Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. lisf slovenskih delavcevvAmeriki. Telephone: CHelsea 3-1242 ZA NEKAJ VEČ KOT NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" ## PO POŠTI NARAVNOST NA ' SVOJ DOM (izTiemši mM, f i )+ * --nedelj in pnumikov). i , :: Citajte, kar Vas zanima a , Reentered as Second Class Matter September 25th, 1940 al the Post Office »> New York, N. Y., under Aet of Cngreaa of March 3rd, 1879. No. 2. — Stev. 2. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 3, 1941 — PETEK, 3. JANUARJA, 1941 Volume XL1X. — Letnik XLIX. AUSKA BE NE BO UPIRALA Kot pravi poročilo iz Sofije, bo Bolgarska prisiljena pristati na, zahtevo Nemčije, da sme njena armada korakati skozi Bolgarsko. To so sinoči priznali tudi uradni krogi ob času, ko je ministrski predsednik dr. Bogdan Filov dospel na Dunaj. Hitler ima po zadnjih poročilih na Rumunskem oled tega B.lgai^ka mogoče še mogla obdržati svojo neodvisnost in nevtralnost. Nemčija z veliko skrbjo gleda na naglo razširjajoči se komunizem na Bolgarskem, kar j.- razumljivo, kajti agitacija prihaja iz Rusije, do katere čuti vsak Bolgar tradiejonalno prijateljstvo, kajti Rusija je ob času svojih carjev pomagala Bolgarski rešiti se izpod turškega jarma. Nekateri opazovalci so mnenja, da Nemčija proti Bolgarski toliko časa ne ho ostro nastopila, dokler ne dobi od Rusije za gotovila, da ji v tem ne bo nasprotovala. Vendar pa so diplomati skoro prepričani, da boste Rusija in Turčija skupno nastopili proti Nemčiji, ako bi hotela poslati svoje vojaštvo na Bolgarsko Mnogi Bolgari pa sumijo, da je sedanja vlada naklonjena naeijem, kajti po odhodu Filova na Dunaj je bil za njegovega začasnega namestnika imenovan notranji minister Peter Gra-bovskv, ki je znan prijatelj Nemčije. RUSIJA IN JUGOSLAVIJA VZNEMIRJENI Po poročilih iz Rusije in Jugoslavije je mogoče sklepati, da ste obe državi zelo vznemirjeni vsled premikanja nemških armad na Rumunskem. Rusija je db Dnjestru med Lvovom in Odeso zbrala močno armado, ki je dobro preskrbljena z vsemi vojnimi potrebščinami. V Odesi je bajt? bilo že tudi razglašeno obsedno stanje. Ako je temu res tako, tedaj Izgleda, kot bi nameravala Rusija v slučaju nemškega vpada opustiti obrambo Stanislavske province na Poljskem, ker jo je zelo težko braniti. Vojaški krogi si zelo belijo glave, kam bo sedaj Nemčija vdarila. Poročilo iz Zagreba pravi, da «e v bližini Temešvara nahaja pet nemških diviizij, vsled česar so jugoslovanski krogi zelo vznemirjeni. Drugih pet divizij pa je okoli Arada, ki se nahaja samo G0 milj dalje proti severu od Temešvara. Z czirom na vse to in z ozironi na poročilo iz Beograda, da je nemški vnanji minister Joachim von Rllbbentrop povabil v svoj urad jugoslovanskega poslanika Ivana Andriča, smatra jugoslovanska vlada položaj za skrajno resen. Vlada v najbližji bodočnosti pričakuje, da jo bo Hitler naprosil, da dovoli prehod nemški armadi skozi Jugoslavijo. Jugoslovanski krogi tudi preveč resno ne verujejo v bolezen bolgarskega ministrskega predsednika Filova in so mnenja, da bi mogel (poklicati zdravnike tudi v Sofijo in mu ne b: bilo traba iti na Dunaj, ki nima nič kaj zdravega podnebja. Vse izgleda, tla je Hitler v vojaškem ozirom vkrenil vse, da se more sedaj lotiti ^diplomatskih" razgovorov. Njegovi ge nerali so že razvrstili svoje armade od Črnega morja ob bolgarski meji ter dalje ob jugoslovanski meji. Tudi proti Rusiji stoji močna nemška armada. Ako Hitler naglo ne pride Mussolini ju na pomoč, bo italjan-.*ka armada v Albaniji popolnoma poražena. Da to prepreči, pa morajo nemške armade korakati skozi Bolgarsko in Jugoslavijo. Na Balkanu se tedaj bližajo zelo važni dogodki. Iz Jugoslavije VOHUN PRIJET V JUGOSLAVIJI Jugoslovanska tajna policija je tekom božičnih praznikov prijela ruskega časnikarja Petra Vasiljeviča Roždesvanden-skega, 'ki je skušal priti do načrtov za jugoslovanske obinej-ne utrdbe. V torek ga je jwili eija prijela v vlaku, ki je peljal v Sofijo ter je sedaj zaprt 4'nekje v Jugoslaviji." Tekom sedanje vojne je Roždesvadenski poglavitna vohunska osebnost v Jugoslaviji in jugoslovanske oblasti so o j njem prejele zelo važna sporočila, pred no je nameraval odpotovati iz Jugoslavije. Beograjska policija pa taji, da bi bilo Roždesvadenskijevo potovanje v Sofijo prekinjeno in da ga je celo policija včeraj tajno spremila čez mejo. Priče pa pripovedujejo, da so videle, kako je bil Roždesva-denski v pondeljek pozno ponoči cb spremstvu dveh policistov pripeljan v ekspres-ni vlak, ki je peljal v Sofijo. Toda nikakor ni dognano, da je Roždesvadenski dospel na Bolgarsko, temveč verodostojni viri v Beogradu pravijo, da se ni prepeljal čez bolgarsko mejo. Ruska uradna časnikarska agentura Tass je Roždevaden-skega jeseni poslala v Beograd. Ker je mlad, prikupen in zelo prijazen, je v družabnih krogih v kratkem dosegel velike uspehe. Osem dni zatem, ko se je pričela grško-italjanska vojna, so italjanski aeroplani bom baridirali Bitolj in več tujih časnikarjev je hitelo -v južno Macedonijo, da zberejo podatke o dogodku ob albanski in grški meji. Med časnikarji je bil tudi Roždesvadenski. Bitolj je postal časnikarski glavni stan za obmejne časnikarske poročevalce in v mestu je nastalo živahno ponnčno življenje. Neke noči se je Roždesva-denski v neki bitoljski kavarni spri in stepel z nekim tujcem. Prihodnji večer se je tujec opravičil in z Roždesvaden-skim sta si postala doibra prijatelja. Tujec, fei je Srb, je nato Roždesvadenskega pred- Napovedi amer. industrijalcev Sloan je mnenja, da je sedanji raz mah v industriji in trgovini umeten ter da vojna naročila ne dvignejo ž ivljenskega standarda. PREPIR MED FRANCOZI IN NEMCI Včeraj je bilo oznanjeno, da so prišla diplomatska in tehnična pogajanja med Nemčijo in Francijo na mrtvo točlko in kc nahajajo ravno tam, kot so bila 13. decembra, ko je maršal Petain odslovil Pierre La vala kot ministrskega podpredsednika in vnanjega ministra. Marčni Petain je 14. decembra pisal Hitlerju pismo, v katerem mu je pojasnil vzroke za odpust Lavala, toda na pismo Se do danes ni prejel nobenega odgovora. Hitler je bil zelo užaljen, ker je bil Laval odpuščen in je ^vajo nejevoljo med drugim pokazal tudi s tem, da je odredil, da je med zasedenim in nezasedenim ozemljem meja zaprta. Ne da bi bila izdana kaka vojaška skrivnost, je mogoče re Či, da me Nemci pripravljajo na zadnji napad na Anglijo. — kažejo, da bodo Nemci pričeti s svojim velikim kakorhitro ae razprši megla in nastane ugodno vre- ■3: stavil nekemu lepemu srbskemu dekletu in so se nato vsi trije vsak večer shajali. R ož( I esvaden sk i j e v a po roč i -la z meje *o bila nenavadno točna na podlagi poznejših u- j radnili italjanskih, grških in jugoslovanskih poročil. Po j>o-roč.lih, ki jih je dobila policija, se je mladi ruski časnikar zaljubil v lepo Srbkinjo in ji je zaupal svoje skrivnosti. Svojima dvema prijateljema je nekega večera zaupal, da je zaposlen kot italjanski ageni in da je njegova naloga dobiti načrte o- jugoslovanskih obmejnih utrdbah in zlasti ob macedonski in albanski meji. Njegova prijatelja sta takoj našla nekega mladega jugoslovanskega častnika, ki se je l>o-nudil, da zanj vkrade načrte. Zarota je Lila prekrižana Zaroto pa je nepričakovano prekrižalo vojaško povelje, po katerem so se morali vsi tuji poročevalci umakniti z obmejnih krajev. Navzlic obotavljanju in protestom se je moral Roždesvadenski vrniti v Beograd. Nekega večera tekom božičnega tedna sta ga v njegovem stanovanju ]K>klicala prijatelj Srrb in Srbkinja, ki sta, četudi se zdi skoro nemogoče, dobila načrte. Dogovorili so se za sestanek v petek zvečer. Po daljši zabavi je Roždesvadenski dal velik sveženj dinarskih bankovcev za uradno izgleda-joče listine, Poznej pa, ko je v svoji sobi pregledoval načrte za utrdbe, je vlomila vrata policija v družbi mladega Srba in mlade Srbkinje. Roždesvadenski je zatrjeval svojo nedolžnost, toda navzlic temu mu je policija vzela potni list z bolgarskim vizumom. Rusko poslaništvo, ki je bilo obveščeno o tem dogodku, si je uinilo roke nad mladim časnikarjem. V zaporu je bil pridržan do pondeljka zvečer, ko ga je policijska straža spremila na brzovlak, ki vozi v Sofijo in od tedaj je — izginil. V začetku leta imajo a meri j ški industrijalci in finančniki navado razvesljevati ali pa begati ameriško javnost s svojimi napovedmi. Nekaj jim j.* treba priznati, namreč, da se njihove napovedi večjidel 11-resničijo. Tudi letos niso »pustili te 6 MILIJONOV LJUDI BO DOBILO DELO Upapolne napovedi vladnih statistikov za tekoče leto. —V zvezi z narodnoobrambnim programom se bo nakupna sila povečala. — Iz j a va Williama Greena. Ob začetku novega leta so , svoje Stare navade. V nasiei prihajati z »delavske , trebovali pri gradnji letal, vej- njem objavljamo nekatere nji -i fronte" zelo upapolna poroči-j «»»> ^J, topov pos.opj m v hove izjave: la. Vladni statistiki so mnenja, j industriji oblek. Izv : v;ci ' milijonov ljudi delo. Štiri milijone jih bodo po- Thomas J. Watson, pred- j ,,aJm leto« dobilo pet do sest sednik International Business Machines Corporation, pravi: — Izvedba ameriškega oboroževalnega programa bo prva naloga vsakega ameriškega podjetja v letu 11)41. Temelj je položen, da se dežela zadostno zavaruje na kopnem, na morju in v zraku. Alfred P. Sloan, Jr., predsednik General Motors Corporation, je naslednjega mnenja: — Vojna naročila so zavzela že tak obseg, tla so morale tovarne najeti veliko število novih delavcev in da so jim povišale plače. Večina ljudi je bodo naročila za ameriško oziroma za angleško v lado. V zvezi z narodno obra; .'»-nim programom se bo tudi na-' i kupna sila prebivalstva /.: no zgraditi, da bomo zadostili ve-1 povečala. Ljudje b.-do Nor.-i'.i-dno naraščajočemu po\praša- j li več vsakdanjih poti >.'•!;! sevanju. j kot so jih doslej. Pod» .:1 te Irving S. Olds, predsednik «>, da bo« I o tudi pri\;itvo l'. S. Steel Corporation, poro- gospodarstvo om.»- rilo l. Vlada ji zvezni svet, ki skrbi in bo skiibel, da bo«lo tudi vbo«loče bremena enakomerno razdeljena. Bonih, ki so nedavno padle na Curih in Bazel, predsednik ni omenil, pač pa le rekel, da so zadnji dogodki pokazali, da je Švica vsled vojne tudi direktno prizadeta. Ako je v Vaši naselbini za- ko dobite pri njem Slovensko-Amerikanski Kbledar za 1941. . . hkesra ozivlienia v trgovini na letu ne bo treba vec peeati prepričana, da se nam je spet , . . ' . • , . . .. drobno. Mah trgovci za more io problemom nezaposleno-! i. — približala resnična prosperite- 1 ta. Ce bomo pametni, se bomo vedno zavedali dejstva, da je to le nekakšno umetno oživi je-nje in izboljšanje. Kdor misli, ni — Najbrž *e ne motim, ako delodajalci, so dosti ]»rij«■ »t:■ <»-pravim, da bodo vojna naroči-' gle k ohranitvi industrij: Im-ga la precej vplivala na produkci-i miru. jo privatnih kar. Upam pa, da| William Green je obljubil, bo mogoče zadostiti povpraše- j ,la bo v tekočem letu Delavska vanju, kajti avtna trgovina o-! federacija skrbela še za večjo mogoča zaslužek ogromnemu disciplino v posameznih uni-številu prebivalstva. jah. Marshall o predsednikovem govoru. Verne Marshall, predsednik "No Foreign War'' odbora, ,ie na vožnji iz Cumberlanda, Md.f v Washington, 1>. C., rekel časnikarjem: — V zvezno glavno mesto sem namenjen, da se bom z državn št vem boril proii vojnemu mcšetareiiju. — Predsednik Roosevelt je s svojim govorom po nepotrebnem plašil ameriki narod. Tako je govoril kot da bi -e Hitlerjeva letala že bližala ameriški obali, v resnici pa ni Hitler doslej še prebrodil Rokavskega preliva, ki je komaj 'S\ milj širok. OB ČASU ZRAČNEGA NAPADA NA BERLIN Slika, kakoršno kaže Berlin, kadar ga napada jo angleški bombniki. Na tisoče žarkometov išče sovražne aeroplane in več tisoč protizrač nih topov grmi, kadar je izveden napad. •73LA8 K £ fit O D I" — New Tori ===== Friday, January 3, IWI V81AN0VLJEN 1893 GLAS (lom 99 THE "■A ' * by Siwtnk PnMfiMi P—tmij. (A Corporatloa). J. Lapthi, Sec. — Place of buslneu of the of Move offkm: 21« WEST 18th STREET, NEW YOKK, N. I. 48th Year "Glas Naroda" Is Inved every day except Saturdays, Sundays and HoLidaya Bnbecrlptica Tearly W.—. Advertisement on Ka celo leto velja Ust aa Ameriko In Kanado ftt.—; za pol leta $8.— ; m totrt leta fl-SO. — Za New York aa celo leto JT.—; sa pol leta $340. Za laoaemstvo sa celo leto $7.—; sa pol leta $8.60. "Glas Naroda" lzhajfc vsaki dan lcvcemfil sobot, nedelj ln praznikov. "GLAS NAHODA." »I WEST 18th STREET, NEW YORK, N. I. Telephone: CHelsea 8—1242 PRVO LETO VOJNE Prvo koledarsko leto sedanje vojne je končano. Zgodovina «e ga 'bo živo spominjala, kot se bo spominjala tudi letošnjega in še nekaterih nadaljnih let, kajti vse kaže, da vojna ne bo še tako kmaln končana. Lanskega januarja je Hitler gospodaril samo centralni Evropi. Danes goipoduje skoro vsemu evropskemu kontinentu. Noben vojskovodja v zgodovini ni izvojeval v tako kratkem času toliko znug. K zmagam mu je pripomoglo mnogo faktorjev, predvsem .pa dejstvo, da je znal s pridom izrabiti spletke in nasprotja v sovražnlškem taboru. Pri napadih so se posluževali naciji posrečene komibi-naeije letal in tankov. Niti letala niti tanki niso nova iznajdba. Tanke so imeli zavezniki že v svetovni vojni. Pozneje *o jim jjosvetili posebno veliko pozornost Rusi, ki so jih zgradili tisoče in tisoče. Zavezniki so omalovaževali nemško zmago na Poljskem. Namesto da bi iz nje črpali važne nauke, so si mislili: — Poljsko je bilo Hitlerju lahko premagati, toda na zapadn: fronti mu ne bo šlo vse tako lahko. Pa mu je šlo. Hitler je poslal proti angleški in frajicoski armadi deset divizij tankov, ki so se zare«zale kakor britev v maslo. V borbi proti Angliji se Nemci poslužujejo skoro iz-kljračno le letal, njih napade odbijajo Angleži z letali in protizračnimi topovi. iZaenkrat še ni rešeno vprašanje, če more zmagati v vojni izključno le zračna sila. Nemci so se doslej posluževali v svojih napadih le omejenega števila letal. Ce bi poslala nad Angleško otočje vso svojo zračno silo, je dvomljivo, da bi ji bili Angleži s svojimi letali in protizračnimi topovi kos. oi-no stViiivo, ki ima dvaj>et let starejšega moža. Zda j je delala overtime, zdaj je šla bolno prijateljico obiskati, to soboto je morala na sejo, drugo soboto so je pri svoji *e*trični na Long Islan-da tako dolgo zamudila, da je raje pri nji prenočila, kajti ženski brez spremstva >'e ne spodobi v zgodnjih jutranjih urah tavati po New Yorku. Mož je poslušal te izgovore, kimal ter včasi vc-rjel, največkrat pa ne. Orna slutnja »e je porodila v srcu in lotila se g:i je izmed vseh bolezni najstrašnejša bolezen — ljubosumnost. Kako naj pride ua jasno in na čisto, kako naj zatr«« črva, ki mu je glodal srce! Rešilna mi*>el se mu je posvetila v glavi: — K ciganki bom šel. Stara in previdna ženska je, in kot pravijo, ve marsikaj, kar je drugim prikrito. Ciganka ga je pozorno poslušala, ko ji je pripovedoval, da sta si po letih dvajset let naskrrž, da nje cele noči ni domov, ko je pa doma, je zvečer strašno zaspana, dočim se ji zjutraj neznansko iz postelje mudi. Ciganka se je zagledala v veliko stekleno kroglo kot da bi v nji iskala odgovora in rešitve, dasi je baba koj po prvih njegovih besedah vedela, kaj je z njegovo ženo narobe. J)olgo je bolščala v kroglo, slednjič pa skrivnostno rekla: — Ce mi daš pet dolarjev, pa ti povem, kaj je s tvojo ženo. Kaj pet ? De>et, dvajset dolarjev bi z veseljem dal, *amo da bi 4»il na jasnem. Ciganka je pretipala pet a k, ga zvila in spravila v 11 edrije, nato mu pa tiho razodela: — Tvoja žena se z drugim pajdaši in tebe nima več rada! Kakor »trela iz jasnega gn ji* zadela ta novica, toda udare« je še precej junaško prenesel. Vračajoč se proti domu j.» ugibal, kako naj se maščuje. Pisano jo je pogledal in trdo jo je prijel -za roko, da mu jo je komaj izvila. Iz njega je bruhnil očitek: — Zdaj pa že vem! Z drugimi hodiš in mene nimaš več rada! Kii hvp je presenečena obstala, nato pa [»ovseni nedolžno rekla: — No, kdo ti je pa to povedal 7 — Ciganka! — je vzrojil. — In ciganka ve, kaj govori. — Tako, tako, — »e je zamislila. — Koliko si pn dal ciganki? •—f Pet dolarjev, — ji je po-pravici priznal. — Pet dolarjev T — je vzkliknila, nato se pa zvonko za-smejala. — Moj Bog, kako ste moški neumni in potratni! Pet dolarjev »i vrgel stran! Čemu nis-i mene vprašal, pa bi ti zastonj povedala, da te nimam več rada . . . " - LAB KlSOUr'-New Yoii, Friday, January 3, 1941 VSTANOVEJEN L. 1W8 ITHONY GREENWOOD: Na razburkanih valovih jfeorg je stal na krovu svoje! strokovnjaka," je pripomnilo [irnice in opazoval inotornijdekle strupeno. In, ki ga je dobre pol milje njega počasi, toda nepresta-gnalo proti c/bali, kjer mu pretila nevarnost, da t*e raz-je ob pečine. Georg ni imel *el)oj daljnogleda in torej ni bg»Jl spoanati ljudi v čolnu, sta se mu videla kakor dve |>ci. Ker je bila pa ena iz-m1 senc zelena, je mogel iz ^a sklepati, da sedi v ogrože- Georg je ogledoval motor in ko se je slučajno ustavil njegov pogled na bencinski uri, ki je njen kaza'ec stal na ničli, se je naglo obrnil. <"Od kod >te?" je vprašal. MIz Grand hotela," je odgovorilo dekle. Georg se je ozrl čez zaliv na velik bel razkošen hotel. V hiši na ilesni obali zaliva, kjer lm čolnu ženska. Zato je hi-ije sam stanoval, so prebivali dvignil jadro. Ko se je ljudje, ki so morali računati z [ibližal, je opazii v čolnu se- denarjem, namenjenim za po ►če dekle in mladeniča, bore-ga s z motorjem. f*'Spustite vendar sidro," je. tklical Georg, ko je -poznal, bi ga lahko slišala. "Ne ib^xlite tako prostoduš-i," je odgovorilo dekie. "To li bilo gotovo že davno storili, če bi sidro imela." George je vzel svoje sidro, »rijel za konte vrvi in skočil motorni čoln. Podal je detetu vrv in zaklical: 'Držite!' Izvolite." se je odrezalo [lekle porogljivo. Georg je pritrdil vrv na čoln [n •spustil sidro v vodo. f'oln je bil santo še pet imet rov od •yroizeee skalnate pečine. •"Kaj vam je prišlo na mi-^el?" je pokazal na strmo petino. "fte minuto, pa bi bila — f'To se zdi res neprijetno," pe l^ritrdilo dekle. . •"Ljudem, ki ne znajo ravnati s čolnom, bi morali prepovedati vožnjo po morju". <4Ta čoln izvira iz ladjedelnice moje očeta." je dejal malo naduto mladenič. Bdo mu je kakih dvajset let. Bil je lepo raščen in na prvi pnijled fiinnatičen. . *4Kakor vidite, sva poklicna ritnice. i*4 Dobro. Odpeljem vaju s svojo jadrnico na obalo." /Vsi trije -o prilezli v jadrnico, po varno zasidrani čoln pošljejo potem koga drugega. Georg je potegnil vrv. s kate-io so bili privezani za motorni čoln, in poslal mladeniča k sprednjen^i jadru. . 4Prav zdaj pišem knjigo." "'Povejte mi kaj o tem." ,44Ne, o svojem delu ne govorim." "Oh, prosini!" # *4 Potegnite k repke je," je zaklical Georg Tomu. !"Grobi ste," je menilo dekle. VSe nikoli ni spoznala takega moškega. Še nihče ni ravnal z njo tako kakor Georg. Bil ji je povsem nova in zanimiva izkušnja. !Z večer je Frankie v hotelskem, baru pripovedovala vsem o svoji pustolovščini in opisala Georga, kakor da bi bilo mogoče zaključiti to prigodo samo s pijačo. 44 Limonado," je odgovoril Georg. Ti-tega večera ga je čakalo še delo. Naročite rajši cocktail." I44Limonado hočem." ^Poskusite tukajšnji high- ill * -RAZDEDINJENA MAČKA. jTomlniv Tucker, 6 let stara siamiska mlačka, ki živi v new-vorški četrti Bronxu, se lahko obriše za dediščino, če bi ji bilo kaj dosti do nje. Bivša njena lastnica ji je določila v oporoki 6000 dolarjev za njeno preživljanje. Izvrši lec o-poroke je to vsoto res spravil za mačko, toda sorodniki so se temu uprli in stvar je prišla pred sodnike. . Sedaj je sodišče odločilo, da je bila oporočnica sicer pri polni zavesti, ko je sestavljala to svojo oporoko, da je pa do skrajnosti nenaravno določati mački toliko denarja, dokler živijo sorodniki v bornih razmerah. Denar je sodišče priznalo torej sorodnikom, toda pod pogojent, da bodo za mačko vsak dan kupili za 10 centov mleka in mesa. S to razsodbo -o bili zadovoljni tako sorodniki, kakor Ton^mv, saj ta na dan itak ne poje in ne popije več neko za 10 centov dobrot. . hladi zrak, itd. Pripomoček, ki rešuje to vprašanje na naravnost genialno preprost način, so barve, ki so odvisne od temperature. Odkrili so jih pred kratkim in so se v praksi tudi že obnesle. S temi barvami, ki v višji temperaturi vidno spreminjajo svoj ton, se pre-pleskajo važni deli aparatov in strojev. Različne tenuporature se kažejo s primernimi razlikami v barvi. SLEPARSKA DUHOVNIKA. NAMESTO KAČE JE UBIL PRIJATELJA. Neki trgovski nameščenec iz Leobna, je s svojim prijateljem napravil izlet v okolico. Med potjo sta naletela na modra-a, ki se je sončil. Namesto da bi živali dala mir, sta jo napadla. Tovariš se je spravil nad njo s palico, a namiesto da bi zadel kačo, je udaril tovariša po obrazu. Ta se je tako - , 41*1*1 + i • ti ti mesta. To stvar so obja-! prestrašil, da je padel na tla in l.iene goste. Ali bi hoteli priti: ... - ........J i , , , T , t 44Vaš ton mi ne ugaja," je bali." deial mladenič razdraženo. j 144Prinesite mi čašo limonade, MTo nič n< de," je odgovo- je naročil Georg natakarju ril Georg mimo. 144Siiajen dečko ste," je ugo-Dekle je vprašalo Georga po tovila F rank i e st ni peno njegovem imenu. Odgovoril ji -ia matl lm mio,a drevi Povah' je radevolje. Svojega sprem. Mnogo žensk iz Bogote v Kolumbiji je dobilo zelo mučne olbčutke, ko so zvedele, da sta dva neznana moška, ki sta bila preoblečena v duhovnika, nekoliko dni nastopala kot spo-' 44*Mo vedll'ka v cerkvi sv. Janeza, ki se dviga v najodličnejši če- SMREKA V POPRAVILU. Najstarejše drevo česko-ni/o-ravskega protektorata. pravi simbol češkega lesa, je kakšnih' fiO metrov visoka smreka, ki je ta čas v temeljitem 44popravilu." V votle in nagnile dele njenega debla vlagajo ^betonske plonrfhe, da bi gnitje zavrli. OzemJIje okrog ogromne snvre-ke. ki jo cenijo na več nego 500 let, so proglasili za zaščitni park. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči i Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JS&JE D N 0T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500.000 SOLVEXTNOST K. S. K. JKli.NOTK ZNAŠA 1 ITJ-V/Zc te hočeš dobro selii in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolvenini podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrt ni ne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do C«. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $.">.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in urudnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois nje. Trdovratno je molčal. Potem ntu je sainla povedala, kako se piše. Frankie Rding-toneva. , . "Kako dolgo ostanete tu?" je vprašala. •"Dokler ne končani svojega dela.'* I*'S čim se pa ukvarjate?" ga ie vprašala začudeno. U4Z arheologijo," je odgovoril lakonično. •'Kako — kako pa to dela-' te?" j vili mod mašo in je učinkova kakor 'bomba, kajti v tistih dneh je bilo opravilo spoved | preko sto mladih in starih sk. Domiievajo, da sta bila •Gledala *tn skozi okno in vi-,*"™ duhovnika' dva mdada dela bel motom i čoln, last'1110!\ka. « nWoj. Trojanski konj je bil zvijača, - l.a-tero so Trojanci -preslepili sovražnike, da so jim mwgli n io-paženi [»riti čim bliže. 'Kimilu so si stari narodi izdelali razne naprave, da so .-e čin* dalje z njimi krili, ko so se bližali sovražniku. V ta men so jim služili zlasti bojni vozovi. Seveda je bilo kaj takega možno šele potem, ko je v Prednji Aziji konj izpodrini' osla. Ti vozovi so s svojim zidom do prs krili voznike in borce, zgoraj po pršili pa so jih ščitili železni oklepi. Tak: bili prvi "oklopni" l>orbeni vozovi. Njihova naloga je bila prebiti sovražnikove vrste in krčiti pot lastni pehoti. Ko st je vojna tehnika spopolnila, so stari bojni vozovi seveda izgu- i bili svoj pomen. Kolikor nam j<» znano, je uporabil sione za vojskovanje prvi Aleksander Veliki pri prodiranju v Indijo, za njim pa Hanibal v drugi pun-ki vojni. Rimljani so zna-il debeloko-žca slona dobro po-strašiti in od takrat ga nihče ni j več uporabljal v vojni. V sivdnjein veku so'bili vitezi od no«r do glave obdani z j močnimi oklepi. Celo konjem ;sq dali železno zaščito na glavo ! in prsi. Piccolomini je v tri-|desetletni vojni oborožil) svoje vojake samo deloma z oklepi, i tako da -o bili infnogo bolj gibč-jni Moderno oklopno orožje v j obliki oklopnih vozov in tan-,kov pa vidimo šele v današnji i vo.mi. . ČE ŠE NE VEŠ, ZDAJ T* VEŠ: da ima angbška "Bela knjiga" ki zahteva naknaden kre-iit v zne-ku milijarde funtov ■^terlingr-v za vojne potrebe, samo eno >tran: da je bila v Italiji osnovana paroplovna družba za vožnjo po Donavi; da orav-k tra prot«*ktora-ta: da je v ameriški letalski in-drtistriji zdaj zaposlenih 11S tisoč delavcev da jo bi o v Parizu 512 trgovcev kaznovanih zaradi nedovoljenega zvišanja c^n; da j«- Rn>ija ustavila pošiljanje zavojev preko svojega o-z« nilja na Japonsko. ŠOLA ZA SLONE. V belgijskem Kongu imajo solo, ki nimla para na svetu. Učonci te -šole so -sami mladi slo ni, ki jih hočejo izučiti za koristna dela, kakor pri nas na primer za vole. Afriškim kmetom lahko ta dobrosrčna in cenena delovna moč dobro služi. Učitelji v tej šoli so izključno KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf All Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2.— ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 atranr^tl Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki nru je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo sa kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. Naročite prt: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, Nevr York, N. Y. mrs-> .... "T Friday, January 3, 1941 VBTANOVLJEN L. ROMAN :—: Spisal: FRAN GOVEKAR. ~ 27' "Prav. — A kaj vara jo? Mar vas je tako pretreslo T In sploh: slmjšali ste. — <'i>to ste izpremenjeni! — Ali vas kaj liiuei? Ne tajite! Kaj se vam je zgodilo?" je silil /.upnik. 4tXe vprašujte, gospod župnik! Tipim — ne tajim. A ne telesno--" "Toiej duševne. Zakaj? — Morda zaradi poklica?" "'Tudi. Poklic je zvalil nam** breme, pod katerim omahujem ..." je vzdihnil kaplan. *4Vztrajajte in zmagate! Zdaj je težko. V krizi ste. Poznam to stanje, sam sem ga stežka preboril. Ah, verujte težko je vsem našim tovarišem. Tem večje je naše zaslužže-nje, tem večja naša moč. — Ko se postarate, ne bo borba nič več tako težka . . ." "Srce so mi trga--" "Da, saj to je prav: naj se raztrga! Tembolj goreče bo potem za višje namene Kristove cerkve." "Bog je ustvaril ženo — vdihnil je človeku ljubezen — ustanovi! je sveti zakon--" "Ro^ a Rog in.a tudi moč in pravico, da zahteva žrtve!" "4Nemogočega Bog ne zahteva." "Bog je zahteval od Albrahama, da mu žrtvuje sina Izaka, od Jefte, da mu žrtvuje hčerko. — Dal je lastnega sina Jezusa KrLsta pribiti r.a križ. — Naša žrtev je malenkostna v primeri « temi, prijatelj. ''itajte dekr< talijo! Praesentihus eonsu-lentilm- <*t «-onsentientibus »e nam je določil celibat. Zelo modro! Učenjaki, strokovnjaki, sveti možje t*o sklenili, mi mo prisegli in moramo držati. — Le prebirajte dekretalije; eele zaklade modro-1 i najdete v njih ter se pomirite ter se jtrdite!" je govoril župnik in stopal po sobi iz kota v kot. Tedaj *c je og'a>it navček. Kuharica je prišla in povedala: "t'mrla je. ' " Bo«: ji bo milost i v." je dejal kaplan. Tn kuharica je povedala, da je večeija gotova. . Malo je zaužil Rožanec. A tem več je pil. Ko je izprazni! steklenico, je zaprosil, naj mu dajo še drugo. Niso mu odrekli. < * * * Ob pol čestih zvečer je odhajal vlak. Rožanec je odšel z doma že ob j>o! stilih. Doma ni mogel ostati več. Hotel je o.liti čimdalje iz mesta, da bi ne slišal lokomotive, ki tdpelje Olgo v Ljubljano. Bil j» veder dan in solnce je pripekalo, da je kmalu sle-fcel suknjo, skinil klobuk in hitel po cestah med polji in logi. držfč se Irolikor mogoče oddaljeno od vasi. Uznojil se je, p>vsod »o «tala žita v visokem klasju in trava preko pasu. A nikjer človeka. l ino se je stekel in skočil v vodo. Potem si je poiskal prostor, obrasel z mahom in mehko travo, ter se soinčii In i znova je plaval in ira in kruh::! Ni -vež ..." "Dajte, prosim!" Prinesla mu je kosec rženega krutia in sira Poskušal ga >• je>ti, a ni mu teknil. Steklenica pa je bila že prazna in dekle je postavilo p reden j še drugo. Nato je sedio na klop oij peči, prav njemu nasproti, a govoriti .se ni upalo. 44Vroče?" je vpiašal. 44Meni ne A vam, gospod, je?" Kaj hi še dejal' Nič nvu ni prišlo na misel. Vse. knr hi ii mogel reči. je neumno in odveč. Dejal bi ji lahko ^Kakor roža si bujna, krasna! Zdravje, življenje, kipi iz tebe, in glej, tudi jaz sem mlad, kipeč, zdrav!" Toda rekel je: "Izvrstno vino imate!" "Vsi pravijo tako. — Z Gadova peči je. a močno." 44Močno? Pa me le r.e vrže! Hahaha! Daj ga -še pol litra." Poskočila je, iztegnila roko, njemu pa se je sama oklenila desnica dekliške-a pasu in jo potegnila k sobi. Omahnila ]C k njenro, da je malone padla. . "O, g-o««pod, kako ste poredni!" je jeknila in se uprla z to-io ob njegovo ramo, kakor bi ga odrivala: "Kaj pa ste?" "Mar me ne nim v rde.-, voj- i ski. Avtor ugotavlja najprej, da se je rusko vrhovno poveljstvo odločilo za uporabo rneha- in Zakintos. v Kgejskem morju je vs-e grško., dočini je večji del Spora- ■dov italijanska posest, znana . pod imonont Dodekanoza. K, n«i™nili «lmic v armadi pocl !grškemu jezikovnemu območju XT1''"0"1 P?1>U<11 .An"leza i i 4 - , ... x i t .t ru'.lerja, ki ie v Angini nenre-Ispadata se turški otok Inrbros , . . . 1 ,. n- i • • i i i stano zagovarjal snovanje veli- in Ciper, ki je kolonija angle- , , . . ške kioir- oklopnih edimc, ki bi mo- NA RAZBURKANIH VALOVIH. (Nadaljevanje s 3. stryni.) NftTF ZA KI.AVIR ALI HAR MftNIKO PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALLJE. Dm i I Adamič—16 JI GOSLOVANSKIH NARODNIH 1'ESMI 7» mohki zbor »50 Sest narodnih pesmi u mo- škl zbor ....................M Sest narodnih pesmi u me- iani Zorko PrelovM—15 SAMOSPEVOV za Klas b klavir jem ..........1.25 ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLA-\ 1R ••••••••••••••••t ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir L— 3. 6. 7. ___ JSb f ranc Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV .......65 Krrdo Jnvanec-k MLADIH LET, moški idmri ..................6!» Peter Jereb—OSEM ZBOROV (mo-6ki in mešani) .............. SLOVENIAN DANCE IANDA POLKA _____ PO JEZERU KOLO ____________________________ .3S BARC'ICA MLADI KAPETANE ______ Jft OHIO VALLEY SYLVIA POLKA .................. TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ ____________ Ji SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ _______________ .35 DEKLE NA VRTU OJ, MARIČKA, PEGLJAJ.... Jj 8. ZIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka) SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ _____________ DEKLE NA VRTU OJ. MARIČKA. PEGLAJ___!5c 2 ID AN A MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka)___ 35« JZ STARE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira. (Ilolmar) M ške kron1?. Orčija ima tri velika mesta: Atene, ki imajo s predmestji in okoliškimi naselbinami kakih JHX),(HMJ prebivalcev, glavno pomorsko pristanišče Pirej s tisoč prebivalci ter Solun, važna trgovska postojanka ob izlivu Vardarja v Egejsko morje s 240,000 prebivalci. Ostala Iva. ra!e biti prikrojrjie za največje ofenzivne akcije in zavarovane proti iinieevalnemju ognju avtomatičnega orožja. Prej kakor v Angliji -so si njegove ideje o-■svojili v Moskvi, in sovjetska vlada je prepustila njih izvedbo svoji državni indu t siji pod nadzorstom maršala Vorošilo- JJt Moški zbori OSKAR DEV: Barčlca; OJ, moj fioeel / šot; Kam ml, fantje, d rev t vaa poj-demo ......................H OSKAR DEV: . prečno, IJubca moja; Ko ptiči-ca na tuje gre; Soči; MoJ očka 'na konjička dva; Dobiv sem pi- Slovo; Je v pihnila luč .40 EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska...26 Vbo n«C pri potod ...........JZ9 Jurjera .......................25 Hodi Micka domo; Kaj dragega hočem; Zdravlca ........JM VASILIJ MIRK In A. GROBMINO: Vetrič; P« gradloi ..........M FERDO JUVANEC: Zjutraj......................3» Slovanska -...................20 PETKR JEREB: Pelin rota; VASILIJ M1RK : Poduknlca .. ......Jt» ZORKO PREI»VEC: Ko ao fantje proti rud Sil.,.. .JBt enkrat Se .........ud) Slava deln ..................JM BB. VOTJkRlC: Rnfmarln; JOS. PAVČIC: Potrkan plea ......M Orlovske himne (Vodopivee) Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adami«) Trije mešani zbori (Glasbena Matica) _________________________________ V pepelnični noči, kantata ta safe, zbor in orkester, (Sattner)____ Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adami*) ________________ Dve pram i. (Prelovec) za moški zbor in sol«_____________.—-........ Naši himni, dvoglasno _________________ Gorski odmevi. (Lahmrnar), II. zvezek, moški zbori _____ ZA TAMBITRICE: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podponri slovenskih narodnih pesmi za tambnricc, zložil Mar ko Bajnk.......... Slovenske narodne pesmi za rački zbor (Bajult) _ Ban fiel na planince, (Bajnk). M .It mesta so vsa manjša in ne dosegajo po prebivalstvu niti naše Ljubljane. Grki so od pra-davnine dobri trgovci in pomorščaki. zato tvori pomorska plovba glavni zaslužek velikega dela grškega naroda. Grki (Ruska vojna industrija je zsrradila doslej v glavnem štiri tipe tankov: izvidniške tanke manjših dimenzij in teže; močnejše uničevalne tanke, ki lahko spremljajo pehoto v borbi in jo ščitijo; 7>re«lorne tanke, ki imajo vipoštevanja vredno trgo-:zaradi debelosti svojega oklepa M .26 JU M ZA CITRE : Poduk za citre. — 4 zvezki_ (Kočeljski) _ ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koračnica —__M Josip Pavcič: NAROD POJE (za mlade pianiste) 84 Rlnvenakih narodnih pesmi aa klavir in a besedilom........$1.» PESMARICA GLASBENE MATICE 103 maski zbori, uredil A. Cerln $1^9 Slovenske narodne penil, Janko Zlrovnik I. zvezek. 123 pesmi ca mofiki ali ženski zbor ............ II. zvezek. 77 pesmi za moški In mefiani zbor ................ 166 narodnih pesmi za moftkl Ia meianl zbor, Emil Adamič .... FANTJE NA YASI. 18 narodnih aa mofikl zbor, Ciril Pregelj.. Naročilo pošljite na: "Glas Naroda" 1L Sli WEST 18th STREET vinsko mornarico, ki oskrbuje velik del prometa v vzhodnem delu Sredozemlja med Evropo, Azijo in Afriko. Grški izvoz gre v vse dežele vzhodnega dela Sredozemskega morja, v glavnem kmetijski pridelki: rozine, olivno olje in olive, tobak, nekoliko pšenice, ki uspeva v Tesa'iji, Macedoniji in Traciji, vino in grozdje, južno sadje raznih vrst. svila in volna. Industrije Grčija nima, ker nima skoro nikakršnih surovin. Za- tor svoje oborožitve in akcijskega radia lahko prodro v notranjost sovražnih postojank, končno pa še razne specialne tanke, kakor na primer poveljniške tanke, ki so opremljeni z radijsko oddajno postajo, kemične tanke., tanke za metanje plamenov in spuščanje dima ter "/drobeče tanke." 'Kolikor je znano, pravi dalje general Boucherie, je ruska industiija zgradila v manj ko .i- ______. .sedmih letih blizu 10,000 oklop- radi pomanjkanja premoga . . .. , ' T« ni" voz 100.000 voja- ških tovornih avtomobilov. mora izvažati surovo rudo; železno, cinkovo in srebrno iz staroslavnega rudnika v Lau-rionu. ki je bil že v starih časih temelj bogastva atenskega mesta. Ribištvo ie seveda tudi zelo razvito, važno postavko pa tvori v grškem- izvozu tudi morska sol. V »splošnem, pa Grčija s svojim/i pridelki .ne more tejsi jlijonov Nenlcev, od njih 90 mi-Grki so se obranili na Kreti in [iijonov v Evropi ter od teh 80 ostalih otokih, drugod ipa je na- milijonov v tretjem rajhu. Ra-rodopisna osnova mtočno izpre- zer tega 'govori nemški jezik mešana z Al-banci, Vlaki in Slo- ko deset milijonov ljudi vani, v krajiih nekdanjega be- nemškega izvora, katerim je nečanskega go.«postva tudi z nemfičina drugi jezik. Nem&či-Italijani. na je danes med glavnimi sve- tovnimi jeziki na drugem mesta. Prvi svetovni jezik je se vedmo v prevladujoči obliki angleški. Angleščino govori danes 180 do 190 milijonov ljudi kot materinski jezik. Logična posledica sedanje vojne bo, da bo nemjsčina odvzela angleščini prvo mesto. Svetovni jeziki lahko nastanejo samo iz duhovno, gospodarsko in politično visoko razvitih narodov. Angli- Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je rum le priročno svoje hčere Frankie z gospoj dom Tomom Atkismn.*' Tča.-ih je videl Georg volil motorni čoln. Poznal ga jej Toda vedno je z največjo hit roj stjo šviiTTril mimo, zastrt z oblakom brizgajoče vode in peni tako da ni mogel ničesar razločiti. Nekega dne se pa tudi motorni čoln ni več prikazal. Ti-i stega večera se je Georg prvič v svojem življenju napil. . •Štirinajst dni pozneje je na-l ročil Georg v baru v Grand] hotelu cocktail. 11 Georg!'' je zaklical naenkrat presenečen glas. Georgov glas se je nekoliko tresel: '".Kaj nisi odpotovala ?" u