Izhaja prvo soboto vsakega mesca. Uredništvo In upravn.i
Dunaj XVI/2,
Xeulerchmfcldersirasse 21. Inscrati se spreiemajo in poceni zaračunajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina t
Za Avstrijo celo leto K 1*50 Za inozemstvo .	» K2* —
Posamezne številke h 10.
Odprte reklamacije so poštnine proste.
Poštno-hran konto: 88.153.
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Št. 2.
Dunaj, dne 7. marca 1908.
I. leto.
Naše dolžnosti in naloge.
Na shodu tobačnega delavstva dne 17. januarja letos je rekel v svojem govoru dr. Krek med drugim: »Delavstvo tobačne t v o r ii ic e b-i moralo voditi v s e I j u b I j a n s k o d e 1 a v s t v o.« To naj bi si zapisal globoko v srce vsak krščanskosocialni tobačni delavec, vsaka delavka! Res je, kar je ob tej priliki še dostavil dr. Krek: »V to b a č n i tvornici sov pretežni večini delavke, k i z n a j o , rekel 1) i, v s e «, a pristavil je: » J a v n e g a a g i-t a t o r i č n e g a dela je premalo. Gr e m o nasproti čašo m, k o b u t -n e j o vprašanja o splošni ženski volilni pravici v u n. Duha s a m o -s t o j n o s t i bi imel rad med vami..«
»Glasnik« bi ne storil svoje dolžnosti, ako bi ne delal na to, da se uresniči in izvede v dejanskem življenju, fia kar je opozarjal dr. Krek. Predvsem v lastni Iiiši red in jasna načela! Vemo, pretežna večina v naši ljubljanski tobačni tvornici nas je, ki se ne sra-mujemo in ki odločno naglašamo: »Krščau-sko-socialno delavstvo smo!« Lep napredek naše ljubljanske skupine »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze« v tako kratkem času nam to dokazuje. Nočemo pa ostati mirni, hočemo, da se organizira v naši kr-ščansko-soeialni organizaciji vse, kar misli in čuti v naši tvornici krščansko-socialno. Prepričanja nočemo jemati nikomur. Kdor misli, da izhaja od opice, takemu voščimo dober tek in mu želimo veliko sreče med sorodnimi opicami. Počivati pa nočemo, ne moremo in ne bomo pri delu, da pomnožimo svoje vrste naše krajevne skupine. Do Velike noči nas mora biti 1200! Post bo pripraven za agitacijo. Lahko, če stori vsaka naša članica, vsak naš član svojo dolžnost. Kaj pa je agitacija? Prigovarjanje za pristop v društvo. Ni dovolj, da delajo le odborniki in zaupniki. Ne, sodelovati mora cela organizacija, vsi društveni člani, da se ojači društvo.
Na nikak način pa pri tem delu za našo organizacijo ne sme trpeti »Podporno dru-
štvo«. Ne in zopet ne! Sram bi nas moralo biti. ako bi nazadovalo. Nasprotno, poznamo svojo moč, svojo požrtvovalnost. In zato hočemo in moramo delati, da napreduje glede na število članov tudi »Podporno društvo«.
Naš »Glasnik« je namenjen nam: krščan-sko-socialnemu tobačnemu delavstvu.' Ima dolžnost, da zastopa naše zahteve, naše težnje in pa, da nas izšola za krščansko-socialno delavsko stanovsko zavest in v boju za naše pravice. Kot zavedno krščansko-socialno tobačno delavstvo moramo na vsak način znati, kaj da je z drugim delavstvom, ki je zvezano z nami po enakem mišljenju in načelih. To pa izvemo iz »Naše Moči«, ki redno objavlja stvari, ki se tičejo nas, tobačnega delavstva. Zn »N a š o Moč« m o r a m o tako delati, da se ne bo samo čitala, marveč moramo vanjo dopis a v a t i i n t a k o daleč izpopolniti našo delavsko zavest, da ne bomo smatrali za svojega nobene de I a v k e in nobenega delavca, ki ne bo naročen na »Našo Moč«. To mora preiti v našo kri in v naše meso!
Poučen mora biti zaveden delavec tudi o tem, kaj da se godi po svetu. Zbrati se morajo krožki, da naroče naš dnevnik »Slovenec«. Nas je v tvornici recimo 1800, a rajši več, ki smo krščansko-socialnega prepričanja. Izvesti se da, da sc skupine štirih delavk ali pa delavcev naroče na »Slovenca«. Ne opozorili bi na to, ako bi:
L ne poznali požrtvovalnosti našega delavstva,
2.	čc bi ne želeli, da se razširi delavčevo obzorje,
3.	ako bi ne vedeli, da se je »Slovenec« vedno zavzemal za naše zahteve osobito ob naših bojih, ko nismo imeli še »Naše Moči«, je »Slovenec« nastopal tako, kakor ne nastopajo drugod ob sličnih prilikah splošni dnevniki. V tvornico 4 50 »Slovencev«!
Prepričani smo, da bi to zelo koristilo naši stvari, ki je sveta in za katero se moramo boriti, ker to zahteva naše krščanskosocialno prepričanje. Poseben odbor krščansko-socialnega tobačnega delavstva naj bi to
2
izvedel v zvezi in v sporazumu s sedanjim Slovenčevim« odgovornim urednikom.
Pozabiti pa ne smemo, da imamo kot zavedne krščansko - socialne delavke in delavci še druge dolžnosti. Kadar nas kličeta naši organizaciji:	»Krajevna skupina« in
»Podporno društvo« na zaupne sestanke ali pa na shode, vsi nanje! In povedati tudi na shodu, kar ti ni prav, v dostojni obliki seveda! Shodi naše krščansko-socialne tobačne strokovne organizacije morajo biti taki, da bodo mogoči le v veliki »U n i o-novi dvorani. Do tega mora priti! To zahteva naš krščansko-socialni delavski ponos!
Imamo delavke v Ljubljani svoje »Katoliško društvo za delavke«. Rade zahajamo vanj. Skrbimo, da naša ženska delavska mladina dobi tu varno zavetje. Nobene besede čez društvo, ki je bilo kvas krščansko-socialne zavesti med ljubljanskimi delavkami. V Nemčiji imajo izpeljana »Katoliška društva za delavke« tako, da obstoje v vsaki župniji, fari. Samo omenjamo. Pozdravili bi tak napredek i v Ljubljani. Vemo, da pri velikem številu ljubljanskih delavk je izvedljivo v Ljubljani, ne da bi trpelo, česar Bog obvaruj, sedanje »Katoliško društvo za delavke«. Ogreti bi se morala za to naša ljubljanska duhovščina. Pri društvih z verskim imenom mora sodelovati z vso vnemo katoliška duhovščina. Izkušnja katoliških društev za delavke in delavce v Nemčiji nam to dokazuje.
Ženski oddelek »Slovenske krščanskosocialne zveze« tudi priporočamo. V s e -danjih razmerah bi morala biti vsaka delavka članica enega obeh navedenih društev!
Ne prezreti in ne pozabiti na izobraževalno delo »Slovenske krščansko-socialne zveze« v* Ljubljani! Je še premalo znano. Ne zamerite, naša dolžnost je, ker hočemo doseči, da vzgojimo zavedno krščansko-so-cialno delavstvo, da vas pograjamo, ker se premalo udeležujete predavanj, ki jih prireja pozimi »Slovenska krščansko-socialna zveza« v Ljubljani. Zaslužijo, da se obiskujejo. Letos je obisk preslab. Z lepim zgledom naprej, krščansko - socialno tobačno delavstvo! Tvojemu zgledu bo sledilo i drugo delavstvo.
Nadalje matere in očetje! Skrbite za vašo mladino, da ostane zvesta načelom, ki so vam sveta. Će imate sina, ki se uči rokodelstva, uporabite svojo oblast, ki jo imate kot starši, in skrbite, da postane član »Mladeniškem organizacije«, ki je v »Katoliškem društvu rokodelskih pomočnikov«. Nas boli srce. ko vidimo, da se izgubljajo otroci poštenih krščanskih staršev v smrdečem nenravnem močvirju, za katero skrbe pri nas v Ljubljani rdeči in liberalni oboževatelji opic in njihovih navad.
V »Slovenski krščanskosocialni zvezi« imamo pa uvedeno osobito za mladino telovadbo. Krščanske socialke in krščanski so-cialci! Skrbite, da pohajajo vaši sinovi telovadbo! Pojasnila o telovadbi dobite pri knjigovodju ljubljanske »Katoliške tiskarne«, Podlesniku. Boste videli, če to storite, se ne bodo izneverili vam svetim načelom vaši sinovi!
Poleg tega pa imamo v S. K. S. Z. tudi Podlesnikov tečaj za knjigovodstvo. Svoje sinove in hčere pošiljajte vanj! Preskrbite jim lahko tako boljši kruh.'
Poučuje se v S. K. S. Z. nadalje češčina! Načelo veljaj: kolikor jezikov znaš, za toliko ljudi veljaš. Tudi pevski zbor S. K. S. Z. prav toplo priporočamo.
S. K. S. Z. dolžnost pa je, da skrbi za ljudske sloje, kakor za gospodo. Med S. K. S. Z. zvesti sloj pa smemo v prvi prištevati tobačno delavstvo.
Ne pozabiti, da imamo svoje »Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo«! Kupujmo v njem, da postane še močnejše, kakor je že.
Dolžnost nas veže, da povsod in pa prav povsod širimo krščansko-socialno zavest. Po gostilnah, v katere zahajamo, morajo imeti »Glasnik«, »Našo Moč« in »Slovenca«. Sram nas mora bhi, da že tega nismo izvedli.
Skrbeti moramo, da se tesneje spoje naše ljubljanske delavske vrste. One velike delavske množice, ki ne pripadajo nobeni stranki, te moramo privesti v naš tabo r. Prevržemo mi, krščansko-socialno tobačno delavstvo, lahko sedanjo liberalno Ljubljano v, krščansko-socialno, ako nastopamo odločno. Me delavke smo gospodinje večine ljubljanskih delavk. Tudi omožene krščanske socialke ne pozabimo, da smo krščanske socialke in da moramo zato skrbeti, da so krščanski socialci naši možje, naši sinovi, naše hčerke, naši bratje in sestre, pa tudi naši sorodniki. To pa velja sploh za vse krščansko-socialno delavstvo. Več prožnosti, več živahnosti in zanimanja za našo sveto stvar! .
Kadar pa čujemo: vrši se krščansko-socialni delavski shod, takrat brez strahu nani. Naša čast kot krščanske socialke, kot krščanski socialci bodi:
L vsi gremo na krščansko-socialni delavski shod, naj-li že nastopi najboljši ali najslabši govornik;
2.	na shod moramo spraviti tudi veliko našo armado mož, žena, odraščenih hčera in sinov, bratov in sestra, sorodnikov, prijateljev in znancev;
3.	na shode bodisi rdečih ali liberalnih nasprotnikov ne hodimo, če tega ne naroči krščansko-socialna delavska stranka. Ce pa to krščansko-socialna delavska stranka naroči, takrat pa tudi vsi od prvega do zad-
njega, od prve do zadnje na nasprotnikov shod! Drugače ne! Red mora biti tudi glede na obisk shodov.
* * *
Kar smo napisali, je najmanj, kar moramo zahtevati, da izpolnjuje zavedni krščan-sko-socialni delavec, delavka. Ni nič težkega, nič nemogočega. Samo nekoliko požrvtoval-nosti in nekoliko dobre volje!
Zahteve tobačn. delavstva v proračunskem odseku.
Da ne izve socialno demokraško tobačno delavstvo resnice o proračunski razpravi, ko se je šlo za postavko »tobak«, je izdalo uredništvo »Tabakarbeiterja« posebno izdajo, ki deloma zavija resnico o razpravi, deloma pa zamolči dejstva, ki mu niso všeč. Ce bi poročal »Tabakarbeiter« popolno resnico, bi morebiti najzvestejši oboževatelji rdeče misli docela izprevideli, da njihovi social-nodemokraški poslanci, zastopniki v proračunskem odseku, niso govorili v proračunskem odseku niti o glavnih zahtevah tobačnega delavstva.
O proračunski postavki »tobak« je poročal posl. »Slovenskega kluba« dr. Anton Korošec. Mimogrede omenjamo, da ga je zato že po svoji navadi nahrulil »Tabakarbeiter«. Obširno je govoril o zahtevah tobačnega delavstva in sicer z ozirom na znane spomenice tobačnega delavstva in pa z ozirom na podrobna pojasnila naše ljubljanske tobačne organizacije. Izjavil se je zato, da se nastavi delavstvo definitivno po enoletnem službovanju in da naj se poviša plača stopnjevaje po službenih letih. Zahteval je, da naj trajno urede provizije in da naj se pri tem ozirajo tudi na vdove in na sirote. V jubilejnem letu naj se dovoli, da dobe one delavke in delavci, ki so že delali v tvornici, a prekinili delo in se pozneje vrnili v tvornico ,tudi za prvo dobo penzijo. Ko je nastopil sploh za vse zahteve delavstva, je predlagal sledečo resolucijo:
G. kr. vlada se poživlja, da naj v najširšem obsegu ustreže zahtevam c. k r. tobačnega delavstva, ki jih obsegajovladi predložene spomenic e.
Dr. Korošcev predlog je proračunski odsek tudi odobril. »Tabakarbeiter« seveda poroča o tem dalekosežnem odobrenem Koroščevem predlogu tako pošteno objektivno, da zamolči poročilo in odobreno resolucijo! Nadalje je govoril dr. Korošec v proračunskem odseku tudi o željah paznikov in delovodij. Na njegov predlog se je odobrila sledeča resolucija:
C. k r. v 1 a d o p o z i v 1 j a m o , d a n a j preosnuje sistemiziran j e v sta-
nju paznikov in delovodij in da n a jiz d a z a paznike in delovodje službeno pragmatik o. Tudi o tem ne poroča objektivni in natančni »Tabakarbeiter« ničesar! Nadalje je pa predlagal dr. Korošec tudi resolucije, ki se ozirajo na zahteve nižjega u radništva po tobačnih tvorni-cah, ki je, kar omenjamo le mimogrede, veliko na slabšem, kakor drugo državno urad-ništvo in pa zahteve tobačnih trafikantov. Proračunski odsek je odobril tudi te Koroščeve resolucije.
Dr. Korošec je posvetil razmeram po tobačnih tvornicah vso pozornost in ni govoril skozi okno, kar tako radi delajo rdeči ljudski sleparji, marveč je tudi izposloval, da je obveljalo, kar je predlagal. Čast mu za to!
Vladni zastopnik dvorni svetnik pl. Svoboda je obširno odgovanal na predloge in nasvete dr. Korošca. Izjavil je, da bo uprava tobačnega monopola obširno proučevala želje tobačnega delavstva in jih dobrohotno presojala. Ce so pritožbe opravičene, se bo skrbelo zato, da jih ne bo treba ponavljati. Želje, ki so izpeljive, se bodo stopnjevaje izpolnile. Predvsem bo uprava tobačnega monopola se ozirala na izboljšanje delavskih plač in so že izdelani dotični predlogi. Glede na izboljšanje stanja delovodjem so že predloženi predlogi finančnemu ministru in ne dvomi, da se za to kategorijo uslužbencev napravi že letos korak naprej. Glede na nižje uradništvo naznanja, da se zmanjša število praktikantov in asistentov in se ustanovi več mest v višjih činovnih razredih. Finančnemu ministru ni predložena kaka spomenica računskih uradnikov. Kakor hitro se predloži, se hoče ministrstvo samoobsebi umevno dobrohotno ozirati na v spomenici izražene želje.
Kršč. socialec Walcher je govoril obširno o nakupu tobaka na Nizozemskem.
Poslanec Šramek (Ceh, pristaš katoli-ško-narodne stranke) je naglašal, da tobačni monopol ne sme postati monopol socialnode-mokraške organizacije. Navaja, kako so šikanirali neko krščansko-socialno delavko na Moravskem. Zahteva, da morajo organizacijo krščanskega tobačnega delavstva ravno tako upoštevati, kakor socialno-demokraško. -(Socialni demokrat Beer: Tudi tam, kjer so socialni demokrati v manjšini?) Sramek: Tudi tam! Kdor je čital »Tabakarbeiterja«, ve, da je lagal tudi glede na ta medklic.
Zelo suha so pa bila izvajanja socialno-demokraških govornikov.
Sodrug Beer je zahteval pred vsem, da se morajo nastavljati ženske zdravnice in da se morajo osobito ozirati na porodnice, in je končno predlagal resolucijo, ki je na las podobna dr. Koroščevi.
Sodrug J1ybesch je mislil, da je njegova glavna dolžnost, da opisuje razne vrste smodk. Proti koncu svojega otrobovezanja
je bil gospod sodrug državni poslanec tako milostljiv, da je izpregovoril nekaj besedic v prilog zahtevam tobačnega delavstva. Najvišji sodrug dr. Adler je pa v veliko začudenje povedal, da ne kadi slabih smodk. Za delavske zahteve ni imel besedice.
Krščansko-socialni Italijan dr. Conci je predlagal resolucijo, da naj dovolijo primerno letno podporo delavkam, ki delajo nad 15 let v tobačni tvornici Sacco in niso zdaj več sposobne za delo.
Ostali govorniki se niso podrobno pečali z delavskimi vprašanji.
Stoji in dokazali srno, da so storili krščanski zastopniki v proračunskem odseku, na čelu jim naš slovenski poslanec dr. Korošec, svojo dolžnost. Oni socialni demokrati, k i im a j o vedno polna usta, so hodili ob tej razpravi p o o n i poti, k i j i m j o j e zarisal slovenski poslanec dr. Korošec. Po svoji stari navadi pa lažejo rdečiotroci laži, kakor da so oni p r v o b o r i t e 1 j i tobačnega delavstva. Pojte se solit s svojimi lažmi, ki jim sami ne morete verjeti, če sledite objektivno resničnim poročilom o proračunski razpravi pri postavki tobak. S kričanjem hoče rdeča drhal zakriti resnico. Poznamo vas. rdeča, lažnjiva, brezverska, ovaduška drhal!
Poslovnik o podporah.
Osrednje vodstvo »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze« je izdelalo glede na sklep zadnjega občnega zbora sledeči poslovnik z ozirom na podpore.
1.	Vsak član, ki pristopi »Avstrijski krščanski tobačni delavski zvezi« in plačuje 52 tednov nepretrgoma svoje prispevke, ima pravico, da zahteva bolniško podporo, če je tudi pri tvorniški bolniški blagajni vpisan med bolnike.
2.	Bolniška podpora znaša tedensko 5 K ali 72 vinarjev na dan, če ni oboleli član bolan celi teden.
3.	Izplača se bolniška podpora le, ako traja bolezen vsaj štiri dni. Ce traja bolezen štiri dni, se računa podpora že s prvim dnem bolezni. Bolniška podpora se izplačuje tudi nepretrgoma šest tednov, ako je to potrebno.
4.	Pri porodih se podelita dve tedenski podpori, tako, da dobi član v enem letu po potrebi še štiri tedenske podpore.
5.	Ce je dobil član v dobi 52 tednov polno bolniško podporo, se prekine z dnem, ko se je izplačala zadnja podpora, upravičenost do podpor za 52 tednov.
6.	Za izplačanje podpore se mora izkazati član z društveno knjižico in z bolniškim listkom. Sprejem podpore mora prejemnik potrditi v društveni knjižici.
7.	Člani, ki zaostanejo nad osem tednov s prispevki, izgube pravico do podpore, ako niso zaostali s prispevki vsled bolezni. Pri doplačanju zaostalih prispevkov se smatrajo taki člani za nove člane. (Glej § 5 »Zvezi-nih« pravil.)
S. Ko se izplača prvi obrok podpore, naj se odtegnejo prispevki, če je član zaostal pri vplačevanju. Od podpore naj se odtegnejo tudi vedno zaostali tedenski prispevki, v kolikor se ne gre za izjeme, ki jih navaja d. točka »Poslovnika o podporah«.
9.	Ako traja bolezen nad štiri tedne in če služi član pri vojakih, članu ni treba plačevat! prispevkov, seveda je pa odvezan tudi od pravic. Če prične tak član zopet vplačevati prispevke, se ne sme vštevati v karenčno dobo oni čas, v katerem je bil odvezan društvenih dolžnosti, da plačuje prispevek. (S 8 »Zvezinih« pravil.)
10.	Vsak član ima pravico na pogrebni prispevek, če pripada »Zvezi« najmanj 52 tednov in če redno nepretrgoma plačuje prispevke. Pogrebna podpora znaša:
po enoletnem nepretrganem članstvu 10 K, po dveletnem nepretrganem članstvu 20 K, po triletnem nepretrganem članstvu 30 K.
11.	Pogrebna podpora se izplača le sorodnikom rajnega člana. Javnim zavodom, podjetjem ali korporacijam se ,ne izplača pogrebna podpora.
12.	Pravica do pogrebne podpore je le takrat utemeljena, če član ni s prispevki nad osem tednov zastal.
13.	Člani, ki se premešče v invalidni stan in ki kot penzijonisti nočejo več prispevati organizaciji, morajo to naznaniti vodstvu krajevne skupine. Če opuste to naznanilo, izgube pravico na pogrebno podporo. Vodstvo krajevne skupine mora naznanila javiti centrali z imenom in s članovo številko, krajevna skupina mora tudi sama voditi seznam navedenih članov. V članovo društveno knjižico^ se mora zapisati, da se je član naznanil. (Člani, ki so premeščeni v invalidno stanje, lahko še nadalje plačujejo društvene prispevke in imajo vse pravice pravih članov, ker ostanejo pravi društveni člani.)
14.	Pri izplačevanju pogrebne podpore se mora predložiti o članovi smrti župnijsko potrdilo iu vzame društvena knjižica, ki se odpošlje centrali. Če se pogrebna podpora ne vzame vsaj tekom dveh mescev po članovi smrti, ugasne pravica do pogrebne podpore.
15.	Ta poslovnik o podporah, ki velja za bodoče, naj izvedejo krajevne skupine.
Dunaj, meseca februarja 1908.
Osrednje vodstvo.
Določila o bolniških podporah so ostala neizpremenjena. Le bolj natančna so. Člani,
1908, imajo samoobsebi umevno do podpor že po šestmesečnem prispevanju. Glede na vplačevanje prispevkov kakor tudi pri izplačevanju prispevkov se mora vršiti vse natančno, zato se je izdelal in uveljavil tudi »Poslovnik o podporah«.
Socialno-dem. ovaduštvo.
Ničvredno postopanje rdeče tobačne organizacije proti naši krajevni skupini v Saccu.
Na drugem mestu omenjamo, kako plemenito se bore »sodrugi« proti naši organizaciji v Saccu. Protestni shod v Roveretu je prinesel socialnim demokratom premalo premalo uspeha. Zato so se pa poslužili sredstva, ki je vredno njihovih navad, namreč o v a d u š t v a, da uničijo organizacijo v Saccu.
Italijansko krščansko delavsko glasilo »La Squilla« objavlja v svoji številki z dne 13. februarja sledeče odprto pismo na ravnatelja tobačne tvornice v Saccu, ki ga je objavil tridentinski socialno - demokraški list »Popolo«. Ovaduško pismo »Popola« slove:
Gospod ravnatelj!
Mogoče tavate v temi o gotovih stvareh, ki se dogajajo v vaši tvornici in ki so vsem znane. Zaslužite, če je to res, da vas pomilujemo, če pa veste, kaj se godi, ali pa trpite, da se stvari razvijajo in ne vidite, kako se vami prilizujejo 'volkovi v ovčjih oblekah. (!)
Vam v pojasnilo, gospod ravnatelj, kako se ie osnovala nova katoliška »delavska« tobačna organizacija?
Vam v pojasnilo, na kakšen način se je izpremenila soba, v kateri se reže tobak, v tajno društveno sobo?
In da veste, kako je nastal ogenj v oddelku tobaka za nosljanje?
Veste, da je obešena ob vhodu deska z napisom: »Tujcem je prepovedan vhod«, koliko oseb je pa prestopilo ob dnevih, ko se je ustanavljala katoliška organizacija, vhod, tega ne veste.
lu pa, koliko katoliških listov in letakov razširjajo po tvornici in zakaj?
Samo, da se izvabi delavstvu denar! (!!!)
Naj bi bila razširjena zgolj »Popolo« in »Avenire« v stotinkah v vaši tvornici, bili bi o vsem jasni in bi potrebno ukrenili proti krščanski organizaciji, ki se odkrito bori proti nam. '**-
Prekinem pismo, da Vas ne nadlegujem. Ce pa ostane pismo brezuspešno, se povrnem k zadevi, medtem pa bilježim udano
Udani Vam . . .?
Ce bi tu navedel ime, bi priložil drva na ogenj, to se pravi, izročil bi pisca pisma njegovim sovražnikom.
Ne zadostujejo torej več ovaduštva, ki jih objavlja »Tabakarbeiter« v vsaki svoji številki. Rdeča tobačna organiza-cijasežeposlužujejavnegaova-duštva, da uniči tako sovraženo ji organizacijo krščanskega tobačnega delavstva. Uspehi rdečega izobraževalnega dela, za katero izdaja rdeča tobačna delavska organizacija toliko denarja, se že kažejo. Ce ne pomagajo hru-lacije v tvornici, potem prično sodrugi brezvestno ovajati. Ce prvo ovaduštvo premalo pomaga, se obeta še nadalnje ovaduštvo.
Zapomnite si to, krščanskosocialne delavke in delavci! Ker so naši somišljeniki v Saccu pridno delali za našo krščansko zvezo, jih pa zdaj ovajajo »plemeniti« sodrugi. Ob kruh bi jih radi spravili, ker so se združili na krščanskih načelih! Taki so v lesnici ti rdeči delavski prijatelji. »Tabakarbeiter« se bo izgovarjal, češ, da je bil to posameznik in da organizacija o tem ničesar ne zna. Socialno-demokraško glasilo »II Popolo« je objavilo ovaduštvo. Tu ni n i k a k e g a izgovora več!
Ni se upal rdeči ovaduh, da podpiše svoje ime. Ni čudež! Pošten delavec ne bo napravil take lumparije! A to ne pomaga dosti, ako so zamolčali njegovo ime. »La Squilla« pristavlja:
Je-li mogoče, da se dobe med delavstvom, ki z odprtimi ovaduškimi pismi pregovarjajo ravnatelja, da naj odpusti iz službe pridne delavce, rodbinske očete in matere edinole zaradi velikanskega hudodelstva, ker krščansko mislijo?
Obrekovalec bi se bil lahko podpisal, a svoje ime naj bi izpremenil in naj bi zapisal mesto »Spina« (trn) »Spia« (obrekovalec, izdajalec).	_____
Junak je torej znan. In kako plemenito misli in pa skrbi mož! Krščanska delavska organizacija naj bi izvabljala delavcu denar!! Tako piše »sodrug« v socialno-demo-kraškem listu! Seveda, ko bi bili namesto krščanskih listov in letakov razširjeni v tvornici rdeči listi, potem bi bil ravnatelj poučen o vsem. Ze verjamemo! Rdeči listi pridno ovajajo in taki listi se že lahko priporočajo ravnatelju.
S takimi sredstvi, ki zaslužijo globoko zaničevanje, se bore pristaši tiste stranke, ki hoče napraviti na svetu nov red!
Slabo se mora goditi rdeči organizaciji, d a p o s e g a po takih sredstvih. Ovaduh kriči, da naj kaznujejo voditelje krščanske organizacije, ki so toliko drzni, da se javno bore proti rdeči organizaciji.
Odkrito se borimo vedno. Ne ovajamo zahrbtno in ne kričimo, naj nam pomaga ravnatelj. Pošten je naš boj in ker sc borimo za pošteno stvar, že lahko gledamo nasprotniku v oči! Sodrugi v Saccu si ne znajo več pomagati. Pred protestnim shodom v Roveretu smo imeli v krajevni skupini 300, a zdaj ima m o že 750 članov. Agitacijo je vodil v zvezi z odborom krajevne skupine urednik Halla Brida. Imeli smo veliko shodov, ki so vsi dobro izpadli. Socialni demokrati so bili vsi iz sebe. V svojem obupu so se poprijeli ovaduštva!
Nasproti takemu ovadUštvu nismo mogli molčati in srno zavzeli svoje stališče.
V nedeljo, dne 16. februarja, smo priredili javni shod tobačnega delavstva. Povabili smo tudi socialne demokrate in ovaduha posebej.
Na shodu je bilo do 700 delavcev in delavk. Poročala sta urednik Halla Brida in pa delavski tajnik Molino iz Tridenta. Načelnik Bernabč je otvoril shod in govoril o njegovem namenu. Burno mu je pritrjevalo delavstvo, ko je rekel: Na špijonu se nikar ne maščujte. Nasprotno, ako berači v sili kruh, vzemite ga iz ust svojih otrok in ga dajte njemu in njegovi rodbini, ker tako je krščansko maščevanje. — Halla Brida prečita brzojavko centrale, ki protestira proti takemu delavcu nedostojnem početju in izjavi, da se strinja s sklepi shoda. Viharni ži-vio-klici so spremljali njegova nadaljna izvajanja o potrebi in o koristi organizacije. Hokazal je, da se krščanski delavci iz gospodarskih, verskih in nravnih razlogov ne morejo priklopiti rdeči organizaciji. Govornik nato govori o ovaduštvu v Saccu in pravi:	Ovaduhu odpustite, ne pa
stranki, kateri pripada. — Njegov govor so viharno, odobravali. Delavski tajnik Molino poživlja socialne demokrate, da naj govore, zagotavlja jim svobodno besedo, a nihče se ne oglasi.
Tajnik krajevne skupine C. Sechi predlaga:
Tobačno delavstvo v Saccu se brani, da kvalifikuje podel ovaduški čin tukajšnjih socialnih demokratov, ki se je poizkusil v škodo krščansko organiziranega delavstva. Izjavlja, da neomejeno zaupa »Krščanski tobačni delavski avstrijski zvezi« in izjavlja, da odklanja agitacijska sredstva socialnih demokratov.
Socialni demokraciji naše zaničevanje!
Volitve v bolniško blagajno
ljubljanske tvornice so končale z zmago kandidatov, ki jih je postavila naša organizacija. Dobili so: Verbič Ivan 1600, Savenc Josip 1600, Golobič Marija 1598, Koprivc Helena 1598, Rojc Mici 1601, Gotz Marija 1598
glasov. Socialno-demokratična lista je dobila: Brajar Leopoldina 466, Dolenc Frančiška 467, Slauovic Frančiška 469, Rijavec Josip 470, Glavič Anton 463, Zupan 466 glasov. Mi smo nazadovali od lani za 140 glasov, socialni demokrati so pridobili 160 glasov. Pri zvitih spletkah, ki so jih uprizarjali glede na te volitve pretkani rdeči lažnjivci, se čudimo, da niso dobili še več glasov. Znano nam je vse, kaj da so počenjali, da preslepe ljudi. Dober nauk nam bodo te-Ie volitve, da se moramo še bolj z vnemo oprijeti dela in pa agitacije, agitacije in zopet agitacije! Po mišljenju in prepričanju in kakor poznamo naše ljudi, med tistimi glasovi, ki so jih dobili socialni demokrati, ni pravih socialnih demokratov niti 100. Rdeči bahači naj pa le vpijejo in bahajo, kakor hočejo. Prepričani naj bodo, da dobimo vzroke, zakaj smo nazadovali od lani in da tudi popravimo napake. Na svidenje pri prihodnjih volitvah!
Iz avstrijskih tobačnih tvornic.
Fiirstenfeld. Ne bi človek verjel, kako laže »Ta-bakarbeiter«. Piše se o pritožbi na nek stroj in se dostavi: »Končno so se delavci ojunačili in šli h kršč. socialnemu odborniku Janischu in ga prosili, da naj v krščanskem strokovnem glasilu kritikuje stroj. Janusch se pa popraska in pravi: »To ne gre, krščansko strokovno glasilo je za to tukaj, da se bori proti socialni demokraciji!« Bolj nesramno soc. demokrati še niso lagali. Ni res, da so bili dotični delavci pri Janischu in ni res, da bi jim bil Janisch tako odgovoril. Zabavljati, lagati in obrekovati je prešlo socialnim demokratom že v meso in kri. Brez tega ne morejo živeti več. Pravijo, da si Janisch ne upa odpreti ust. No, ko bi se ne upal, bi ne rekel o njem vodja oddelka Donvveber, da hujska delavstvo.
Celovec. Omožila se je 3. februarja tobačna delavka Marija Teppan z uradnim slugo Jožefom Wa-stianom. Bilo srečno!
Sacco. Pri razpravi o razmerah tobačnega delavstva na »Zvezinem« občnem zboru se je razpravljalo tudi o razmerah v naši tvornici. Pokazalg se je, da so razmere pri nas jako slabe. Izdelala se je nato spomenica, ki se je predložila 13. januarja shodu, ki ga je obiskalo nad 600 tobačnih delavcev in delavk. Podpisala se je spomenica od 1300 oseb. Izvoljena deputacija se je podala 16. januarja pod vodstvom državnega poslanca Panizze k tvorniškernu ravnatelju Spi-teku. Ravnatelj je bil prijazen z deputacijo, se razgo-varjal ž njo o spomenici in takoj dovolil eno točko glede na snaženje dvoran, ker se je moralo pri nas ob takih prilikah počivati. Dozdaj je v Saccu spala rdeča krajevna skupina. Ko so pa videli, da se naša krajevna skupina zavzema za delavstvo in da pridobiva mnogo članov, so zdivjali sodrugi ,ki jih je 45, osobito še zato, ker jih je več zapustilo in prestopilo k uani.
Cisto iz sebe skličejo socialni demokrati javni shod, a ne v Saccu, kjer stanuje tobačno delavstvo, marveč v Roveretu, kjer stanuje kakih 20 tobačnih delavk. Govoril je socialdemokraški tajnik Gasparini iz Tridenta in tridentinski socialnodemokraški državni poslanec Avancini. Na shodu je bilo 300 sodrugov in le trije ali štirje tobačni delavci.
Shod ni bil shod tobačnega delavstva, marveč so protestirali seveda le proti podraževalcem živil! O tobačnem delavstvu se ni zinila niti besedica. Na shod je prišel tudi naš delavski tajnik, ki se je oglasil za besedo in prosil, zakaj da ne prirede shoda v
Saccu? Zakaj ni na shodu tobačnih delavcev? Zakaj niso storili socialni demokratje v Saccu ničesar za delavstvo? Saj so že več časa tam, kakor mi. Zakaj je podpiralo več socialnih demokratov spomenico? — Vnela se je daljSa razprava, med katero so pokazali socialni demokrati zopet svojo staro sliko. Socialno-dcmokraški tajnik ni zhal stvarno ugovarjati. Samo zabavljal je: Krščanskega delavstva tajnik ni prišel več do besede, ker so rdeči, upili in žvižgali.
Taki so naši socialni demokratje kakor drugod. Zabavljati znajo. Dolg jezik imajo. Drugega pa ne znajo. A vse ne pomaga rdečim nič. Dokazalo je to ustanovno zborovanje dne 24. januarja naše krajevne skupine. Govoril je Dalla Brida o smotrih naše »Zveze«, delavski tajnik Molino iz Tridenta je pa poročal o soc. demokraškem protestnem shodu v Roveretu. V načetništvo krajevne skupine so izvoljeni: Bernabe Frančišek, Pedri Marija, Secchi Luigi, Petrolli Josi-pina, Ravagni G„ Rech Ferdinand in I3erenice Leonardo. Krajevna skupina ima že zdaj več sto članov.
Cvitava. Letošnje izboljšanje plač ni izpadlo popolnoma povoljno, ker ne pokrije niti del tega, kar se izda več vsled draginje. Kljub temu so se zahvalile naše krščansko-socialno organizirane delavke za to malo, kar so dobile, seveda v veliko jezo socialnih demokratov. Me sodimo, da zahteva dostojnost, da se zahvalimo tudi za malo izboljšanje. Zahvala še ne po-menja, da smo že zadovoljne. Tole ostane naše načelo: Zahvali se, kar dobiš, če je tudi malo, nato pa zopet prosi za več ali kakor pravijo Cvitavci: »Plačaj Bog Gospod, drugič nam dajte več!«
Schwaz. Naš član Anton Danler je bil 18. januarja počaščen z jubilejno svetinjo in se mu je podarilo 50 kron. Vodja oddelka Kirchleitner je ob tej priliki javno rekel, da je Danler priden in vzoren delavec.
Socijalne drobtine.
Občni zbor ljubljanske podružnice „Krščanske tobačne delavske Zveze” bo v petek, dne 13. 1. m. v ,Unionu” v prostorih „S. K. S. Z.”
Plesna veselica „Podpornega društva tobačnih delavcev in delavk” v Ljubljani, 22. t. m., v veliki dvorani „Uniona” se je izvrstno obnesla. Bilo je navzočih gotovo do 800 ljudi iz vseh slojev ljubljanskega občinstva, ki so se vsi dobro zabavali. Počastili so prireditev podravnatelj tobačne tovarne g. Pessjak, deželni poslanec g. Mandelj, državni poslanec Ivan Gostinčar, zdravnik c. kr. tobačne tovarne gosp. dr. Zajc in mnogo drugih uglednih oseb. Bilo je na veselici mnogo delavstva, delovodij, paznikov, uradnikov itd. Dobička je približno 500 K. Vsem, ki so pomagali, da je naša prireditev sijajno uspela, najlepša hvala!
Zahvala. Odbor „Podpornega društva tobačnih delavcev in delavk” se toplo zahvaljuje vsem, ki so se ali udeležili plesne veselice društva 22. pret m. iz vseh krogov ali pa zanjo darovali ter s tem pripomogli prireditvi do večjega sijaja in uspeha, posebno pa gg. ravnatelju tobačne tovarne W. MOllerju, podravnatelju Pessjaku, državnemu poslancu Ivanu Šušteršiču, oristavu Kovalovsky, pristavu E. Wlasaku, pristavu J. Elsnerju, pristavu E. Kratohvilu, zdravnikoma I. Zajcu in Hoglerju, kakor tudi uradnikom tobačne tovarne, delovodjem in paznikom; dalje tvrdkam R. Miklavc (Špitalske ulice 5), j. C. Mayer, G.Tonnies, Terezija Eger. gg. lekarnarnarjem, in vsem ostahm. — Odbor „Podpornega društva to bačnih delavcev in delavk” v Ljubljani.
Pripravljalnica za tobak v ljubljanski tobačni tovarni je premeščena iz kleti v zračni in svetli prostor v rezavni oddelek. S tem je izpolnjena — kakor nam poroča delavka — dolgoletna želja delavk, ki je bila tudi omenjena v spomenici tobačnega delavstva.
Ponesrečil se je v tobačni tovarni delavec Miha Mittermayer. V rezavnici za tobak mu je stroj zmečkal dva prsta. Zopet prizor iz trpljenja in nadlog polnega delavskega življenja.
Kuhinja. Ravnateljstvo tobačne tovarne v Ljubljani Je priredilo te dni po tovarni enketo — izpraševanje —
kako bi se uredilo pereče vprašanje zaradi kuhinje. Po-, zdraviti je to namero, s katero bo ustreženo splošni želji delavstva. Povdarjamo pa, da delavstvo stoji soli-darvo na stališču in želi, da bo dobilo v kuhinji celo kosilo. Veliko lažje bi se pa bilo to vprašanje vršilo in bi se cela stvar gladkejše in hitrejše izvedla, ako bi se bilo predvsem vpoštevalo in vprašalo za mnenje „Podporno društvo”. Koristneje je namreč, če ima pri tem besedo organizacija delavstva sama, tako za delavstvo kakor za ravnateljstvo.
Vodstvom krajevnih skupin. Ob prihodnjem mesečnem računu naj se natančno navede število tedenskih prispevkov po 20 v in onih po 24 vinarjev, da ne bo nikakih pomot.
Cesarjev jubilej in tobačno delavstvo. Na našem občnem zborovanju smo tudi razmotrivali vprašanje, bi li ne bilo mogoče, da doseže tobačno delavstvo kot državni uslužbenci, ob cesarjevem vladnem jubileju kako ugodnost. Stavljenih je bilo več predlogov, končna odločitev se je pa nakazala »Zvezinemu« načelni-štvu. Načelništvo se je o vprašanju še enkrat posvetovalo in je izvedlo predlog, ki je bil zborovalcem na občnem zboru najbolj všeč.
Parlamentarni zvezi .krščanskih delavskih zastopnikov v avstrijskem državnem zboru se je vposlala iz navedenih razlogov sledeča resolucija:
Ko se že po celi Avstriji pripravljajo, da dostojno slave letošnji GOlctni vladarski jubilej Njegovega Veličanstva cesarja z dobrodelnimi in človekoljubnimi ustanovami in prireditvami, vlaga danes zborujoči občni zbor zvezi krščanskih delavskih zastopnikov prošnjo, da naj se dela na to, da se redka jubilejna slavnost slavi tudi v prilog tobačnemu delavstvu in zato predlagamo:
»Ob 601etnem vladarjevem jubileju naj se vračuna delavstvu avstrijskih c. kr. tobačnih tovarn pet let v penzijo.«
Resolucija se je izročila zvezi krščanskih delavskih zastopnikov, da jo zastopajo v jubilejskem odseku. Upamo, da se izpeljavi te želje delegatov tobačnega delavstva na merodajnih mestih ne bodo upirali.
Nadalje se sklicujemo, da smo v lanski sedmi številki našega nemškega glasila nasvetovali, da naj tobačna režija ustanovi ob vladarjevem jubileju že tako dolgo zahtevani zavod za ono tobačno delavstvo, ki oboli na jetiki.
Iz klerikalne krščanskosocialne delavnice. Laž-njivi Kljukec, nemški »Tobačni delavec« objavlja zopet več laži. Tako trdi o »krščanskem tajniku vajencu Ullreichu, da je trdil v Fiirstenfeldu: »naloga krščanske organizacije je, da se bori proti socialni demokraciji.« K temu pristavlja »Tabakarbeiter«: »Glejte, glejte! Kar se ni posrečilo Bismarku, to hoče doseči neznatni Ullreich. Tobačno delavstvo je saj potrdilo, zakaj se je ustanovila krščanska organizacija.« »Tobačni delavec« je zopet lagal. N e s r a m n a 1 a ž je da je tovariš Ullreich tako govoril, kakor trdi »Tobačni delavec«. Rdeči člankar si je to zopet izsesal iz svojih umazanih prstov. Popolndma je tudi nepotrebno, da se kaj takega trdi. Za boj proti socialni demokraciji ni potreba organizacije. Socialna demokracija itak vtone v lastnem močvirju, če ostane taka. kakršna je zdaj.
Nadalje piše »Tabakarbeiter« o dobroti argentinskega mesa. Objaviti hočemo pismo nekega poznavalca razmer, ki je bilo objavljeno lani 26. novembra v »Reichsposti«. Med drugim se navaja v pismu: »Argentinsko meso, ki pride v konservah v Evropo, je praženo ali pečeno, kakor se je serviralo pred 13. leti v hotelu Metropol, popolnoma dobro, a dunajsko prebivalstvo in osobito ubožnejše si tega mesa ne more kupovati. Razlogi so pa ti-le: Ce kuhaš kon-servirano meso, da dobiš juho. na kakršno je navajeno 95 odstotkov dunajskega prebivalstva, razpade meso in drobci ti plavajo po juhi, ki ti ima okus lepa (lima)!! Ce hočeš napraviti pečenko, moraš kupiti več kakor 25 do 30 dek mesa. kakor to delajo ubožnejše rodbine, ker od kilo-
\
Krama argentinskega mesa ne vidimo posebno veliko, ko se speče in dobiš iz kilograma komaj dve mali porciji. Ne vem, zakaj da se vlada brani, da bi odpravila prepoved uvoza argentinskega mesa. Prepričan sem, da bi napravil zelo slabo kupčijo, ki bi pričel prodajati argentinsko meso.« Če diši sodrugom in sodruginjam tako argentinsko meso. naj vlada ugodi njihovi želji. Dobiti bi pa ne smeli, če sc to zgodi, tudi «višji» sodrugi boljšega mesa.
Krščanskosocialni lopovi. Letošnji »Tabakarbei-ter« piše v svoji prvi številki: Na drugem mestu poročamo o nekem krščanskem volivnem shodu v Schwazu. Nevarno ranjen sodrug je 601etni načelnik naše krajevne skupine, sodrug Jurij Hanselich. Ko je zadal krščanskemu socialcu Scheicherju neki razburjeni delavec nekaj zaušnic, je obsojalo to početje vse socialno demokratično časopisje. Delavec se mora pokoriti za svoj nastop z enoletnim zaporom. Bo-li kršč. časopisje obsojalo one, ki so se lotili starčka in bo li dobil bandite državni pravdnik?«
Ne da bi preiskovali natančnejše vso stvar, hočemo pribiti, da so prišli v Schwazu soc. demokratje z odkritim namenom na shod, da ga po svoji stari navadi razbijejo. Stvar s krščanskosocialnim Scheicher-jem je pa bila tako-le: Poslanec prelat dr. Schcicher je prišel v Hainfeld po naročilu nižjeavstrijskega deželnega odbora, da razdeli denar med tri delavce v Hainfeldu, ki delajo že 43 let pri istem gospodarju in da govori ob tej priliki, kako častito da je delo, kar je Scheicher tudi storil. Kosejevračalnakolo-dvor, so ga pa socialni demokrati napadli in ga nevarno ranili. Noben delavec ni imel povoda, da bi bil razburjen, ker ni posl. Scheicher ničesar storil, da razburi delavstvo. Njegova oseba je bila, ki je razburila ljudi »zasebne stvari«. Kako je pa obsojalo socialno demokraško časopisja nanad. nam kaže glasilo rdeče kmieoveške zveze »Einigkeit«. ki piše z dne 30. junija 1905 glede na napad na 601etnega poslanca Scheicherja:
Nekaj zelo zasluže nih zaušnic, ki jih je dobil eden izmed najgrših med kršč socialnimi spletkarji, o. Scheicher ob cestnem pretepu, ki ga je sam izzva 1.........
In to imenuje »Tobačni delavec«, da se ie »obsojalo«. Ker se pa »Tabakarbeiter« tako togoti na kršč. lopove, mu hočemo dati priliko, da se ogorčuie heko-liko tudi čez socialno demokraške lumpe. Nočemo navajati onih slučajev, ko so prihajali socialnodemokra-ški lumpje v množicah na shode krščanskih delavcev, jih obdelovali z noži in jih pretepali do krvi. Navesti hočemo le dva slučaja iz najnoveišega časa:
* ’ V 20. dunajskem okraju ie bil tc dni mal razgovor kočijažev, ki so nameravali ustanoviti od socialnih demokratov neodvisno organizacijo. To so izvohali socialni demokrati. Odposlali so svoje najbolj znane pretepače na shod. da dokažejo dejansko, da ne smejo drugače misliti, kakor socialno demokraški. 7. noži in s nolcni so grozno obdelali uboge ljudi, sklicatelj Wessely je bi! grozno izdelan in je bil večkrat nevarno ranjen. Da je bil napad pripravljen in naročen, nam dokazuje Forstnerjevo glasilo, ki je pozvalo so-druge:
»Pazite na farizeje, dobro glejte na tiste, ki hočejo motiti našo organizacijo. Postopajte z njimi, kakor zaslužilo.« !!
Jeli ta poziv k nasilnostim tudi obsodba?
V Ottakringu smo doživeli tc dni sledeče: V »Delavskem domu« so imeli shod rdeči krojači Nanj so prišli tudi socialno demokraški »češkonarodni« krojači. Ker se na niso pokorili »oovelhi« višjih sodrugov, jih ie napadla pretepaška tolpa »Delavskega doma«. Ko so zbežali pred pestmi in vrčki pretepačev, so jih zasledovali še na cesto. Bil je lep prizor za gledalec, ko ie zasledovalo več sto s poleni oboroženih mož nekaj ljudi. Bežeči Cehi dobite cestno železnico in skočijo na voz. za njimi pa rdeči sodrugi. V vozu sc vname pravcati boj. Zasledovalci pretepajo uboge Cehe, su-jejo občinstvo, ki je v vozu in razbijejo okna, prete-
pejo izprevodnika in tako pritiskajo na policijskega stražnika, da mora braniti z golo sabljo svoje življenje. Končno jih ukroti velika množica policistov.
Kaj pa je z napadom na poslanca Kunschaka in na poslanca Anderleia?
Taki ljudje si upajo, da kličejo na pomoč državnega pravdnika!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
»Olasnikovo« uredništvo posluje vsak torek v prostorih S. K. S. Z. od 6. do 7. ure zvečer.
Želimo, da sodeluje delavstvo pri urejevanju »Glasnika« tudi dejansko.
Glasnikova 2. številka se je nekoliko zakasnila. Ne po naši krivdi. Oblasti so zahtevale, da mora stanovati »Glasnikov« odgovorni urednik v Ljubljani. Umevno, da so bile za to potrebne razne pisarije, ki so povzročile, da je »Glasnik« izšel pozneje.
Smrtna kosa.
Ljubljana. Umrla je pretečeni teden delavka v tobačni tovarni, Marija Habian, članica strokovnega društva, stara 29 let. Bila je splošno priljubljena, o čemer je pričala tudi velika udeležba pri pogrebu. N. v m. p. I — Umrli sta Uršula Kadunc, delavka v oddelku za kratke smodke, stara 30 let. Zapušča moža v daljnji Ameriki in malo hčerko. — Umrla je tudi delavka v oddelku za viržinke Marija Kajzer, stara 26 let. Naj v miru počivate I
Cvitava. Marija Doleschal, 22 let, jetika.
Line. Alojzij Roth, 69 let.
R. I. P.
[,Naša Moč‘/
'l glasilo slovenskega delavstva, if f Izhaja vsak petek.Stone na leto 3 K. j
V___S"2___^2___S"2--J
Ž3
'
i
Slov.kršc.soc.zvezaLjiibljana.
Torek, pol 8. zvečer: Splošno pristopno | predavanje.
Petek, pol 8. zvečer. Socialni kurz. Vodi ga dr. A. Ušeničnik.
Petje poučuje pevovodja Čadež. Knjigovodstvo poučuje knjigovod. Podlesnik. Češčino poučuje mestni kaplan Hybašek Telovadci imajo vS.K.S.Z.telovadni odsek.
Ženski oddelek S. K. S. Z.
Pouk v vsakovrstnih ženskih ročnih delih.
Izdajatelj: Fran Ullreich, Dunaj. —I-Odgovorni urednik Mihael MoŠkerc, - Tisk ,Katoliške tiskarne" v Ljubljani