bila označena na uradnih mapah. To je pomenilo znižanje davka za druge davkoplačevalce in milijone dolarjev dobička za mestne in državne blagajne.
Severno od mesta New Yorka so nedavno zračni fotografi leteli preko reke Hudson in fotografije so pokazale, da ležite na dnu reke dve podmornici. ^Mornariške oblasti so izjavile, da tam ni nobene podmornice zvezne mornarice in ker v mir nem času tudi sovražne sub-marinke nimajo tam kaj početi, sklepali so, da ste dotični podmornici v službi butlegar-jev. Vladni parniki, ki so odbrzeli, da stvar preiščejo,niso podmornic več našli.
Pred dvema letoma sta zračni fotograf E.P.Lott in njegov pilot bila vsled pokvarjenega motorja prisiljena pristati v močvirju, kjer sta 4 dni čakala odrešenja v družbi kač klopotač in milijonov komarjev. Vsa hrana, ki sta jo imela, je obstajala iz par kosov čokolade in dveh škatel j fižola. Slednjič ju je našel eden izmed številnih letalcev, ki so ju iskali.
Fotograf Smith je lansko leto mapiral pokrajino južno od mesta Tampico v Mehiki, koder je bilo rečeno, da se skriva dosti banditov. Nekoč, ko se je letalo precej približalo zemlji, začeli so banditi streljati nanj in ga tako poškodovali, da je bilo treba pristati. Fotografa in pilota je takoj obkolilo ducat oboroženih banditov in možaka sta bila prepričana, da je njuna karijera zaključena, ker nista imela nikakega orožja za obrambo. Banditi so bili radovedni, kaj predstavlja čudna fotografska kamera in pilot, ki je znal nekoliko španski, jim je razložil, da s tem jemljeta slike za neko mehiško korporacijo. Banditi so ju vseeno pridržali v vjetništvu nekaj dni, da so se z omenjeno korporacijo dogovorili glede odkupnine.
Ameriški kapitan Stevens je lansko leto mnogokrat riskiral življenje, ko je vprizorjal po-, lete nad džunglami Brazilije in jemal slike pokrajin, katerih dc tedaj še ni videlo oko belega človeka. Imel je srečo in je mapiral na stotine milj ozemlja več kot kdo pred njim. Ce bi bil vsled kakšne neprilike moral pristati, bila bi njegova usoda zapečatena, ker proti divjakom z zastrupljenimi pušica mi se ne bi bil mogel boriti. ----------------o-------
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
KatoL Jednota
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD V ELY, MIN N.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—-12th Ave., East Duluth, Minnesota.	.
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bao» Bldg., 000 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, 111.
1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb.
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo.
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK. Box 480, Elv, Minn.
2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd„ Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd„ Cleveland, O.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 0117 St. Clafr Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatv* naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnišM spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpre-membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 0117 St. Clair A v*-' Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanonj za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P* obrnite na gl. taj'nika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani 4*1 članicami.
Iz postavodaje države Minnesote.
Poseben odsek minnesotske legislature je obiskal državo Nebrasko in proučeval, kako deluje tamkajšna državna garancijska postava, tikajoča se bank, ki jamči vlagateljem varnost njih vlog. Vsi člani od seka so poročali, da se je omenjena postava dobro obnesla v Nebraski, toda večina odseka ne priporoča sprejem takega zakona v Minnesoti. Za manjšino je podal poročilo de-lavsko-farmerski zastopnik Rosetter, ki je priporočal, da država Minnesota vpelje tudi tako ali podobno postavo kot jo ima Nebraska.
Posebni senatni odsek je pričel s preiskavo kampanje senatorja Schalla, ki se je vršila leta 1924.
Senator MacLean iz Minne-apolisa je vložil predlogo za prisilno glasovanje ob času volitev. Kdor bi brez zadostnega vzroka ne izvršil te državljanske dolžnosti, bil bi po nameravani postavi" kaznovan z globo, ki ne bi smela presegati $10. Kdor bi napravil laž-njiv izgovor bi bil podvržen kazni do $100 ali 30 dni zapora.
Vložena je bila predloga in priporočena po odseku, da se naloži 2 centa davka na vsako škatljico cigaret, ki vsebu jejo 20 komadov.
Vložena je dalje predloga, glasom katere bi bili nekateri kriminalci še bičani poleg zaporne kazni. Morilci po drugem in tretjem redu, ubijalci po prvem redu, roparji, oboroženi z nevarnim orožjem in še nekateri drugi kriminalci bi bili deležni bičanja, in sicer od pet do trideset “dobrih” udarcev po golem hrbtu. Odsek je priporočal predlogo za sprejem, ko je prej črtal iz iste smrtno kazen.
19:
SUJ
II
1
of
cor
for tio ise • net al ses eai yoi
aec
inc
SOI
vie
adi
be|
she
ua
bei
Vk
coi
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA.
List se prične tiskati v9* sredo zjutraj, ter so forme istega zaključene že v torek poldne ali zvečer. Dopisi za tično izdajo lista morajo bi*1 uredništvu vsaj v torek doP1 dne. Poročila, ki dospejo uredništvo v torek s popol<|J sko pošto, ne morejo biti prf čena sledečo sredo, ampak ^ teden pozneje. To naj izv'0' vpoštevati društveni tajnik' drugi dopisniki, posebno pri1 piših, ki ne bi imeli nikak| pomena, če bi bili priobčeni \ zneje. Uredniku je ustrež^j če prejme dopise, ki se ne t rejo odložiti, dovolj zgodaj | ne šele zadnji dan pred lista.	F ih
Večkrat se pritožijo člani) | ar ne prejemajo uradnega gl^j do katerega so opravičeni* i več tednov ali mesecev, ali«, prejemajo list neredno. f čian ne prejema lista dalje V sa, je znamenje, da ni niti ^ niti potom društvenega taj11 upravništvu naznanil
res
inc
Uv
va
cei
fr<
lie
im
ih
im
tli,
at
tli
a8
ar
th
tli
GRE POMLAD —
Na travnike kopne gre pomlad, od solnca vsa obsijana, škrjanček v nebo gre povedat, da cvete grm in poljana.
(Cvetko Golar J.
Rast sedanje mladine.
\
Dr. Gray je premeril 1000 v Ameriki rojenih dečkov, starih šest do osemnajst let in pronašel, da so povprečno do dva palca višji, kot so bili fantje enake starosti pred petdesetimi leti. Ta pojav se pripisuje boljšemu kontroliranju otroških bolezni, ki mnogokrat ovirajo rast mladine.
Prenos oči.
Zoologist dr. H. L. Wieman na univerzi v Cincinnatiju eksperimentira s presajanjem oči na živalih nižjih vj’st. Nedavno je izrezal oko enemu močeradu in isto “posadil” na mesto, kjer je drugemu odre zal nogo. Oko se je prijelo in baje funkcijonira pravilno.
izpref
njenega naslova, ali pa je I poslana izprememba napačnf je pošta list vrnila. Ako | član včasi list prejme, zopet ne, mora za to iskati n ka na lokalni pošti. Upr«' nikdar ne črta nobenega va iz naslovnika na svojo H! ampak le po naročilu dru$j nega tajnika, prizadetega C*T samega, ali pa na zahtevo F* ne uprave. Vsakdo ki P0**! izpremembo naslova, naj sp [ či številko svojega društvi STA KI in NOVI naslov. J
Pri mnogih društvih so z enakimi ali podobnimi *fj in če upravnik ne dobi st&*| in novega naslova, ne inorf deti, kateri naslov naj se $ meni.. Upravnik, ki je ob c|1 urednik Nove Dobe, ima ^ j slovnikom, ki vsebuje nil^J set tisoč naslovov, veliko | toda kljub temu vse izprcH'| be točno vpiše v naslovnik* [ SE MU POŠLJEJO.
Društveni tajniki naj i’c šiljajo upravništvu imen pendiranih članov, ampak slove črtanih aii odstopih’; se jim list ustavi.
Končno naj bo še omefj da upravnik Nove Dobe vse, kar je v njegovi me*-1., dobiva list vsak član, ki Če sc mu pa ne pošljejo membe ali točni novi ali če so poslani mislovi ni, oziroma nečitljivi, ne biti odgovoren za posledic6']
Ako bo vsak član in ' tajnik v tem oziru storil dolžnost, bo vladala točn#’, zadovoljnost. Bratje in & vpoštevajte gornja navodil11' ste lahko zagotovljeni, d!l prav za urednika-upravni^ vas vse.
tli
ar
n<
e?
th
ar
tli
li;
U;
b,
li
V;
bi
■p
Sc
c<
ti
\
A
C(
n
.ti
o
a
0
ti
ii
1
/
1
tl
o
P
'I
t
t
P
c
t
t
c
1926 PENNSYLVANIA
fraternal benefit societies----------------------------
VALUATION REPORT
^ladc by South Slavonic Catholic Union as of December 31st, J926. to tin- Insurance Department of the State of Pennsylvania, pursuant to the requirements of law.
IMPORTANT — BEFORE FILLING OUT THIS REPORT note carefully THE FOLLOWING INSTRUCTIONS:
1. This report must bi filled 011 or before the thirty-first day °f May, 1927.
2. Each item in the blank should be carefully filled out, in accordance with the information required.
3- I he Valuation Exhibit must give in separate items for each form of certificate the present mid-year valite of future net contributors as contingent assets, and the present mid-year value of prom-1S(d benefits as contingent liabilities, or in lieu thereof the mid-year nt‘t value of such certificates. Socities which use the mean of terminal reserves in valuing their certificates must include as advance assessments in item 26, page 5, of annual statement, the pro rata un-arned portions of all assessments covering insurance protection be-)oih1 December 31 of current	year.
4- All death losses of	whatever nature	must be	included	in
accrued liabilities in the Valuation Exhibit.
5- The present value of future extra assessments should be "’clu'ded as a part of the contingent assets only in the event that	the
society has by its authorized	governing board	or body	actually pro-
Vl(led for the specific levy of a 'fixed number or amount of extra or a(l(lit!onal future assessments.
f>. If the laws of the society provide for segregation of the funds tween the various classes of members, separate Valuation Exhibits s’10u'Ul be made for each such class in addition to a combined Valuation Exhibit, so as to define more definitely the statu Wfs in each class.
filiation Reports, complete.
7- Loans and interest thereon which arc secured by tabular reserves or accumulations actually maintained on the corresponding '■’dividual certificates should be treated as a part of the assets.
Liens and interest thereon not in excess of the difference be-vveen the present value of the promised benefits and the present Va u‘c of the future net contributions on the corresponding individual certificates, should be treated in the Valuation Exhibit as a deduction ^r°m the contingent liabilities. 'Phis is on the assumption that the .'eils Provided for the payment of interest annually or for compound interest at a rate at least as high as that assumed in the valuation of ! e certificate liabilities. In the case of liens which do not bear ""(■rest or which bear interest at a rate less than that assumed in le valuation of the certificate liabilities, they should not be entered at |*K>’r face amounts, but should be entered only in the amounts o e,r actual equivalent, i. e.. the single premiums at current attained Ses which would provide for insurance equal in amount to the liens n<‘ interest thereon where such single premiums are calculated on
of the mem-It is not necessary to make complete separate The combined Report should, of course, be
tlie
the
same mortality in interest assumptions as used in the valuation of certificate liabilities.
1^. Jn lieu of following the plan outlined above, a society may show ' reserve liability fbr an amount of insurance equal to the face
am°Unt, less the insurance purchased by the accumulated lien as a s'nRle premium at the current attained age. I11 this connection the . I rate °f interest provided for in the liens must be taken into cons.idera-Jl I tioii. g g. t|ie jjen does n0{ ])0ar interest, the reserve liabiltiy 'I n’a>’ be calculated 011 the net amount of insurance after deducting the eJ a>nount of the lien.
If so. attach a copy of such provision to the Valuation Report.
V as such segregation and trusteeing of reserves or funds made in accordance with, pursuant to. or under the express authority of, the statutes of any State? ANSWER: Yes.
“If so, specify the State and give the reference to the particular stattiory provision. ANSWER:	Minnesota	Fraternal	Insurance
Sec. 169 at request.
16. Does the society issue separate certificates promising disability benefits? ANSWER:	No.
If so, specify same. ANSWER: No.
17. Are the net contributions for disability benefits kept in a fund
eparate from all other benefit and expense funds:
ANSWER: Yes. funds in the vear
If so, state the increase, or decrease, of the 1926. ANSWER: Increase $4,737.58.
18. Mow many assessments were actually collected during each of the last five years? ANSWER: Twelve.
1926 1925 1924 1923 1922 )eath ................................................ ..... ..................
n
r«(
I
J
0
sij
v
’*'1
1
cl
the
and
<r;
■A
vM
\
f1'
if
;jll I- C
Sft
et1
8. The Valuation Exhibit is made up on the basis of excluding expense, sick and accident (when the benefits are not valued) special funds (i. e., funds -other than general or expense funds 11(>t available for the payment of benefits) from the Asset side and ^eluding the liabilities of such funds from the Liability side, except the excess of the matured liabilities of such funds over the bal-anec in them, if any, should be included as a part of the liabilities of lllortuary-or benefit funds for valuation purposes only.
If the sick and accident benefits are valued, both the assets and la Cities of the sick and accident fund should be included in the Val-
l,ati°n Exhibit.
ljorrow'ed money should be excluded from both the assets and 1(- ^abilities.
}>j|-	9- The ratio per cent of assets (actual and contingent) to lia-
'hes (actual and contingent) should be shown for December 31st,
vvhich is the first basic dat for comparison referred to in the
a nation sections of both the Mobile and New York Conference
s- Hie precentages should also be shown for the current and four l>nor yearJ
.	-	In	making	comparisons	of	the	above	percentages	of
ency between various years,'the ratios for all years should. 1 of
CQi .	------ --------- ..-----,	the
"se, be calculated 011 the same basis.
^	l0- I11 connection with the Valuation Exhibit 011 the “Accumula-
\ 11 basis’’ — Section 23-b Method — use is made of a part of the 1,1 l,ation Exhibit on the Section 23-a Method — liasis other than , I ' ccwniulation. In this case the latter Exhibit is not required to b. dj C°mPletely fillcd out.
11 • Ihe items of assets and liabilities must check with the coring items in the Annual Statement. These items of informa-s'lQuld be furnished by an official of the society to the actuary accountant, who shall include them in the Valuation Exhibit.
'2- 1 his Valuation Report must be certified by a competent !ar-V or accountant, or verified by the actuary of the department "durance of the State in which the society is domiciled.
3- Publication in official journal (or, in lieu thereof, communica-jn ® to individual members) shall be made of the results of valuation 1,1-111 identical with that of the Valuation Exhibit to Insurance ePartnient, with explanations.
\	^"^cn furnishing copy of the Annual Report to the Actuary or
coiintant (unless he lias personal knowledge of the facts) the Sec-'etarv '
expense ........................................... ...... .................
Combined death, disability and expense 12	12	12	12	12
19. Date when the Society last changed the number of regular assessments to be collected each year. ANSWER:	Unchanged.
20. What proportion of first and subsequent years’ contributions may be used for management expenses? ANSWER:	Eirst	year as-
sesments to expense fund. Subsequent years same.
21. Are there any reserve liens (not certificate loans or premium loans (outstanding against certificates in force? ANSWER: None. If so, state amount. ANSWER: None.
22. Are certificate liens or loans or premium loans granted? ANSWER: No. If so, state conditions and amount of each class of liens or loans outstanding. ANSWER:	NONE. Also state the amount of liens or loans outstanding at each rate of interest. ANSWER: None.
1 hereby certify to the correctness of the foregoing answer and to the correctness of items 37, 48, 50, 59, 72 and 74 of the Valuation Exhibit.
Signature Joseph Fishier, Official 1 itle : Supreme Secretory.
23. A synopsis of the forms of certificates and the formula employed for valuing the benefits and contributions under each form, together with the amount of insurance in force, must be given by the actuary or accountant with answers to the following questions:
24. State the method of valuation used (whether level net premium, full preliminary term, straight modified preliminary term, Illinois Standard, etc.).' ANSWER:	Plan A — whole life — prospective N. F. C. 4% — Plan l’>.-20 payment life 1 year preliminary term American Experience 4%.
25. State the Mortality and Interest Assumption employed in the Valuation. ANSWER: (Use schedule A on next page)
26. (a), Have the negative reserves on individual certificates been eliminated from the Valuation Exhibit? ANSWER; No.
(b). What is the total amount of negative reserves on individual certificates? ANSWER:	$19,363.00. The term, "Negative Reserve,” refers to the excess of the present value of the future net contributions over the present value of the promised benefits.
(c). Does the society charge redundant net rates of contribution, i. e., net	rates	in excess of	the tabular net rates	(011 the basis of
the mortality	table	and interest	assumptions used in	the valuation) ?
ANSWER : In Plan A chiefly due to reserve assessments.
(d). If so, state the amount of the present value of such excess contributions, and also state the intended purpose thereof. ANSWER $115,289.00 to reduce deficit in earlier valuations, and to strengthen reserves — Se Schedule A (i)-(a).
(e).	If a society, which	uses tabular values in making its val
nation, charges net	rates of contribution lower than	the tabular net
rates (011 the basis of the mortality table and interest assumptions used in the valuation), it must set up an additional reserve to cover the deficiency in such net rates.
(f). Has this requirement been complied with? ANSWER Not required —• Prospective Valuation.
(g). State the amount of such deficiency reserve, if any ANSWER: None.
27. In the determination of the ratio per cent of assets to liabilities, according to the method of valuation prescribed by the Fraternal In surance Law of the State of Pennsylvania, there must be eliminated the funds not available for the payment of future claims under contracts of insurance, and the “noil-admitted assets’’ other than certificate liens, loans and interest thereon: provided that the total of such indebtedness 011 any cirtficate included in the Valuation Exhibit shall not be greater than the excess of the present value of the promised benefits over the present value of the future net contributions under said certificates, as shown by the method of valuation assumed by the society, in accordance with the laws of the State of Pennsylvania.
Have the above requirements been complied with? ANSWER
Yes.
VALUATION EXHIBIT
fli'
,ei
-I
ii»-
ni
s[
>ci.
izf
n«1'1
ifj
ce'j
ef I
-v (or other qualified offcer) of the Society shall definitely give other funds held for relief or other special purposes and not
of
amounts of the non-admitted assets and of the expense fund and
(11 >lan'' ^or the payment of claims, and shall answer the following
(l"esti
tru
>otis:
'5- If the laws of the society provide for the segregation and tifi!tCl'n^ l'le reserves or funds of any class or classes of cer-Pnl)]ittS’- a seParate Valuation Exhibit and “Form of explanation for c,Ration" shall be attached to this report in respect of each such and be furnished to all members irrespective of class, through official publication of the society or otherwise, t'on °	'aws	l'ie	society provide for the segrega-
ctrfp11^ trusteeiug of the reserves or funds of any class or classes of 1 ’cates? ANSWER: Juvenile only.
(Section 2ya Method — Basis other than Accumulation) Assets—Actual and Contingent
(Excluding assets of expense and special funds)
28. Present mid-year value of future net contributions on following form of certificates:
29. (a) Plan A, death only ................$2,327,640.00
32. (d) Reserve Assessment .................. 114.083.00
36.	Total ..............................................  $2.441,723.00
37. Assets available for payment of death losses de-tremincd as follow's:	Admitted Assets, item 37, page 4 of annual statement (including loans and interest thereon secured by reserves or accumulations actually maintained 011 the corresponding individual certificate^ o less sum of y general or expense funds $11.236.07 f sick and accident funds when not valued $28,340.39 and t special funds (include all funds other than general or
expense funds not available for payment of benefits) $0 $ 908,316.78
38. Assets—Actual and Contingent—sum of items
36	and	37. above ..........................................  $3,350.039.78
Liabilities—Actual and Contingent (Excluding liabilities of expense and special funds)
39. Present Mid-Yea#r Value of promised benefits, or Net Tabular Mid-Year Values, on following forms of certificates:
40. (a) Plan A death only ..............'..$3,202,814.00
43. (d) Plan B >— reserves first year ... o
44. (e) Plan B Mortuary Fund .................... 367.60
47.	Total ................................................$3,203,181.60
48. Deduct liens and interest thereon, not included in Admitted Assets, and not in excess of required reserves on the corresponding individual certificates valued according to Section 23-a Method — Basis other than Accumulation ...................................... o
49. Balance, item 47 less item 48. above ...............
50. Liabilities of mortuary or benefit funds determined as follows:	Total Liabilities, except reserve, page 5 of annual statement $71,804.34 less sum of liabilities of general or expense funds, page 5 of annual statement, not in excess of balance in corresponding funds (item 37, above) $694.60: liabilities of sick and accident funds when not valued, page 5 of annual statement, not in cxcess of balance in corresponding funds (item 37, above) and; liabilities of special funds (funds other than general or expense funds not available for payment of benefits), page 5 of annual statement, not in excess of balance in corresponding funds (item 37, above) $6,537.52
51. Liabilities — Actual and Contingent — sum of items 49 and 50, above .......................................$3,267,753.82
Dec. 31, 1926. 102.518%
52. Ratio per cent, of	Assets—Actual	Dec.	31,	1925.	102.174'«
and Contingent —	item 38) to	Dec.	31,	1924.	101.330'^
Liabilities — Actual	and Contingent	Dec.	31,	1923.	102.872'v
(Item 51)	Dec.	31,	1922.	103.185%
Dec. 31, 1921. 102.802''J Form of Explanation for Publication:
((N. B. The following is to be used only where the ratio of assets to liabilities is equal to or in excess of 1.00%).
53. The above valuation indicates that, 011 the basis of the N. E.
C. table of mortality with interest at four per cent., the future assessments of the society, at the net rates now being collected, together with the now invested assets, are sufficient to meet all certificates as they mature by their terms, with a margin of safety of $82,285.96 (or 2.518'v ) over and above the statutory standards.
SCHEDULE A
1. Mortality and Interest Assumption Uset,l:
(a). In Calculation of Rates:	National	Fraternal	Congress
4% at age of entry, but entries prior to 1921 advanced in age as per \rticle XXXV of By-Laws, American Experience 4'«.
(b). In Valuation of Certificates. National Fraternal Congress 4'/f (All members pay additional reserve assessments at rate of (> cents per $1.000 of Insurance). American Experience 4''.
2. Form of Certificates:	Plan	A — Whole Life. (3) Certificates
in Force Dec. 31, 1926 JMo. 11,523, Amount $9,297,000. Elan I! — Twenty-year payment Life — 1 year prel. term No. 110, Amount $86,750. Totals: No. 11,633. Amount $9.383,750.
4. Formula Used in Valuation:	Present Value of Benefits.
SAX +1/2. Present Value of Contributions SPC( 12)N + l/o, S = Anit. Insured.
P=Amount of 12-Monthlv Assessments Mortuary and Reserve X —Age in 1926.
No reserve, as all business is in first year-Monthly premiums. Expected and Actual Mortality on Gross Amount at Risk.
78. f Expected mortality 011 gross amount at	risk ..	.	.$77,750.50
79. Total death losses incurred	during the year determined as follows:	Death	losses	paid	during	the year
including the commuted value oi installment death losses $( 0 84,500 (Item 1, page 3 of annual statement), plus such death losses unpaid December 31st of current year $(2)11,750, (items 1-5, inch, page 5 of annual statement), and less such death losses unpaid December 31st of previous year $(3)1,750 (items 1-5, inch, page 5 of annual statement for said	year), giving	actual
mortality 011 gross amount of risk	...............$(4)94,500.00
80. Ratio per cent, of actual (item 79, above) to expected mortality (item 78, above) 011 gross amount
at risk during ..........................................1926.........121.53%
1925..........113.66%
1924..........104.80%
1923.........t£}.(k>%
1922..........128.99%
(1) $ (>5,620.74] Including items trusteed in the unpaid Death
(2)	64,025.05]Benefit Fund, all incurred before 1926, not
(3)	54,444.56]transferred to and paid from the Mortuary
(4)	105.201.23J fund, including interest. See Exhibit VIII.
Interest Incimo from Investments (Excluding items belonging to genera,I expense funds)
Note. The figures entered in items 81 to 88, inclusive., below should relate to benefit funds only. The general or expense fivnd figures are to be excluded from these items. I'or example:	The	interest,	dividends	and
rents and investment expenses of general or excuse fund are to be excluded from items 81 to 87, inclusive, below: and in calculating the percentages shown in items 86, 87 and 88 below, the assets of general or expense funds are to be excluded.
81. Interest, dividends and rents received during the year, per items 11 to 16. inclusive, page 2 of the annual statement (less item 40, page 3. and less $ o amortization and	plus	$	o.	accrual) ..........................$41.911.86
82. Add the excess of interest and rents due and accrued over interest and rents paid in advance December 31st of current year determined as follows:	Item 17, page 4, less the interest in item 25, page 5 of annual
statement ......................................................... 14,065.99
83. Total ................................................... $55.977.85
.84. Deduct tlie excess of interest and rents due and
accrued over interest and rents paid in advance .December 31 of previous year determined as follows:	Item
17, page 4, less then interest in item 25. page 5, of previous year’s annual statement ..................................
85. Interest earned during the year, item 83 less item 84 above (5.3359 per cent, of mean ledger assets
less one-half of	interest	earned) ..............................$43.353.52
86. Investment expenses paid during the year,
$250.95, plus $ o unpaid December 31st of current year, less $ o unpaid December 31st of previous year, giving incurred investment expenses (averaging 0.0309 per cent, of mean ledger assets) .............................
87. Net Interest (including rents) on Investments of benefit funds, item 85 less item 86 above (5.3050 per cent. x>f mean ledger assets less one-half of net interest income from investments) .....................................
88. Net rate of interest earned on benefit funds durini>
, V. J. V.
NEWYORSKI PORTRETI
1.
Naša Mica.
Naš New York ne morem in ne smem označiti drugače, nego da je poetično 'mesto, kajti I New York ni nič drugega, nego I orkestra, ki igra večno simfoni-! jo. Toda ako človek posluša samo posamezna glasbila, reci-! mo prvo violino, cello ali rog,
I potem ta glasba ni popolna. In iko kdo hoče in želi razumeti ves newyorški koncert, potem more slišati vsa glasbila, ko igrajo zajedno in tudi ko igra vsako posebej — kajti vsako glasbilo proizvaja svojo posebno glasbo.
Toda simfonijo je pri nas le redkokdaj čpti, kajti vsakdo običajno igra pri nas le na svoje posebno glasbilo. Le tuin-tam se pojavijo soloisti, ki igrajo na svoja glasbila, da tako udovoljijo nam, ki smo rojeni sentimentalisti.
Vendar pa moram sodržavljanom, ki so živeli in ki še žive v New Yorku, svetovati, da si na nikak način ne smejo domišljati, da poznajo New York, da-! siravno so tukaj hodili po ne-| številnih ulicah in cestah ter pri tem zavživali “hot tamale’' v kakem mehiškem restavran-tu ali pa gulaš v kakem resta-| vrantu na 2nd Avenue. Le malo ljudi je med nami, kateri so poslušali newyorško simfonijo v polnem obsegu — in ti ljudje so za to morali dokaj drago plačati. Pa jim ne sme biti žal.
Nazivali smo jo “našo” — tako na kratko. Ime jej je bilo Marička, ali še bolj po domače “Micadoma je bila nekje od Zagreba ali Podsusjeda — oziroma od tam, kjer se vale savski valovi dalje proti iztoku, in kjer raste in zori znano zagorsko vino. In nihče ne ve, kdaj in čemu je prišla naša Marička v New York. Toda to je bilo vedno le stranskega pomena, kajti glavna stvar je bila, dr. nam je bilo — kar nas je bilo — od prvega do zadnjega, milo in drago, da je sploh bila v New Yorku in da smo se-z njo sestali, kadarkoli je bilo mogoče v' Neumeyerjevem resta-vrantu na 2nd Ave. In kadar smo se slučajno na ulici sestali ter se medsebojno povprašali: “Jeli .kdo pri Nacetu (Neu-meyerju) ?” in ako se je glasil odgovor, da “tamkaj ni nikogar,” vedeli smo takoj, da onega dne tamkaj ni naše Maričke. Vse ostale Nacetove goste sploh nismo šteli in uvaževali.
Govorila ni mnogo — in včasih je kadila cigarete, za katerih dimom so nekoliko potemnile njene sinje oči. Mladeniči sploh niso zamogli prisesti k njeni mizi in poleg tega so so je tudi nekoliko bali. Le oženjeni možje so se upali prisesti, kajti te vrste ljudje so imeli več skušenj in so tudi vedeli, kdaj je treba oditi domov, ako je baš pretila nevarnost.
V ostalem pa nevarnosti sploh ni bilo, kajti okrog polnoči je Marička ali Mica pričela popravljati svoje plave lase in naznanila zbrani družbi, da namerava oditi domov. Njen sklep je bil vedno nepreklicljiv. Mi, ki smo jo poznali, smo jej želeli lahkonoč in pri tem smo se smejali onim, kateri je niso poznali in ki so mislili, da sama ne bo našla svojega pota. Pi i tem slovesu smo toraj dnevno opazili, da je slovo od Mice tovariša Vladka tako neizmerno užalostilo, da je takoj pričel prepevati znano nemško žalostinko:	“Wiest du Mutter
was ich getreumt hab’,” ali pa da je — ako je bil “sladko ginjen” — zapel tenor-solo: “It’s a long way to Tipperary . .
Ko je Mica odšla, so tudi njeni prijatelji odšli k raznim drugim mizam, kjer so se pogovarjali o vsakdanjih dogodščinah. In kmalo potem, ko je Mica odšla, so tudi oni odšli in se razkropili po vsem mestu: vsakdo j 926 ...................................................5.3050%	(je odšel na svoj dom; in vsakdo
(Continued on page 4.)	*	_ (Dalje na 5. strani) _________^
1926 Pennsylvania — Fraternal Benefit Societies Valuation Report.
(Continued from page 3.)
1925 ..........................................................5-i556%
1924 .........................................................5-2297	%
1923 ....................................................... ..5.2226%
1922 ..........................................................5.0629%
89. Instructions for Calculating Expected Mortality on tlic Gross rAmount at Risk.
'(a)	$	74,145.00,	qx+11 times insurance in forcc	December	31st	of
previous year.
[(b)	80,241.00,	qx+11 times insurance in force	December	31st	of
current year.
[(c)	1,127.00,	qx+n	times	Death	losses	incurred	during	the	cur-
rent year.
[(d) $155,513.00, Sum of items (a), (b) and (c), above. Divide item (d), by two to obtain: r(e) $ 77,756.50 Expected gross death losses during the current year. [(f)	The above calculations were made 011 basis of	N. I\ C., Plan	A)
—Am. Exp. Plan I)) table of	mortality.
[(<?) The insurance in force and death losses tabulated according tc attained ages may be taken from Schedule VI, page 6, of the annual statements for the previous and current years. The insurance in forcc and death losses in Schedule YJ should be reported according to the attained ages on the anniversaries of certificates during the current year. For example:	The insurance in forcc and death losses
as of December 31, 1925, should be reported according to the attained ages on the anniversaries of the certificates during the year 1925.
[(h) The qx hi to be used in any particular instance is the probability of dying or death rate. 011 the basis of the mortality table used in the valuation at the attained age shown in Schedule \ I opposite the amount
of insurance or death losses by which it is to be multiplied.
(i) item (a), above, is the sum of the products of the q for each attained age multiplied by the amount of insurance in force at each such age on December 31 of the previous year.
’(j) Item (b). abote is similarly calculated 011 the basis of the insurance' in force-'on December 31 of current year.
[(k) Item (c), above is the sum,..of the products of the q for each attained age multiplied by - the amount of death losses incurred at e^ch such age during the year. [(1) The sum of items (a), '(b) and (c). abovfc divided- by two gives the approximate amount of the expected mortality on the gross amount of risk.	.	■.	»
90. Expected Mortality on Net Amount at Risk,	.	v
Societies whose percentages of valuation, solvency, are 100% or
better have the option of calculating the expected mortality on the net • instead of the gross amount at risk. Such societies may also calculate the interest required to maintain reserve and the gains and losses from interest in accordance with the methods outlined in the printed report of the Subcommittee on Fraternal Blanks to the Committee on Blanks of the National Convention of Insurance Commissioners Re-Adoption of a (iain and Loss Exhibit for Fraternal Societies, dated May 17, 1920. Societies which avail themselves of the above options must attach an outline of their calculations which conform to the methods in the Sub-committee’s report referred to above.
91. Instructions for Obtaining Invest incut Expenses of Benefit
'’Funds Paid During the Year.
On page 3 of the current war’s annual statement take the sum of items 29 (Other than legal expenses included in insurance expenses), 31 ■and all items in lines 33 to 38 inclusive, applying exclusively to investment expenses. To the foregoing sum add unallocated expenses which mav properly be considered as investment expenses (but not in excess of *4 of 1 per cent, of mean ledger assets) and deduct any income items which may properly be considered as an offset to investment expenses. The investment excuses of general or expense funds should be excluded in the above calculation. Attach exhibit.
State of Illinois')
iSS:
County of Cook J
L II. Nitchic, being duly sworn, deposes and says that he is the actuary who made the foregoing computations and answers to the questions above set forth concerning the condition of South Slavonic Catholic Union as of December 31. 1926, and that the same are correct and true to the best of his information, knowledge and belief.
J. H. Nitchic, Signature of Actuary.
Subscribed and sworn to before me this 16th day of March, 1927.
(Official Soal)	Nola	Thacker.
Notarv Public.
DOPISI.
Sharon, Pa.
Vsem članom društva Sloga, št. 174 JSKJ naznanjam, da se vrši prihodnja mesečna seja 9. aprila ob sedmi uri zvečer, v prostorih sobrata Trojar-ja. Prosim, da se po možnosti vsi člani udeležite seje, kei imamo za rešiti več važnih zadev. Prosim tudi, da vsak posluša, kaj se na sejah ukrepa in ako ima kdo kakšno dobro idejo, naj pride z njo na dan, ker bo to v korist društva in Jednote. Na društveni seji ima vsak pravico izraziti svoje mnenje o zadevah, ki se tičejo društva in Jednote. Vsak pravilno stavljen in podpiran predlog pojde na glasovanje, in kakor se bo večina izrekla, tako bo pa veljalo. Če se bo članstvo polnoštevilno udeleževalo sej, poslušalo razprave in se istih tudi udeleževalo, bo gotovo vsak dober predlog odobren. Pri sprejetju vsakega predloga odloča večina, ne manjšina. Ako se bodo vsi člani udeleževali sej in poslušali kaj se ukrepa, ne bo treba nobenemu drugi dan povpraševati, kaj se je na seji sklenilo glede nadaljnega zborovanja.
Zadnji mesec sem poslal potom Nove Dobe poziv članstvu, da se udeleži seje polnoštevilno, toda poziv je naletel \ mnogih slučajih na gluha ušesa. Ako bi se bili vsi člani ude ležili seje, ki se je vršila 12. marca ob sedmih zvečer, bi bili gotovo slišali tajnika, ki se je v imenu vsega društva za hvalil sobratu, ki nam je dal zborovalne prostore brezplač no na razpolago z a toliko časa, da društvo naraste na 30 članov. Gotovo mu morame biti hvaležni za njegovo požrtvovalnost, ker je s tem prihranil društveni blagajni čez $25; to menda ni slabo gospodarstvo sedanjega odbora. Da do-zdaj še nismo zborovali v Slovenskem domu, je vzrok, ker so nam delničarji računali previsoko namejnino, (katere naše mlado društvo ne bi bilo moglo zmagovati. Kljub temu se naše društvo povoljno razvija, kajti s trudom in požrtvovalnostjo smo v primeroma kratkem času toliko napredovali, da šteje društvo danes 32 članov v odraslem in 28 članov v mladinskem oddelku. Naša društvena blagajna je sicer bolj majhna in izkazuje le $36.16 premoženja, toda upamo, da si bo že polagoma opomogla, če bomo znali pravilno gospodariti, in če bomo vpo-števali slogo, katero nam že samo ime društva narekuje.
Poživljam še enkrat vse člane našega društva, da se gotovo udeležijo seje !9. aprila in glasujejo tako, kot jim njih srca narekujejo. Mi želimo napredka in želi ga tudi naša mati J. S. K. Jednota. Vpoštevaj-mo njena pravila v vseh slučajih in skrbimo, da se njene vrste množijo. S tem ji bomo dali naj lepše zadoščenje za njeno materinsko skrb. Skušajte pridobiti za naše društvo vse zdrave in značajne vaše prijatelje, ki še niso v naših vrstah. Povejte tem svojim prijateljem, da je J. S. K. Jednota solventjia, da je točna in poštena v izplačilih in da je letos pristopnina prosta, tako za odrasli kot za mladinski oddelek, in da se vsak, ki še ni prekoračil 45. leta in drugače odgovarja zahtevam, lahko zavaruje za en, dva al tri dolarje dnevne bolniške podpore in za $250,	$500
$1,000, $1,500 ali $2 000 smrt nine. Jednota plačuje tudi zt poškodbe, operacije, porod niške podpor« itd. Vse nada ljne informacije vam drag« volje da društveni tajnik it vam spiše tudi prošnje za pri 1 stop. — In da ne pozabite
vsi na sejo 9. aprila! Bratski pozdrav!
Anton Zidanšek, tajnik, 12 French St., Farrell, Pa.
iinniiniuiiiiHiimiiniiiniiiiHiiiuMiHUHiiiimiHnniiiiiiiiiiinmnmiiiiiiiinimiinii
Velika noč in piruhi.
Stara navada — železna srajca, pravi domač pregovor. Silno stara navada tukajšnjih rojakov je razveseliti svojce v domovini z velikonočnim darilom. Tako stara je ta navada, da se pričakuje v starem kraju z gotovostjo ,	piruhov iz daljne Amerike.
Tudi mi se bomo držali naše stare navade in gledali, da prejmejo naslovniki v starem kraju namenjena jim darila pravočasno. Zato se obrnite za veliko-nočna nakazila v dinarjih, lirah in v dolarjih na priznan domač denarni zavod:
FRANK SAKSEK STATE BANK
82 Cortlandt Street	:	.	va-New	York,	N.	Y.
Canonsburg, Pa.
Prosim člane društva Bratska Sloga, št. 149, J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo redne mesečne seje, ki se bo vršila 10. aprila ob dveh popoldne, v navadnih prostorih. Za rešiti imamo več važnih zadev za korist društva, ob enem bomo pa razpravljali o razvitju zastave na dan 4. julija in volili več odborov, ki bodo potrebni v omenjeno svrho. Vsak član, ki se seje udeleži, bo tudi lahko videl vzorec zastave, katero bo izdelal rojak Frank Ker-že. Ako vzorec ni pravilen, se bo še lahko izpremenilo ali popravilo. Ne pozabite, da zdaj je čas, da poveste svoje mnenje, da pozneje ne bo nepotrebnega govorjenja ali zabavljanja, da dela odbor kar po svoji volji. Kolikor več nas bo na seji, toliko bolj pravilno se bo vse rešilo.
Dalje naznanjam članom našega društva, da je bilo sklenjeno na januarski seji, da se za člane, ki en mesec ne plačajo, založi za en mesec asesment iz društvene blagajne. Na zadnji seji pa je bil sprejet dodatek k omenjenemu sklepu, da vsak član, ki ne plača svojega asesmenta do 25. v mesecu, bo moral plačati 5% kazni, to je 5 centov na vsaki dolar, kar pojde v društveno blagajno. Ce bi imeli denar naložen na banki, bi nam tudi prinašal obresti. Tako ga moramo imeti pa vedno na rokah, da moremo založiti asesment za tega ali onega. Da je naš sistem dober, kaže dejstvo, da še ni bil suspendiran pri našem društvu noben član, dasi društvo že dve leti obstoja. Tako smo prihranili dosti dela društvenemu tajniku. glavnemu tajniku in uredniku glasila.
Ob enem bi pri tej priliki vljudno opozoril društvene uradnike drugih društev J. S, K. Jednote, da bi bolj pazili na člane, ki bivajo izven društvenega okrožja, toda blizu druze-ga društva, in jih opozorili, naj vzamejo prestopne liste k najbližjim društvom. Ako tak član zboli, ga nihče ne nadzoruje in ne obiskuje in lahko se zgodi, da tudi simulira.
Saj ni treba druzega kot iti k notarju in dati nakaznico potrditi, kar stane 25 ali 50 centov. Mi potem pa lahko zaradi takih simulantov plačujemo naklade. Vsak Član, ki biva v bližini druzega društva, bi moral vzeti prestopni list, ker tako zahtevajo pravila.
Zadnjič sem dobil od upravnika Nove Dobe odtis naslovnika članov .J S. K. Jednote za Strabane in Canonsburg in videl sem, da dobiva glasilo- tu sem več članov J. S. K. Jednote, ki ne spadajo k našemu društvu, in za katere prej nismo vedeli, da so člani naše Jednote. Takih članov dolžnost je pristopiti v naj bližjemu društvu, njih društvenih tajnikov dolžnost pa je, da jih na to opozorijo.
Pozdrav in vesele velikonočne praznike vsemu članstvu!
Martin Žagar, tajnik dr. št. 149 J. S. K. J.
ga brata Johane v Malnih pri Planini.
Pred dobrim letom pisala mi je z Dunaja, da se tam zdravi, ker pa v svojem življenju ni bila nikdar prej bolna, obrnil sem se do zdravnika, ki jo je zdravil in ga vprašal kakšno bolezen ima moja nečakinja. Zdravnik mi je zaupno odgovoril, da zanjo je smrt edino zdravilo. In tako jo je rešila smrt vsega trpljenja dne 3. marca t. 1. Pred smrtjo je bolehala štiri tedne na domu, odkar je prišla iz klinike v Zagrebu.
To in še par drugih podrobnosti mi sporoča brat pokojnice. oziroma moj nečak Jože Pogorelc, ki se nahaja v vojaški službi v Skopi ju, odkoder je bil prišel k pogrebu.
Končno je zadeva ena takih tragedij kot se vedno in povsod dogajajo, vendar utegne vest zanimati tiste ameriške rojake, ki so preživeli otroška leta kje v okolici Planine pri Rakeku.
Pozdrav s pacifične obali!
Matija Pogorelc.
Johnstown, Pa.
VABILO NA VESELICO
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 16 JSKJ je na svoji redni mesečni seji dne 20. marca sklenilo, da priredi jv soboto 23. aprila veliko plesno veselico v korist društveni blagajni. Ker je to naša prva veselica v tem letu, najvljudneje vabimo vse rojake in rojakinje iz Greater Johnstowna in okolice, da nas kar v naj večjem številu posetijo. V podobnih slučajih se bomo tudi mi odzvali, oziroma vrnili poset. Vstopnina je samo 50 centov, namreč za moške; ženske so vstopnine proste. Kar je članov našega * društva plača vstopnino vsak, pa če se veselice udeleži ali ne. Poskrbljeno bo za najboljšo postrežbo, tako da bodo posetniki gotovo vsestransko zadovoljni. Zato na veselo svidenje 23. aprila v društvenih prostorih na Morrellville!
John Cerjak, tajnik.
sem čital. Zato se jaz oglasih ker nekdo niora začeti. Meat'-šteje okoli 68 tisoč prebival’ cev in med temi nas je le okoli 30 Slovencev. V tem mestu je precej livarn in drugih tovarn. Od meseca novembra napi’eJ se je računalo, da je okoli 1,500 delavcev brez dela, toda zdaj upamo, da se bo obrnilo na boljše.
Sobrata urednika prosim da popravi, kar nisem prav za-pisal, ker nisem nikoli v slo vensko šolo hodil. (Le oglasi te se še. Op. ured.) Pozdrav vsem sobratom in sosestram s* i-om Amerike!
John Tomasetig,
član dr. št. 45 JSKJ’
Pueblo, Colo.
članom društva sv. Petra in Pavla, št. 15 JSKJ, ki niso bili navzoči na zadnji redni seji dne 13. marca, se tem potom uradno naznanja, da je naše društvo sklenilo, da plača stroške zdravniške preiskave novo pristoplim članom v mesecih april, maj in junij. Ker je glavni odbor JSKJ dovolil za leto 1927 prosto pristopnino, ki velja za vsa društva naše Jednote in ker zdaj naše društvo plača tudi stroške zdravniške preiskave (namreč za tri mesece), je zelo ugodna prilika za pridobivanje novih članov. Taka prilika se nam ne nudi vselej, torej apeliram na sobrate našega društva, da jo izrabimo. Mislim, da ne bi bilo tako težko vsakemu članu pridobiti vsaj enega novega kandidata za prihodnjo sejo, ali pa vsaj v teh treh mesecih. Jaz upam dobiti enega ali pa še več. Ako vsaki vsaj nekaj storimo, lahko število članov našega društva podvojimo v teh treh mesecih. Torej primimo za delo složno, pa bo šlo, kajti v slogi je moč. Naj še omenim, da vsakdo, ki pridobi novega člana za J. S. K. Jednoto, je deležen do $2 nagrade. Zato vsi na delo za večje društvo in Jednoto! Pozdrav in vesele velikonočne praznike vsem članom in članicam J. S. K. Jednote!
Joseph Merhar, tajnik.
Lloydell, Pa.
Tem potom vabimo na veselico, katero priredi društvo sv. Petra in Pavla, št. 35 J. S. K. J. v Lloydell, Pa. na velikonočni pondeljek, to je dne 18. aprila. Začetek veselice bo ob dveh popoldne. Do sedme ure zvečer bo igral Mr. šuštaršič na harmoniko, od sedme ure naprej pa bo svirala Joe Du-pinova tamburica iz Johnstowna. To je prve vrste godba; lahko ste jo že slišali na Victor gramofonskih ploščah, in sicer ima pet rekordov. Tudi na radio so že igrali, torej ste lahko zagotovljeni, da je godba res dobra.
Vabimo vse tukajšne in okoliške rojake, Slovence in Hrva te, da pridejo in se poveselijo z nami na velikonočni ponde-ljek popoldne in zvečer. Kot omenjeno, bomo imeli dobro godbo, pa tudi za lačne in žejne bo skrbel v to svrho izvolje ni odbor. Torej na svidenje 18. aprila!
John Jereb,
tajnik dr. št. 35 JSKJ.
se
to
čer
ja
kor
člai
vaj
lež:
Ijal
me
apr
\
jnici
nje
čla
da
kat
17.
Slo
sej,
cer
Na
zac
Zal
liei
Hoj
cla
Rockinghma, P®'
Opozarjam vse člane društva Ilirija, št. 145 JSKJ, da 8$ udeležijo seje, ki se bo vršil* tretjo nedeljo v mesecu ob deseti uri dopoldne, v navadnih prostorih. Za rešiti imamo veC važnih zadev, zato je potrebno, da pridete vsi. član, ki omenjene seje ne bo udeležil plačal bo en dolar v društven0 blagajno ali pa bo za en me see suspendiran. Sploh je pr1' poročljivo, da se vedno kolikor mogoče vsi člani udeležujejo mesečnih sej, da se bratje i>’ sestre našega društva vidim0 vsaj enkrat v mesecu in tak0 lažje vse pravilno ukrenemo-Z bratskim pozdravom	Lvj|
Anton Slamich, tajnik' j ^
. ,Sol Enumclaw, Wash'
Tem potom obveščam člafle društva Bratje Svobode, št' 162 JSKJ, da se bodo od se’ daj naprej vršile društvene Se|L'a je vsak tretji četrtek V meSe'«tlig cu, ob pol osmih zvečer v n^isvc vadnih prostorih. Tako se gl a'; ] si sklep redne mesečne s.ej&jtias
t
ce
Vat
pri
slo;
mil
kili
ki se je vršila dne 20. marca Prosim člane, da to obvestil0 vpoštevajo in se mnogoštevilno udeležijo prihodnje redne mesečne seje, ki se bo vršila v četrtek 21. aprila.
Matt Petchiiick,
PVj
			
S pota.
Pred koncem leta 1926 prinesla mi je brzojavka vest o smrti sorodnika Jacoba Osbolta, ki je bil član društva št. 1, J. S. Jednote, in menda eden najstarejših članov Jednote.
In zdaj ko zapuščam zlate vinske griče in pestre planjave vedno cveteče Californije in se poslavljam od zelenih valov Tihega oceana, prišlo je za menoj preko Atlantika in vsega ameriškega kontinenta črnoob-robljeno pisemce, ki mi je prineslo vest o smrti hčere moje-
Chicago, Ul.
Članicam društva Zvezda, št. 170 JSKJ naznanjam, da pe bo ,naša /prihodnja redna seja vršila v sredo 13. aprila. Vse sosestre prosim, da se za nesljivo udeleže omenjene seje, ker bo na dnevnem redu več važnih zad-r^. Posebno bo treba marsikaj ukreniti in se dogovoriti glede naše veselice, ki se bo vršila v soboto 28. nitja, to je ravno na obletnico ustanovitve našega društva. Veselica se bo vršila na 1921 W. 22nd St., to je med Lincoln in Robey Sts. v Poljski dvorani.
Tem potom vabim vse slovenske žene in dekleta v tej okolici, ki še ne pripadajo k nobeni podporni organizaciji, da se pridružijo potom našega društva Zvezda naši vzorni J. S. K. Jednoti, ki je ena najboljših jugoslovanskih podpornih organizacij, ker je strogo nevtralna in se ne meša niti v verske niti v politične zadeve Vse članice našega društva pa poživljam, da skuša vsaka do prihodnje seje pridobiti vsaj eno kandidatinjo. Potrudimo se. da bo naše društvo Zvezda res svetla zvezda na nebu J. S. K. Je’dnote! — Pozdrav vse mu članstvu!
Frances La uric h, predsednica
Renton, Wash.
Članstvu društva sv. Barbare, št. 72 JSKJ v Taylor-ju, Wash, naznanjam tem potom, da je omenjeno društvo na zadnji redni mesečni seji sklenilo, da se premesti sedež društva iz naselbine Taylor, Wash, v mesto Renton, Wash. Vzrok premestitve so slabe delavske razmere v prvoomenjeni naselbini, vsled katerih so se skoro vsi člani izselili.
Upamo, da bo društvo z novim sedežem boljše napredovalo, posebno če se delavske razmere kaj izboljšajo. Za zdaj se ne moremo nič pohvaliti z njimi v tukajšni okolici, in s prvim aprilom se nam zopet nič prida ne obeta.
Pozdrav vsem sobratom in sosestram J. S. K Jednote!
Andy Gorjup, tajnik dr. št. 72 JSKJ.
436 Main St., Renton Wash.
Herminie, P8'
Prosim vse sobrate in sose' stre društva Veseli Slavček, S* 154 JSKJ, da se polnoštevilni
sir
P)'(
str
udeležijo seje, ki se bo vršil* dne 10. aprila, in da vsak čla!1 ali članica plača svoj asesmefl* na seji. Prosim, da članstvo t® uvažuje, ker jaz ne bom vze' asesmenta na cesti od nobene' ga člana Imamo plačano dv°' rano za zborovanje in tam Jc prostor, kjer se plačuje ase®' ment in urejujejo vse društve' ne zadeve.
Z bratskim pozdravom
Ilija Sumon, tajnih'
ijf
Pr<
tuč
lij
Utr
Po]
bil
«ti
lih
k a od ;He j U]
Rockdale, III.
Prosim člane in članice društva sv. Mihaela, št. 92 JSKJ, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. aprila ob 9:30 dopoldne v B. Korevatovi dvorani. Misli se pri tisti priliki nekaj ukrepati v korist društva, zato prosim člane in članice našega društva, da so polnoštevilno navzoči, da se pozneje ne bo kdo izgovarjal da ni bil obveščen.
Hvala vsem, ki se bodo udeležili seje, že naprej, mnogo sreče in napredka in vesele velikonočne praznike! Z bratskim pozdravom
Louis Urbančič,
tajnik dr. št. 92 JSK-J. —
Saginaw, Mich.
V našem glasilu Nova Doba vedno čitam dopise iz različnih krajev te dežele, toda iz tukajšne naselbine ga še ni
Baggaley, P*
Člane in članice društva sv’ Alojzija, št. 13 JSKJ poziv ljam, da se bolj številno ude'^ ležujejo mesečnih sej. Društ'1^ šteje 58 članov in članic, V* jih na seje prihaja tako mal°' da moremo včasi komaj ser obdržavati. Prihodnja seja 3 vrši v nedstjo 10. aprila °'’ dveh popoldne. Seja se vrši
tfl|
pot drugo nedeljo v mesec1*1 mesto na tretjo, ki je velik0 nočna. Toliko vsem v vedno^' Z bratskim pozdravom
John Resnik, tajn^'
S3o;
sii
pti
a
Se
Ulj
o
bi
Mn
te
h jfca iii tla hj
Youngstown,
Društvo sv. Antona, št. 1" JSKJ je na zadnji relni ^m sečni seji sklenilo, da se apr' |lyj ska seja ne bo vršila na tretrjv( ampak na DRUGO nedeljo ,'|st mesecu, ker tretja nedelja Uk;
Torej poživlja”ki)
da Mul
velikonočna, člane našega društva, udeleže seje, ki se bo vršila nedeljo dne 10. aprila ob dv° S, popoldne v navadnih pro^0 k rih. Pozdrav vsem!	M
John Cigolle, tajnik dr. št. 108 JS$ re'
— Jv
Republic, ^ 3’
Tem potom naznanjam ^ 110m društva “Vsi za ene^ eden za vse”, št. 171 JSKJ>
(Dalje na 5. strani.)
DOPISI
f1 (Nadaljevanje iz 4. strani)
Prihodnja seja vrši v sobo-11 0 16. aprila ob šesti uri zve-)e Cei» v navadnem prostoru. Se-Je Postavljena zaradi veli-8,j ono^nega praznika. Prosim 3 ane, da 0bvestilo vpošte-
0 K3,1.0 *n se polnoštevilno ude-^ I)'2,1.'*0 Seje’ ^er bomo razprav-
| Ja i glede veselice, katero na-« [meravamo prirediti dne 30.
'a pPrila. -— Pozdrav!
Mike Unetich, tajnik.
Sl i
J.V [	La Salle, 111.
M‘ | . 'a zadnji seji društva Da-;flca> št. 124 JSKJ je bilo skle-j •ieno- da se mora povabiti vse ‘ '1^ anstv° omenjenega društva,
» k'/Se uc^e^i prihodnje seje 't' 17 613 80 k° vršila v nedeljo 8 o, ’ aPrila ob dveh popoldne v
•la t °'ens^em Domu. Kdor se tc J i eJe ne bo udeležil, plača 50
h N °! V društveno blagajno, u a Programu je mnogo važnih ec zadev v +	v. .
. <j ’ matere moramo rešiti.
n'1 ° 116 članstvo vljudno vab-•l nA-!°’ se te važne seje pol-A' S. evilno udeleži, in reši vse
1 i, eve v zadovoljstvo in korist
ri* ^S^Va *n Jednote.
bratskim pozdravom •;	^ rank Martinjak, tajnik.
C drama
■ ; lSCLJACKA BUNA,” ILI
"Matija gubec,”
ko j-
svit' Ce Se °digrati u mjesecu ik- j (|jln,1U’ 1927. po diletantskom lsni!Cl]rna^S^om °djelu Hrvatskog ,b. J°la u St. Louis, Mo. m« L	(n'im mjesecima navršiti
3t.L-.B54 godine da su se Hr-se-L1 * Slovenački seljaci, pod se|j. Is'°m okrutnog izrabljiva-sAigij1 °^esti tadašnjih velikaša [)8'fevo"v,na °^v°renu bunu protiv
1»'/ ^.lh tirana.
.je,Lts 0110 vrijeme (kao što i dača sl0K jam° pocl drugim oblikom) til° mjj-.1"'.'1' deo naroda behu plevi!' Sktiež * .Velikaši — kao grofovi. jne ^ , Vl; te biskupi i kanonici
a v kih -°^ su bili posjednici veli
F ^/manja.
‘ s-vjetgxxii; milnici. Pvak RU Pl’va^ 11 iz°bilju i |
p L °j raskoši — otimali su od Jh^Snih seljaka sve što se
is®rProhtpir,	...	.	.	v...
gtistru .<■ n.lihovoj nezajazljivoj
In« ijitk Ako se pak ko-p od pe"
•ilsHj(>Vd Usudi° da digne i najma-
1»1 Potes?8 SV0Jeg oPravdaiiOK
ertfNča ir protiv svo->ih u£nie-
, t« niji 1 rana> bio bi na najgroz-'zel um0renČin mUČ6n “ 1 konačnc
Ivi Pohoti UdovoIj’f sv°j°i zverskoj ie bile seljačke žene i kčeri L c oti-n. SU na najbrutalniji način
«ii TT0 .iz n“™-*a s™iih mi-
[kaši !'te odvedene u veli-
k;:,odaje ~~gde su na na-i*
.kbe <l m način bile zlostavlja-fanS° okrutn°.i rulji uvijek pi I 1(. VeJika.ških gadova.
-Boj yC ^ ovi l>dovoljili več svo-vJWi-nn' °5sk°j strasti i nagonima Zj®Ptiai.1-1*I'a ^rtva bila bi na be-_l ;1h (.U lla^in umorena, ili — bi-^V#rivp .SaSV^m °bnažena i tako f iij?Hna na ka'{vo bedno kiju-a u 1 i c a nin 1 a ^ ,a 1 c a ’ terano gradskim se,,t koji p’ * Pračeno oružnicima 1 Sh^ilosw) brfi7°vim pručem ne-
■	° 1 grbzno šibali P° iz'
,iTSr.telu sU'ote ranice.
eCl1 te j ,'e žrtve več od sramo-
padnj 1. P°ludile, i takove bi
103 T>o jrjV	Puštene da lutaju
j ij-j-j r (11 — da se povrate svo-
da Sl1 oma»nim kučama tako
[hjerjj'°'lom Prisutnošču i sta-
°4°Wr1,POt1S'iečaju druge na 10«	^ *>u vlast velikaša.
<PrVar;,ntski ’ dramatski od jel Pr |Mo ‘	s Sokola u St. Louis,
etJthč’ ^«»0 i neumorno radi Jšto	® mjeseci, tako da
a ]|kaže ' OI,ni->e i u jasnoj slici pri-Ij^Jhratfi, n‘lS0J javnosti narodnu a %	1 tragedij u naših tužnih
il^ 'j u avn'h pradjedova.
^veP°kol °m, nastojanju, Hrvatski ost«1 kv0l, !.' ^t- Louisu, nežali nika-tilju S|V°g truda ni troska, u [Kolgot( 4 yoreopisanu narodnu SKJJglaVlliJ' na-)vjernije prikaže. U |3u	, u^°gama glume i igra-
-	^ i (i°S0,Hi ~~ uz k°jih sudjelu-
$ 8ku ; *U^’ Pretstavljajuči voj-\etf'	"arod. u svemu biti če
J, ^ ba. JXan° kojih 60 do 65 oso-
■^Taš ■	i
ye narod u St. Louis i'
Ford v avtomobilski nesreči.
Henry Ford, najbogatejš' človek na svetu, je bil v nedeljo 27. marca precej nevarno | poškodovan. Mudil se je ne> kaj časa v svojem laboratoriju v Detroitu, in ko je bil s svojim poslom gotov, je sedel v svoj Ford coupe in se odpeljal sam proti domu. Na nekem kraju ga je prehitel neki velik avtomobil in ga* potisnil s ceste. Ford se je enkrat ali dvakrat prekucnil, nakar se je ustavil za nekim drevesom. Ko je avtomobilski magnat prišel k zavesti, se je s težavo sam privlekel do svojega doma, odkoder je bil odpeljan v njegovo lastno bolnišnico. Ford je dobil precej resne poškodbe, vendar upajo zdravniki, da bo ozdravil. Policija in detektivi szadevo preiskujejo, ker se sumi, da je bogataša hotel nekdo namenoma spraviti v večna lovišča.
Boljša poraba premoga.
Od premoga dobimo le eno četrtino vrednosti po načinu kot ga žgemo zdaj. Tri četrtine vrednosti odide v zrak skozi dimnik. Kemiki so zdaj iznašli nov proces, po katerem se iz premoga izdeluje nekak polovični kok, ki rad gori, ne daje nikakega dima. pri tem pa da neprimerno več gorkote kot navadni premog.
Prižgimo še eno!
V teh teških dneh, ko se v mnogih krajih oglašate gripa in njena sorodnica “flu”, čita se kot visoka pesem poročilo francoskega zdravnika dr. Henrf Bouqueta. Dotični zdravnik namreč izjavlja, da so kadilci skoro nedostopni bacilom gripe. Dalje pravi, da se zdi, da deluje tobakov dim kot nekako razkuževalno sredstvo in da uničuje mikrobe raznih bolezni, ki se nabirajo v ustih.
Serum za revmatizem.
Dr. James C. Small, vrhovni bakterijologist splošne bolnišnice v Philadelphiji je baje našel bakterijo, ki povzroča akutno revmatično vročico, kar se v vsakdanjem jeziku naziva tudi revmatizem. Zdaj delajo po-skušnjo z v to svrho pripravljenim antitoksinom. Če se po-skušnje obnesejo, bo novi serum proti revmatizmu za “insu-linom” ena največjih pridobitev zdravniške vede novejšega časa.
okolici, neobično jako zanima za ovu dramu, jer ih večina nije nikada imala prilike d& posma-tra ovu dramu u opsegu kojim če se ovde prikazati, i nestrplji-vo isčekuje dan ove velike pret-stave.
Več prema broju učesnika, koji če glumiti, opazit če mo da je za ovakav kolosalan pot-hvat potrebna i velika pozor-nica. Obzirom na interesova-nju javnosti za ovu dramu — i nesumnljivo velike posjete na istoj — odlagalo se je sa pret-stavom dok se ne dovrše rado-vi i gradnja novog Hrvatskog Sokolskog Doma — čiji auditorium (velika sala) može komot-no da smjesti tri hiljade (3,000) osoba.
Ljudi, kojima su prilike ov dje u St. Louis i okolici, dobro poznate, a sudeči po velikom zanimanju našeg i ostalog slo-venskog naroda za ovu dramu — govore da če glavna dvorana novog Hrvatskog Sokolskog Doma biti premalena, premda je največa (osim Coliseum) u ovom mjestu.
Mi čemo našu javnost i pub-liku, naknadno i na vrijeme več obavijestiti — preko našeg Sokolskog Glasnika, i putem ostalih Hrvatskih, Srpskih i Slovenskih novina, na ovom kontinentu — o programu i datumu ove naše istorijske drame.
Koko Bračič.
NEWYORSKI PORTRETI (Nadaljevanje iz 3. strani) je prišel domov s popolno pra znoto svojega srca.
“Steve je prišel,” dejal mi je nekega dne nek prijatelj.
“Kateri Steve?” ga vprašam. “Steve, pisatelj in pesnik.” Tedaj še nisem mnogo vedel o Steveju pisatelju in pesniku, toda prijatelj mi je svetoval naj grem z njim, da se sestanem z Stevejem, kar se je zgodilo še isti večer v Neumeyerjevern re-stavrantu na 2nd Avenue.
Bil je mlad, poln življenja, nekoliko debel in tudi lep; bil je baš tak, kakoršnji so vsi pisatelji in pesniki, o katerih čita-mo v knjigah. O umetnosti in znanosti je znal govoriti, kakor pravi umetnik. Opazil sem tudi, da so nekatere ženske, ki sp pri druzih mizah pile kavo in tudi kaj druzega, takoj osta-vile svojo kavo in pričele poslušati, ko je Steve pričel nekoliko preglasno razlagati o lepoti potez ženskega spola. Celo Dr. Polak in Dr. Winternitz, ki sta tedaj pisala za razne liste kritiko o Filipovem gledišču in ki sta se radi tega vedno prepirala, sta z prepirom prenehala.
In potem je prišla Mica, ki je odšla naravnost k svoji mizi. Nekateri gostje so takoj ustali, se oprostili od svojih tovarišev in odšli k njeni mizi, da jej pomagajo sleči njeno zimsko jopo. Steve se je pri tem okre-nil, da vidi čemu je nastala taka vzrujenost in par trenotkov kasneje je že sedel pri njeni mizi. Bil je namreč njen ožji rojak, kajti oba sta ugledala luč sveta ob bregovih Save. Pa smo se vsi čudili, da one noči ni dejala, da zamore sama iti domov, kajti dovolila je Steveju, da jo ^iremi vse do njenega dom£.
..Naslednjega i\lne, ko je Steve prišel k Neumeyerju, razdelili so se gostje v dve stranki. K prvi stranki so pripadali oni, ki so Steveja sovražili, ker je prejšnjo noč spremil Mico domov, in nasprotni stranki so se pridružili njegovi prijatelji, ki so ga spoštovali vsled tega, ker ;e mu je posrečilo spremiti Mico. In člani obeh strank so bili ljudje, ki so prišli v to deželo iz vseh krajev sveta, kajti pri Neumeyerju je bilo nekako zbirališče vseh nezadovoljnežev tega sveta. Tja so pri-lajali bivši pesniki, ki so se učili zobozdravništva, da so za-mogli živeti; kritiki glasbe, ki so se učili zdravništva; zdravniki, ki so bili prej mesarji in zidarji, in katerih jeden, ki je bil doma iz Češke, je napisal nekemu svojih bolnikov “recept” po evropskem načinu, taco, da je ameriški lekarnar potem poslal bolniku 50 funtov žebljev in 12 funtov apna; bivši umetniki, bivši slikarji, ki so slikali po fotografijah; bivši moški, bivše ženske ... In potem so govorili, da so bili pri koncertih, kjer so slišali glasbo, katera bi bila na vsak način boljša, ako bi jo oni spisali; zopet drugi so pripovedovali, da so čitali pesmi, katere bi tudi oni lahko spisali in tretji so kritikovali predstave v Filipovem gledišču, katere so bile baš take, kakor so jih oni že pred leti nameravali spisati. Tja so prihajali tudi bivši socijalisti kateri so pa že tedaj bili lastniki tvornic; in doktorji kemije, ki so potem postali povsem navadni klerki, da so zamogl' živeti.
In Mica je prihajala redno,! naročila svojo večerjo, nakar je tudi Steve prišel in sedel z njo včasih kar do dveh zjutraj, nakar jo je spremil domov.
• Nekega večera so se gostjo j pri ostalih mizah dokaj glasno pogovarjali o pesništvu in so prišli do zaključka, da Steve 3ploh ai pesnik; da so izvedeli, da je pesmi o kraljeviču Marku spremenil na ta način, da je mesto znanega bajnega Marka,
I opeval avstrijskega cesarja Fran Josipa; da je vsled tega dobil od konzula Nuberja $4,000 nagrade in — ker je bil urednik velikega dnevnika — je dotični
Med vsem prebivalstvom našel je le jednega človeka, ki je odobraval njegov sklep, ki ga je na skrivaj celo prigovarjal in bodril na to podjetje in ki mu je celo ponudil posebne vodnike, ki naj bi ga povedli do vznožnega gričevja gorovja; ta človek je bil Ra Vatu. In John Starhurstu se je Ra Vatovo ob našanje neizmerno dopadlo. Dasiravno je bil Ra Vatu nepoboljšljiv pagan, čegar srce je bilo ravnotako črno, kakor vsa njegova denjanja, se je v novejšem času vendarle vedel takti, kakor da se je v njegovi duši pričelo svitati. Končno je celo pričel govoriti, da bo tudi on postal Lotu ali spreobrnjenec. Sicer je že pred tremi leti ob neki priliki izrazil željo, da bi se rad pokristjanil in bi tudi že tedaj postal član cerkvene občine, toda baš John Starhurst je odklonil njegove želje vsled tega, ker je zahteval, da se morajo v cerkveno občino sprejeti tudi vse njegove štiri žene. Ra Vatu se je namreč iz ekonomskih in tudi etičnih razlogov protivil mono-gamiji ali jednoženstvu. In poleg tega je bil razžaljen, ker ga je misijonar pokaral in se s povsem ničevimi razlogi protivil njegovi želji; pa da mu dokaže, da je on svoboden in tudi časten človek, zavihtel je svoj velikanski bojni kol nad Star-hurstovo glavo. Starhurst se je sicer tedaj rešil na ta način, da je hitro počenil in se z vsemi močmi oprijel Ra-vatuja, katerega je toliko časa držal, da je prišla pomoč. Toda vse to
KITOV ZOB
(Za N. D. — V. J. V.)
(Nadaljevanje)
prej, kakor misijonarjev in pr: tem je veslač skrbel za to, da ga ni nihče opazil. Tudi ta čoln je bil lastnina Ra Vatuja. \ njem je veslal Erirola, Ra Va tujev bratranec, ki je bil istodobno tudi njegov najboljš morilec; in pri sebi je imel malo košarico, v kateri je ime) kitov zbo, ki ga je skrbno čuval. Zob je bil izredno lep, kai šest palcev dolg, lepo izraščen; vsled starosti je tudi postal rumen in rudečkast. Tudi ta zob je bil last Ra Vatuja. Pa vlada na otočju Fidži zavest, da kadar tak zob odide na potovanje, se običajno kaj izredne ga pripeti. Kajti lastnost kitovega zoba pomenja: kdorkoli prevzame tak zob, ne sme in ne more odreči zahtevi, ki je v zvezi z zobom, ali katera sledi sprejemu takega zoba. Ta zahteva zamore imeti kakoršno-koli obliko — od človeškega življenja do prijateljske zveze rodov in na vsem otočju Fidži ni najti niti enega prebivalca, j ki bi ne spoštoval časti in zavrnil zahtevo, ki je bila izrečena, ko je sprejel te vrste zob.
! Včasih se zahteva požar, pa ako ..e izpolnitev zakasni, pride brezdvomno do izvanrednih po I sledie.
Daleč navzgor po reki Rewa. jv vasi glavarja Mongondro, je l.John Starhurst počival, ko je dokončal drugi dan svojega potovanja. Naslednjega jutra na-j meraval je v spremstvu Narau I nadaljevati svojo pot peš proti meglenemu gorovju, ki je I vsled bližine postalo že baržu-nasto-zeleno. Mongondro je bil
diš,” odvrne stari kanibal mr mraje.
Šele potem, ko sta John Starhurst in Narau odšla k počitku, prikradel se je v glavarjevo kočo tudi Erirola, ki je pozdravil glavarja z diplomatičnim nagovorom, nakar mu je vzroči’ kitov zob.
Dolgo časa je stari glavar držal zob v svojih rokah. Bil je prekrasen zob in glavar je želel, da postane njegov. Poleg tega je tudi vedel, da mu mora biti vsaka zahteva, ki je spojena z darovanjem tega zoba, sveta. “Ne, ne, kitov zob je prekrasen,” in iz oči mu je odsevalo poželjenje, toda vrnil .je zob Erirolu, proseč ga opro ščenja.
je bilo sedaj oproščeno in pozabljeno. Ra Vatu je redno prihajal v cerkev in sicer nele kot spreobrnjeni pogan, temveč tudi kot spreobrnjeni poli-gamist. Povedal je tudi Starhurstu, da bo v nadalje imel le eno in edino ženo, da pa mora vendarle toliko časa počakati, da mu najstarejša žena, ki je že itak bolna, umrje.
In John Starhurst je potem
glavar dobrega srca, milosrčnih čuvstev in nekoliko kratkoviden; ker je bil že star, ga je tudi prejšna bojevitost ostavila ! Misijonarja je sprejel s pravo " gostoljubnostjo; dal mu je je- ^ sti vaz svojo lastno mizo in končno je pričel z njimi raz-pravljati celo o verskih zade-vah. Mongondro je bil nekake , radovedne narave, pa se je John 1 Starhurstu zelo prikupil, ko ga * je vprašal, naj mu pojasni, ka- ! ko se je svet in vse drugo, kar ' je na svetu, pričelo. Ko mu je , misijonar povedal nakratko o stvarjenju sveta, kakor je to 1 zapisano v sveti knjigi Genesis, 1 je takoj opazil, da je njegovo pripovedonje seglo globoko v Mongondrovo dušo. Mali in 1 stari glavar je nekaj časa tiho in mirno kadil. In potem je vzel svojo fajfo iz ust ter nekako žalostno zmajal z glavo.
“Ne more biti tako, kakor ti praviš,’ dejal je glavar. “Jaz, Mongondro, ko sem bil še mlad, sem znal prilično dobro vihteti svojo ‘adze.’ In vendar vzelo mi je tri mesece, predno sem izdelal mali čoln — majhen čoln — prav majčken čoln. In ti praviš, da je bila vsa ta zem-ja in vse to veliko morje izdelano — oziroma, da je vse to izdelal jeden človek —”
“Ne, vse to je izdelal ali vstvaril bog, jeden jedino — pravi bog,” prekinil ga je misi jonar.
“To je prav vsejedno,” na-laljeval je Mongondro — “da je izdelal vso zemljo in vso vo-do, drevje, ribe, grmovje in gorovje. solnce, mesec in zvezde tekom šestih dnevov! No, no Povem ti, da sem bil dober de- j lavec v svoji mladosti, pa vendar sem potreboval kar tri mesece, predno sem izdelal prav majhen čoln. Tvoja štorija bi morda prestrašila otroke; toda i1 jdraščen človek takim štorijam I ne more verjeti.”
“Jaz sem odraščen človek,’
: odvrne misijonar.
“To je res, ti si mož; toda i v mojem temnem neznanju in nevednosti, vendarle ne morem i vedeti, kaj ti pravzaprav veru - ješ.”
“Povem ti, jaz verujem, da • je bilo vse vstvarjeno tekom še , stih dni.”
“Tako ti praviš; tako ti tr
odpotoval po kalni reki Rewa navzgor in sicer v čolnu, ki mu ga je podaril Ra Vatu. V tem čolnu naj bi potoval dva dni, oziroma do točke, kjer se čolnarska plovitba preneha, nakar naj bi se čoln vrnil. Od tam je bilo videti daleč na obzorju gorovje, ki se je dvigalo v megleno in dimno ozračje in ki je tvorilo nekako jedro otoka Viti Levu. Ves dan je John Starhurst zrl na to gorovje z nekako nevztrpno poželjivostjo.
Včasih je potihoma molil. In včasih se je njegovi molitvi tudi pridružil njegov spremljeva-lev Narau, ki je bil domač učitelj, ki je bil že sedem let Lotu ali spreobrnjenec — oziroma od onega dne, ko ga je dr. James Ellery Brown rešil peči. v kateri so nameravali domačini spremeniti njegovo truplo v okusno pečenko. To je Brown storil na ta način, da je plačal zanj
 —----v/—r------
Zdravila proti debelosti.
V teh časih ko vse debele ženske hočejo postati tanke, ni čudno, če se pojavljajo na trgu razna “zdravila”, ki baje pomagajo proti debelosti. Organizacija, znana pod imenom American Medical Association, je dala kemično preiskati dve vrsti takih “zdravil”. Eno teh zdravil je neki žvečilni gumij, ki nima nikake zdravilne moči za odpravo debelosti, ako izvzamemo precejšno količino neke odvajalne kemikalije. Pri-dejano pa je navodilo, naj pači jent, ki se zdravi s tem zdravilom, hitro hodi pet milj na dan zunaj v svežem zraku in izvaja še druge telovadne vaje, poleg tega pa da naj ne vži-va preveč krompirja.
Drugo “zdravilo”, imenovano “fat-reducing gum drops”, | je tudi opremljeno z navodilom, naj pacijent pije le oranžni sok, vživa le polovično količino navadne hrane, in izogiblje naj se kruha.
Kar je koristnega pri teh “zdravilih”, so navodila, ki priporočajo hojo in gibanje v svežem zraku in vživanje hrane, ki ne debeli. To, združeno z odvajalno snovjo v “zdravilu”, nedvomno pri nekaterih osebah zmanjša debelost, večinoma vse drugo je pa “fake”. Zanesljiva odvajalna sredstva se povsod lahko dobe poceni', i če jih človek rabi. Kdor se ho-j če ubraniti debelosti, pač ne ; sme jesti jedi, ki debelijo, pa telovaditi in se sploh mnogo gibati na svežem zraku. Če to ne : pomaga, tudi “zdravila” z najbolj kričečimi imeni ne bodo; kvečjemu bodo pomagala k shujšanju žepa.
na ta način, da je plačal zanj malenkostno odkupnino v obliki sto palic tobaka, dveh bombaževih odej in velike steklenice “pain-expellerja.” In tekom zadnjega dneva, ko je Narau kar dvajset ur pobožno, molil, oglasil se mu je nekak nadnaravni glas, ki mu je velel, da mora John Starhursta še v nadalje spremljevati v gorovje.
| “Master,” dejal je, “jaz pojdem s teboj.”
John Starhurst ga je vzrado-ščeno blagoslavljal, kajti isti-nito: sam bog je bil ž njim in ' bodril k nadaljnim naporom prej tako duševno nemogočne-ga Narau.
“Brezdvomno sem ostal brez duše in sem tako najslabša božja ladja,” povdarjal je Narau 1 tekom prvega dne veslanja.
1 “Tvoja vera se bo utrdila, ii; - postala bo še trdneja,” vzpod-t bujal ga je misijonar.
In istega dne veslal je še je-; den čoln po reki Rewa navzgor Toda ta čoln je od veslal uro po-
t
Močni daljnogledi.
Luna je oddaljena nekako 240,000 milj od zemlje, toda potom močnih daljnogledov, kot je na primer oni na Mount Wilson, Cal., se ista \“priibli-ža”, da-je videti oddaljena le približno 50 milj.
Rano naslednjega dne korakal je John Starhurst, oblečen v škornje, po poti, ki je vodila skozi grmičevje; takoj za njim je hodil njegov zvesti Narau, a za njim povsem goli vodnik, ka terega mu je posodil Mongondro, da mu pokaže pot v bližnjo vas, kamor so vsi trije prišli krog poldneva. Od tu nadalje je misijonarja vodil no\ vodnik. Miljo za njimi, kora kal je Erirola, ki je nosil kito\i zob v košari na svojem hrbtu. Tako je sledil misijonarju dva dni in vedno ponujal kitov zob vaškim glavarjem. Toda vas za vasjo se je branila vzeti kitov zob. £ob je	hitro	slediJ
prihodu misijonarja, da so glavarji sicer spoštovali zahtevo, ki je v zvezi z kitovim zobom, da pa niti časa niso imeli o njej premišljati.
Misijonarska druga in njun vodnik prišli so že daleč v gorovje, ko je Erirola odšel po neki skrivni bližnjici, tako da je misijonarja prehitel in prišel v pokrajino Gatoka, kateri je vladal glavar Buli. Glavar Buli seveda ni vedel, da bo John Starhurst tudi prišel. In poleg tega, kitov zob je bil izredne krasen — izvanredno lep in barva zoba je bila uprav redke kakovosti. Zob je sprejel v dar kar javno. Buli od Gatoke, se je vsedel na svojo najboljšo preprogo in kraj njega so stali njegovi najvišji uradniki, trije odganjači muh. Na ta način je svečano prevzel zob iz rok Ra Vatujevega odposlanca Erirola-kateri je prinesel dar v gorovje. Vse ljudstvo je ploskalo z rokami v znak odobravanja sprejema prekrasnega daru: ploskali so vsi zbrani sekači glav, odposlanci in odganjalci muh, ki so jednoglasno klicali svoje odobravanje:
‘‘A! woi! woi! woi! — A! woi! woi! woi A tabua levu' woi! woi! A mudua, mudua, mudua!’
Po primernem molku, pričel je Erirola s svojim govorom: “Kmalu bo prišel nek mož — on je misijonarski človek, bel človek, in prišel bo še danes. Ra Vatu bo vesel, ako dobi njegove škornje, katere bo podaril svojemu prijatelju Mongondru; vendar pa namerava podariti te škornje Mongondru tako, da •bodo v njih tudi misijonarjeve noge, kajti Mongondra je star človek in njegovi zobje niso več prav dobri. Pazi torej, Buli, da mu pošlješ tudi misijonar jeve noge zajedno s škornji. Vse drugo, kar spada k misijonarju, pa lahko ostane tukaj.” Veselje, ki je nastalo vsled kitovega zoba, se je takoj ohla-
dilo in zginolo iz Bulijevih oči. ki so sedaj nekako dvomljivo zrle v daljino. Toda, zob je že sprejel.
“Malenkostna zadeva, kakor-šna je navaden misijonar, ne pomenja mnogo,” pripomnil je Erirola.
“Ne, mala zadeva, kakoršna je misijonar, v resnici ne pomenja mnogo,” odvrne Buli. “Mongondro bo dobil škornje. Pojdite torej mladeniči, trije ali štirje, in pričakajte misijonarja na njegovem potu. < In pazite, da prinesete seboj njegove škornje in vse drugo.”
(Dalje prihodnjič).
dnevnik dobil tudi cesarsko in kraljevo subvencijo, katero stii si z lastnikom lista razdelila p<' načinu fifty-fifty.
Od onega dne nadalje ni bilo Steveja niti Mice več opaziti pri Neumeyerju, tako da se stalni gostje jednoglasno sklenili poslati gotove člane omizja po vseh delih mesta, da pro najdejo, kam zahajata.
Nekega dne se je slikar Fekonja sestal z kemistom Weis-som na vogalu 10. ulice in 2nd Avenue.
“Hallo Weiss, kam greš?”
“Na izprehod!”
In baš vsled tega, ker Weis? ni vprašal, kakor običajno: ‘jeli kdo tam pri Neumeyerju,’ pričel je Fekonja sumiti, da VVeiss ve, kje je Steve. Ko sta se poslovila, sledil mu je Fekonja do postaje nadulične železnice na osmi ulici, odkodei se je vozil v istem vlaku, toda v drugem vozu, do South Ferry, kjer sta presedla v vlak devete avenue in se vozila dalje proti severu dr- Cortlandt streeta. In potem je našel vse tri v Baho-vej restavraciji na Liberty St.
Pa ni minolo niti teden dni, ko so Neumeyerjevi gostje jeli prihajati k Bahu, kjer so imeli posebna omizja v prvem nadstropju. Neumeyer je potem prodal svojo gostilno in kupil velik hotel na Dunaju, nakar je napovedal običajni bankerot.
In Steve ,je še nadaljeval z svojim pesnikovanjem. Prišla je vojna, subvencije ni bilo več, žena mu je umrla in leto dni kasneje je odšel v bolnico, kajti obolel je za Brightovo boleznijo. Baš, ko je umiral, pozvali so me v bolnico in prišel sem še pravočasno, da me je spoznal. Govoriti ni mogel mnogo; z vsem naporom svojih zadnjih moči, podal mi je desnico in mi pri tem šepetaj e naročil: “Pozdravi Mico,” 4 nakar je za vedno zaspal.
Potem smo ga pokopali, in jaz sem pozdravil Mico . . .
L. N. TOLSTOJ
HADŽI-MURAT
Posloveni! Vladimir Levstik
(Nadaljevanje)
Po obedu so javili knezu pribočniku generala Mollerja-Za-komeljskega.
Pribočnik je naznanil knezu, da je general zvedel o prihodu Hadžija-Murata; zelo je nezadovoljen, ker mu ni nihče poročal o njem, in zahteva, da takoj privedejo Hadžija-Murata k njemu. Voroncov je dejal, da se zgodi po generalovem ukazu. Povedal je Iladžiju-Muratu s tolmačem, kaj hoče general, in ga poprosil, naj ga spremi k MoDerju.
Ko je Marja Vasiljevna slišala, kaj je hotel adjutant, je takoj zaslutila, da utegne priti med njenim možem in generalom do neprijetnega nastopa. Vzlic kneževemu ugovarjanju se je odločila spremiti njega in Hadžija-Murata h generalu.
“Vous feriez bien mieux de rester, c’est moil affaire, non pa la votre.” ( Bolje bi bilo, da ostaneš doma; to je moja stvar, ne tvoja).
“Vouz ne pouvez pas m’empecher d'aller voir madame la generale.” (Ne moreš mi ubraniti, da ne bi posetila gospe generalove).
“To lehko storiš drugič.”
“Jaz pa hočem baš zdaj.”
Vse je bilo zaman. Voroncov je privolil in šli so vsi trije. Ko sto vstopili, je Moller z mračno spoštljivostjo odvel Marjo Vasiljevno k ženi, pribočniku pa je ukazal, naj pelje Hadžija-Murata v sprejemnico in ga ne pusti nikamor brez njegovega dovoljenja.
“Prosim,” je velel Voroncovu, odprši vrata v svoj kabinet, in spustil kneza naprej.
Nato se je ustavil pred njim in rekel, ne da bi mu ponudi!
stol:
“Jaz sem tukaj poveljnik vojske in zato se morajo vršit: vsi pregovori z neprijateljem preko mene. Zakaj me niste obvestili o prihodu Hadžija VMurata?”
“Oglednik je prišel in mi je razložil željo Hadžija-Murata da se preda meni,” je odgovoril Voroncov, prebledevaje od razburjenja. Pričakoval je sirovega izbruha generalove jeze, ki sp je hkratu polaščala tudi njega.
“Vprašam, zakaj mi niste javili?”
“Mislil sam to storiti, baron, ali . . .”
“Za vas nisem baron, ampak vaša prevzvišenost.”
Vsa baronova dolgo premagovana razdraženost se je zdajc' usula na dan.
“Zato pač ne služim svojemu vladarju dvajset sedem let da bi ljudje, ki so šele včeraj oblekli vojniško suknjo, izrabljal •svoje rodbinske zveze in pred mojim nosom ukrepali o stvareh, ki se njih ne tičejo.”
“Prosim vašo prevzvišenost, da ne govori stvari, ki nisc točne,” mu je segel Voroncov v besedo.
“Resnico govorim," je zaropotal general še bolj srdito. “Ne dovolim, da bi . .
Tedaj je prišumela v sobo Marja Vasiljevna; sledila ji je skromna, nevisoka dama, žena Mollerjži-Zakomeljskega.
“Nu, nehajte že, baron, Simon vam ni hote) delati neprilik,’ je izpregovorila Marja Vasiljevna.
“Tega tudi ne pravim, kneginja . . .”
“Nu, veste kaj, rajši pustimo to. Slab kreg je boljši od do brega prepira. Oh, kaj govorim . . Zasmejala se je.
In srditi general se je uklonil očarujočemu smehljaju kra sotice. Pod brki mu je zaigral nasmešek.
“Priznam, da nisem ravnal nravilno,” je rekel Voroncov “toda . . .”
“Nu, in jaz sem se razvnel.” je dejal Moller ter podal knezu roko.
Sprava je bila dosežena in sklenila sta, da ostane Hadži Murat nekaj časa pri MoH^’ju, potem pa ga pošlje k poveljniku levega krila.
Hadži-Murat, ki je sedel v sosednji sobi, sicer ni razumel kaj govorita, pač pa toliko, kolikor je bilo potreba zanj; da st prepirata zaradi njega in da je njegov odpad od Šamila za Ruse ogromnega pomena, ter bo mogel, samo če ga ne pošljejo a Sibirijo ali ne ubijejo, še mnogo zahtevati od njih. Razen teg; je tudi spoznal, da Moller-Zakomeljski, čeprav je poveljnik vendar nima tistega pomena kakor Voroncov, njegov podreje-nec, in da je zanj važen Voroncov, ne Moller. In ko je Moller Zakomeljski pozval Hadžija-Murata k sebi ter ga jel izpraševati se je držal Hadži-Murat ponosno in svečano, rekoč, da je prišel iz gora zato, ker hoče služiti belemu carju, in da je pripravljen odgovarjati o vsem tem samo njegovemu serdarju, to je, vrhov nemu poveljniku, knezu Voroncovu v Tiflisu.
VII.
Ranjenega Avdjejeva so zanesli v bolnico, ki je bila nameščena v majhni, s skodlami pokriti hiši ob izhodu iz trdnjave in ga položili na prazno posteljo v splošni sobi. V sobi so bili štirje bolniki :eden, ki se je premetaval v vročici za legarjem, drugi, ki je ležal bled in z višnjevo podplutimi očmi za mrzlico ter neprestano zeval, čakaje novega napada, in še dva ranjenca izza pohoda pred tremi tedni, prvi, ki je hodil, v zapestje, in drugi, ki je sedel na postelji, v pleče. Vsi razen tistega, ki je imel legar, so obstopili novinca in jeli izpraševati nosače.
“Katerikrat streljajo, kakor bi te z grahom obsipal, in nič se ne zgodi, to pot pa so ustrelili morda petkrat,” je pripovedoval eden izmed nosačev.
“Kakor je komu usojeno.*’
“Oh!” je kriknil Avdjejev na vse glas, premagujoč bolečino, ko so ga jeli polagati na posteljo. Ko pa so ga položili, je nagrbančil obrvi in ni ječal več, le neprestano je gibal s stopali. Tiščal je rano z rokami in nepremično gledal predse. Prišel je zdravnik ter velel obrniti ranjenca, da bi videl, ali ni šla krogla zadaj ven.
“ Kajpa je to?” je vprašal zdravnik, kažoč na velike bele brazgotine, ki so preprezale hrbet in zadek.
“To je že staro, vaše visokorodje,” mu je stokaje odgovori Avdjejey.
Bili so sledovi njegove kazni zaradi denarja, ki ga je zapil. Avdjejeva so spet obrnili in doktor je dolgo brskal z iskalom po trebuhu; našel je kroglo, toda ni je mogel prijeti. Preveza je rano, .zalepil jo z obližem in gdšel. Ves čas, ko mu je brskal
po rani ter jo obvezoval, je ležal Avdjejev s stisnjenimi zobmi in zaprtimi očmi. Ko pa je zdravnik odšel, je odprl oči in začudeno pogledal okoli sebe. Njegove oči so počivale na bolnikih in ranocelniku, toda on jih menda ni videl, ampak je gledal nekaj drugega, kar ga je navdajalo s strmenjem.
Prišla sta njegova tovariša Panov in Serjogin. Avdjejev je republike je takrat znašala ležal še vedno kakor prej in začudeno gledal predse. Dolgo ni1 0koli 800,000 kvadratnih mili, mogel spoznati tovarišev, čeprav so mu zrle oči naravnost v njiju, janes pa nad tri milijone kva-“Ti, Pjotra, ali morda želiš domačim kaj sporočiti?” je rekel cjratnih milj. Eno četrtino vse-
Panov.	|	ga svetovnega pridelka pšeni-
Avdjejev ni odgovoril, dasi je gledal Panovu v obraz.	ce ge pride]a pri nag; konjze
“Pravim, ali hočeš domačim kaj sporočiti?” je vprašal
Panov iznova, doteknivši se njegove hladne, koščate roke.
Avdjejev se je zavedel.
“A, Antonič?”
“Da, prišel sem pogledat. Ali sporočiš kaj domov? Serjogin ti napiše.”
“Serjogin,” je dejal Avdjejev in s trudom prenesel oči na Serjogina, “ali napišeš? . ; . Tak piši takole: vaš sin, piši, vam želi dolgo življenje . . . Zavidal je bratu. Saj sem ti onikrat povedal. A zdaj mi je samemu prav. Le naj živi. Bog mu daj . . . Meni je prav. Tako jim piši.”
Nato je dolgo molčal, upirajoč oči v Panova.
“Nu, ali si našel lulo?” je vprašal zdajci.
Panov ni odgovoril.
“Lulo, lulo, pravim — si jo našel?” je ponovil Avdjejev.
“V torbi je bila.”
“Mislil sem si. Nu, a zdaj mi dajte svečo . . . umrl bom,” je rekel Avdjejev.
Prav takrat .je prišel Poltorackij posetit svojega vojnika.
“Kako je, prijatelj? Slabo?”
Avdjejev je zamežal in zmajal z glavo, da ne. Njegovo obličje z velikimi podočnicami je bilo bledo in strogo. Ničesar ni odgovoril, samo ponovil je, obračaje se k Panovu:
“Svečo daj, umrl bom.”
Dali so mu svečo v roke, toda prsti se niso hoteli skleniti.
Postavili so jo mednje in jo držali. Poltorackij ,je odšel; pet minut po njegovem odhodu je ranocelnik prislonil uho k srcu Avdjejeva in povedal, da je umrl.
V poročilu, ki so ga poslali v Tiflis, je bila smrt Avdjejeva ;akole opisana:
“Dne 23. novembra sta šli dve četi Kurinskega polka iz rdnjave sekat šumo. Sredi belega dne je nenadoma napala Irvarje znatna tolpa gorcev. Rojna črta se je jela umikati; v tem pa je naskočila druga četa z bajonetom in vrgla gorce na-;aj. V boju sta bila dva vojnika lahko ranjena in eden ubit, jorci pa so izgubili okoli sto mrtvih in ranjenih!”
VIII.
Prav tisti dan, ko je Petruha Avdjejev izdihnil v vozdvi-ienski bolnici, so njegov stari oče, žena brata, namestu katerega je šel v vojnike, in bratova hči, že godno dekle, mlatili oves na mrzlem gumnu. Prejšnji večer je pal velik sneg in proti jutru ;e pritisnil silen mraz. Stari se je zbudil šele ob tretjem pete-in.jem klicu in ko je videl v zmrzlem oknu jasno mesečino, je zlezel s peči, vzel kožuh in kučmo ter šel na gumno. Dve uri je delal sam, nato pa se je vrnil v izbo ter zbudil sina in ženske.
Ko sta prišli snaha in vnuka na gumno, je bilo očiščeno, lesena opata je stala zataknjena v sipki beli sneg in zraven nje metla / butaro navzgol*; dvselii snopi so bili raz3uam v dvojnem napadu. Starec je krepko tolkel s težkim cepcem in razbijal slanm lekle je enakomerno mlatilo z vrha, a snaha je odvračala.
Mesec je zašel in jelo se je svitati. Nasad je bil že omlaten,
<o je prišel k mlatičem starejši sin Akim v kratkem kožuhu in vučmi.
“Kaj postopaš?” je zakričal oče nad njim; prestal je mlatiti n se oprl na cepec.
“Konje vendar moram očesati.”
“Konje moram očesati!” ga je oponesel starec. “Očeše jih •.tara. Cepec vzemi. Dovolj si se zredil, pijanec.”
“Mari si me ti napajal?” je zagodel sin.
“Koga?” se je grozeče namršil starec in prenehal.
Sin je molče vzel cepec in delo je šlo v osmerki: pokapik-)ok, pokapikpok — pok! je pritiskal težki očetov cepec na vsake ri krati.
“Glej ga, v zatilnik je debel kakor kak gospod; meni, vidiš,
)a hlače uhajajo,” se je spet oglasil starec, prenehavši z mla-;enjem in vrteč cepec po zraku, da ne bi izgubil takta.
Nasad je bil omlaten in ženski sta jeli grabiti slamo.
“Bedak Petruha, da je šel namesto tebe. Tebi bi v vojski )o malem izbili neumnost, on pa je zalegel za pet takih, kakor si ti.”
“Nu, dajte, očka. dajte,” je rekla snaha, odmetavaje razbita oovesla.
“Da, redi naj vas vsak človek šest, dela pa ni od nobenega.”
“Petruha je delal sam za dva, ne pa da bi . .
Po gazi, ki je bila izteptana z dvorišča, se je približala stara,
^kripaje v snegu z novimi opanki povrhu trdo navitih volnenih Dbojkov. Moška sta zgrebala nezvejano zrnje na kup, a ženski j dekletom sta pometali za njima.
“Oskrbnik se je oglasil. V graščino treba, opeko vozit,” je rekla stara. “Zajtrk sem pripravila. Jest bi šli.”
“Dobro. Sivca zaprezi pa pojdi,” je velel starec Akimu ‘In glej, da ne bom odgovarjal zate kakor onikrat. Zgleduj se po Pjoru.”
“Ko je bil doma, ste ga zmerjali,” se je vzrepenčil Akim nad očetom, “zdaj, ko ga. ni, pa grizete mene.”
“Ker zasluži,” je rekla mati takisto jezno. “Ti pa Pjotr ;ta dvoje.”
“Nu, prav,” je dejal sin.
“Kajpak, prav. Moko si zapil, a zdaj praviš: prav.”
“Da se vam more — za staro stvar!” je rekla snaha.
In vsi so odložili cepce in krenili v hišo.
Nesoglasje med sinom in očetom se je začelo že davno, malone tisti dan, ko je odšel Pjotr v vojnike. Starec je takoj začutil, da je dal kukavico za jastreba. Res je bilo po zakonu., kakor ga je umeval on, pravično, da tisti, ki nima otrok, nadomesti rodbinskega očeta. Akim je imel četvero dece, a Pjotr nič, toda delavec je bil Pjotr tak kakor stari, spreten, bistre glave, močan, vztrajen, in kar je glavno, priden. Delal je venomer. Kadar je šel mimo drugih, ki so delali, se je takoj spravil pomagat, prav kakor oče; ali je pokosil nekaj redi ali naložil voz ali posekal drevo ali nacepil drv. Starcu ga je bilo žal, a zdaj se ni dalo več pomoči. Vojništvo je bilo kakor smrt. Vojnik je bil odrezan kos in misliti nanj in prepeljavati žalost je bilo nespametno. Le redko ga je omenil stari, kakor danes, da bi zbodel starejšega sina, mati pa je pogosto govorila o njem in že dolgo prosila starega, naj pošlje Petruhi denarcev. Toda starec je vedno molčal na take besede. (Dalje prihodnjič)
a
Ameriška
zgodovina
M
To je najnovejša slovenska knjiga v Združenih Državah, ki vam na domač, priprost način jasno opiše vso zanimivo ameriško zgodovino od odkritja Amerike pa do danes.
Knjiga ni samo poučna, pač pa tudi skrajno zanimiva. Obsega 244 strani, jo krasi obilica zgodovinskih slik, in velja samo 75 centov, s poštnino pa 85 centov. Dobi se pri
“Ameriška
Domovina”
Cleveland, Ohio. 6117 St. Clair Ave.
JOSEPH PALČER in
LOUIS GORNIK
lastnika trgovine American Clothing Co.i Ely, Minn.
Našemu slovenskemu obck stvu v Ely naznanjava, da s|“~ otvorila trgovino z man# turnim blagom. V zalogi va moške obleke, klobuk čevlje. Nova zaloga žensj oblek, klobukov in čevlj1 kakor tudi druge drobnarij spadajoče v to stroko. Priporočava se za obilen ft.
set naše trgovine, in zago^j
50 , fco
l.java vse odjemalce, da oll0( zadovoljni s cenami in gom. Trgovina se nahaja vogalu Sheridan Street FOi Central Ave. •
v v I •	ftlo
Izšel je	ž.
le
Slovensko	joj
Amerikanski	M
KoledU1*0*
za leto 1927	I *
p.
r
Či
GLAS NARODA,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Prvo letošnje
Skupno potovanje v stari kraj
priredimo na francoskem parniku “PARIS,’ ko odpluje iz New Yorka
NA 23. APRILA 1927
“Paris” je zlasti za tretji razred * priznano najboljši parnik. Kakor na | dosedanjih skupnih potovanjih se bo- { do tudi lo pot nudile našim potnikom I razne posebne ugodnosti in naš za- j stopnik bo potnike spremljal prav do j Ljubljane.	j
Potniki naj se čim prej prijavijo, { zlasti ne-državljani, da jim bomo i. mogli preskrbeti še pred odhodom po- i vratveno dovoljenje (Permit), na pod- 7 Iagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko.
Drugo skupno potovanje se vrši istotako na parniku “Paris” in sicer 4. junija.
Razume se, da Vas lahko in radi odpravimo z vsakim drugim parnikom.
Ravno tako se vselej obrnite na nas:
1)) kadar ste namenjeni poslati de-
nar v stari kraj;
2) če želite dobiti denar iz starega
kraja:
.'{) ako ste namenjeni dobiti kako osebo v to deželo;
4) kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali kako drugo notar- *'i' sko listino, ali če imate kak drug X *£ opravek s starim krajem.	;	•> *:•
CENA 50c
s poštnino vred.
Z naročilom pošlji%is znamke ali pa moneyord<%t na	tal
I 1
ANTON ZBASNIK |
Slovenski Javni Notar	I	j
4905 Butler Street,	Pittsburgh,	Pa*jco
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke >f!I ' vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko a*1® stari kraj. Pišite ali pridite osebno.	L
er
Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Ameriki. Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vseh cd1 in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
6033 St.'Clair Ave. in 930 E. 79 th St., Cleveland, O.
ELCO THEATER - ELY, MINNESOTA
IMA NAJBOLJŠE SLIKE V nedeljo in pondeSjek 10. in 11. aprila COLLEEN MOORE IN JACK MULHALL v sliki “Orhideje in hermelin” (Orchids and Ermine).
   -     --------------------------------
, MATIJA SKENDER, javni notar
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 1122 E. OHIO ST. N. S. PITTSBURGH, PA.
Telefon: CEDAR 3472
SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Češark
455 W. 42. St. New York, N.Y.
: f
V Y
v
v
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbo, pobotnice, oporoke in vse druge v notarsko stroko spadajoče spise.
Pišite, telefonirajte ali pridite osebno.
j..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;,.;..;..;..;..:..:..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;..;..:-!''' 'Ifc
Sl
it
Ul
>1]
Imam na zalogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE"
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn,NY.
Edini zastopnik in založnik LUBASOVIH HARMONIK v Združenih
•	Državah
DRUGI SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO
s parnikom “PARIS
dne 14. maja 1927.
M02KB in ženske kras- | j
Na parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi in čedni"1! kabinami v sredini parnika; kabine imajo po 2 in 4 postelje, neka) jih je tudi s 6 posteljami za^družine.
Potnike bo spremlja! naš uradnik skozi do Ljubljane, prtljaga b® čekirana že tu v New Yorku skozi do Ljubljane in Trsta, tako d3 bodo potniki tem brezskrbneje potovali.
Vozni list III. razreda stane do Ljubljane $119.67 z vojnim <l‘l' kom in železnico vred; za ven in nazaj (Round Trip) pa stane v<)?' ni list za ta parnik $206.00 ter $5.00 vojni davek; nedržavljani pl®' čajo tudi head tax.
Potovanje se vrši v najlepšem mesecu maju in kdor je namenja potovati, naj se čimpreje prijavi.
TRETJI SKUPNI IZLET z najnovejšim parnikom “ILE DE FRANCE” se vrši na 2. julija 1927.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	New	York,	N.	»'
'n.
Uš
S;
5l<
ne na j novejše ure, | ^
prstane, diamante, verižice | in vso drugo zlatnino. Da- >> lje prave glasne Victor | gramofone, cena $17.50 do | $1,000; prave slovenske Victor plošče in slovenske $ j in v vseh drugih jezikih PIANO ROLE; zastave in $ regali j e fea društva. Pišite po brezplačni cenik, kar želite na vašega sobrata:
IVAN PAJK
24 Main St., Conemaugh, Pennsylvania.
THE CENTRAL CO., ELY, MINN.
se toplo priporoča vsem rojakom. Imamo na izbiro moških in deškjj' oblek, srajc, klobukov, oxford čevljev, kakor tudi drugih moških >r deških potrebščin.
Pri nas kupite lahko obleko, bodisi moško ali deško, na mesein:' odplačila. Mi jamčimo blago in naše cene so zmerne.
THE CENTRAL CO.
JE EDINA SLOVENSKA TRGOVINA MOŠKIH OBLEK V ELY.
V zalogi imamo tudi vsakovrstno žensko blago po zmernih cena11' ter obleke in obuvala za otroke.
Rojaki, tržite v Narodnem domu!
Velikost in rast te dežele.
Združene države imele so pred sto leti malo nad pet milijonov prebivalcev; danes jih je nad 114 milijonov. Površina te republike je takrat znašala okoli 800,000 kvadratnih milj, danes pa nad tri milijone kvadratnih milj. Eno četrtino vsega svetovnega pridelka pšenice se pridela pri nas; koruze pa pridelamo tri četrtine svetovnega pridelka.
______
Morska puščava.
Vsakemu je znano, da so na suhi zemlji puščave, kjer ni najti nikakega sledu o rastlinskem ali živalskem življenju. Malokdo pa ve, da se nahajajo podobne puščave tudi v morju. Eno takih morskih puščav so odkrili znanstveniki leta 1904 nekako na sredi pota med Južno Ameriko in Avstralijo. Preiskali so morje prav do dna, pa niso našli najmanjšega znaka o kakem rastlinstvu ali živalstvu. Znanstveniki sodijo, da uhajajo iz razpok morskega dna strupe: ni plini, ki preprečujejo vsa koršno življenje.
 _  *
i
J Čistimo, barvamo, popravljamo !
I NEWYORK
Dry
CLEANING j
I. SMUK, poslovodja 6220 ST. C LAIK AVE. i Pennsylvania 2063.
Pridemo iskat in pripeljemo !	na	dom!
< <