386
Politični pregled.
Državni zbor. — Dne 24 septembra sešel se je zopet državni zbor in začel se je zopet prejšnji dirindaj. Nemci nadaljujejo obstrukcijo z vso silo, in pouzročili so s tem tako divje razmere v našem parlamentu, da tacih nikjer na svetu ni. Doslej ni zbornica prav za prav še nič storila. V prvi seji je bila volitev predsedstva in so bili izvoljeni; predsednikom dr. Kathrein, prvim podpredsednikom Abra-hamowicz, drugim podpredsednikom pa dr. Kramar, v zadnji seji pa se je vršila volitev delegata Za Kranjsko je bil izvoljen delegatom dr Šušteršič. Poslanci narodne stranke se volitve niso udeležili. Iz Štajerske Koroške in iz Primorja bili so izvoljeni sami nam sovražni delegatje. — V četrtek, 30. t. m., začela se je razprava o raznih predlogah nemških obstrukcijonistov, naj se ministerstvo obtoži. — Zatrjuje se, da zborovanje parlamenta ne bo dolgo trajalo. Vlada misli neki zaključiti zasedanje, kakor hitro zbornica odobri proračunski provizorij in provizorno   podaljšanje pogodbe z Ogrsko.
Dvoboj Badeni-Wolf — V soboto, dne 25. septembra, imel je ministerski predsednik g«*ol Baieni s posl. Wolfom dvoboj, pri katerem je bil ministerski predsednik neznatno ranjen. Wolf je bil ministerskemu predsedniku zaklical Schuft, na kar ga je grof Badeni s cesarjevim privoljenjem pozval na dvoboj. Afera je z dvobojem poravnana in ne bo imela nikacih političnih posledic.
Vlada in desnica. — Razmerje mej vlado in parlamentarno večino še vedno ni pojasnjeno. Badeni je, ko se je sešel državni zbor, skušal ustanoviti neko srednjo stranko. Lovil je vanjo nemškoliberalne veleposestnike in laške poslance in pogajal se je tudi z obstrukcijonisti. Desnica je o pravem času za to izvedela in Badenijevo spletko razdrla. Ministerski predsednik, uvidevši, da njegovi poskusi, razdreti večino in sestaviti novo, nimajo uspeha, izjavil je na to, da se hoče defmitivno porazumeti z desnico in prosil, naj se skliče ves izvrševalni odbor desnice na posvetovanje. To posvetovanje se je bilo moralo odložiti, ker je bil Badeni v dvoboju z Wolfom ranjen.
— Socijalni demokratje na Ogrskem so v nedeljo priredili veliko demonstracijo, s katero so zahtevali uvedenje splošne in jednake volilne pravice. Dotične demonstracije se je udeležilo 30.000 oseb. Na shod sta mislila priti tadi dunajska voditelja socijalnih demokratov Adler in Pernenstofer, toda madjarska policija jih je pognala čez mejo. Ako spravijo socijalni demokratje vprašanje o volilni pravici na Ogrskem na dnevni red, ako izposiuj^jo premetabo volilnega reda, bo to na veliko korist sedaj zatiranih nemadjarskih narodov na Ogerskem, kateri prav vsled sedanjega volilnega reda ne morejo priti do nobene veljave.
Izjemno stanje na Hrvatskem. V nekaterih grani-čarskih okrajih na Hrvatskem primerili so se veliki izgredi, radi katerih je bil ondu razglašen celo „preki sod". Vlada je hotela kmetovalcem vzeti neke gozdove in to po krivici. Ljudje so v jezi in obupanju zgrabili za orožje in se spun-tali.   Ubili so   nekaj   uradnikov in   se uprli vojakom in orož-
nikom, vsled česar se zdaj kruto ž njimi postopa. Da so se spuntali, temu se ni čuditi. Madjaronsko gospodstvo na Hrvatskem je nezaslišano krivično in goni ljudi v obup.
Nemški cesar v Budimpešti. — Oni teden mudil se je cesar Viljem v Bndimpešti. Na povabilo našega cesarja udeležil se je bil cesar Viljem velikih vojaških vaj na Ogerskem in potem prišel v stolno mesto z očitnim namenom, da bi se mu tu priredile velike ovacije. Ta namen je cesar dosegel. Madjari so ga sijajno vzprejelo in mu izkazali vse možne časti, vender nomški cesar z uspehom svojega potovanja ne more biti zadovoljen. Cesar Viljem je pričakoval v Budimpešti tacih ovacij, da bi jih ves svet smatral za nov dohaz trdnosti in presrčnozti trozveze, tacih pa ni učakal.
Nova uredba profesorskih preskušenj. — Naučno ministerstvo je izdalo naredbo, s katero preminja določbe glede profesorskih preskušenj. Po tej novi uredbi se kandidatom preskušnje nekoliko olajšajo, zajedno pa dobe izpraševalne komisije priliko, osvedočiti se bolje o obsežnosti in temeljitosti kandidatovega znanja.
Afera poslanca Szajerja. — Grališki krščansko-socijalni^ poslanec Szajer je sicer kaj neznaten mož, a vzlic temu se je njegovo ime tekom letošnjega leta že večkrat imenovalo, kakor marsikaterega znamenitega politika. Predno se je sešel drž. zbor, je bil Szajer aretovan radi žaljenja veličanstva. To je prouzročilo veliko burjo v parlamentu. Vlada je nekorektno postopala in drž. zbor je sklenil, da se mora sodno postopanje proti Szajerju takoj nstaviti, kar se je tudi zgodilo. Meseca junija je bil drž zbor zaključen in ker je v tem prenehala poslanska inmuniteta, začelo se je tndi proti Szajerju sodno postopati. Sodišče je Szajerja obsodilo na osem mesecev ječe. S tem je Szajer izgubii maniat. Cesar ga je sicer po-milostil, toda mandat je bil že izgubljen in povrniti ga morejo Szajerju samo volilci. Zdaj pa so se za Szajerja zavzeli tisti pospodje kateri so ga hoteli prej uničiti, na čelu jim Jaworski, in s pomočjo pravosodnega ministra „raztoluaačili* so pomiioščenje tako, da Szajer vsled obsodbe ni izgubil mandata. Szajer je zopet poslanec in je iz hvaležnosti poljubil Jaworskeoiu roko V tem slučaju je predsedstvo poslanske zbornice postopalo povse nekorektno in svojevoljno, kar se nikakor ne da opravičiti.
Stojalowski. — Najodločnejši in najznamenitejši ga-liški krščansko-socijalni agitator, pater Sfcojalowski, se je spo-koril in ne bo gališkim škofom in žlahčičem več delal preglavice Kakor znano, je Stojalo\vski takorekoč izbudii poljskega kmeta iz spanja in če sedi danes v drž. zboru več, ljudstvu prijaznih, proti volji vladi, žlahčičev in škofov izvoljenih poslanca, je to uspeh Stojalowskega agitacije. Za to agitacijo so vlada in žlahčiči Stojalowskega grozno preganjali, naposled pa je bil še ekskomuniciran Stojalowski se je dolgo ustavljal, a naposled so ga le zapustile moči in udal se je, ter prosil odpuščanja, vsled česar je bila ekskomunikacija razveljavljena.
Premembe v italijanskem ministerstvu. — V Rudinijem ministerstvu se je zgodila čudna prememba. Dosedanji naučni minister Grianturco je postal minister pravosodja, grof Condronchi, do sedaj komisar z izrednimi polnomočji za Sicilijo, pa je postal naučni minister. Ta prememba bo dala povod ostrim razpravam v parlamentu, kajti Condronchi se ni nikdar bavil z naučnimi vprašanji in je že prestar, da bi to zdaj začel, sicer pa se je kot komisar v Siciliji tako blamiral, da nima nič ugleda.
Maloruski radikalci. — V Lvovu je bil minolo nedeljo strankarski shod maloruskih radikalcev. Udeležilo se ga je nad 100 zaupnih mož. Na shodu se je povdarjala, da ob-lastva in žandarmerija povsod zatirajo maloruski živelj. Gališki dež. zbor ima izključno poljski značaj. Vlada podpira vse, kar je poljsko, z velikimi svotami, za Maloruse pa ne ia ničesar. Maloruske kmete preganja tako,   da beže v Ameriko. Shod se
387
je izrekel za razdelitev Gališke in za občno volilno pravico. za upeljavo prisilnih kmetijskih zadrug in za razdelitev vele-posestev ter priporočal prireditev občne agrarne stavke in bojkot veleposestnikov.
Nemški »Volkstag« v Tešinu. — se je vršil mi-nolo nedeljo. Na shod so prišli znani nemški kričači, ki so z vso odločnostjo udrihali po jezikovnih naredbah. Shoda se je udeležilo nekaj hujskačev iz rajha, ki so prišli na pomoč zatiranim sobratom. Po shodu so bile velike demonstracije. Orožniki so morali demonstrante z bajoneti razgnati.
Grško-turški mir — Po večmesečnih pogajanjih mej zastopniki velesil in Turčijo, se je končno doseglo porazu ml jen je glfge pogojev grško- turškega miru. Preliminari miru so bili podpisani v soboto. Po te] dogodbi mora Giška plačati Turčiji pncej visoko odškodnino za vojne troške, a dokler se ne plača določen del odškodnine, ostane tuiška vojska v Tesaliji. Za Grško so ti pogoji trdi, zakaj grške finančne razmere so preklaverne, a Grška jih je morala vzpre-jeti, že zategadelj, ker jo je Angleška pustila na cedilu. Grški kralj namerava sedaj povabiti vse stranke na skupno delo za konsolidacijo države in hoče vsled tega rastaviti novo mini-sterstvo,    v katfrem bi bile zastopane vse stranke.
Ekskomuniciran minister. — Španski finančni minister Eeverter je dal konfiskovati nekaj cerkvenih posestev ker so bila nepravilnim potom dobljena Eadi tega ga je škof na otoku Majorka izobčil iz katoliške cerkve in to je imelo posledico, da je moral minister odstopiti.
Angleži v Indiji — Angležem se še vedno ni posrečilo, udušiti ustanek v Indiji. V jedni bitki so bili celo Angleži poraženi in so morali bežati. Angleški general Jfffrev postopa sicer z vso krutostjo, toda uspeha nima, ker se ustanek vedno bolj razširja.