, ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 3 . 417—439 ' • 417 
'* M a t e j a ' M a č e k . : i 
UREJANJE KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI 
,, „ Diplomska naloga pri katedri za pravnozgo-
dovinske vede Pravne fakultete v Ljubljani. 
b • • "•'•' ''• ' : 1 ' 1 . Û V O D •'• •" • ; • • . . v 
Obdobje svetovne gospodarske krize po letu 1929, ki je zajela tudi Jugoslavijo, je 
obdobje hude zadolženosti, celo prezadolženosti kmetijstva. To je Kraljevino Jugosla-
vijo, pretežno še vedno agrarno deželo, zelo" prizadelo in" s problemom kmečke zadol­
ženosti se je spopadla tudi zakonodaja. ' -• .• 
V.obdobju od leta 1932 do 1936 so izšli trije zakoni iri pet uredb, ki so urejali 
kmečko zaščito, sprva s podaljševanjem rokòv za'odplačilo dolgov. Končno,je zadnja 
uredba o likvidaciji kmečkih dolgov, ki je izšla septembra 1936, črtala polovico dolgov. 
Preostanek,so morali kmetje plačati,v dvanajstih letnih anuitetah z zakonitimi obrest­
mi. Ce kmet ni, plačeval obrokov in obresti, je zaščito izgubil. Odpisane dolgove je 
krila država po Privilegirani agrarni banki. Ker so denarni zavodi — upniki v času, 
dokler jim ni bil, povrnjen denar, lahko postali nelikvidni, so smeli zadržati hranilne 
vloge, kar je zopet zmanjšalo vrednost teh in'odpiralo možnost zà bančne špekula-
c i j e ( 3 3 ) . '• • ' • c. ' ' ?. •> ^ . -
Vsi ukrepi -pa so vprašanje kmečke zadolženosti "rešili le začasno. Leta 1937 so 
kmetje -začeli.odplačevati'anuitete; ki so bile previsoko določene, kar je ponekod po­
vzročilo vnovične zadolžitve pri zasebnikih. Že leta 1939 se je odplačevanje zaradi 
slabe letine zataknilo, nato pa ga je presekala vojna (34). 
'- i J 2. KMECKA ZADOLŽENOST 
'-' • i i 2.1. Prva agrarna* kriza ' ' •'• • • • •<• • 
Prva velika agrarna kriza, ki je v letih od 1875 do 1893 zajela vso Evropo razen 
Rusije, je nastopila predvsem zaradi konkurence z žitom velikih prekooceanskih dežel 
in Rusije. ' ' ' J . t 
Moderna kapitalistična proizvodnja. je z znanstveno tehničnim napredkom po­
vzročila gospodarsko povezanost'vseh celin in omogočila cenen transport med njimi. 
Tako se je na evropskem tržišču pojavilo cenejše ameriško in rusko žito, kar je naj­
bolj prizadelo evropske kmete.,Prav tako je razvoj industrije z množično proizvodnjo 
uničil domačo hišno obrt, ki je bila sestavni del navadno majhnega kmetijskega obra­
ta. Tretji vzrok^rize pa je bilo plačevanje kmečke odveze in davkov. Kmet je z vsa­
koletnim plačevanjem odškodnine za svobodno zemljiško posest šele kupoval svojo 
samostojnost, a davčne obveznosti so ga kot formalno svobodnega in samostojnega že 
zavezovale. . .-.,..• 
Ta kriza ni obšla naših pokrajin, in to neprijazno srečanje kapitalizma z malimi 
kmeti, ki so bili v večini, se je v Sloveniji in na Hrvaškem dogajalo v letih 1850 do 
1890, v Srbiji pa približno deset let pozneje. Izjema na Slovenskem je bilo Prekmurje, 
kjer je stanje prezadolženosti nastalo šele po prvi svetovni vojni. 
Doba prve evropske agrarne krize je bila tudi doba prve prezadolženosti kmetov. 
Dr/ Josip Vošnjak je leta 1885 v svoji razpravi Socijalni problem in kmetski stan na­
pisal: »Dolgovi,so pravzaprav že nasledek slabega ali nesrečnega gospodarstva in 
dokaz primankljaja v gospodarstvu, toda le tam, kjer je sedanji lastnik dobil kme­
tijo v roke brez dolgov. Koliko pa je takih srečnih lastnikov in koliko je kmetij s či­
stimi zemljiškimi knjigami? Ogromne številke vknjiženih dolgov nam kažejo, da so 
že skoraj vsi kmetski posestniki čez glavo zadolženi. In če so že iz početka bili dolgovi 
nasledek primankljaja v. letnem računu, so zdaj glavni vzrok propadanja kmetskega 
stanu. Kajti za poravnanje obresti je treba gotovega denarja in ravno tega dobiti, je 
kmetu najtežje. Zato se kaže povsod, kjer se govori ali piše o bedah in stiskah kmet­
skega stanu, na dolgove kakor na izvor vse nesreče, in terja se nova zemljiška odveza 
od dolgov, podobna prvi leta 1850, s katero se je kmet oprostil tlake in desetine« (2). 
Take razmere so povzročile, da je zelo pogosto pel dražbeni boben. V ilustracijo 
— na Dolenjskem je bilo. v treh letih (1880—1882) na območju novomeškega okrož­
nega sodišča na dražbah prodanih 661 posestev (2). Kmetje so pod ceno izgubljali 
svoja posestva in predvsem revnejši ljudje so se množično izseljevali v Ameriko in 
418 M. MAČEK: UREJANJE KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI 
druge industrijsko razvite dežele. Tudi gospodarska konjunktura v letih od 1895 do 
1914 tega izseljevanja ni zaustavila (27). 
Hkrati je na slovenski vasi potekala diferenciacija. Predvsem trgovci, gostilni­
čarji, prekupčevalci in oderuški posojilodajalci so vt tem času oblikovali temelje svo­
jemu bogastvu in s svojim delovanjem je to razslojevanje celo pospešilo kmečki pro­
pad (3). , . 
Kapitalizem je omogočil, da je slovenski kmet to veliko krizo premagal. Veliko 
vlogo je igralo zadružništvo, ki je po načelu vzajemnosti in solidarne pomoči varovalo 
in krepilo domače kmetijstvo. Prav tako so izseljenci s svojim denarjem podpirali 
domače kmetije in zavirali njihovo ekonomsko propadanje. 
V inflacijski dobi po prvi svetovni vojni so se kmetje rešili dolgov, vendar je bil 
čas nezadolženosti kmetijstva kratek. 
2.2. Vzroki kmečke zadolženosti 
O vzrokih kmečke zadolženosti (prezadolženosti) je bilo napisanih veliko strokov­
nih člankov, in to vprašanje je bilo predmet mnogih razprav. Investicije,v gospodarski 
konjunkturi, izplačevanje dot, nakup zemlje v času do leta 1928 ter vedno večji obseg 
konzumnih dolgov (za hrano, obleko,' obutev ipd.) so bili med vzroki največkrat ome­
njeni. , 
Kmetijstvo je gospodarska panoga, ki je že od rnekdaj prinašala najnižje dohodke. 
To pogojuje način proizvodnje, ki je odvisna od vremenskih razmer, s pomanjkanjem 
trdne organizacijske strukture, razdrobljenostjo. Kmet se je vedno počasi privajal no­
vim razmeram in v času periodičnih kriz je bil najbolj oškodovan (28). 
Glavni vzroki kmečke zadolženosti do leta 1932 so bile investicije v konjunkturi, 
ko je kmet dobro prodajal svoje pridelke in je najemal posojila, prepričan, da se bodo 
ugodne razmere nadaljevale in bo zlahka odplačal svoj dolg. Drugi vzrok, ki ima ko­
renine v počasni prilagodljivosti kmetov, je bilo zmanjšanje pomena domače obrti òb 
množičnem pojavu industrijskih proizvodov. Zelo pomemben delež pri kmečki zadol­
ženosti je odpadel na zapuščine in dote, dolgovi zaradi plačevanja le-teh pa so nepro­
duktivni. Ti dolgovi v bistvu predstavljajo posebno obliko nakupa zemlje, ki ga je 
morala napraviti vsaka nova generacija posestnikov s tem, da je izplačala svoje brate 
in sestre. 
Privilegirana agrarna banka je v svoji anketi leta 1932 ugotovila v treh okrajih 
naslednje razloge zadolžitve (2) : 
Razlog 
Okraj 
Novo mesto 
% 
Okraj 
Posavski 
Obrenovac 
% 
• Okraj 
Masurički 
% 
1. nakup zemljišč 
2. zidanje stavb 
3. nakup živine 
4. nakup poljedelskega orodja 
5. spekulativna trgovina 
6. razdolžitev 
7. davki 
8. jamstvo 
9. tožarjenje, 
10. dediščine in dote * 
11. zabava 
12. šolanje 
13. zdravljenje, 
14. nakup krme 
15. razno 
16. neoznačeno 
16,92 
23,02 
9,27 
1,42 
4,06 
2,77 
0,21 
0,77 
0,48 
25,37 
0,06 • 
0,19 . -
2,27 <• , 
5,88 . 
6,96 
0,35 
18,47 
6,89 
11,74 
8,18 
32,36 
1,65 
1,13. 
0,51, 
0,08 , 
0,15 
0,01 . 
0,37 
2,61 
8,95 
4,28 ~ ' r 
2,87 " 
27,19 
10,71 
4,68 
1,17 
-•"" 2,09 
1,57 
0,41 
32,33 
0,04 
0,85 
1,97 
.; 2 > 3 6 
3,50 
13,51 
• — 
0,62 
Ce obravnavamo prve štiri kategorije kot produktivne (nakup zemljišč, zidanje 
stavb, nakup živine in poljedelskega orodja), naslednjih pet za neproduktivne (speku­
lativna trgovina, razdolžitev, davki, jamstvo in tožarjenje), dediščine in dote za na­
sledstvo, zadnje pa kot konzumne dolgove (zabava, šolanje, .zdravljenje in nakup 
krme) dobimo taka razmerja: . • • -j 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1888 • 3 419 
Vrsta zadolžitve 
Okraj 
Novo mesto 
% 
Okraj 
Posavski 
Obrenovac 
Okraj 
Masurički 
produktivna zadolžitev 
neproduktivna zadolžitev 
nasledstvo 
konzum • 
razno 
50,63 
8,29 
25,37 
8,40 
7,31 
45,03 
35,73 
0,15 
11,94 
7,15 
43,75 
36,44 
0,8» 
18,34 
9,64 
Prvo, na kar opozarjajo ti podatki, je, da je bila komaj polovica posojil (v Slove­
niji — novomeški okraj) »produktivnih«. A produktivne naložbe so bile le v omeje­
nem smislu res produktivne. Nakup zemljišč namreč pomeni le možnost gospodarne 
proizvodnje, sama proizvodnja pa je odvisna od nadaljnjih vlaganj. Denar, vložen v 
zemljišča, se pri majhnem kmečkem obratu normalno ne prenaša v ceno pridelkov, 
obresti pa tudi ne prinaša. Posojila za zidanje stavb in nakup živine sicer povečujejo 
obrat, a le po kvantiteti, ne pa kvalitativno. Kot čisto »-produktivne« dolgove bi lahko 
šteli le investicije za nakup poljedelskega orodja, med katere so všteti tudi poljedelski 
stroji. Vendar je taka zadolženost, ki predstavlja posojila za tehnični dvig in pove­
čanje donosa, skromno zastopana, od 1,17 % do 8,18 % (novomeški okraj le 1,42 % (2). 
. j V krizi so padle cene pridelkov na tretjino nekdanje cene in kmetje niso zmogli 
plačevati niti obresti, kaj šele glavnice. Tako so dolgovi, realno gledano, izredno na­
rasli in postavili posestnike v težak položaj. 
Vse naštete zunanje vzroke lahko definiramo z enim samim, notranjim in bistve­
nim Vzrokom — nizka produktivnost kmečkega dela in z njo povezana nesposobnost 
izpolnjevanjkjObveznosti, ki jih zlasti v krizi prinaša kapitalizem. 
Slovensko in vse jugoslovansko kmetijstvo je bilo zaostalo, nerazvito in zelo ne­
učinkovito. To velja predvsem za samostojne malokmeüjske obrate — družinska 
kmečka'gospodarstva, ki so bila osrednja enota slovenske vasi. V času kapitalističnega 
načina proizvodnje in denarnega gospodarstva je bil malokmetijski obrat kombinacija 
proizvodnje blaga za trg in za lastne potrebe. Zanjo pa je bilo značilno mnogo dela 
in malo pridelka. V svojem bistvu taka kmečka gospodarska enota ni bila kapitali­
stična, kajti kmet ne more prenehati s proizvodnjo, četudi mu ta ne prinaša dobička, 
kar pa je conditio sine qua non kapitalistične kmetijske proizvodnje. 
Kmečki dolgovi torej niso nastali zaradi izboljševanja proizvodnje. Rodila jih je 
stiska — nakup ali dedovanje. Velikokrat pa so kmetje dolgove dobesedno pojedli (27). 
Da bi se kmet rešil iz te težke situacije, se je zadolžil, toda končni rezultat tega reše­
vanja je bila še večja stiska. 
1 2.3. Višina kmečkih dolgov 
Resnično vrednost kmečkih dolgov je zelo težko ugotoviti, saj so podatki pri raz­
ličnih avtorjih zelo različni (2, 27, 28, 29 in 30). Zato kvantitativnih podatkov ne na­
vajam podrobno. -. . • 
V dobi najhujše krize je Privilegirana agrarna banka organizirala anketo, ki naj 
bi ugotovila stanje kmečkih dolgov. Podatke je poslala velika večina jugoslovanskih 
občin (4626) s 709.525 dolžniki in skupnim dolgom 6982 milijona din. Toda tudi ti po­
datki, četudi uradni, niso bili povsem točni, ker so bili zbrani na podlagi subjektivnih 
prijav kmetov samih in imajo vse slabosti na tak način zbranih podatkov. Gotovo je, 
da so bili največji dolžniki mali kmetje, ki so imeli manj kot 10 ha obdelovalne zem­
lje. Po ocenah je njihov dolg znašal nad 80 % vseh zadolžitev. 
• Po izdaji uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov (Z17) se je pokazalo, da so bili po~ 
datki ankete PAB kar točni. Ocenjene vsote kmečkih dolgov pri posameznih avtorjih 
so bile vseeno previsoke. 
Najbolj točni in resnični so podatki o višini dolgov, ki so jih denarni zavodi od­
stopili Privilegirani agrarni banki. Po letnem poročilu PAB za leto 1937 so ji denarne 
ustanove odstopile 652 tisoč dolžnikov s skupnim dolgom 2746 milijonov din. Na pod­
ročju ljubljanske podružnice — v Sloveniji — 47.863 dolžnikov s 479,6 milijonov din 
dolgov (29). 
. Vendar moramo pri ocenjevanju višine kmečkih dolgov upoštevati, da se je tudi 
v Sloveniji kljub dobro razvitemu in organiziranemu finančnemu kapitalu (banke, 
hranilnice, posojilnice in zadruge) velik del predvsem malih kmetov zadolževal pri 
zasebnikih. V'drugih delih države, predvsem v Srbiji, pa so sploh poznali predvsem 
to obliko zadolževanja. V srbskem izrazoslovju se to kaže v besedah »lihvar« ali »ze-
lenaš«, ki pomenita zasebnike — u p n i k e , ki se ukvarjajo s posojanjem denarja — po­
navadi za oderuške obresti (27). Takih dolžniškoupniških razmerij uredba o likvidaciji 
kmečkih dolgov ni urejevala. Resnična višina teh dolgov ni in tudi ne more biti znana, 
'420 м - MAČEK : UREJANJE KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI 
saj se ti dolgovi ponavadi niso vknjiževali v zemljiško knjigo in so pogosto ta raz­
merja nastajala in obstajala brez vsakršnih listin. 
Prav tako ne smemo prezreti dejstva, da v končne številke dolgov, ki jih je pre­
vzela Privilegirana agrarna banka, niso všteti dolgovi pri denarnih zavodih, ki jih 
le-ti niso odstopili omenjeni ustanovi. Mnogi dolžniki so namreč prosili svoje denarne 
zavode — predvsem zadruge, hranilnice in posojilnice — naj jih zadržijo kot svoje 
dolžnike. 
Kljub temu, da ne moremo z gotovostjo govoriti o resnični višini vseh kmečkih 
dolgov, moremo ugotoviti, da so bile številke zelo visoke. Zadolženost je bila tako vi­
soka in obsežna, da je hromila celotno gospodarstvo in zavirala redno poslovanje fi-
nančno-kreditnih organizacij po vsej državi. 
3. REŠEVANJE KMEČKE ZADOLŽENOSTI 
Ureditev reševanja kmečke zadolženosti je bilo težko in kompleksno vprašanje, 
s katerim so se spopadale vlade različnih srednjeevropskih držav, ki jih je pestila 
agrarna kriza, kar je onemogočalo normalno funkcioniranje gospodarskega sistema (28). 
Vsaka je na svoj način iskala pot iz krize. 
Problem kmečkih dolgov je bil od leta 1931 stalno predmet razprav jugoslovan­
ske vlade. Prvo rešitev, samo začasno, je prinesel Zakon o zaščiti kmetov in uvelja­
vitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju (Zl), ki je stopil v veljavo 
20. aprila 1932. Zakon je uvedel moratorij za kmečke dolgove. Ker trajna rešitev še 
ni bila pripravljena, sta zakona 20. oktobra 1932 in 20. decembra istega leta podalj­
ševala njegovo veljavnost. Zakonodajalec se je zavedal začasnosti zakona o zaščiti 
kmetov in je pooblastil vlado za izdajanje potrebnih uredb z zakonsko močjo. 
Predpise zakona o zaščiti kmetov je delno spreminjala Uredba o izpremembah 
in dopolnitvah zakona o zaščiti kmetov (Z5), ki je stopila v veljavo 11. avgusta 1933. 
23. novembra 1933 je stopila v veljavo Uredba o zaščiti kmetov (Z6). Ta je pred­
pisala načrt odplačevanja kmečkih dolgov v dvanajstih letih. 
Druga Uredba o zaščiti kmetov (Z7) je izšla 27. avgusta 1934. Novosti, ki jih je 
uvedla, so bile pretežno v korist upnikom. Odplačilni načrt te uredbe je natančno 
določal anuitete in obresti za posamezno odplačilno leto ter je ločeval dolgove pri 
zasebnikih in dolgove pri denarnih zavodih. 
8. oktobra 1935 je stopila v veljavo Uredba o zaščiti kmetov (Z12) — že tretja po 
vrsti. Tudi ti predpisi so še vedno pomenili le začasno rešitev, vsebovali pa so veliko 
novosti pri urejanju razmerij med dolžniki in upniki. Težišče te uredbe je bilo zni­
žanje dolgov zaščitenih kmečkih dolžnikov, katerih skupna zadolženost je presegala 
polovico vrednosti njihovega celotnega imetja. > ' ' 
Dokončno ureditev kmečke zadolženosti je vsebovala Uredba o likvidaciji kmet­
skih dolgov (Z17), ki je dobila kogentni značaj 26. septembra 1936. Z njo so se vsi 
kmečki dolgovi pri denarnih zavodih prenesli na Privilegirano agrarno banko, hkrati 
pa so se znižali na polovico. Preostali del dolga, ki ga je prevzela PAB, naj, bi kmetje 
vrnili v dvanajstih letnih obrokih. 
Da je bilo reševanje kmečke zadolženosti v Kraljevini Jugoslaviji res zapleteno 
vprašanje, ki je zahtevalo novo celovito urejevanje, nam kaže tudi izjava kmetijskega 
ministra Svetozarja Stankovića, ki je za vojvodinski tednik Jugoslovenski sever po­
vedal v času zadnjih priprav dokončne ureditve kmečke zadolženosti, ki jo je vsebo­
vala uredba o likvidaciji kmečkih dolgov (Z17). Rekel je: »Temu vprašanju se tre­
nutno pripisuje največji pomen. Doslej so ga poskušali rešiti že na več načinov. Po 
mojem predlogu bi bilo potrebno osnovati likvidacijsko banko, ki bi plačala denarnim 
zavodom dolgove, kmetje pa bi- v dolgoročnih obrokih plačevali svoje dolgove narav­
nost državi, skupaj z davki. Moj predlog dosedaj ni bil sprejet, ker bi vzbudil dojem 
inflacije. Poleg tega predloga je obstojal načrt skupine poslancev JRZ, ki je predvi­
deval popolno razdolžitev, a tudi iz tega ni bilo nič. Sedaj bomo reševali vsa vpra­
šanja po stari uredbi. Mogoče bodo neke stvari dopolnjene in popravljene.« 
V naslednjih poglavjih obravnavam navedene zakonodajne akte podrobneje,, sku­
paj S pravilniki in.avtentičnimi tolmačenji, ki so definirali njihovo izvajanje. Usta­
vila sem se tudi ob praktičnih posledicah reševanja kmečke zaščite, predvsem zä slo-
'venske zadruge in druge denarne zavode. 
., •; '-Ä^l 
3.1. Zakon o zaščiti kmetov, in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi 
in zavarovanju in zakona o podaljšanju njegove veljavnosti ] 
20: aprila 1932 je bil v Službenih novinah Kraljevine Jugoslavije objavljen zakon 
o zaščiti kmetov in o uveljavitvi'poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju 
(v nadaljevanju: zakon o zaščiti kmetov, Zl), ki ga; je na svoji redni seji 12. aprila 
potrdila narodna skupščina,' senat pa 15. aprila, in ki je z dnem objave stopil v ve­
ljavo; Izjema je bil paragraf : 4, ki je uveljavljal nekatere enotne predpise zakona o iz-
- ' Z G O D O V I N S K I ČASOPIS 43 • 1989 • 3 421 
vršbi inv zavarovanju in ' je dobil obvezno moč 15 dni po razglasitvi, torej s 6. majem 
1932. Veljavnost zakona je bila omejena do izdaje zakona o konverziji kmečkih dol­
gov, najdalj pa 6 mesecev, torej do 20. oktobra. Ker napovedani zakon o konverziji 
dolgov ni izšel, kmetje pa so še vedno nujno potrebovali zaščito, je bil 20. oktobra 
objavljen v Službenih novinah zakon o podaljšanju veljavnosti zakona o zaščiti kme­
tov (Z3) z veljavnostjo do'20. decembra 1932. Hkrati je zakon o podaljšanju prinesel 
tudi nekatere nebistvene spremembe in dopolnitve. Toda tudi z zadnjim dnem veljav­
nosti še ni "bil dokončno pripravljen nov zakon in ponovno je bilo-treba podaljšati 
začasno zaščito. Tretji začasni zakon z dne 20. decembra 1932 (Z4) je vseboval tudi 
nekaj bistvenih novosti, njegova veljavnost pa definirana do izdaje in obvezne moči 
novega zakona o zaščiti kmetov in ureditvi kreditnih odnosov v državi. „ ( 
Po določilih zakona o zaščiti kmetov in nadaljnjih zakonih, ki so podaljševali 
njegovo veljavnost, so bile z 20. aprilom 1932 odložene, vsa prisilne dražbe kmečkih 
nepremičnin in premičnin, ki so bile do tega dne že v teku. Nove prodaje pa niso bile 
dovoljene. Prav tako so bile prepovedane vse prisilne uprave in odvzemi premičnih 
stvari, ki bi bile izvedene zaradi izvršbe ali zavarovanja terjatev. Ta določila pa so 
veljala tudi za vse osebe, ki so bile zavezane za dolgove kmetov kot poroki ali soli­
darni dolžniki. . . - . . . * . _, 
Po določbah zakona je bila zaščita namenjena kmetom in paragraf 6 je definiral, 
kdo kmet je. Po zakonu o zaščiti kmetov je bil kmet vsakdo, ki je obdeloval zemljo 
samtali s člani svoje družine in je njegov obdavčeni dohodek izviral predvsem iz kme­
tijske dejavnosti. Pri tem pa njegovo posestvo ni smelo presegati 75 ha ornih (za ob­
delovanje sposobnih) zemljišč (njive, sadovnjaki, vinogradi, travniki [sic!], izvzeti so 
bili pašniki), pri družinski zadrugi pa 150 ha ornih zemljišč. Prav tako se je status 
kmeta priznal vsem, ki so morali, zaradi bolezni ali pomanjkanja potrebnih delovnih 
moči v družini ali zaradi drugih opravičljivih razlogov obdelovati zemljo s pomočjo 
drugih oseb, ki niso bili družinski člani. Mladoletne otroke kmetov so v času njihove 
mladoletnosti (do 21 leta)>prav tako šteli za kmete, enako pa se je obravnavala tudi 
kmečka zapuščina, dokler se ni izročila dedičem. 
Na zahtevo kmeta — dolžnika ali pa na zahtevo sodišča (izvršilnega oblastva) so 
izdajale.občine (občinska sodišča ali občinska poglavarstva) po zakonskih predpisih 
potrdila, ki jih je moralo potrditi tudi pristojno sresko načelstvo, razen če jih ni iz­
dalo mestno načelstvo kot prvostopenjski organ. V primeru dvoma, ali nekomu pri­
pada status kmeta ali ne (v smislu določil,zakona), je odločalo sodišče na podlagi iz­
vršenih, poizvedb. 
• Zaščite niso imele vse terjatve. Izvzete so bile terjatve Narodne banke, Državne 
hipotekarne banke, Privilegirane agrarne banke ter javne dajatve (davki itd.), dolgovi, 
ki so nastali zaradi nakupa živil, obleke in obutve in so bili narejeni po 20. oktobru 
1932, alimentacijske terjatve za vzdrževanje, terjatve, ki so izvirale iz kaznivih de­
janj, terjatve za povzročeno škodo na polju, terjatve iz naslova plač in mezd osebam 
zaposlenim v gospodarstvu dolžnika, zakupnine in najemnine, terjatve zdravnikov in 
lekarnarjev ter za pogrebne stroške in terjatve obrtnikov za izvršena obrtniška dela 
po 20. oktobru 1932. Privilegirane terjatve so bili tudi novi dolgovi, ki SO' nastali po 
20. aprilu 1932 in so bili dejansko novi'ter niso nastali z novačijo (prenosom ali ob­
novo) starega dolga. ' 
2. .paragraf je obravnaval posledice prisilne javne prodaje (dražbe), opravljene po 
19. marcu 1932, torej po dnevu, ko je bil, vložen predlog zakona o zaščiti kmetov pri 
narodnem predstavništvu, in je bil kupec sam zahtevajoči upnik ali pa je bil z njim 
v sorodu ali v svaštvu do drugega kolena oziroma njegov pooblaščenec. Kupec je 
moral vrniti kmetu kupljene nepremičnine in premičnine, če mu je kmet vrnil ku­
pnino s 6 % obrestmi na leto od dne, ko mu je kupec denar izročil. Če vrnitev ni bila 
mogoča, je bil dolžan kupec vrniti pravo vrednost, ki so jo stvari imele na dan dražbe, 
kmet pa-je moral vrniti kupnino z obrestmi. To povračilo se je smelo zahtevati le do 
20. oktobra 1932. Kmet — zavezanec je bil upravičen tudi do povrnitve škode, ki jo 
je utrpel zaradi nemožnosti vrnitve ali vrnitve z bremenom ali vrnitve v poslabšanem 
stanju. 
Pomembne so bile določbe glede obresti. Zakonodajalec je hotel predvsem za­
ščititi kmeta pred oderuškimi obrestmi, ki so jih zahtevali zlasti v južnih krajih 
države, kjer zadružništvo še ni bilo razvito (kot v Sloveniji — Dravski banovini), ni 
pa ga hotel popolnoma oprostiti obresti (1). Nasprotno je zakon še izrecno določal, da 
je kmet dolžan plačati obresti in sicer tudi od terjatev, katere prisilna izterjava je 
bila odložena. Višina obresti je bila 6 % in to od dne tožbe, razen če niso bile s sodno 
odločbo, poravnavo ali drugim izvršilnim naslovom določene nižje obresti. Obresti so 
torej smele znašati največ 6 %. Izjema od tega pravila je bila, če je upnik prosto­
voljno dovolil kmetu — dolžniku, da se odloži plačilo terjatve, ki je dospela, in sicer 
pred vloženo tožbo zaradi njenega plačila, ali če je odstopil od že začete pravde, ne 
da bi zahteval kakršnekoli pravdne stroške. V takem primeru so se smele določiti 
višje obresti, največ 10 % na leto, ne glede na višino prej dogovorjenih obresti. Pred-
422 M. MAČEK : U R E J A N J E KMEČKIH DOLGOV V STARI J U G O S L A V U I 
pogoj, da so se določile tako visoke obresti, je bila prostovoljna opustitev izterjanja, 
oziroma umaknitev tožbe brez stroškov za dolžnika. 
Zakon je predvideval tudi morebitno izigravanje zakonskih določil glede obresti 
in je skušal to preprečiti z določbo, ki je odrejala, da se morajo v najvišji znesek 
letnih obresti všteti tudi vsa postranska plačila in dajatve, za katere se je dolžnik za­
vezal poleg obresti. Take dajatve so bile provizije, pogodbene kazni, stroški in po­
dobno. Večkrat se je namreč dogajalo, da so bile obresti formalno majhne in so ustre­
zale zakonskim predpisom, vendar pa je moral dolžnik pod različnimi drugimi naslovi 
poleg teh obresti plačevati še druge dajatve. Mnogokrat so bile dejanske obresti — in 
te so pomembne ne glede na naslov — izredno visoke (1). 
Ce je pobral upnik, čeprav z dolžnikovo privolitvijo, za obresti, provizijo, stroške 
ali podobno višji znesek kot so ga dopuščali predpisi, se je na dolžnikovo zahtevo 
presežek odbil od glavnice. Tako ravnanje upnikov pa je pomenilo tudi kaznivo de­
janje, ki se je kaznovalo kot prestopek z zaporom do šest mesecev in denarno ka­
znijo do 5000 din, če ni njegovo dejanje strožje kaznoval kazenski zakon (Z14). Za­
ščita je šla tako daleč, da je smel dolžnik zahtevati povračilo takega presežka, tudi če 
je dolg že popolnoma odplačal. Določilo o vračunavanju presežka obresti preko do­
pustne višine in dolžnosti vračati ta presežek se je uporabljalo za obresti, plačane od 
20. aprila 1932 dalje. 
Ničen je bil dogovor o obrestih, če so le-te presegale najvišjo dovoljeno stopnjo. 
Prekomernih obresti sodišče ni smelo prisojati in ne zavarovati, niti v izvršilnem po­
stopku izterjevati, tudi če so bile določene s pravnomočno sodbo ali drugim izvršilnim 
naslovom. Tu je šel zakon celo tako daleč, da je spreminjal — v zvezi z obrestmi — 
celo že pravnomočne sodbe sodišč, izrečene v posameznih spornih zadevah. 
Kot je bilo že omenjeno, zakonodajalec tudi v času trajanja zaščite ni hotel opro­
stiti kmeta plačevanja primernih obresti. Nasprotno, upniku je izrecno dal pravico, 
da morebiti tudi po izvršilni poti pride do plačila zapadlih obresti. Upnik je lahko 
zahteval pri sodišču nadaljevanje odložene, javne, prisilne prodaje premičnine ali ne­
premičnine ali nadaljevanje ustavljene prisilne uprave za poplačilo zapadlih obresti. 
Smel je tudi zahtevati novo prisilno prodajo ali novo prisilno upravo. 
Obresti, ki niso bile plačane do uveljavitve tretjega zakona o zaščiti kmetov, so 
se, če niso presegle dovoljene višine, vračunale v glavnico. 
Pri meničnih dolgovih je moral dolžnik poleg plačila obresti izdati novo menico 
in to s podpisi kot na prejšnji menici, če pa to rii bilo možno, pa s podpisi enake ve­
ljave. Ce dolžnik tega ni storil, je nosil stroške protesta in morebitne tožbe. Ce se je 
upnik branil sprejeti obresti, ki mu jih je dolžnik ponujal v zakoniti višini, ali ni 
hotel sprejeti nove menice, je smel dolžnik položiti denar oziroma menico pri okraj­
nem sodišču. S tem se je izognil škodljivim posledicam zamude plačila. 
Pomembno je določilo, ki ureja primer, dà je dolžnik v primeru tožbe takoj pri-
znal svoj dolg in dokazal, da je izpolnil vse obveznosti nasproti upniku po predpisih 
zakona o zaščiti kmetov. V taki situaciji je pravdne stroške nosil upnik sam. 
Ce upnik svoje terjatve ni imel dovolj zavarovane, je smel zahtevati od;dolžnika 
primerno zavarovanje, in če tega ni dobil, je imel možnost zahtevati zavarovanje na 
sodišču. Stroški morebitne pravde, s katero se je zahtevalo zavarovanje in izvršitev, 
so se prišteli h glavnici. Ce pa je upnik, ki je imel zadostno zavarovanje, vložil pred­
log za novo zavarovanje in je bilo sodišču znano, da je bil predlog neutemeljen, se 
je tak zahtevek zavrnil po uradni dolžnosti. V primeru, da sodišču niso bile znane 
razmere, je smel dolžnik predlagati zavrnitev upnikovega predloga o novem zavaro­
vanju. Seveda je moral svojo zahtevo utemeljiti z dokazi. , 
Do 20. decembra 1932 so zadruge hkrati z drugimi privilegiranimi denarnimi za­
vodi imele izjemen položaj. Njihove terjatve so bile izjema od pravil, ki jih je uve­
ljavljal zakon o zaščiti- kmeta. Paragraf 8 z dne 19. aprila 1932 (Zl) je določal, da se 
predpisi zakona ne uporabljajo za zadruge (razen paragraf 4). Tudi zakon z dne 
20. oktobra 1932 (Z3) ni tu nič spremenil, pač pa je tretji zakon bistveno spremenil 
položaj zadrug. Zakon z dne 20. decembra 1932 (Z4) je postavil zadrugo m e d n e p r i -
vilegirane upnike in le Narodna banka je med denarnimi zavodi ohranila svoj izje­
men položaj. Ker pa je zadnji zakon samo podaljševal veljavnost zakonov iz aprila in 
oktobra, so se morali po 20. decembru 1932 za zadruge uporabljati predpisi in vsa 
zakonska določila prejšnjih dveh zakonov. • 
Vprašanje, ki ga zakon ni rešil, rešilo pa ga ni niti pojasnilo k zakonu o zaščiti 
kmetov (Z2), ki ga je izdalo ministrstvo za kmetijstvo, je bilo vprašanje, koliko smejo 
znašati obresti za zadružne terjatve, ki še niso dospele v plačilo. Tiskani obrazec za-
dolžnice, ki so ga običajno uporabljale slovenske zadruge, pa posredno daje odgovor. 
Obrazec je namreč vseboval besedilo, da se dolžnik zavezuje vrniti posojilo »do go­
tove dobe« ali pa tudi prej na vsakokratno zahtevo upnice, ne da bi morala le-ta po­
sojilo prej odpovedati. Iz besedila torej izhaja, da je zadruga vsak hip lahko zahte­
vala vrnitev posojila. Ce pa zadruga te svoje pravice ni uveljavila, pomeni, da je pro-
"i ' 'ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 423 
stovoljno dovolila dolžniku odložitev plačila terjatve in se zato lahko uporabljajo 
zakonska določila, ki predvidevajo obresti do 10 %. 
Zakon je bil s svojima podaljšavama veljavnosti le začasna rešitev. Vendar pa se 
je jasno pokazalo, da zaželenega uspeha ni prinesel. Nasprotno — še bolj očitno je 
postalo, da je dokončna ureditev nujno potrebna. Vzrok odlaganja dokončnega reše­
vanja kmečke zadolženosti je bil predvsem v potrebni uskladitvi in zadovoljitvi na­
sprotujočih si interesov upnika in dolžnika, kar seveda ni bilo lahko. 
Očitno se je tega zavedal tudi zakonodajalec, in je zato s 6. členom zadnjega za­
kona o zaščiti kmetov (Z4) pooblastil ministrski svet, da izdaja potrebne uredbe z za­
konsko močjo, in to z rokom veljavnosti najdalj do enega leta. " . 
3.2. Uredba o' izprcmembah in dopolnitvah zakona o zaščiti kmetov 
V času veljavnosti zakona o zaščiti kmetov z dne 20. decembra 1932 (Z4) je bila 
izdana na podlagi 6. člena tega normativnega akta uredba o izpremembah in dopolnit­
vah zakona o zaščiti kmetov in uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in 
zavarovanju (Z5), ki je bila objavljena v Službenih novinah 11. avgusta 1933 in je z 
objavo dobila kogentni značaj. 
Po tej uredbi so bili iz kmečke zaščite izvzeti dolgovi, ki so nastali z nakupom 
kmečkih posestev in je bila céna' dogovorjena v celoti ali večinoma z določeno koli­
čino kmetijskih pridelkov (ne glede na to, ali se je morala izplačati v naravi ali v de­
narju po dnevni ceni domačega blagovnega trga). Pri tem pa se zaščita ni odvzela 
dolgu, ki ustreza tistemu delu cene, ki je določena s fiksno določenim denarnim zne­
skom. ' ' : ' ' 
Ta določila so se uporabljala samo, če so dolžnikovi dohodki omogočali izplačilo 
v naravi in vračanje dolga ni škodovalo nujnemu vzdrževanju dolžnika, njegove dru­
žine in za'plačevanje javnih davščin. 
3.3. Uredba o zaščiti kmetov s 23. novembra 1933 
Na- predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za kmetijstvo Srškiča, mi­
nistra pravde, ministra za trgovino.in industrijo ter finančnega ministra, je ministrski 
svet na svoji seji 22. novembra 1933 predpisal uredbo osrednje vlade o zaščiti kmetov, 
ki je stopila v veljavo z dnem objave v Službenih novinah 23. novembra 1933 (Z6). 
Uredba, ki je imela zakonsko moč, je postavila upnike in dolžnike v položaj, da 
so vedeli, kaj lahko pričakujejo v prihodnosti (4)! Dolžniki so morali poravnati svoje 
obveznosti, toda z bistvenimi olajšavami glede rokov, obresti in načina plačila, upniki 
pa so dobili zagotovilo, da bodo njihove terjatve poravnane, čeprav v daljšem obdobju 
in z nižjimi obrestmi. . c 
Po 1. členu uredbe so plačevali dolgove, nastale pred 20. aprilom 1932 po teh 
predpisih le kmetje in osebe, ki so bile v času zadolžitve kmetje. Uredba je pojem 
kmeta, ki 'ga je postavil zakon o zaščiti kmeta iz leta 1932 (Zl), razširila. Zemljiški 
maksimum pri rodbinskih zadrugah, ki jih v Sloveniji, takratni Dravski banovini, ni 
bilo, zelo pa so bile razširjene v Srbiji, se je zvišal na 200 ha obdelovalnih zemljišč. 
Hkrati pa so status kmeta pridobile tudi osebe, ki so same ali s svojo družino obde­
lovale tuja zemljišča, če jim je bilo kmetijstvo glavni poklic in razen uslužbenskega 
davka niso plačevali nobenega drugega davka. Pod to oznako so zaščito pridobili vi-
ničarji, ki jih dotedanji zakoni niso ščitili. 
Zaščita se je razširila tudi na osebe, ki so se kot starešine družinske zadruge ali 
posamezne rodbine ali kot člani teh ukvarjale z drugimi postranskimi pridobitnimi 
posli, kot so npr. preprodaja, hišna industrija, ribarstvo, prevozništvo, brodarstvo itd. 
in to z namenom, da bi svoji zadrugi ali rodbini, ki je obdržala vse znake kmeta, pri­
dobili več zaslužka. Ti predpisi so zaobjeli tudi male kmete, pomembno' pa je, da so 
status kmeta pridobili tudi bajtarji in kajžarji. Tem njihovo posestvo ni zagotavljalo 
potrebnih sredstev za preživljanje. Zato so iskali postranski zaslužek v navedenih 
dejavnostih. ' r 
Poudariti je treba, da je bila zaščitena le oseba, ki je imela značaj kmeta v času 
zadolžitve. Pomemben je bil čas zadolžitve, poznejše spremembe pa niso vplivale. Do­
ločitev, v katerem trenutku mora dolžnik biti kmet, je bila velikega praktičnega 
pomena. Pogosti so bili namreč primeri, da je bil dolžnik v času najetja posojila 
kmet in lesni trgovec ali obrtnik, in je potreboval posojilo v zvezi s trgovino. Zaradi 
krize pa je opustil trgovanje ali obrt in postal samo kmet. Taki osebi seveda ni pri­
padala zaščita, če je večina njegovega takratnega neposrednega davka izvirala iz trgo­
vine oziroma obrti, skratka ne iz kmetijstva (4). 
Najvažnejše določilo in glavni poudarek nove uredbe je vseboval tretji člen, ki je 
obravnaval način odplačevanja dolgov. Kmet naj bi plačal svoje dolgove upnikom v 
dvanajstih letih po načrtu, ki je razlikoval dolg pri zasebnikih in dolg pri denarnih 
zavodih (zadrugah itd.). 
424 M. MAČEK : UREJANJE KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI 
ODPLAČILNI NACRT 
Pri 
Leto zasebnikih 
% 
Pri 
denarnih 
zavodih' 
% 
prvo • 6,00 6,00 
drugo ' " 6,60 6,75 
tretje 7,28' 7,65 
četrto ' 8,06 8,94 . •  
peto 8,84 10,76 
. . šesto •„• . - 9,75 112,68 t -
. sedmo 10,72 14,72 
osmo * 11,84 15,64 
deveto 13,06 16,85 
deseto ' 14,36 ' 17,38 ; 
enajsto " 15,94 17,85 -
dvanajsto 17,55 18,78 
skupaj ' 130,00 154,00 ^ ' . r-
Odplačevanje dolga je bilo natančno urejeno. V začetku so bili obroki majhni in 
so se šele v petem letu pri dolgovih denarnih zavodov, oziroma v sedmem'letu pri 
dolgovih zasebnikov dvignili preko 10 % glavnice. Težnja uredbodajalca je bila, da 
se kmetu olajša plačevanje prva leta in ga šele, ko se nekoliko gospodarsko opomore, 
zaveže k plačevanju višjih obrokov. Prvi obrok je zapadel v vplačilo takoj, dolžnik pa 
ga je bil dolžan plačati najpozneje do 15. novembra 1934. Ostali obroki pa so se mo­
rali poravnati najkasneje do 15. novembra vsakega leta. 
Glede izračunavanja in odplačevanja so veljala določena načela in pravila. Naj­
prej so izračunali višino dolga, ki je izviral iz časa pred 20. aprilom 1932, po vrednosti, 
ki jo je znesek imel 23. novembra 1933. To so dobili tako, da so glavnici dolga pribili 
še neplačane in zastarane obresti in druga postranska plačila (npr. opominjevalni in 
izterjevalni stroški). Ti prištevki glavnice za čas od 20. aprila 1932 naprej pa niso 
smeli presegati letne višine 6 % (izjemoma 10 % ) , ki so jo dopuščali predpisi parag. 
3 odst. 1 zakona o zaščiti kmetov (Zl). Če je upnik po 20. aprilu 1932 dobil poplačane 
višje obresti, se je presežek odbil od glavnice (16). 
Pri meničnih dolgovih so se morale poleg plačila obrokov izdajati še nove me­
nice, in to s podpisi kot na prejšnji menici, če pa to ni bilo možno, pa s podpisi enake 
veljave. Ce dolžnik tega ni storil, je nosil stroške protesta in morebitne tožbe. Spore 
o veljavnosti novih podpisov je reševalo sresko sodišče na zahtevo ene od strank. So­
dišče je reševalo te spore v nepravdnem postopku in zoper njegovo odločitev ni bila 
dopustna pritožba. • -
Ze iztožene, toda še ne izterjane menične dolgove so lahko dolžniki v zakonskem 
roku zamenjali z novimi menicami, ker drugače niso mogli uporabljati zaščitnih pred­
pisov uredbe. 
Vse, kar je veljalo za glavnega dolžnika, je veljalo tudi za poroke in solidarne 
dolžnike. Ce se je upnik branil sprejeti vsoto, ki mu jo je dolžnik ponudil v zakoniti 
višini oziroma pri meničnih dolgovih vsoto in nove menice, je dolžnik mogel položiti 
denar in morebitne menice pri sreskem sodišču. S tem se je izognil škodljivim posle­
dicam zamude plačila. 
Posebno ugodnost je nudila uredba tistim dolžnikom, ki so poplačali svoj dolg 
v krajšem času, kot ga je predpisala. Za vsako skrajšano leto se je znižal preostali 
znesek dolga za 2 %o. 
Dolžnik, ki je ostal v zaostanku s plačilom treh letnih obrokov, je izgubil pra­
vico do ugodnosti zaščite. Upnik je smel takoj zahtevati plačilo vsega dolga, tudi po 
sodni in izvršilni poti. , 
Izjemen položaj so imeli manjši kmečki dolgovi do zneska 1200 din. Ta znesek se 
je moral plačati v treh enakih zaporednih letnih obrokih od 23. novembra 1933 dalje. 
Pri teh dolgovih je smela znašati obrestna mera največ 7 %, pri tem so se vračunavale 
tudi vse ostale stranske dajatve. Triletni rok se je podaljšal na pet let za tiste dolž­
nike, ki so ž občinskim potrdilom, potrjenim od sreskega načelnika, dokazali, da ima­
jo več takih dolgov do zneska 1200 din pri različnih upnikih,'in da skupna-vsota vseh 
teh dolgov ne presega zneska 3600 din. Zoper tako odločbo sreskega načelnika pri­
tožba ni bila dovoljena. Tudi pri teh dolgovih je veljala olajšava za predčasno po­
plačan dolg (2 % odbitek). Zaščito pa je prav tako izgubil dolžnik, ki je bil v triletnem 
zaostanku s plačilom. 
• •'/ «., •» ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 ' ; " ' 425 
-Ničen je bil vsak-dogovor,/če so dogovorjene obresti presegale navedeno, "dovo­
ljeno najvišjo stopnjo. Posledice prekomernih in nezakonitih obresti so bile ënaké, kot 
jih je predpisal začasni zakon o zaščiti kmeta. . 
~Z uveljavitvijo nove uredbe so se odložile vse prisilne prodaje (dražbe) pre­
mičnin in hepVemičnin^ kmetov, razen privilegiranih terjatev. Ustavile so se tudi vse 
prisilne uprave' in odvzemi; premičnin, uvedeni zaradi izvršbe ali zavarovanja. Nove 
prisilne prodaje''ali."prisilne uprave in novi odvzemi premičnin so 'se smeli dovoliti 
edino le zaradi prisilnega izplačila obrokov. To je pomenilo, da je bila v obdobju 
prvih treh let prepovedana vsaka izvršba nasproti kmetom, po treh! letih pa je bila 
dopustna le, če dolžnik ni izpolnjeval svojih obveznosti in je zato izgubil zaščito. Od­
ločbe o odložitvi, oziroma ustavitvi izvršbe je izdajalo izvršilno sodišče samo po urad­
ni dolžnosti, če mu, je bilo znano, da-je dolžnik zaščiten kmet. Drugače pa f je sodišče 
postopalo na zahtevo stranke. Prisilna uprava se je ustavila samo na zahtevo strank 
in nepremičnina se je takoj .vrnila lastniku. Ce pa je sekvester zemljo obdelal sam ali 
jo je,dal v zakup,; se .je nepremičnina vrnila šele,potem, ko so bili pobrani pridelki. 
".-Upnik je smel zahtevati primerno zavarovanje za svoje terjatve, npr. vknjižbo 
zastavne pravice v zemljiško knjigo. Zahtevo pa je moralo sodišče zavrniti po uradni 
dolžnosti.iče.je^bilo iz sodnih aktov razvidno, da je bila upnikova terjatev;dovolj za­
varovana.. Če, sodišču to i n i . bilo znano,- je smel to zahtevati dolžnik, pri tem pa je 
moral predložiti dokaze za;svojo zahtevo. • f'« '. 
' '> Tudi ta uredba je iz zaščite izvzela nekatere terjatve. Privilegirani dolgovi so bili 
isti,'kot jih je določil'zakon o'zaščiti*kmetov (Zl) fin uredba o izpremembah in dopol­
nitvah tega zakona (Z5). Novo je bilo to, da so bili dolgovi, ki so izvirali iz nakupa 
živil, obleke in obutve do vrednosti 500 din zaščiteni, če so se pretvorili v menične 
dolgove. , ' ., \ . ; " r . . . i ( 
Uredba-je enako kot. zakon, o zaščiti-kmetov urejala primer, ko je dolžnik v 
pravdnem postopku takoj priznal'svoj dolg in dokazal, da je poravnal vse obveznosti, 
ki jih je imel po predpisih.?Stfoške tožbe je nosil tožnik — upnik. A uredba je bila še 
natančnejša in je izrecno določala,,da v pravdnem, izvršilnem in zavarovalnem po­
stopku zaradi kmečkih dolgov upniku v nobenem primeru ne pripada pravica do po­
vračila stroškov za odvetnika.., ,,' ..,'". • ' . . ' . ' ' , i 
Uredba je ščitila tudi upnike pred dolžniki — kmeti, ki so z namenom, da oško­
dujejo svojega upnika, odtujevali ali obremenjevali. svojo lastnino. Taki ; kmetje so 
izgubili zaščito, poleg tega pa so morebiti odgovarjali tudi-po določilih zakona o pobi­
janju pravnih del izven konkurza,4(Z15) in.po kazenskem zakonu (Z14). Uredba pa ni 
urejala primera, dà bi zaščiteni dolžnik na kakšen drug način, torej ne z odtujeva­
njem ali obremenjevanjem, ampak na primer s prekomernim izsekavanjem gozda 
skušal oškodovati upnika. V takem primeru je imel upnik na razpolago sredstva, ki 
so jih določali drugi zakoni (4). 
Uredba je priznala upnikovim terjatvam na podlagi zaščitenih kmečkih dolgov 
prvenstvo do reeskonta ali lombarda pri vseh državnih in privilegiranih denarnih 
zavodih po običajnih pogojih; in to do višine 50 % terjatev. Vlada naj bi preskrbela 
sporazumno z omenjenimi zavodi potrebna sredstva, iz govora predsednika ministr­
skega sveta, ki ga je imel dan pred izdajo novih gospodarskih uredb, torej 21. novem­
bra. 1933, pa je bilo razvidno, da je vlada v ta namen preskrbela milijardo din za prva 
tri. leta za nove kredite upnikom. 
. Z novo uredbo je prenehal veljati zakon o zaščiti kmetov (ZI) in zakona, ki sta 
podaljševala njegovo veljavnost in ga deloma spreminjala (Z3 in Z4). Uredba sama 
je'predvidevala in določala, da bo izšel pravilnik in, če bo potrebna, razlaga enotnih 
predpisov, a do tega ni prišlo. 
. ' Ker se je v praksi zastavljala kopica vprašanj v zvezi s poslovanjem kmečkih 
kreditnih zadrug, so v mesecu januarju 1934 osrednje organizacije denarnih zavodov 
v Sloveniji objavile v dnevnikih in tednikih pojasnila k izvajanju uredbe. Zveza slo­
venskih zadrug je izdala obrazec za obveščanje dolžnika o stanju njegovega računa 
(dolg in obresti), ta obrazec pa je vseboval tudi pravni pouk o načinu in rokih pla­
čevanja in posledicah neizpolnitve (6). Prav tako pa je Zveza izdala tudi pravilnik 
o izvajanju uredbe (7). 
3.4. Uredba o zaščiti kmetov s 27. avgusta 1934 
Na predlog ministra pravde, kmetijskega ministra in ministra za industrijo in 
trgovino je ministrski svet Kraljevine Jugoslavije na svoji seji 3. avgusta 1934 pred­
pisal uredbo o zaščiti kmetov (Z7), ki je bila objavljena 27. avgusta 1934 v Službenih 
novinah in je s tem dnem stopila' v veljavo. Hkrati je prenehala veljati uredba o za­
ščiti kmetov z dne 22. novembra 1933 (Z6). 
Nova uredba je bila pretežno enaka prejšnji, večinoma je imela celo isto bese­
dilo. Spremembe pa, ki jih je prinesla, so bile v glavnem v korist upnikov. 
426 M. MAČEK: UREJANJE КМЕСКШ DOLGOV V STABI JUGOSLAVIJI 
,. Eno najbolj spornih vprašanj — kdo. je zaščiten, kmet — je uredba natančneje 
uredila. Vendar kljub temü ni dala zadovoljivega odgovora na vsa mnogovrstna s tem 
združena vprašanja, ki so se zastavljala v praksi (5). Uredila je zaščito omožene žene, 
ki je živela skupaj z možem. Do uvedbe teh predpisov je veljalo, da sta se zakonca 
obravnala ločeno, če sta imela vsak svoje premoženje. Po novih določilih pa se je sta­
tus zaščitenega kmeta priznal ženi le, če'se je tudi, njenemu možu priznal tak status, 
in če so njuni obdavčeni dohodki izvirali pretežno iz kmetijske dejavnosti. , . _,. ; 
Uredba je prinesla pojasnila oziroma; omejitve glede obsega obdelovalnih zem-
Ijišč.'V maksimum se je vračunavalo osebno posestvo kmeta,- pa tudi posestvo njegove 
žene in otrok, če so živeli z njim v skupnem gospodinjstvu, i,- • t.) , t!. _• 
Spremenili so še tudi predpisi glede izdajanja potrdil o tem, kdo je kmet v. skla­
du z namenom uredbe. Tudi po novi uredbi so izdajali potrdila občinski uradi, vendar 
sta bila ' postopek in oblika'strožje predpisana. Obrazec potrdila je določal poseben 
pravilnik, ki ga je izdal minister za kmetijstvo' in je stopil v'veljavo 30. oktobra 1934 
(Z8). Uredba je naložila občinskim organom dolžnost, da pred izdajo potrdila pri--
skrbijo uradne podatke o višini obdavčenih dohodkov prosilca pri t pristojni davčni 
upravi. Občinsko potrdilo tudi po novi uredbi,ni bilo dokončno, ampak je imela vsaka 
zainteresirana stranka možnost zahtevati, preizkus resničnosti pri zreškem » načelniku: 
O pritožbi zoper odločbo sreskega načelnika je odločal ban, njegova odločitev pa tudi 
ni bila dokončna. Dopustna je bila pritožba na upravno sodišče, ki je bilo za^Dravsko 
banovino v Celju. Dejstvo, da je uredba dovoljevala pravdno pot, pa je pomenilo, da 
je zoper sodbo upravnega sodišča bilo možno vložiti pritožbo pri Državnem svetu v 
Beogradu, ki je dokončno rešil vprašanje o potrdilu. Dokazno breme je nosil dolžnik. 
Vprašanje, komu pripada status kmeta, je imelo za izvajanje kmečke zaščite 
eksistenčni značaj. Zato je bilo povsem upravičeno, da je uredba z novimi predpisi 
uvedla možnost, da se sporno vprašanje rešuje pred upravnim sodiščem. Res je, da 
se je na ta način podaljšal čas izdaje dokončne odločbe, vendar je bila s tem dana 
večja možnost, da so se vsestransko proučile trditve prizadetih strank. ; . ;{ " ч 
Nova uredba je obdržala razlikovanje med dolgovi pri zasebnikih in dolgovi pri 
denarnih zavodih (v Sloveniji predvsem pri zadrugah). Spremenjeno pa je bilo dolo­
čilo, ki je določalo način odplačevanja. Uredba je natančno določila, koliko plača dolž­
nik na račun dolga in koliko na obresti. Ta predpis je bil zelo potreben, ker je bila 
prejšnja uredba (Z6) nejasna in je povzročala različno razumevanje in s tem veliko 
nepotrebnega in zamudnega računanja (5). 
3. člen uredbe je določal obrestno mero za dolgove pri denarnih zavodih 6 % 
(pred tem povprečno 6,02 % (5)), hkrati pa je predpisal odplačilni načrt A, iz katerega 
je bilo razvidno, koliko plača dolžnik v posameznih letih za vsakih 100 din dolga. 
ODPLAČILNI NACRT A 
Leto Glavnica Anuiteta •Od tega 6 % obr. 
Odplačilo 
dolga 
Ostanek 
dolga 
1. 
2. 
3. 
4. 
5. 
6. 
7. 
8. 
9. 
10. 
11. 
12. 
00,00 
99,00 
96,94 
93,76 
89,39 
82,75 
75,71 
66,25 
56,22 
43,59 
30,21 
16,02 
7,00 
8,00 
9,00 
10,00 
12,00 
12,00 
14,00 
14,00 
16,00 
16,00 
16,00 
17,00 
- 6,00 
5,94 
5,82 
5,63 
5,36 
4,96 
4,54 
3,97 
3,37 
2,62 
1,81 
0,98 
1,00 
2,06 
3,18 
4,37 
6,64 
7,04 
9,46 
10,03 
12,63 
13,38 
14,19 
16,02 
99,00 
96,94 
93,76 
89,39 
82,75 
75,71 
66,25 
56,22 
43,59 
30,21 
16,02 
— 
151,00 51,00 100,00 
Prvi odplačilni obrok je bilo treba plačati najkasneje do 15. novembra 1935, 
ostale anuitete pa do 15. novembra vsakega leta. 
Za dolgove pri ostalih upnikih (zasebnikih) je uredba določala 3,5 % obresti za 
čas od 23. novembra 1933 do 15. novembra 1934 in odplačilni načrt B. 
î ' i ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 • 427 
O D P L A Č I L N I N A C R T B •' ' U" 
i . : • • ' o i . . . . ' O d tega Odplači lo O s t a n e k 
L e t o Glavnica A n u i t e t a 3 5 % o b r d o l g a d o l g a 
1. - 100,00 6,00 3,50 2,50 97,50 
2. 97,50 7,00 3,41 3,59 93,91 
3 93,91 8,00 3,28 4,72 • 89,19 
4 . " ' , 89,19 9,00 3,12 5,88 . 83,31 
5. ' ' ' 83,31 10,00 2,92 7,08 . 76,23 
6. 76,23 10,00 2,67 7,33 68,90 
7 . ...•••- ••' 68,90 12,00 2,41 9,59 ' 59,31 
8. • " • - ' ' 59,31 12,00 2,08 9,92 49,39 
9. " " 49,39 12,00 1,73 10,27 39,12 
10. • Г 39,12 13,00 1,37 11,63 27,49 
1 1 . > . ,. ä. . • 27,49 14,00 0,96 13,04 14,45 
12. м 14,45 15,00 0,55 ' 14,45 — 
, , ' " ' . ' , 128,00 28,00 100,00 
Roki za odplačevan je a n u i t e t so bili določeni e n a k o k o t za dolgove pr i d e n a r n i h 
zavodih. ' ' 
T u d i n o v a u r e d b a j e d o p u š č a l a možnost, d a se je dolžnik dogovori l z u p n i k o m za 
ugodnejše pogoje o d p l a č e v a n j a — t a k o glede obrest i k o t rokov. Ce j e b i la dogovor jena 
dal j ša d o b a odplačevanja, j e ta dogovor veljal, p r i t e m p a se ni upoš teva l dogovor 
o obrest ih, če so b i le te viš je od 6 % pr i d e n a r n i h zavodih oz i roma 3,5 % "pri zaseb­
nikih. • • 
Casa p lačevan ja obrest i u r e d b a ni n a t a n č n o določila. Možno j e b i lo e n k r a t n o p l a ­
čevan je ali p a v obrokih, s k u p n o na jkasne je d o 15. n o v e m b r a tekočega leta. Za m e ­
nične dolgove pr i d e n a r n i h zavodih j e m o r a l dolžnik p lačat i obrest i m e d l e t o m v d v e h 
tromesečj ih, ki j ih je l a h k o izbra l sam. 
Z a d n j e g a m o ž n e g a plači lnega d n e u r e d b a ni spremeni la , pač p a j e plači lo p r v e g a 
o b r o k a pres tav i la za eno leto n a p r e j . T a k o j e prv i obrok zapadel v p lači lo 15. n o v e m ­
b r a 1935. S t e m se položaj za do lžnike ni b i s tveno spremeni l , saj so m o r a l i v letu 1934 
plačat i r a v n o toliko, kol ikor je znašal prv i obrok p o s tar i u r e d b i (Z6), n a m r e č 6 % . 
Določen je bil tudi nač in i z r a č u n a v a n j a dolga. Res je, d a so p o s a m e z n a l e t n a od­
plači la po n o v e m odplač i lnem n a č r t u ' n a r a š č a l a zmerne je , in tudi s a m o i z r a č u n a v a n j e 
je b i lo lažje. T o j e b i lo p o m e m b n o , k e r so n a ta nač in prepros t i l judje laž je priš l i do 
k o n č n i h številk. T a k o so k m e t j e n a t a n č n o vedeli, k a k o m o r a j o v r a č a t i svoje dolgove. 
Določila glede porokov in so l idarnih dolžnikov (tudi če le-ti n iso bili kmet je) so 
vsebinsko ostala n e s p r e m e n j e n a , p r a v t a k o predpis i g lede upnikovega nespre je t ja m e ­
nice. Ugodnost p r e d č a s n e g a plači la j e b i l a uk in jena, o z i r o m a je u r e d b a n e pozna. 
S t e m je o d p a d l a skrb s lovenskih zadrug, saj j e 2 % odbi tek v p r i m e r u p r e d č a s n e g a 
plači la resno ogrožal obstoj m a n j š i h k r e d i t n i h zadrug, ki niso razpolaga le z ve l ik imi 
rezervami, iz k a t e r i h bi se k r i l a t a izguba. '" • 
Nova u r e d b a j e bi la v p r i m e r u dolžnikove ne izpolni tve obveznosti b i s tveno strož­
ja. Ce dolžnik ni p lačal l e tnega o b r o k a dolga v t r ideset ih d n e h od d n e dospelosti, je 
bil u p n i k u p r a v i č e n t a , o b r o k pr is i lno izter jat i . Dolžnik, od k a t e r e g a so izter jeval i t r i 
z a p o r e d n e le tne a n u i t e t e po izvrši lni poti, j e izgubil p r a v i c o d o zaščite. 
T u d i določila, k i-so u r e j a l a m a n j š e k m e č k e dolgove, so se z novo u r e d b o s p r e ­
meni la , in t o g lede v iš ine dolgov, kot tudi časa vrn i tve . Zaščiteni kmet je , ki n iso z 
e n i m ali več dolgovi skupa j dolgovali več k o t 2000 d in (prej 1200 d in) , so m o r a l i ta 
dolg v rn i t i v š t i r ih let ih (prej t reh) v e n a k i h le tn ih obrokih s 6 % obres tmi . R o k za­
padlost i prvega o b r o k a je bil 15. n o v e m b e r 1935..V letu 1934 p a so m o r a l i dolžniki 
u p n i k u p lačat i 6 % obrest i od glavnice. Ce j e vsota vseh dolgov presegla določeno vi­
šino, je smel dolžnik dolgove odplačevat i po d v a n a j s t l e t n e m odplač i lnem n a č r t u . 
G l a v n a s p r e m e m b a v zvezi z z a v a r o v a n j e m ter jatev in izvrš i ln im p o s t o p k o m je 
bila, d a sodišče n e sproži p o s t o p k a po u r a d n i dolžnosti, t emveč le n a z a h t e v o s t r a n k . 
Tore j j e ustavi lo nedovol jeno izvršbo p r e m o ž e n j a zašči tenega k m e t a l e n a z a h t e v o 
k m e t a , n e p a p o u r a d n i dolžnosti, četudi j e b i lo sodišču znano, d a j e dolžnik zašči ten 
k m e t . Dolžnik je bi l po u r e d b i dolžan izdat i u p n i k u n a njegovo z a h t e v o vkn j ižbeno 
dovoljenje za z a v a r o v a n j e njegovih ter jatev. Ce tega k m e t ni storil, je bil u p n i k u p r a ­
vičen z a h t e v a t i t a k o z a v a r o v a n j e v n e p r a v d n e m postopku pr i p r i s t o j n e m sodišču. 
N o v a u r e d b a n i pr ines la novosti glede n e z a k o n i t i h obresti, p r a v t a k o j e v glav­
n e m ostal n e s p r e m e n j e n obseg pr iv i leg i ranih ter jatev. I z j e m a so b i le te r ja tve Pr iv i le­
g i r a n e a g r a r n e b a n k e , ki s o b i le z novimi predpis i izvzete iz zaščite. S p r e m e n j e n o je 
428 м - MAČEK: UREJANJE KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI 
bilo tudi določilo o sodnih stroških. Kmet je po novenv moral povrniti upniku stroške 
za odvetnika, kadar je bilo zastopanje odvetnika obvezno — to je bilo v pravdah za 
zneske nad 12.000 din. Hkrati so bili nepismeni kmetje.oproščeni plačevanja taks za 
overovitve podpisov. . . . . 
Uredba je v splošnem nedvomno znatno izboljšala položaj upnika, ni pa izpolnila 
pričakovanj kmetov, ki so zaradi težkih gospodarskih razmer pričakovali več olajšav, 
nekateri celo delno ali popolno črtanje dolgov. 
1 ^Na podlagi 16. člena uredbe o zaščiti kmetov je kmetijski minister 5. novembra 
1934 predpisal pravilnik o izvajanju uredbe (Z9),' ki naj bi omogočil usklajeno in pra­
vilno izvajanje obravnavane uredbe o zaščiti kmetov. •' 
r , Z 2. februarjem 1935 je stopila v veljavo uredba o spremembah in dopolnitvah 
uredbe o zaščiti kmetov (ZIO). Z njo se je spremenila obrestna mera, in sicer s 6 % ha 
4 % za dolgove pri denarnih zavodih, in s 3,5 % na 1 % za dolgove pri zasebnikih. 
Ker so kmetje le deloma poravnali svoje obveznosti do 15. novembra 1934 ozi­
roma 15. decembra istega leta, bi to pomenilo zelo veliko sodnih izterjatev. Tako,bi 
se lahko zgodilo, da bi zaradi neplačila razmeroma malenkostnega zneska prišlo na 
dražbo celotno dolžnikovo — kmetovo posestvo (8). Da se je to preprečilo, je vlada 
z novo uredbo o spremembah in dopolnitvah določila, da se plačilo obresti za leto 1934 
odloži do 1. septembra 1935. 
Zelo pomembno določilo nove uredbe, predvsem za zadruge, je vseboval 5. člen, 
ki je določal, da uredba o zaščiti kmetov ne veljà zâ terjatve4 kmetijskih (»-zemljorad-
ničkih-«) zadrug in njihovih zvez. Katere so te zadruge, naj bi določil kmetijski mi­
nister. To vprašanje se ni zastavljalo v Srbiji in drugih delih" države, kjer so bile za­
druge stanovsko opredeljene. V Sloveniji pà so obstajale gospodarske zadruge,-katerih 
člani so bili različnih poklicev. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljanice na ta 1 položaj 
v Dravski banovini' opozorila s spomenico, ki so jo poslali' kmetijskemu ministrstvu 
v Beograd. V njej je Zveza zavzela stališče, naj se zaradi specifičnih razmer v Slove­
niji ne delajo razlike med posameznimi zadrugami, in naj- se izvzamejo vse zadruge, 
ne glede na to, kakšen naziv nosijo. V Sloveniji so bili namreč v vseh zadrugah močno 
zastopani kmetje. Napovedani pravilnik je izšel 25. marca 1935 (Zli); in v njem so 
upoštevali predlog slovenske Zadružne zveze. Pravilnik je pooblaščal zadružne zveze, 
da v enem mesecu (do konca aprila 1935) sestavijo odplačilni načrt, po.katerem naj bi 
kmetje odplačevali dolgove pri svojih .zadrugah (9). Ta načrt je v Sloveniji sprožil 
polemiko, češ da- ne prinaša rešitve. Pri samem oblikovanju načrta so zveze zadrug 
z anketo pritegnile k sodelovanju zadruge — članice, in na ta način tudi kmetesame, 
ki so bili člani zadrug. V tem načrtu je bila določena obrestna mera 6 % — a to je 
bil le maksimum. Zadruge so lahko obračunavale tudi nižje obresti, če je to dopuščalo 
njihovo bilančno ravnovesje. Odplačilna doba je bila 12 let — zopet kot najkrajši 
predpisani čas (10). , . ' " .- • • • • •• , » • . * . - • - -
( ,. Zadružništvo je po" svojih močeh želelo pomagati dolžnikom, a za svojo likvid­
nost so zadruge, razumljivo, tudi morale skrbeti. * ,. ,-.. . 
t Za preproste kmečke ljudi je bilo samo razumevanje uredbe ter pravic in dolž­
nosti, ki izhajajo iz nje, težko; zato je tednik Slovenski gospodar v svoji Knjižnici 
izdal brošuro Zaščita kmetov v Jugoslaviji.. V njej so bili zbrani vsi predpisi z veljav­
nimi tolmačenji in pravilnikom za izvajanje (10).- . • • •„ 
-, .. 3.5. .Uredba o zaščiti kmetov z 8. oktobra 1935 ̂  . - r ' i 
Ministrski svet je 8. oktobra 1935 predpisal novo uredbo o zaščiti kmetov (Z13), ki 
je stopila v veljavo z dnem objave v Službenih novinah. Kljub zagotavljanju vlade in 
kmetijskega'ministrstva, da bo izdana trajna zakonska ureditev,' se pričakovanja niso 
uresničila. Nova uredba je bila le deloma nova, saj so bile mnoge določbe nespreme­
njene in prevzete iz p'rejšnje uredbe (Z7). Vendar je nova uredba vsebovala tudi ve­
liko novih predpisov, in to ne le takih, ki so bile izboljšave ali spremembe: v" zakono-
dajno-tehničnem smislu, marveč tudi takih, ki so uvajali novo ureditev razmerja med 
dolžniki in upniki. . • ' " ' . ' ';.. 
Tudi' uredba z dne 8. oktobra 1935 je delila kmečke dolgove v stare in- nove, 
glede-na čas nastanka. Se vedno je bil mejni datum 20. april 1932. Zaščito so uživali 
le stari dolgovi, nastali pred tem dnem. Ponovno je bilo definirano, kaj se pojmuje kot 
kmečki dolg in da so obveznosti glavnega dolžnika, porokov in solidarnih dolžnikov 
enake, pri zadnjih dveh seveda šele tedaj, ko so le-ti morali izpolniti svoje obveznosti. 
Problem, ki se je pojavljal kot rdeča nit ves čas zakonskega urejanja kmečke za­
ščite in njenega izvajanja, 'je bilo določevanje, kdo je kmet ' in kdo kot kniet' lahko 
uživa zaščito.' Uredba je natančno določila, da lahko olajšave pri odplačevanju dolgov 
uporabljajo le osebe, ki so bile v času zadolžitve in v času vračanja dolga kmetje. 
Dokazno breme je nosil dolžnik sam. Določila, kdo je kmet, so bila v celoti prevzeta 
iz prej veljavnih predpisov. Novost je bila, da je status kmeta pripadal tudi uživalcem 
, " , - • • ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 ; ' 429 
plodov,!zakupnikom; vsem} ki obdelujejo tujo zemljo in izpolnjujejo splošne pogoje, 
in spolovinarjem. To so bile osebe, ki so vzele posestvo ali zemljišča v zakup z do­
govorom, da bodo plačevale zakupnino s tem, da bodo odstopile lastniku polovico vseh 
pridelkov. Zaščito so uživale tudi osebe, ki so poleg kmetijstva opravljale obrtno, 
trgovsko ali gostilničarsko dejavnost, če so izvirali.njihovi obdavčeni dohodki:iz kme­
tijske .dejavnosti. Potrdila so izdajala občinska oblastva, ki so morala potrdilo izdati 
v 14: dneh. V. primeru; da'občina ni izdala potrdila pravočasno, je hà'zahtevo dolžnika 
sresko sodišče zahtevalo' izdajo. Po novi uredbi potrdila nišo presojala1 upravna ob­
lastva (sresko načelstvo ali banska uprava), temveč sodišča. "" ' l " ' ; ' 
. ..., Tudrnova uredba —^tako kot prej veljavna — obravnava upnike,različno. Ločuje 
dolgove pri denarnih zavodih in dolgove pri zasebnikih. Kmetje, ki, so bili zadolženi 
pri denarnih zavodih, so morali po uredbi plačati svoj dolg.v 12-letih, računano od 
16. novembra 1935 naprej po odplačilnem načrtu »A«. Prvi obrok je bil plačljiv do 
15. novembra-1936, ostali-^ pa do 15^ novembra vsakega : leta. Anuiteta'za prvo léto je 
bila" 6 %' dolga'in" se je povečevala z vsakim nadaljnjim letom tako, dà bi zadnji, dva-
najsti obrok znašal 16,5%'dolga. Z odplačilnim načrtom je bilo natančno določeno, 
kolikšen'del obroka je dolg, in kolikšen del so obresti, ki'so se obračunavale po 4,5% 
obrestni meri.'Ostalim upnikom se je odplačevalo'po odplačilnem načrtu »В«,'кј' Je 
predvideval anuitete od 4 % do 14,9 % dolga v dvanajstem letu odplačevanja, z 1 % 
obrestmi. Izrecno je bilo določeno, da morajo dolžniki, ki še niso plačali obresti za 
leto 1934 (ki so zapadle v plačilo, 15. novembra 1934 in kasneje 1. septembra 1935) pla­
čati le-te najkasneje do 15. novembra,1935. 
Posledice neizpolnitve obveznosti oziroma neplačila obrokov so v. novi uredbi 
ostale nespremenjene. Enomesečna zamuda je dajala upniku možnost, da je svoj dolg 
sodno izterjal. Trikratno zaporedno neplaćanje je povzročilo izgubo zaščite. 
Uredba je v 4. členu uvedla novost, da predpisi nove-uredbe sploh ne veljajo'za 
terjatve kmetijskih zadrug in-'njihovih zvez. Te so svoje terjatve od kmečkih dolžnikov 
izterjevale po določbah, ki i so jih za zadruge predpisale njihove zveze. Te odplačilne 
načrte zadrug je odobril kmetijski minister. Novi način obravnavanja terjatev kme­
tijskih zadrug je bil nujno potreben. V njem je bilo zadrugam dano priznanje in za­
upanje, da bodo v okviru lastnih možnosti in dane svobode v izjemnem stanju same 
izterjevale od kmeta—"dolžnika (12). . ' 'rj . .' " ' 
Ta člen uredbe je posredno razveljavil odplačilni- načrt Zveze slovenskih zadrug 
v Ljubljani, Zadružne zveze in Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani, 
z dne 15. maja 1935 (9), saj je bila razveljavljena uredba 2. februarja (ZIO), na kater i ' 
je načrt temeljil (12). Vendar je kmetijsko ministrstvo stari odplačilni načrt naknadno 
pustilo v veljavi (15). ' ! • i ' ' • ' • • • . - • 
-<'ti Glavna novost'in'poudarek uredbe je vseboval 5. člen, ki je urejal znižanje kmeč­
kih dolgov. Ta možnost je bila dana le zaščitenemu kmetu — dolžniku, katerega 
skupni dolgovi (nastali pred 20. aprilom 1932) so znašali nad polovico vrednosti nje­
govega celotnega premoženja. Kdor je hotel doseči znižanje svojih dolgov, je moral 
s posebnim predlogom pri. sreském sodišču uveljaviti svojo zahtevo. Na podlagi vlo­
ženega predloga-se jeiuvedel poseben postopek za cenitev vrednosti prosilčevega pre­
moženja. Po.izvršeni cenitvi in presoji je-sodišče, če je ugotovilo, da je prosilcev pred­
log utemeljen, izdalo, odločbo, s katero so se prosilčevi dolgovi zmanjšali na 50 % vred­
nosti njegovega premoženja. S : tem se je občutno izboljšalo dolžnikovo premoženjsko 
stanje, na drugi strani pa znatno poslabšal položaj upnikov. Ker je bilo to resnično 
nesprejemljivo, je država obljubila, da bo za odpisane kmečke dolgove v višini med 
50 % in 80 % vrednosti dolžnikovega premoženja s posebnim zakonom odredila pra­
vično državno odškodnino. Uredba je torej napovedala nov poseben zakon,' ki naj bi 
določal odškodnino samo ža odpisane dolgove od 50 % do 80 % vrednosti dolžnikovega 
premoženja..Tò je pomenilo, da.se odpisani dolgovi preko 80 % celotnega dolžnikovega 
premoženja niso vračali iz državnih sredstev, temveč se jih je črtalo brez kakršnekoli 
odškodnine v škodo upnika. Pomemben je bir odstavek, ki je predpisoval, da se pri 
zniževanju dolgov obdrži vrstni red vknjižb oziroma z'vknjižbo zavarovanih terjatev 
v zemljiški knjigi, in to nasproti dolžniku kot tudi državi. Po poplačilu vseh delno 
odpisanih* oziroma znižanih vknjiženih terjatev pa se je ostanek razdelil sorazmerno 
med nezavarovane upnike. - '-' ' 
Druga olajšava, ki jo je uredba omogočala dolžnikom, katerih dolgovi so znašali 
več kot 20 % vrednosti njihovega premoženja, je bila poravnava. Dolžnik, ki ni zmo­
gel vračanja dolga po odplačilnem načrtu, je smel zahtevati "na sodišču, da se mu po­
daljša rok plačila in znižajo obresti. V takem primeru je bilo sodišče dolžno, da je 
skušalo doseči poravnavo med strankami, in to z odstopom imovine, znižanjem dolga 
ali obrestne mere, podaljšanjem roka plačila ali na drug način. Za dosego poravnave 
je bilo potrebno soglasje vseh upnikov. V primeru, da poravnava ni uspela, je lahko 
sodišče samo, če je spoznalo, da dolžnikovi dohodki ne dopuščajo odplačevanja po od­
plačilnem načrtu, odobrilo dolžniku podaljšanje roka odplačevanja do največ 25 let 
430 M. MAČEK: UHEJANJE KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI 
v enakih letnih obrokih, z znižanjem obrestne mere s 4,5 % na največ 2 %. 'To olaj­
šavo so lahko izkoristili tudi tisti dolžniki, katerim še je dolg odpisal na 50 % vred­
nosti njihovega premoženja. Ta določila za zadruge niso veljala, razen če jih je odo­
brila pristojna zveza zadrug, kar je bilo razvidno iz obvezujočega zadružnega.odpla-r 
čilnega načrta. Uredba pa je predvidevala tudi možnost poravnave. 
Upnik je imel možnost od sodišča zahtevati, da dolžniku, ki je lahko izpolnil svoje 
obveznosti v krajšem roku, kot je bil predpisan z odplačilnim načrtom, skrajša odpla­
čilne roke. To je bilo dopustno le, če dolžnikovi dolgovi niso znašali več kot 20 % nje­
govega premoženja, njegovi dohodki pa so to dopuščali. Sodišče je lahko po prosti 
presoji skrajšalo odplačilni rok, a ne na manj kot šest let, predhodno pa je bilo treba 
ugotoviti dolžnikovo premoženjsko stanje. Skrajšanje roka je veljalo le za' upnika, ki 
je to zahteval pri sodišču. ' 
Uredba je predvidevala dolžnikovo nezmožnost plačila zaradi posledic elementar­
nih nesreč (slana, toča, poplave, suša, požar, škoda,,ki so jò povzročili škodljivci in 
bolezni). Na dolžnikovo prošnjo je sodišče po poprejšnjem zaslišanju dolžnika, in up­
nika in presoji navedenih dokazov in obveznega izvedenskega mnenja pristojnega 
banskega strokovnega organa odložilo prisilno plačilo celotnega obroka ali dela anu­
itete, največ do enega leta. Ta olajšava se je zaradi navedenih razlogov lahko tudi 
večkrat ponovila. , . ' • " . j . . 
Zavarovanje terjatev se z novo uredbo ni spremenilo, nova je bila le določba, ki 
je upniku dovoljevala zahtevati zavarovanje,- če dolžnik tega ni zmogel, od porokov 
ali solidarnih dolžnikov. 
Terjatve, ki so uživale izjemen položaj in na katere se določbe uredbe niso na­
našale, so ostale enake. Le dolgovi, ki so bili zavarovani z zastavo, so uživali izjemen 
položaj. Se vedno so bile iz zaščite izvzete terjatve Narodne banke, Državne hipote-
karne banke in Privilegirane agrarne banke. Nova je bila določba, ki je denarnim 
zavodom dovoljevala, da v mejah svojega delovnega področja izdajajo posebne do­
ločbe o olajšavah za dolžnike, na katere bi se sicer nanašala zaščita. 
Tudi po novi uredbi je izgubil zaščito dolžnik, kateremu se je dokazalo, da je 
odtujeval ali obremenjeval svoje imetje z namenom, da bi oškodoval svojega upnika. 
Kmet — dolžnik, ki je po uveljavitvi uredbe, torej po 8. oktobru 1935, zmanjšal svoje 
imetje tako, da je s tem povečal odstotek svojega dolga preko polovice vrednosti svo­
jega celotnega premoženja, tudi ni bil deležen olajšav znižanja dolga. 
Vsi pravni posli, ki jih je predvidevala uredba, so bili oproščeni plačevanja taks, 
razen upnikove zahteve po skrajšanju roka. 
15. novembra 1935 je izšlaiše dopolnilna uredba, ki ni vsebovala vsebinskih no­
vosti, temveč le predpise tehničnega značaja (Z12). •. 
Uredba je predvsem s svojimi določbami o znižanju dolga povzročila na Sloven­
skem veliko strokovnih razprav, pa tudi razburjanja. To" je bilo razumljivo, saj je 
izvajanje novih predpisov ogrožalo obstoj marsikatere slovenske kreditne zadruge. Na 
eni strani naj bi zadruge del dolgov odpisale, po drugi strani pa polno izplačevale 
hranilne vloge s pripadajočimi obrestmi. Oboje pa seveda ni bilo možno. Položaj dolž­
nika kmečkih zadrug je bil svojstven. Vsak dolžnik je bil član zadruge, s tem pa je 
hkrati jamčil za vse njene obveznosti. Zato je bilo popolnoma razumljivo, da so za­
druge pri urejanju kmečke zadolženosti uživale poseben položaj. 
Zveza slovenskih zadrug je takoj, ko je izšla uredba, z okrožnico obvestila vse 
svoje članice o nastalem položaju. Obenem jih je povabila, naj sporočijo svoje pred­
loge, kako' naj bo sestavljen plačilni načrt. Na to okrožnico je Zveza prejela različne 
in zelo zanimive odgovore vseh članic. Anketa je pokazala, da je bilo 72 % zadrug za 
dvanajstletno odplačilno dobo, skoraj polovica članic Zveze je predlagala 6 % obrestno 
mero, nekatere celo 4,5 % ali 5 %, le dve zadrugi, ki sta delali z denarjem, izposojenim 
od drugih denarnih zavodov, sta predlagali več kot 6 % obresti. Enoglasno so se za­
druge izrekle proti odpisu dolgov in sodni poravnavi, razen če bi država v celoti po­
ravnala nastale primanjkljaje. Te zahteve so izhajale iz dejstva, da bi morebitni odpis 
dolgov, brez polne državne odškodnine, resno ogrožal obstoj marsikatere kmetijske 
kreditne zadruge ali pa onemogočil njihovo uspešno delovanje. Zadruge so poudarjale, 
da imajo obveznosti do svojih vlagateljev, v pretežni meri malih kmetov, ki imajo 
pravico do izplačevanja vloženih sredstev (17). 
Na podlagi mnenj in zahtev zadrug je uprava Zveze na skupni seji 24. oktobra 
1935 sklenila, da odplačilni načrt (9) ostane v veljavi, in so ga le delno popravili, pa 
še to formalno. 
Slovenski zadružniki so v težki situaciji, v kateri so se znašli, iskali možnosti za 
lastno poslovanje in izhod iz krize, hkrati pa so izdali na praktičnih izkušnjah ute­
meljeni predlog za trajno reševanje kmečke prezadolženosti (20). 
_i .' . ZGODOVINSKI ČASOPIS 43.- 1909.- 3 .. * 431 
K uredbi sta bila izdana avtentično tolmačenje (Z23) in.dopolnilna uredba (Z16), 
ki je predpisala odložitev vseh prisilnih prodaj in drugih izvršilnih ukrepov do prvega 
oktobra 1936. Ti predpisi niso veljali za zadruge, saj^so le-te na podlagi uredbe-z 30. 
novembra 1935 (Z13) uživale poseben položaj (19). t.- « . • 
• - . . . . . ' . . . ' ' '. . v o '•••• -
3.6. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov 
• Takoj ob izdaji uredbe o zaščiti kmetov leta 1935 (Z13) je bilo jasno, da pereče 
vprašan je. kmečkih dolgov, z nadaljnjim moratorijem, ki ga je uredba uvedla, ni bilo 
dokončno rešeno, temveč ponovno samo odloženo. Vse to, je povzročilo, da je sprem­
ljala pripravo dokončnih zakonskih rešitev hrupna razprava. »Ponovila se je stara 
pesem: nasprotujoči si predlogi s strani dolžnikov in upnikov, konference, protesti. 
Čimbolj so se bližale priprave h koncu, tem živahnejše so bile akcije posameznih inte­
resnih skupin«"(22). ••'••• L • • •• ' " ' . . . ' 
Rezultat vseh prizadevanj je bila uredba o likvidaciji kmetskih dolgov (ZÌ7), ki 
jo je predpisal ministrski svet 25. septembra 1936. Z dnem1 objave v Službenih no-
vinah 26. septembra-1936 je stopila v veljavo.-' ' • JV •'•' • 
Uredba je v petnajstih mesecih doživela veliko bistvenih sprememb, dopolnitev in 
avtentičnih tolmačenj.(Z18). Pravosodni»minister je izdal 28 avtentičnih tolmačenj, 33 
je bilo sprememb in dopolnitev (23). Izšla pa sta tudi dva pravilnika k uredbi (Z19). 
2e ime uredbe same pojasnjuje, kakšen namen je z njo imel uredbodajalec. Z njo 
so v vladi hoteli končno rešiti vprašanje kmečke zadolženosti in kmečke zaščite, ki je 
bila neprestano od leta 1931 na dnevnem redu vladnih sej. Rešitve, ki jih je uvedla 
nova uvedba o likvidaciji kmečkih dolgov, so se bistveno razlikovale od vseh dota-
kratnih bolj ali manj uspešnih poskusov. , . . < , . . . 
Tudi ponovi uredbi (Z17) se niso bistveno spremenila določila, ki obravnavajo in 
opredeljujejo pojem-kmeta,"ki je bil ž uveljavitvijo uredbe o razdolžitvi deležen ugod­
nosti nove ureditve o razdolžitvi. Kmet v smislu uredbe je bila vsaka fizična oseba, ki 
ji je bilo kmetijstvo glavni poklic in je obdelovala zemljo sama ali s člani svoje dru­
žine, po potrebi pa tudi z najeto; delovno silo. Razpoznavni element je bil obdavčeni 
dohodek (in ne davki). Obdavčeni dohodki so morali izvirati predvsem iz kmetijstva 
(poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, .vrtnarstvo, živinoreja ipd.). Zemljiški maksi­
mum je bil 50 ha »ornih«, za obdelovanje sposobnih zemljišč. Pri rodbinski zadrugi 
je bila največja dovoljena površina obdelovalnih zemljišč znižana z 200 ha na 100 ha. 
V maksimum se je vštevala osebna posest kmeta in posestvo njegove žene in otrok, 
če so živeli skupaj v hišni skupnosti. Po dopolnilni uredbi z dne 30. decembra 1937 
(Z24) se je gozd štel za obdelovalno zemljišče. 
Uživalci, zakupniki in spolovinarji, ki so obdelovali tuja zemljišča, a so izpolnje­
vali ostale pogoje, so prav tako po uredbi imeli status zaščitenega kmeta. Spremenila 
se niso določila glede mladoletnih otrok kmetov, kmečke zapuščine, viničarjev, baj­
tarjev in kajžarjev, kmečkih obrtnikov in kmetov, ki so se ukvarjali še z dopolnilnimi 
pridobitnimi dejavnostmi. 
Pogoji, ki jih je postavila uredba za priznanje statusa kmeta, so morali biti iz­
polnjeni .v času zadolžitve (pred 20. marcem 1932) in v času razdolžitve (26. septembra 
1936 — ko je uredba stopila v veljavo). 
Dokaz o tem, da so bili izpolnjeni zakoniti pogoji za priznanje statusa kmeta, je 
na zahtevo upnika ali drugega interesenta (npr. poroka) moral priskrbeti dolžnik sam. 
Postopek za pridobitev takega občinskega potrdila je ostal nespremenjen. Hkrati je 
uredba predvidevala tudi možnost, da je upnik sam brez vednosti ali morebiti celo 
proti volji dolžnika zahteval od občinskega oblastva izdajo potrdila. 
V zvezi s tem se zastavlja vprašanje, kakšen položaj so imeli dolžniki, ki so sicer 
izpolnjevali vse formalne pogoje za kmečke dolžnike po uredbi, so pa izgubili zaščito, 
npr. po določilih zadružnega odplačilnega načrta ali zaradi trikratnega neplačevanja 
letnih obrokov po prejšnjih predpisih. Takih primerov uredba ni uredila, tudi pravil­
niki in avtentične razlage ne (Z18, Z19). 2e definitivno izgubljena pravica ni mogla 
z novo uredbo sama po sebi ponovno oživeti. Kdor je dokončno, po tedaj veljavnih 
predpisih, izgubil status zaščitenega kmeta, ni z novo uredbo samo po sebi ponovno 
pridobil zaščitenega položaja. Vendar se iz 21. člena uredbe lahko sklepa, da je ured­
bodajalec uveljavljal drugačno stališče. Ta člen je namreč določal, da mora denarni 
zavod (npr. zadruga) preden izroči vse listine Privilegirani agrarni banki, zahtevati pri 
sodišču ustavitev vseh sodnih dejanj, začetih zaradi obravnavane terjatve. Isto je 
lahko zahteval tudi dolžnik sam. Ker je lahko denarni zavod sprožil pravdni postopek 
le proti dolžniku, ki je izgubil kmečko zaščito, sledi iz tega, da je uredba nudila za­
ščito tudi tistim dolžnikom, ki so jo sicer že izgubili (22). 
Po uredbi so bili kmečki dolgovi vse obveznosti zasebnopravnega značaja v de­
narju, ki so nastale pred 20. aprilom 1932, ne glede na to, iz katere osnove so dolgovi 
432 м - MAČEK: UREJANJE KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI 
izvirali. Ni bilo pomembno, ali jih je kmet dolgoval^ kot glavni dolžnik ali kot porok. 
Solidarni dolžnik ali porok, četudi ni bil krnet, je jamčil za obveznosti kot glavni dolž­
nik — kmet. Njegova, obveznost pa se je obravnavala kot dolg šele tedaj, ko je moral 
svojo obveznost dejansko izpolniti. . . . 
Uredba je natančno opredelila, kaj niso v zaščito zajeti kmečki dolgovi: 
— dolgovi kmetov, če'skupaj niso presegli 250 din; ' • 
— dolgovi kmetov, če so skupaj presegli 500.000 din (s tem so bili mišljeni vsi 
dolgovi,.ki jih je imel dolžnik pri kateremkoli upniku, ne pa morda samo pri zadrugi 
(22). Ce je dolg presegal najvišji dovoljeni znesek, se presežek nad 500.000 din ni štel 
za zaščiteni kmečki dolg, in so zanj veljala splošna pravna pravila (Z22) ; 
'— javne davščine in z zakonom predpisane pristojbine;"._ ,''• ",'" i 
— blagovni dolgovi do'500 din, nastali po 20. oktobru 1931* če se niso spremenili 
v menične dolgove; , ' 
:— dolgovi, ki so bili kriti z ročno zastavo ; •  • 
— alimentacijske terjatve, ki so izvirale iz dolžnikove dolžnosti vzdrževanja;. ' 
— terjatve, ki-so izvirale iz kaznivih dejanj; , - . : . ••,>• ~> ». • 
, — terjatve za plačo (mezdo) ? oseb, zaposlenih v dolžnikovem J gospodinjstvu ali 
gospodarstvu; " - ,•;:-' • *'• '.*>и. . ' -/''s.1 ( L I . - M P " ' J ' L,TÌ т •<••• i.<' 
— terjatve obrtnikov do 500.din za opravljena obrtniška dela po 20. oktobru 1931, 
če priznanice,; obveznice in druge listine, v; katerih se je-navajalo, da izvira dolg iz 
nakupa blaga (4. alinea) ali iz opravljenega obrtniškega dela, niso: dokazovale,.da je 
terjatev res nastala na taki osnovi; • . . ,,, . •„.,, _, .. ... . ; , 
— obveznosti, ki so izvirale iz dedovanja ali nasledstvenih pogodb katerekoli 
vrste (darilna pogodba, izročilna,pogodba ipd.). Novi lastnik je po uredbi užival olaj­
šave ob prenosu imetja ali dela premoženja osebe, ki je bila kmet, to pa le ;tedaj, če 
se je izvršil prenos po dedovanju in,če je bil tudi novi lastnik,kmet;, . . u , .. , , „ 
— terjatve siromašnih upnikov, ki niso imeli zadostnega premoženja ali drugih 
dohodkov za nujno vzdrževanje. Tako stanje je ria upnikovo zahtevo ugotavljalo pri­
stojno sresko sodišče, ki je o terri odločalo dokončno. . - ». *. 
Posebni predpisi so veljali za terjatve Državne hipotekarne banke in Privilegirane 
agrarne banke, seveda pa so bile izvzete tudi terjatve Narodne banke. Uredba je pre­
pustila Narodni banki, da v obsegu svojih pristojnosti posebej določa o olajšavah ti­
stim svojim dolžnikom, na katere bi se uredba sicer nanašala. 
Uredba je predpisala postopek za ugotavljanje višine kmečkega dolga ; (4. člen). 
Uredbodajalec je posegel nazaj na dan, po katerem so.se delili kmečki dolgovi na stare 
in nove, torej na 20. april 1932. Po uredbi je bil vsak dolg sestavljen iz dveh delov. 
Prvi del je sestavljala glavnica dolga po stanju 20. aprila 1932, k njej so še prištele 
tudi neplačane dogovorjene obresti, a ne več kot po 12 %, letno, ih. to do mejnega da­
tuma. Drugi del dolga pa so znašale obresti od 21. aprila 1932 do 15. novembra 1936 
v višini, ki je bila dovoljena in priznana po dotedanjih predpisih, Sem so.sodili tudi 
morebitni pravnomočno prisojeni pravdni in izvršilni stroški od 20.' aprila 1932 dalje, 
dejanski izdatki za zavarovalne premije, javne davščine, takse ža vpis,hipoteke ali 
zaznambe ter vsa ostala plačila, ki jih je opravil upnik namesto dolžnika. Ta razde­
litev je bila zelo pomembna, ker je bil le prvi del —'glavnica in" obresti do20. aprila 
1932 — osnova za znižanje dolga. Drugi del je v celoti ostal nespremenjen'— ne-
ž n i ž a n . • ' * • • > . . - . • < 
5. člen uredbe je predpisoval, kako se ureja odpisovanje dolgov kmetov, katerih 
posestvo je presegalo dovoljeno površino — 50 ha in pri rodbinskih zadrugah 100 ha — 
obdelovalnih zemljišč, ne glede na višino skupne obremenitve čez 500.000 din. Skupna 
vsota dolga, izračunana po predpisanem postopku, se je brez znižanja razdelila na 
skupno število hektarov obdelovalnih zemljišč, in dolžnik je odplačal tisti del dolga, 
ki je odpadel na 50 ha oziroma 100 ha. Ce je znašal dolg na 1 ha več kot 3000 din, je 
odplačal dolg v petnajstih letih, če je znašal dolg na 1 ha od 500 do 3000 din, pa v 
desetih letih s 4,5 % obrestmi. Teh terjatev Privilegirana agrarna banka ni prevzela. 
Dolžnik, ki je hotel uporabiti te olajšave, je moral to sporočiti v^dveh mesecih upni-
k o m i n zahtevati določitev, katere parcele se vštevajo v površino 50 ha oziroma 100 ha. 
Način • določanja parcel je predpisal kmetijski minister sporazumno z ministrom, za 
trgovino in industrijo s pravilnikom (Z19). i: - ~. • •.•' '• •/.'•. 
Glavne določbe glede odpisovanja in odplačevanja so vsebovala poglavja od'II do 
VII. Kmetje so svoje pri zavarovalnih zavodih, ustanovah delavskega in nameščen-
skega zavarovanja, ustanovah; ki so 'upravljale s pupilarnim denarjem, cerkvenih 
skladih ter drugih kulturnih in prosvetnih ustanovah vračali po odplačilnem načrtu 
v dvanajstih letih s 3 % obrestmi letno. Stanje dolga šege ugotavljalo po vrednosti 
dolga na dan, kö je uredba stopila v veljavo, po predpisanem postopku. 
15. 11. 1936 
15. 11. 1937 
15. 11. 1938 
15. 11. 1939 
15. 11. 1940 
15. 11. 1941 
15. 11. 1942 
15. 11. 1943 
15. 11. 1944 
15. 11. 1945 
15. 11. 1946 
15. 11. 1947 
15. 11. 1948 
3,00 
2,79 
2,58 
2,35 
2,12 
1,88 
1,64 
1,38 
1,12 
0,86 . 
0,58 
0,30 
— 
— 
7,01 
7,22 
. 7,45 
7,68 
7,92 
8,16 
8,42 
.8,68 
8,94 
9,22 
9,50 
9,80 
100,00 
92,99 
85,77 
78,32 
70,64 
62,72 
54,56 
46,14 
. 37,46 
28,52 
. 19,30 
9,80 
— 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 3 ' " 433 
ODPLAČILNI NACRT za 100 din dolga 
SHeHÌlG ! е Л Ч Г е , ^ Њ ' Р 1 а ^ Obresti Odplačilo ° s t ? ? * 
od dne 15. 11. 1936 rok do r dolga 
• 0 ' ' ' 
1 ' • . . ' . ' 
2 
3 , ' , * ' 
'4 ,-
5 
8 
9 
10 ' 
11 
12 , , . : -
skupaj " ' ' ( , - ^ } . . ' ' _ .
 2 0 > 8 8 100,00 
Glavne določbe za zadruge in druge denarne zavode je vsebovalo III. poglavje 
uredbe. Mišljene so bile kreditne zadruge vseh oblik, ki so smele po svojih pravilih 
dajati kredite kmetom — članom. Izrecno pa so bile izključene nabavne in potrošni­
ške zadruge. Zveze zadrug so prišle v poštev, če so imele neposredne pravne odnose 
s kmečkimi dolžniki. 
Kmečke dolgove je od zadrug in drugih denarnih zavodov prevzela Privilegirana 
agrarna banka, in s tem so kmetje prenehali biti dolžniki zadruge ali denarnega za­
voda, in so postali dolžniki omenjene ustanove. To je pomenilo centralizacijo kmečkih 
dolgov v vsej Jugoslaviji; kar je bila senčna stran uredbe o likvidaciji kmečkih dol­
gov. 
Zadruge so morale prek svojih revizijskih zvez izročiti Privilegirani agrarni banki 
v treh mesecih, torej najkasneje do 26. decembra 1936, s posebnim seznamom vse 
upniške listine o-kmečkih dolgovih, skupno z listinami o izvedenih zavarovanjih (zem­
ljiškoknjižni sklepi), supergarancijami, zavarovalnimi policami, protesti in vsemi osta­
limi spisi, na katere je bilo vezano dokazovanje, pa tudi vse podatke o nepremičninah 
zavezanih strank. Ker s tem povezanega dela zadruge v treh mesecih niso zmogle, je 
finančni zakon za leto 1937/38 (Z22) podaljšal rok do 1. junija 1937. 
Uredba je izrecno določala, da so se z izročitvijo prenesle vse pravice iz takih ter­
jatev na Privilegirano agrarno banko, ki je s tem pridobila vse upniške in ostale pra­
vice. Tako je postala imetnica vseh zastavnih pravic dotedanjih upnikov v istem vrst­
nem redu, ne da 'b i opravila kakršnakoli posebna dejanja, to pomeni, ne da bi isto­
časno vlagala kakšne zemljiškoknjižne predloge. 
Privilegirana agrarna banka je po uredbi imela izrecno pravico! da se na podlagi 
dobljenih listin še dodatno zemljiškoknjižno zavaruje za celotni prevzeti dolg. Vse 
obremenitve, vpisane v času od 27. septembra 1936 do 26. septembra 1937 na nepremič­
nine odstopljenih kmečkih dolžnikov so imele vrstni red za njo. Uredba je dala Pri­
vilegirani agrarni banki še drugo izjemno pravico. Vse dolžniške listine kmečkih dolž­
nikov, po katerih je bilo zamujeno opravilo kakšnega pravnega dejanja, ki ga je pred­
pisovalo obče pravo (npr. protest, notifikacija, izmenjava listin, vložitev tožbe ipd.), 
po zakonih in uredbah o zaščiti kmetov (Zl, Z3, Z4, Z5, Z6, Z7, ZIO, Z12, Z13, Z16), za­
radi katere so upniki izgubili1 kakšno pravico, so obdržale svojo veljavnost in popolno 
obveznost, kakor da zamude sploh ni bilo. Vse prvotno zavezane osebe so na podlagi 
te zakonske fikcije ostale zavezane po teh listinah, dokler se dolg ni popolnoma iz­
plačal. . ' 
Privilegirana agrarna banka je pregledala, ali imajo vse njej izročene upniške 
listine pravno vrednost, in preizkusila, ali sodijo prevzeti dolgovi pod predpise uredbe. 
Po opravljenem preizkusnem postopku je Privilegirana agrarna banka odobrila 
izračun o višini dolgov posameznih dolžnikov. Od pravega dela dolga (glavnica in ne­
plačane obresti do 20. aprila 1932) so se odbile že po knjigah dokončno odpisane ter­
jatve, če le-te niso bile zadostno zavarovane s hipoteko. Tako dobljena vsota se je 
nato znižalafza 25 %. Temu znižanemu znesku so se prištele še terjatve drugega dela 
dolga (obresti od 21. aprila 1932 do 15. novembra 1936, pravnomočni prisojeni pravdni 
in izvršilni stroški, dejanski izdatki za zavarovalne premije ipd.). To 25 % znižanje so 
bile dolžne kriti zadruge in drugi denarni zavodi, kar je pomenilo za té ustanove zni­
žanje njihovih dejanskih rezerv in hudo obremenitev (21, 22). Ce sredstva denarnega 
zavoda niso dopuščala kritja teh 25 % denarnih dolgov, je razliko financirala državna 
blagajna z državnimi obveznicami, ki so se 3 % obrestovale ter naj bi se amortizirale 
434 м - MAČEK : UREJANJE KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI 
v 20 letih. Privilegirana agrarna banka je izdala, potem ko je ugotovila vsoto terjatev, 
vsakemu posameznemu denarnemu zavodu potrdilo o višini terjatev v tekočem ra­
čunu. Besedilo in obliko potrdila je predpisal finančni minister. Priznane terjatve de­
narnih zavodov proti Privilegirani agrarni banki naj bi se izplačale v štirinajstih letih 
s 3 % letnimi obrestmi v enakih letnih anuitetah. Prvi rok izplačila je bil 31. decem­
ber 1937. Za redno odplačevanje terjatev denarnim zavodom se je pri Privilegirani 
agrarni banki ustanovil sklad za odplačevanje kmečkih dolgov, ki ga je upravljal 
upravni odbor banke. V ta sklad so se stekala sredstva, zbrana z letnimi obroki, ki jih 
je Privilegirana agrarna banka prek davčne uprave in Poštne hranilnice prejela od 
kmetov — dolžnikov, vsi ostali prejemki iz obveznosti dolžnikov in sredstva iz prora­
čunske dopolnitve enoletnega obroka. 
Privilegirana agrarna banka je bila z uredbo' pooblaščena za izdajanje bonov, 
s katerimi je denarnim zavodom vračala njihove terjatve na podlagi izračuna. Ti boni 
so se uradno imenovali Bon za odplačilo kmetskih dolgov pri PAB in so služili usta­
novam — bivšim kmečkim upnicam, da so si priskrbele denarna sredstva. S temi boni 
pa so kmetje, ki so po uredbi postali dolžniki Privilegirane agrarne banke, plačevali 
banki svoje dolžniške obroke. 
Ce dolg kmeta, izračun po predpisanem postopku, ni presegal 25.000 din, se je 
znižal za 50 %. Tako znižanje je izvršila Privilegirana agrarna banka na podlagi pre­
jetih listin in podatkov. Dolg, ki pa je presegal 25.000 din, se je znižal največ za 30 %. 
Pri takem zniževanju se je upoštevalo premoženjsko stanje dolžnika in ocenjevalo 
razmerje dolga. 
Dolžnik, katerega dolg je presegal polovico vrednosti njegovega celotnega premo­
ženja v času likvidiranja, dolga, je smel zahtevati znižanje dolga za polovico. Taka 
zniževanja dolgov so izvrševala okrajna sodišča, ki so bila za dolžnike.krajevno pri­
stojna. Rok za vložitev take zahteve je bil 2 meseca, kasneje pa ga je finančni zakon 
za leto 1937/38 (Z22) podaljšal do 1. junija 1937. Ko je sodišče izdalo sklep o znižanju 
in je ta postal pravnomočen, ga je sodišče vročilo Privilegirani agrarni banki, ki je iz­
vedla znižanje v skladu s sodnim sklepom. Tako znižane dolgove so dolžniki odpla­
čevali Privilegirani agrarni banki s 4,5 % letnimi obrestmi v dvanajst letnih obrokih. 
Prvi obrok je dospel v plačilo s 1. novembrom 1936, ostali pa istega dne vsakega teko­
čega leta. 
Vsem ostalim dolžnikom je Privilegirana agrarna banka znižala dolgove (prvi del) 
za 25 %. Te dolgove so morali dolžniki odplačevati v dvanajstih letnih obrokih s 5 % 
obrestno mero. 
Vsi dolžniki so svoje anuitete plačevali pri pristojnih davčnih upravah. Po se­
znamih, ki jih je poslala Privilegirana agrarna banka davčnim oblastvom, so ta obre­
menila ustrezne dolžnike z letnimi obroki. V primeru neplačila so davčne uprave takoj 
sprožile izvršilni postopek, izvršilne stroške po zakonu o neposrednih davkih pa je 
nosil dolžnik. 
Davčna oblastva so ločeno vknjiževala pobiranje dolžniških anuitet, pobran denar 
so takoj, najkasneje pa do 20. decembra vsakega leta izročila Poštni hranilnici. 
Dolžnikom pri Državni hipotekami banki, ki so v času do 20. aprila 1932 najeli 
dolgoročna posojila, se je znižala obrestna mera na 4,5 %, rok za plačilo se je podalj­
šal-na 32 let od dne prvotne zadolžitve. Tudi za dolžnike Državne hipotekarne banke 
je uredba predvidevala zniževanje dolgov v primeru prezadolženosti (na 50 % celot­
nega premoženja). 
Dolžniki, ki so bili zadolženi pri zasebnih upnikih, naj bi svoje dolgove, ki so iz­
virali iz nakupa blaga na up ali iz izvedenega obrtniškega dela, poplačevali v dva­
najstih enakih letnih obrokih brez obresti. Prvi obrok je bil plačljiv 1. novembra 1936. 
Dolgovi iz ostalih pravnih razmerij so se znižali za polovico. Tako znižani znesek 
s prištetimi obrestmi (drugi del dolga) so odplačevali v dvanajstih letih s 3 % obrest­
mi. Prvo anuiteto je bilo treba plačati 15. novembra 1936. 
Uredba je predvidevala tudi pravne posledice morebitnega ravnanja dolžnika z 
namenom, da oškoduje upnika. Za taka dejanja je bila predpisana kazen, če po ka­
zenskem zakoniku (Z14) dejanje ni bilo strožje kaznivo, do 6 mesecev zapora in v 
denarju do 10.000 din. Hkrati je tak dolžnik izgubil vso zaščito iz uredbe. 
Z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov je prišlo vprašanje razdolžitve kmeta po 
štirih letih v novo fazo. Z njo se je bistveno spremenil položaj zadolženih kmetov kot 
tudi upnikov zaščitenih kmečkih dolžnikov. Na eni strani je nova ureditev globoko 
posegla v interese upnikov, kar zagotovo ni moglo ostati brez posledic za celotno go­
spodarsko življenje v državi (22). Na drugi strani pa je bilo z njo rešeno eno najtežjih 
socialnih vprašanj, ki je dolga leta močno motilo gospodarstvo ter vznemirjalo tako 
denarne zavode kot tudi njihove vlagatelje (21). To sta tudi oceni, ki sta se najpogo­
steje pojavljali pri avtorjih, ki so tedaj v različnih strokovnih člankih ocenjevali ure­
janje kmečke zadolženosti. 
Rešitev kmečke zadolženosti, ki jo je prinesla nova uredba, je v precejšnji meri 
prizadela slovenske kmetijske in kreditne zadruge, predvsem pa so se v težkem po-
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 43 • Ш9 • з ? 435 
ložaju znašle manjše ustanove, »čebelice in pionirke ljudskega varčevanja in ugod­
nega kmečkega kredita« (21). Zato so Zveze slovenskih hranilnic in posojilnic in Za­
družna zveza sestavile predlog o spremembah in dopolnitvah uredbe s 26. septembra 
1936, ki so ga poslale vladi ter slovenskim senatorjem in poslancem v narodni skup­
ščini (24), hkrati pa je Zadružni vestnik, glasilo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, 
objavil navodila in nasvete, kako v praksi izvajati predpise nove uredbe (25). 
Ker je po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov (Z17) drugi del dolga (obresti od 
21. aprila 1932 do 15. novembra 1936 v višini, ki je bila dovoljena in priznana po 
dotedanjih predpisih, morebitni pravnomočna prisojeni pravdni in izvršilni stroški od 
20. aprila 1932 dalje idr.) ostal neznižan, je bil končni rezultat za zadruge vendarle 
nekoliko ugodnejši (22), saj so zadruge krile le polovico odpisanega dolga. Zahtevana 
delitev kmečkega dolga je povzročila našim zadrugam in drugim denarnim ustanovam 
mnogo dela, saj je bilo treba pred odstopom terjatev Privilegirani agrarni banki in iz­
ročitvijo listin, vsak kmečki dolg pretresati skoraj od njegovega nastanka dalje ter 
ločiti, kaj je sodilo pod prvi del dolga in kaj ne. To sicer zamudno delo je na koncu 
zmanjšalo izgube denarnih zavodov. 
- <м, 
4. PRIVILEGIRANA AGRARNA BANKA 
- Posebnost kmečkega posojila je, da kmetje nikdar ne zmorejo plačevati visoke 
obrestne mere. Kmet ni trgovec, da bi večkrat na leto obrnil obratni kapital, kmetij­
stvo ponavadi prodaja le enkrat na leto. 
Ker je bila rentabilnost kmetijskih posestev v Kraljevini Jugoslaviji zelo nizka, 
je vsako plačevanje visokih obresti pomenilo uničevanje kmeta, njegove družine in 
posestva. Vendar je kmet nujno potreboval kredit, če je hotel slediti razvoju in mo­
dernizaciji kmetijstva. Kredit pa je bil za kmeta tudi edina možnost napredka (29). 
Po zgledu francoskih Caisses de credit mutuel agricole po zakonih iz leta 1920, ki 
so kmetom nudile dolgoročne kredite celo s 3 % obrestmi, je leta 1925 izšel jugoslo­
vanski zakon o kmetijskem kreditu (Z30). Osrednji zavod, ki je bil ustanovljen po tem 
zakonu, je bila Direkcija oziroma Ravnateljstvo za kmetijski kredit. Ta naj bi z držav­
nimi sredstvi posloval na deloma zadružno organizirani podlagi. Ravnateljstvu naj bi 
država dala na razpolago 500 milijonov din, dodaten stalen vir sredstev pa naj bi pri­
našala polovica čistega letnega dohodka državne razredne loterije. Načrt, ki ga je 
predvideval zakon o kmetijskem kreditu, ni uspel in je »žalostno propadel in požrl 
državi' težke milijone. Vzrokov je bilo več. Prvi je pač ta, da se francoskih razmer ne 
da kar prestaviti na naša tla. Drugi vzrok so bile zlorabe, ki so jih v naših razmerah 
vsi pričakovali. Vse se je zanašalo na državo. Vsa taka posojila so se smatrala kot 
darila, ki jih ne bo treba več vrniti. Pokazalo se je pri vseh teh zadrugah jasno, da 
kjer ni svobode, tudi ni pravega čuta za odgovornost« (29). 
.Ostanke Ravnateljstva za kmetijski kredit je reševala Privilegirana agrarna ban-
ka^ ki je bila ustanovljena leta 1929 z zakonom o Privilegirani agrarni banki (Z25). 
Novo ustanovljena banka je po 68. členu zakona prevzela vse pravne posle Direkcije 
oziroma Ravnateljstva, ki se je s tem zakonom ukinilo. 
Naloga Privilegirane agrarne banke je bila, tako kot njene predhodnice, dajanje 
posojil kmetom, kmetijskim zadružnim .kreditnim organizacijam, zadrugam in podob­
nim ustanovam. "-
Namen Privilegirane agrarne banke je bil koristen predvsem za južne kraje Ju­
goslavije, saj je banka nudila kredit po 6 % obrestni meri, kar je bilo za tiste kraje 
nekaj izjemnega. Za Slovenijo ter slovenske kmete in denarne zavode Privilegirana 
agrarna banka do prevzema kmečkih dolgov ni bila pomembna, saj so tako nizko ob­
restno mero za posojila nudile pretežno vse denarne ustanove v Dravski banovini. 
Séle s prevzemom kmečkih dolgov po uredbi o likvidaciji (Z17). je Privilegirana 
agrarna banka leta 1937 odprla svojo podružnico v Ljubljani (32). r 
Do 1. junija 1937 je Privilegirana agrarna banka prevzela kmečke dolgove in z od­
stopljenimi terjatvami postopala po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov (Z17). Končne 
številke prevzetih dolgov so bile precej manjše kot se je pričakovalo. To je bilo pred­
vsem zaradi dolžnikove možnosti, da se je lahko z dotedanjim upnikom dogovoril, da 
ostane še naprej njegov dolžnik, ter zaradi ostrih predpisov o priznavanjih statusa 
zaščitenega kmeta, ki je bil pogoj za ugodnosti, ki jih je vsebovala uredba (30). 
Delovanje Privilegirane agrarne banke so poleg zakona (Z25) urejale še dopolnilni 
zakoni (Z26) in uredba o Privilegirani agrarni banki, ki je izšla leta 1933 (Z27). 
5. UREJANJE KMEČKE ZADOLŽENOSTI 
Zakonodaja, ki se je ukvarjala s kmečko zadolženostjo, se je v času leta 1932, ko 
je izšel prvi zakon, ki je urejal to tematiko, do leta 1936, ko je uredba o likvidaciji 
kmečkih dolgov dokončno uredila to vprašanje, spreminjala. 
436 м - MAČEK : U R E J A N J E KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI 
5.1. Razvoj in težnja zakonodaje 
• Prvi trije zakoni (Zl, Z3, Z4) so uzakonili odložitev plačila vseh kmečkih dolgov. 
Kasnejši predpisi so uveljavljali različne načrte odplačevanja od bolj strogih z višjo 
obrestno mero, do preglednih, natančnih in z nizkimi obrestmi. 
Prva uredba (Z6) je vsebovala odplačilni načrt, po katerem so bili prvi obroki 
v dvanajstletni odplačilni dobi majhni, šele v drugi polovici so presegli desetino glav­
nice. Druga uredba o zaščiti kmetov (Z7) je ločevala odplačilni načrt za dolgove pri 
denarnih zavodih in dolgove pri zasebnikih To ločevanje so obdržali vsi kasnejši pred­
pisi. 
Zadnja uredba o likvidaciji kmečkih dolgov (Z17) pa je uveljavila polovično črta­
nje dolgov in odplačevanje preostalega dolga v dvanajstih letih. 
5.2. Obrestna mera 
Zelo pomembne so bile določbe glede obresti. Zakon o zaščiti kmetov (Zl) je do­
voljeval največ 6 % obresti. Uredba iz leta 1933 (Z6) je določala povprečno 5 % obresti 
za dolgove pri zasebnikih in povprečno 6,02 % obresti za dolgove pri denarnih zavo­
dih. Druga uredba (Z7) je znižala obresti na 3,5 % za zasebnike in 6 % za denarne za­
vode. V letu 1935 je uredba o zaščiti kmetov (Z13) predvidevala 1 %, obresti za zaseb­
nike in 4,5 % za denarne zavode. Zadnja dokončna ureditev kmečke zadolženosti, ki 
jo je vsebovala uredba o likvidaciji kmečkih dolgov pa je uveljavljala 3 %,.obresti za 
dolgove pri zavarovalnicah, ustanovah delavskega in nameščenskega zavarovanja in 
podobnih zavodih; za dolgove, ki jih je prevzela Privilegirana agrarna banka 4,5 ob­
resti in za dolgove pri zasebnikih 1 % obresti. 
5.3. Zaščiteni kmetje 
Vsi predpisi so varovali in reševali le kmete, ki jim je bil priznan status zašči­
tenega kmeta. Tudi glede statusa kmeta in pogojev zanj so se le-ti spreminjali pred­
vsem v smislu strožjega obravnavanja, in natančnejšega določanja upravičencev kmeč­
ke zaščite. / " ' , ' , - ' ' 
Po zakonu o zaščiti kmetov (Zl) so bili kmetje osebe, ki so same ali s člani svoje 
družine obdelovale svojo zemljo in je izviral njihov obdavčeni dohodek pretežno iz 
kmetijstva. Zemljiški maksimum "je znašal 50 ha, pri rodbinskih zadrugah 150 ha. Po­
trdila o statusu kmeta so izdajale občine. 
Prva uredba (Z6) je pojem zaščitenega kmeta razširila tudi na osebe, ki so obde­
lovale tujo zemljo in je bil to njihov glavni poklic (npr. viničarji). Prav tako so za­
ščito pridobili člani družine, ki. so se ukvarjali s postranskimi pridobitnimi dejav­
nostmi, če je njihova družina obdržala znake kmeta. Za uživanje zaščite je bil po­
memben obstoj statusa kmeta le v času zadolžitve. Zemljiški maksimum se je pri 
družinskih zadrugah povečal na 200 ha. 
Druga uredba (Z7) je natančneje uredila položaj poročene žene in otrok posest­
nika. Ce' so živeli z njim v skupnem gospodinjstvu, se je premoženje žene in otrok 
vštevalo v zemljiški maksimum. Strožji je bil tudi postopek za pridobivanje potrdil. 
Tretja uredba iz leta 1935 (Z13) je postavila zahtevo, da je status kmeta moral 
obstajati v času zadolžitve in v času vračanja dolgov. Zaščita se je razširila tudi na 
uživalce plodov, zakupnike in spolovinarje. Potrdila so v končni instanci presojala 
upravna sodišča. 
Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov (Z17) je spremenila zemljiški maksimum pri 
družinski zadrugi na samo 100 ha. 
5.4. Privilegirane terjatve 
Vsi zakonski akti so vsebovali predpise o privilegiranih terjatvah, ki so uživale 
poseben položaj in so bile izvzete iz izvajanja zaščitnih predpisov. To so bile terjatve 
Narodne banke, Državne hipotekarne banke, Privilegirane agrarne banke, javne da­
jatve, terjatve, ki so izvirale iz kaznivih dejanj, alimentacijske terjatve in konzumni 
dolgovi. Do 20. decembra 1932 so zadruge skupaj z drugimi privilegiranimi zavodi 
imele izjemen položaj. Po zakonu o podaljšanju veljavnosti zakona o zaščiti kmetov 
(Z4) pa je le Narodna banka ohranila izjemen položaj. Vendar so kmetijske zadruge 
z uredbo iz leta 1934 (Z7) ponovno pridobile zaščiten položaj in zanje predpisi niso 
veljali. Vprašanje odplačevanja dolgov pri teh zadrugah je urejal odplačilni načrt, ki 
ga je odobril kmetijski minister.^ JJredba o likvidaciji kmečkih dolgov (Z17) je uvedla 
novost le v tem, da so bili iz zaščite izvzeti dolgovi kmeta, če so skupaj znašali manj 
kot 250 din ali če so presegli 500.000 din. 
1 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 3 437 
,. - -6. PO LIKVIDACIJI KMEČKIH DOLGOV -
v Z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov kmetje niso bili zadovoljni, ker so po_štiT 
rih letih urejanja in obljubljanja pričakovali večje odpise (29). Mnogi prezadolzem 
kmetje tudi-znižanih,obrokov,,ki so jih začeli plačevati leta 1937, niso zmogli placati, 
in zopet so se zadolževali pri-zasebnikih (34). • • , , • 
Zaščiteni kmetje so bili nezadovoljni tudi zaradi prekratkih rokov odplačila. V 
krizi so namreč cene pridelkom padle na tretjino prejšnje, cene, in kmetje so priča­
kovali vsaj takšno znižanje tudi pri dolgovih. Ker je bilo veliko dolgov porabljenih 
v neproduktivne namene, je. odplačevanje anuitet nujno moralo obtičati. To se je zgo­
dilo pri tretjem obroku. . • • . • ' • . -
Kmetje dolžniki so plačali do 26: oktobra 1939 v milijonih dinarjev (2)^ 
P o d r u ž n i c a 
P A B , . " ' . . 
Beograd 
Zagreb 
S a r a j e v o . , 
Ljubl jana 
. . . - " I - , 
Izročeni dolgovi 
(skupaj) • 
' ' - 1502 
536 
378 
' 466 
S k u p a j : 2882 
I z p l a č a n e a n u i t e t e 
1937 
76 
27 
• J 31 
143 
. 1 9 3 8 1939 
' " 75 ' 24 
19 6 
10 4 
26 14 
130' , 48 
Prvà dva obrokaso- kmetje še plačali z večjo ali manjšo-točnostjo, posamezne po­
krajine, pa-so" tu pokazale velike razlike. Posebne razmere v. Sloveniji kjer sta bila 
davčna'uprava in zemljiška knjiga neprimerno bôlj urejeni kot v južnih delih države, 
so povzročile,' da je mehanizem razdolžitve prej in popolneje stekel. Ljubljanski po­
družnici Privilegirane agrarne banke je po treh letih poslovanja preostalo v končni 
pregled in prevzem le dva odstotka prijavljenih dolgov (35). V državnem povprečju 
pa banka večine prijavljenih dolgov do leta 1939 še ni niti pregledala To je pomenilo, 
da se dolgovi niso odplačevali,Medtem ko je slovenski kmet ze leta 1937 začel odpla­
čevati anuitete, jih kmet na jugu še ni niti začel plačevati leta 1939. , . . , . . , . _ . . 
Težavo jé za kmete pomenilo tudi to, da so po likvidaciji postali dolžniki Privi­
legirane agrarne banke, ki jim je bila'tuja in je niso bili vajeni. 
Tudi kmečke zadruge, pomemben posojilodajalec kmetom, so bile močno priza­
dete. Vsak denarni zavod je po uredbi, utrpel pri vsakem kmetu v breme svojih last­
nih rezerv, obstoječih 26. septembra 1936, 25 % kmečkega dolga, ki je obstajal 20. apri­
la. 1932." To je pomenilo prehudo obremenitev predvsem za manjše zavode na pode­
želju, ki so imeli nad 75 % kmečkih posojil (30). . „„,.„.,„ 
Rešiti je bilo treba tudi problem likvidnosti denarnih zavodov, saj so vlagatelji 
upravičeno zahtevali izplačila vlog, posebno tam, kjer jih že več let niso mogli dvig­
niti . V Sloveniji je imelo tak interes skoraj 400.000 oseb, ki so imele svoje vloge pri 
denarnih zavodih vseh vrst. Izplačilne omejitve pri posameznih, a številnih denarnih 
zavodih, ki so se uvedle po letu 1931,'so vplivale na zmanjšanje vlaganja in zbiranja 
narodnega kapitala v denarnih zavodih, kar je škodovalo razvoju celotnega gospodar-
S t V a Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov je kljub določenim pomanjkljivostim uspeš­
no a le začasno zaščitila kmete in olajšala vračanje dolgov. Dokončno uspešnost vseh 
ukrepov pa hi mogoče ocenjevati, saj je izvajanje uredbe prekinila vojna. 
• - . . . v 
1. VIRI 
U L = Uradni list kraljevske banske uprave Dravske .banovine. - S L = Služb«ii lUt 
kraljevske banske uprave Dravske banovine. - Zl = Zakon °/aS&b k m e t o y i n u v e -
ljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in .zavarovanju SL 1932/33 — ff~JT. 
jasnilo k zakonu o zaščiti kmetov in uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršb 
in zavarovanju SL 1932/69. - Z3 = Zakon o podaljšanju veljavnosti zakona o zasciü 
kmetov in uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju SL 1932/8&. 
- Z4 = Zakon o podaljšanju veljavnosti zakona o zaščiti kmetov in uveljavitvi po­
edinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju SL 1932/104. - Z5 = U r e d b a , °.^ 
premembah in dopolnitvah zakona o zaščiti kmetov in и Х е 1 Ј а ^ . Р ^ п £ Л т ? « V 
zakona o izvršbi in zavarovanju SL 1933/72. — Z6 = Uredba o zaščita kmetov SL 1933/ 
OT - Z7 ^ U r e d b a o zaščiti kmetov SL 1934/72. - Z8 = Pravilnik o obrazcu potrdila, 
o tem da je kdo kmet SL 1934/90. - Z9 = Pravilnik k izvajanju uredbe o zaščiti kme­
tov SL 1934/90 — ZIO = Uredba o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti Kme­
tov SL 1935/13 — Zl i = Pravilnik ministra za kmetijstvo k izvajanju uredbe o za­
ščiti kmetov SL 1935/33..— Z12 = Uredba o izpremembi člena 3 uredbe o izpremem-
438 м - MAČEK : UREJANJE KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI 
bah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov SL 1935/51. — Z13 = Uredba o zaščiti kme­
tov SL 1935/82. — Z14 = Kazenski zakonik SL 1929/75. — Z15 = Zakon o prisilni po­
ravnavi izven konkurza SL 1930/53. — Z16 = Dopolnilna uredba k uredbi o zaščiti 
kmetov SL 1936/4. — Z17=,Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov SL 1936/79. — Z18 
= Avtentična tolmačenja uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov SL 1937/34, 67, 89, 100 
in SL 1938/1, 7, 10, 18, 20, 24, 28, 43, 47, 49, 61, 78, 85, 88, 98. — Z19 = Pravilnik k ured^-
bi o likvidaciji kmetskih dolgov SL 1936/91 in SL 1937/1. — Z20 = Uredba o izpre-
membah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov SL 1938/2. — Z21 = Na­
črt za amortizacijo 3 % obveznic SL 1938/2. — Z22 = Finančni zakon za leto 1937/38 
SL 1937/31. •— Z23 = Avtentično tolmačenje uredbe o zaščiti kmetov SL' 1936/10. — 
Z24 = Dopolnilna uredba k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov SL 1938/2. — Z25 = 
Zakon o Privilegirani agrarni banki UL 1929/49. — Z26 = Spremembe in dopolnitve 
zakona o Privilegirani agrarni banki UL 1930/49 in SL 1931/35, 83. — Z27 = Uredba 
o Privilegirani agrarni banki SL 1933/15. — Z28 = Uredba o zaščiti kreditnih zadrug 
in njihovih zvez SL 1933/100. — Z29 = Uredba o kmetskih menicah SL 1933/50. — Z30 
= Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o kmetskih menicah SL 1934/41, SL 
1936/2, SL 1937/4 in SL 1938/1. — Z31 = Zakon o kmetijskem kreditu UL 1925/66. 
8. LITERATURA, na katero se sklicujem v besedilu 
TiG = TEHNIKA IN GOSPODARSTVO. — ZV = ZADRUŽNI VESTNIK. — 1 = 
SCHAUER D.: Zakon o zaščiti kmetov. ZV 1932/12, str. 177. — 2 = BRATKO L: Kmet­
ski dolgovi. TIG 1939/9-10, str. 225 in 1940/1-2, str. 28. — 3 = KREK J. E.: Knjižica za 
ljudstvo. Izbrani spisi, Ljubljana 1923. — 4 = SCHAUER D.: Ureditev odplačevanja 
kmetskih dolgov. ZV 1933/12, str. 177. — 5 = SCHAUER D.: Nova uredba o zaščiti 
kmetov. ZV 1934/8, str. 122. — 6 = Pojasnilo k uredbi o zaščiti kmetov. ZV 1934/2, str. 
23. — 7 = SCHAUER D.: Izvajanje uredbe o zaščiti kmetov. ZV 1934/12, str. 179. — 
8 = SCHAUER D.: Nova sprememba kmetske zaščite. ZV 1935/2, str. 21. — 9 = Odpla­
čilni načrt. Kako bodo zadruge izterjale kmetske dolgove. ZV 1935/5, str. 76. — 10 = 
TRCEK F.: K odplačilnem načrtu za zaščitene kmete. ZV 1935/6, str. 81. — 11 = Za­
ščita kmetov v Jugoslaviji. Knjižnica Slovenskega gospodarja, Maribor 1934. — 12 = 
SCHAUER D.: Nova uredba o zaščiti kmetov. ZV 1935/10, str. 137. — 13 = SCHAUER 
D.: Po uveljavitvi nove uredbe o zaščiti kmetov. ZV 1935/12, str. 176. — 14 = Novi za­
družni odplačilni načrt. ZV 1935/12, str. 178. — 15 = Zadružništvo in nova kmetska za­
ščita. ZV 1935/11, str. 161. — 16 = GOLJAR S.: Kmetska zaščita. Pravni svetovalec, 
Ljubljana 1937, str. 286. — 17 = SCHAUER D. : Po uveljavitvi nove uredbe o zaščiti 
kmetov. ZV 1935/11, str. 176. — 18 = SCHAUER D.: Pojasnila k odplačilnem načrtu. 
ZV 1936/1, str. 5. — 19 = Dopolnilna uredba o zaščiti kmetov. ZV 1936/5, str. 76 in ZV 
1936/6, str. 94. — 20 = Okrog kmečke zaščite. Z V 1936/8, str. 120. — 21 = Učinki in po­
sledice razdolžitve kmetov. ZV 1936/10, str. 145. — 22 = Uredba o likvidaciji kmetskih 
dolgov. ZV 1936/10, str. 147. — 23 = Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov z vsemi 
spremembami, dopolnitvami in avtentičnimi tolmačenji do 1. februarja 1938. Knjiž­
nica Slovenskega gospodarja, Maribor 1938. — 24 = Se o razdolžitvi kmetov in zaščiti 
zadrug. ZV 1936/12, str. 177. — 25 = SCHAUER D.: Delo z novo uredbo. ZV 1936/12, 
str. 180. — 26 = O kmečki zaščiti. ZV 1936/8, str. 121. — 27 = KERENCIC J.: Studij o 
naši vasi. Domačija. Zbrano delo, Maribor 1967, str. 101—141. — 28 = TRCEK F.: O raz­
dolžitvi kmetijstva. ZV 1932/7-8, str. 105. — 29 = GABROVSEK F.: Kmetijski kredit — 
za izboljšanje življenjskih pogojev našega kmetijstva. Poročilo o kmetijski anketi, ki 
se je vršila pri kraljevi banski upravi Dravske banovine v Ljubljani od 30. maja do 
3. junija 1938. Ljubljana 1938 — I. del, str. 83. — 30 = MURKO V.: Kaj čaka hranilnice 
in posojilnice po likvidaciji kmečkih dolgov? TiG 1936/37 / 9-10, str. 191. — 31 = 
MURKO V.: Potek likvidacije kmečkih dolgov in bodoči položaj naših denarnih zavo­
dov in njihovih vlagateljev. TiG 1938/3-4, str. 76. — 32 = POTOČNIK D.: Slovensko 
denarništvo 1918—1938. Spominski zbornik Slovenije — ob dvajsetletnici Kraljevine 
Jugoslavije, Ljubljana 1939, str. 444. — 33 = VILFAN S.: Pravna zgodovina Slovencev. 
Ljubljana 1961, str. 490. — 34 = Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev — II. 
del. Ljubljana 1970, str. 643. — 35 = Slovenec, 5. november 1939, str. 4. 
9. OSTALA UPORABLJENA LITERATURA 
K = Kmetovalec. — ZV = Zadružni vestnik. — MIKU2 M. : Oris zgodovine Slovencev 
v stari Jugoslaviji 1917 — 1914, Ljubljana 1965. — ŽIVKOV S.: Agrarno zakonodav­
stvo Jugoslavije 1917—1941 — Socialni osnovi. Novi Sad 1976. — ŠLEBINGER J., MA-
RENTIC J.: Bibliografija slovenske kmetijske literature v letih 1919—1938. Ljubljana 
1939. — TRCEK F.: Kako bodo uporabljeni deleži in rezerve za odpis kmetskih dolgov. 
ZV 1936/11, str. 169. — TRCEK F.: Omejimo zadolževanje. ZV 1930/11, str. 165. — 
SCHAUER D.: Razdolžitev kmetov. ZV 1936/11, str. 164. — SCHAUER D.: Prva doba 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 439 
našega zadružništva. Ljubljana 1945. — Dokončna rešitev kmetskih dolgov. ZV 1936/9, 
str. 139. — Bančniki o kmetskih dolgovih. ZV 1936/9, str. 142. — KREK J. E.: Crne bu­
kve kmetskega stanu. Izbrani spisi, Ljubljana 1923. — KOKALJ J. : Agrarna prenase­
ljenost Slovenije. Književnost 1933, str. 225. — Kmetijstvo "dravske banovine. Ljub­
ljana 1933. — PREPELUH A.: Agrarna reforma. Ljubljana 1933. — URATNIK F.: So­
cialni problemi slovenske vasi. Ljubljana 1938. — GOLJAR S.: Usoda zemljiških kup­
čij, sklenjenih pred 20. aprilom 1932. K 1937, str. 27. — GOLJAR S.: Za kmeta ni več 
kredita? K 1938, str. 193. — GOLJAR S.: Z razrešitvijo kmetskih dolgov ni nihče zado­
voljen. K 1937,vstr. 10. — MAGAJNA F.: Ali se kmet sme posluževati kredita? K 1932, 
str. 18 in 34. — PUSENJAK V.: Razdolžitev kmečkega stanu. Domoljub 1928, str. 528 in 
565. — BASA J J.: Načrt zakona o dolgovih in razdolžitvi kmeta. Narodni gospodar 
1928, str. 179. — STIBLER M.: Kmetska posojila in PAB. Koledar Kmetijske matice 
1930, str. 29. — DOLENC M.: Prispevek k zgodovini zelenaštva med Slovenci. Šišičev 
zbornik 1929. — MURKO V.: Prvi mednarodni kongres za kmetijski kredit. Slovenec 
1938, str. 249. 
Z u s a m m e n f a s s u n g j 
DIE REGULIERUNG DER BAUERNVERSCHULDUNG IN KÖNIGREICH 
JUGOSLAWIEN 
Mateja Maček 
Der Zeitabschnitt nach der Weltwirtschaftskrise nach 1929, die auch Jugoslawien 
betraff, ist eine Zeit starker Bauernverschuldung, sogar Überschuldung der Landwirt­
schaft. Das war für das Königreich Jugoslawien sehr schwierig, da dieses überwiegend 
noch Agrarstaat war. Mit dem Problem der Bauernverschuldung musste sich dringend 
die Legislative befassen. 
In der Zeit von 1932 bis 1936 wurden drei Gesetze und fünf Verordnungen erlas­
sen, die den Bauernschutz regulierten, zunächst nur mit Verlängerung der Zahlungs­
fristen für zu tilgende Schulden. Schliesslich wurde mit der letzten Verordnung vom 
September 1936 vom Staat die Hälfte der Schulden erlassen. Die andere Hälfte sollten 
die Bauern in zwölf Jahresannuitäten begleichen mit gesetzlichen Zinsen die ver­
schieden gestaffelt im Bezug auf die Art der Kreditanstalten — der Gläubiger — 
waren. Der Gesetzgeber schrieb genau vor, wer zum Bauernschutz berechtigt war. 
Wenn der Bauer nicht pünktlich die Raten samt den Zinsen bezahlte, konnte er den 
Schutz verlieren. 
Die erlassenen Schulden übernahm der Staat durch die Privilegierte Agrarbank. 
Da die Kreditanstalten — Gläuhiger — solange ihnen die erlassenen Schulden nicht 
rückerstattet wurden, leicht in Illiquidität geraten könnten, durften sie die Auszah­
lung der Spareinlagen drosseln, was den Wert dieser verringerte und Möglichkeiten 
der Bankspekulationen eröffnete. Die ersten zwei Raten bezahlten die Bauern mehr 
oder weniger pünktlich. Hierbei zeigten sich in verschiedenen Gebieten des König­
reichs grosse Unterschiede. So haben, besondere Bedingungen in Slowenien (Drau-
banat), vor allem wesentlich bessere Steuerverwaltung und geordnete Grundbücher 
dazu beigetragen, dass der Mechanismus der Bauernentsschuldung besser anlief als in 
den südlicheren dzw. östlicheren Banaten„des Staates, wo dies nicht der Fall war. 
Während slowenische Bauern schon 1937 mit der Zahlung der Annuitäten begannen, 
wurden im staatlichem Durchschnitt die angemeldeten Schulden durch die. Privile­
gierte. Agrarbank 1939 nicht einmal durchgesehen, das bedeutet aber, dass entsprech­
ende Raten nicht bezahlt wurden. 
Beschlossene Massnahmen konnten trotz einiger Schwächen das Problem der 
Bauernverschuldung nur kurzfristig erleichtern. Da die Annuitäten zu hoch angesetzt 
waren, verursachte dies erneute Verschuldung bei privaten Gläubigern. Schon 1939 
geriet die Abzahlung der Raten wegen der schlechten Ernte ins Stocken, danach 
wurde sie durch nahende und schliesslich durch wahre Kriegswirren unterbunden, so 
dass wirkliche Erfolge der Bauernentschuldungsmassnahmen nicht gewürdigt werden 
können.