38. številka.
Ljubljana, v petek 16. febrnvarja 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ograko dežele aa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če 8e dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Boj za Dunaj.
Vpliv prestolnega mesta na splošne razmere pojema sicer od leta do leta toliko kolikor se posamna druga narodna in deželna središča povzdigujejo in zadobivajo večji gospodarski, kulturni in politični pomen, toda vzlic temu je ta vpliv še vedno velik in bi bilo kratkovidno, ako bi ga hoteli podcenjevati. Zaradi tega zaslužijo dunajske razmere tudi našo pozornost, kajti nam iz občepolitičnih razlogov ne more biti vse jedno, kdo da vlada dunajsko mesto.
Ko so pred nekaj leti krščanski socialisti premagali staro liberalno stranko, ki pa v resnici ni bila nikdar liberalna, tedaj smo ta preobrat tudi mi Slovenci z radostjo pozdravili. Mislili smo, da zaveje z Dunaja drug veter, in da se bo Dunaj zavedel svojih dolžnosti, katere ima kot prestolno mesto napram celi državi in njenim narodom. A kako smo se varali. Krščanski socialisti so, komaj da so prevzeli dunajsko upravo, hitro pokazali, da so v bistvu navadni klerikalci, grdi teroristi, brutalni nasilniki in sovražniki omike in prosvete, povrh pa še najslabši gospodarji, katere si je misliti. Prekosili so svoje prednike v vsem slabem in krivičnem, dobrega in poštenega pa niso ničesar storili.
, Radi tega pa tudi ginev? vpliv t« stranke. Izgubila je ves ugled in vse simpatije, ločili so se od nje tudi vsi zavezniki, nemški nacionalci, a zvesti so jej ostali samo dunajski „špisarji", tisti elementi, katerih duševna omejenost je znana po vsem svetu.
Položaj krščansko socialne stranke je postal nevaren in zato je stranka poskusila, da si s skrajno krivično, pristransko prikrojeno premembo dunajskega volilnega reda zagotovi prevlado v mestu. Deželni zbor je to reformo odobril ali mogočni protesti prizadetih volilcev so prejšnjo vlado zadrževali, da te reforme ni predložila cesarju v sankcijo. Korberjevo ministrstvo se pa hoče menda prikupiti klerikalcem in sklenilo je z Luegerjevo stranko kompromis, po katerem je obljubilo, iz poslovati  sankcijo  te  reforme,  ako deželni
zbor prizna obč. volilno pravico tudi tistim prebivalcem, ki plačujejo personalno do-hodarino.
Doslej se je kršč. socialna stranka temu upirala. V tem, ko so vsa draga mesta brez odpora priznala volilno pravico vsem tistim, ki plačujejo personalno doho-darino, dasi so oproščeni deželnih in občinskih doklad, so se postavili krščanski socialisti dunajski na stališče, da vsem tem davkoplačevalcem ne gre volilna pravica. Z nečuveno brezstidnostjo je znani Gess mann trdil, da ti ljudje ne plačujejo nika-cih občinskih davkov, in da torej ne smejo dobiti volilne pravice, ker bi sicer utegnilo odzvoniti krščansko socialnemu gospodstvu.
Zdaj bodo Luegerjevi somišljeniki v tem oziru odnehali Vlada je sklicala dež. zbor nižjeavstrijski na izredno zasedanje, da prizna plačevalcem personalne dohoda-rine volilno pravico. Lueger se je vdal, ker mu teče veda v grlo, ker je spoznal, da je zanj še najbolje, če s to koncesijo kupi odobrenje njegove zvijačne volilne reforme, ki mu zagotovi vlado. Toda Lueger se je morda vendar nrezal. Vsaj socialni demokratje ne bodo mirno dopustili, da se izvede Luegerjeva volilna reforma. Kako velikanski je bil njih odpor letos po leti, tega «?e še vsakdo spominja, a ta odpor se da še znatno povečati.
Volilna reforma je tista bilka, katere se Lueger zdaj oklepa, in od katere upa, da otme njegovo stranko pogubljenja. Morda se mu to vsled Korberjeve podpore posreči, a težko da za dolgo časa. Kršč. socializem propada tam, kjer si je bil pripravil najgorkeje gnezdo in ne bo dolgo in bo kmalu dogospodaril.
V 1 Jitbljanl. 16 februvarja
Spravne konference.
Zadnje vesti, ki so prišle v javnost o spravnih konferencah, so prav ugodne, in nemški listi izražajo že nado, da se morda vendarle dožene kako približanje doslej tako odločno si nasprotujočih strank. V češkem pododseku, ki obravnava jezikovno vprašanje pri avtonomnih oblastvih, se je
glede občin z mešanim prebivalstvom doseglo edinstvo. Tudi v vprašanji glede ustanovitve prevajalnih birdov se ni pojavilo nobeno nesoglasje. Kar pa se tiče vprašanja, ali se naj v čistih, t. j. nemešanih občinah sprejemajo tudi vloge, pisane v drugem jeziku, se je stavil posredovalen predlog, o katerem se bode pododsek šele posvetoval. Možno je torej, da se reši jezikovno vprašanje glede avtonomnih oblastev na Češkem in Moravskem ugodno. Težje pojde seveda glede državnih oblastev. Vzlic temu pa ni vrjetno, da bi se dosegla popolna sprava, ker je še cela veriga vprašanj, katerih ne bo možno rešiti.
Vojna v Južni Afriki. Maršal Roberta je torej prekoračil z desnim krilom svoje armade reko Riet in Modder ter hoče Đure prisiliti, da se umaknejo izpred Kimberleva, .zajedno pa odrezati jim pot proti Bloemfonteinu. Buri so se Angležem le slabo ustavljali, kar je prav sumljivo. Premeteni Buri že vedo, zakaj so pustili nasprotnika preko rek! Bržkone se zgodi z Robertsom kakor .z Bullerjem, ki je s tolikim triumfom prekoračil reko Tu-gelo, a se moral kmalu pobit in poražen umakniti zopet nazaj ter se je na svojem begu ustavil šele pri Ramahu. Angleški listi se seveda zopet uprav razbrzdano ve-\*jle Robcrtscvih :,sijajnih~ uspehov ter že pisarijo, da se bode Roberts pač kmalu polastil glavnega mesta države Oranje ter prisilil Bare na odločilno bitko. Posadka v Kimberlevu se že malone več ne brani, in v kratkem mora mesto baje pasti, ako ga ne reši Roberts. Dragih poročil ni z bojišča, ker je Roberts baje prepovedal odpošiljati poročila, dokler ne doseže proti Burom pred Kimberlevem večjega uspeha. Torej potrpimo!
Afera Gostinčar-Pollanetz pred celjsko poroto.
(Konec.)
Potem so se začeli pladoverji.
Drž. pravdnik Ekl: Potreben se mi zdi nekak uvod, da podam motiv, ki je vodil Gostinčarja. Zločin, katerega je Go-
stinčar kriv, ni najhujši, ta dvorana je videla že grše, toda reči smem, da se je dne 10. avgusta 1899 izvršila tragedija, ki mora zbujati, če zbuja sploh katera, sočutje in grozo. Gostinčar, inteligenten mož, je iz fanatizma, trezen, mirno streljal na svojega narodnega nasprotnika, soproga in otrok očeta. Razumevna nam je surovost pijaaega kmeta, a da je rabil orožje izobraženec proti nedolžnemu človeku brez vsakega vzroka, to je naravnost nečuveno. Minolo stoletje se imenuje stoletje para in elektrike, a bodoče stoletje bode menda stoletje nravne propalosti. Nepregledne so posledice Gostinčarjevega zločina za Pol-lantza, kateremu je zdravje za vedno uničeno, in kateremu more provzročiti v čelu tičoča kroglja nenadoma smrt.
Da, Gostinčarjev čin je sramotna tragedija, sramotna ne le zanj, nego tudi za njegove somišljenike. Kaj si more misliti svet o narodu, ki ima med seboj take He-rostrate?! In Gostinčar je bil častihlepen kakor Herostrat starega veka, ki je zažgal krasen tempelj le zato, da bi se govorilo o njem. Gostinčar je tudi hlepel po tem, da bi govorili ljudje: „Glejte, to je odločen narodnjak, to je izvrsten Slovenec"! A tak človek tolike nravne propalosti zasluži pač najhujšo kazen!
Dvomiti ni možno, da je gcvoril Vol lanetz čisto istino. Vsaka beseda se je izkazala resnično. Priče Pollantzeve so njegovo izjavo potrdile, priče Gotinčarjeve pa so vseskoz dvomljive. Izpovedbi Pollantza se ne strinjata sicer, a izvedenci so izjavili, da je Pollanetz trpel še pri prvi izpovedbi, vsled kroglje, na možganih. Da je imenoval dr. Gollitscha, je umevno, ker je imel z njim po ranjenju najprej opraviti. Bistvo je v obeh izpovedih isto in zato je docela istinito.
Nasprotno pa so razbremenilne priče jako sumljive. Tako trdi Iv. Kač, da je dobil udarec, in da ne ve ničesar, kaj je bilo potem. Zakrajšek pa trdi, da je Kač sam prišel v „Narodni dom". Kač se izgovarja z zmedenostjo prav tako kakor Gostinčar. Reicher, tretji, neprisotni udeleženec,   se   ni   niti   opravičil,   kar je
LISTBK.
Ob 1000. slovenski gledališki predstavi.
Dne 13. svečana 1900.
(Govoril g. režiser R. Inemann.)
Dospel je torej zaželeni dan, ki nam prinesel je ta svetli praznik ! Do tega hipa je devetkrat sto devetdeset devet minilo časov, odkar v svetišču se Taliji svoji poklonil prvič je slovenski narod. V preteklost danes v tisočem števila poslednji bega slavnostui ta vćčer . .. Minil bo tudi ta, ko zadnjikrat nocoj zavesa pade — a prešel ne bo ponos, ki nam zaliva duše, ki širi prsa nam, ne bo prešla zavest, ki polni nas nocoj s presladkim in z neizraznim čustvom — ah, zavest, da praznik mi slavimo tu nocoj napora lastnega in težkih bojev, ki bili smo v stoletju enem jih, da dvignemo, da.si ohranimo <jramatiško umetnost — ta .zavest ne b° minila nam nikdar!
Stoletje je minilo, in minljivost
ugrablja že nam tudi prva leta
stoletja drugega ... A žalostnih
spominov nikdar nam ne vzame čas,
dokler po teh prostorih svetlih bo
zvenela sladka govorica naša!
Kdo nam in s čim nam kdo odkopi to,
kar čutimo v svečanostnem trenutku,
ko tisočič so srca nam oltar,
ki ogenj plameni na njih ljubezni,
vžgan nji za čast, ki je boginja naša,
kadar sa snidemo v tem hramu svetem,
vžgan nji na slavo, ki objema nas
enako srečno vse — najsi smo imoviti,
najsi nas tare beda, naj strasti
in naj prepričanja nas ločijo,
vžgan nji v proslavo, nji — Taliji naši?
Leži pred nami knjiga zdaj odprta, in beremo in beremo nocoj ...
O, tema, tema, tema, tema, tema!--
Le žarek tuintara, in zopet noč,
noč brez zvezda, noč strasna z bičem v roki!.
Ah, to boli I —Krvave proge so
razpete nam po ramah, k zemlji a—
domači jarem trdi le pritiska,
da zadušili bi se v praha,
ki dviga se od rodnih svetih tal,
zbujen od boja hrupnega, obupnega,
ki vije, napojen s krvjo se nafto,
kot glasna, živa prošnja k neba se. ..
O, bratje, ali še velja resnica,
da slabi pade pod močjo mogočno?
O ne! Pred nami knjiga je odprta,
in beremo in beremo nocoj .. .
Naš duh krepak je, jaka naša volja,
in v žilah naših teče vroča kri,
in v naših prsih biva živa duša,
in v naših glavah je razum in treznost,
in v naših srcih ogenj je, življenje!
Slovencu je preteklost žalostna,
bodočnost je njegova, le bodočnost!
In ta zavest, da smo ustvarjeni
zato, da moramo živeti, staviti
v enako vrsto z dragimi se narodi,
ki so razvijali se kakor cvet na vrtu,
ki solnce greje ga, napaja rosa,
o, ta zavest zbudila je i one,
ki rekli so pred davnim, davnim časom:
Nocoj igramo prvikrat — slovensko!
In Slo je dalje — ne 8 pospeševanjem, z ovirami, po skalnem, trdem poti — a šlo je, Slo je, ker vodila volja, jeklenost in ljubezen je stremljenje! In kakor da bi, započetniki, dahovi vaši,bili tu med nami! Kot vi ste na začetku bili, tudi mi stojimo danes ta pred novo dobo, pred dobo lepšo, slavnejšo, svetlejšo, katera gledališča našemu napoči, da, napoči!
Res! — Vi začeli ste, s tem podarili Slovencem glavnico ogromno ste, ki mu obresti daje zdaj ogromne! Zato naj s tega mesta svetega v tem svetem hipu iz srca globin mogočno zadoni: Nesmrtna slava!
Ah, kaj smo videli vse na tem kraju! Besede nimam, da povedal bi, prostora nimam, da opisal bi, in barve nimam, da naslikal bi! Le duša, duša — ta zaglablja se v to tisočero množico obrazov, ki so nas gledali veseli zdaj, zdaj resnožalostni tu z odra tega, tam z odrov onih, ki so stali nam kot pastorki zaničevani v kotih! Gospoda, ali naj opišem vam, kako je iskra šinila prežama iz našega središča širom zemlje slovenske in je tam zbudila Žar, ki v srcih se iskri do nje, do nje, do te dramatiške umetnosti? Naj vam povem, kako je narodno zavest okremenila v dobi tej, ki danes nje slavimo završetek, slovenska igra? — Naj vam to povem, kako se sto in tisoč vernih src topilo v morja misli je, značajev in nam. potem je z mrtvih desk kazalo nezakrinkano življenje?
značilno. Izjavlja pa, da je Gostinčar streljal kar slepo v množico. To ni res, kajti vse strele je dobil Pollanetz, kar kaže, da je Gostinčar dobro meril. Nočem preissavati, zakaj so Gostinčarjeve priče govorile ugodno za obtoženca. Morda se storile to samo bona fide, da rešijo svojega prijatelja, toda objektivno so njihove izjave gotovo neresnične. Ali se je teplo pred streli ali ne? Priče Zakrajšek, Kolenc in Kukovec trdijo, da se je. Ako pa te priče niso sumljive, so pa vsaj neverjetne, ker so bile predaleč. Prva dva sta stala za vratmi, zadnji je bil v II. nadstropju. Kukovec je slišal, česar ni slišal niti blizu stoječi vojak. Priča Železnikar pa je slišal, da je bil „Sum" šele po strelu. Gostinčar nikakor ni bil tako zmeden, kakor trdi, saj so zdravniški izvedenci njegovo zmedenost odločno prerekli. Streljal je petkrat v isti meri in trikrat zadel, torej ni bil zmešan. Tepen pa tudi ni bil pred streli, saj redarji in priče niso videle na njem nič krvi.
Predlagam torej sprejem prvih treh vprašanj. Pollanetz ima sicer obe očesi, a to je še slabše, če bi desnega ne imel, ki ga le ženira.
Gospodje porotniki! Danes stojite na polju, kjer se politična nasprotja čim bolj poostrujejo. V vaših rokah sta vojna in mir. Če spoznate obtoženca krivim, izjavite, da zasluži tak človek kazen. Če ga oprostite, potem izrečete vsemu svetu, da se sme iz politične strasti streljati na nasprotnike! Ne mislite, da govorim iz strankarstva, ne,
— le pravico varujem. A Še to vam rečem: Pazite, da ne bodete krivi, ako se uresniči prišlo vica: Danes meni, jutri tebi! Mislite torej nase, da se tudi vam isto ne zgodi, kar se je zgodilo Pollantzu!
Ta frazasti govor državnega pravdnika Ekla ni napravil — razen na urednika „Deutsche Wachta — na nikogar niti najmanjšega vtiska. Poslušalci so med tem govorom, katerega je spuščal Ekl z uprav strašno dolgočasnostjo s svojega počasnega in okornega jezika, celo dremali. — Sicer pa se bomo z Eklovim obtožnim govorom bavili še na drugem mestu.
Zastopnik Pollantza dr. Stepischnegg pravi, da se je dokazalo, da so Slovenci in Čehi imeli namen napasti Nemce, saj so govorili o revolverjih i. dr. Če pa kdo na koga, ki mu ni storil nič zlega, strelja, je kriv hudobnega namena. Silobrana ni bilo, ker ni bilo nevarnosti: saj ni bilo ondi nič ljudi in pred streli nič tepeža. Pollanetz je prišel sam, Gostinčar pa z dvema tovarišema. Ti so čakali čepe nanj! Ali bodete take roparje zagovarjali? Pollanetz ni ničesar storil proti Gostinčarju, le dežnik je dvignil, proti dežniku pa ni treba streljati. Odškodnina za veliko pohabljenje vsega Pollantzevega življenja sploh ni možna, a zato mora biti kazen!
Sila nervozni in nesimpatično kričeči, od fanatizma hripavi dr. Stepischnegg je napravil na nas mučen vtisk, da mož ni
— zdrav.
Zagovornik dr. H r a š o v e c je najprej zavrnil Ekla radi njegovih smešnih fraz in opozoril porotnike, da jim mora biti vse jedno ali je obtoženec Slovenec ali Nemec. Vodi jih naj le vest. Pravica sodi z zavezanimi očmi. Politika ne sme v to dvorano I Jako krivično je podtikanje državnega pravd-
Ta sveti molk mi glasno govori, da odgovarjajo vam srca vaša!
In vi, ki tudi tu ste v avditoriju,
ki so imena vaša združena
s kulturno temnojasno zgodovino
Slovencev, ah, pa tudi vi, ki vas
usoda razkropila je v tujine,
ah, vi, ki vam počiva trudni prah
pod zemljo, ki vas je nosila kdaj,
vi vsi imate lep, prelep večer,
najlepši praznik svojih praznikov,
vam vsem tu kliče skromni ta prologus:
Naj bo vam slava, večna bo vam slava!
Pred mano pa se kaže lep prizor: Umetnosti dramatiški se klanja Slovenija, Sloveniji se klanja dramatiška umetnost! — Mi pa smo kot svetli, neugasni, večni žarki, ki ji gorimo iz ljubezni same . . . Kaj? — Ali solza sili mi v oko od čistega navdušenja? — Kaj smeh
odmeva mi po duši v hipu tem?--
Nič solz! — S ponosom in z zavestjo jasnih lic v bodočnost glejmo, ki je naša, naša!
E. Oangl.
ništva, da je hotel postati Gostinčar modem Herostrat, nekak naroden junak. Tikoma pred svojo poroko je stal, pa naj bi bil mislil na tako Junaštvo" z revolverjem! To je neumno. V Celje se je peljal šele po silnem prigovarjanju in z besedo je obljubil nevesti, da se vrne že ob 12  uri domov. To je hotel storiti, a zopet so ga zadržali. Če bi bili Gostinčar in tovariša nameravali kak napad, bi ne bili šli sami, le trije na ulico, kjer je bilo vse polno nemških tolp. In junakovat so šli pač čudno oboroženi. Kač ima samo levico, v kateri je imel dežnik, Reicher je nosil drobno palico, Gostinčar pa je imel slučajno še od dopoludne, ko je bil na kolesu, seboj revolver, za katerega pa tovariša niti vedela nista.   Da je bil oborožen, je imel za to popolno pravico, saj se je tiste dni mnogo pisarilo, da v Celju brez revolverja ne bo varno. Omenjeni trije so šli k svojemu vozu in bili namenjeni domov, v Žalec. Če bi bili šli iskat Nemce, bi šli pač v mesto, ne pa iz mesta. Obtožnica trdi, da so čakali na Nemce in dr. Stepischnegg je ravnokar trdil po besedah Pollantza, da so na tleh čepeli in čakali! Na koga? Tam bi bili pač lahko vso noč čakali, ako bi jih Nemci ne bili napadli. Vsi trije so govorili po afšri jednako, dasi se z Gostinčarjem, ki je bil v zaporu, niso mogli domeniti. Državni pravdnik sumniči brez dokazov priče, ki so govorile olajšalno za Gostinčarja, češ, da so govorile neresnico radi prijateljstva z obtožencem. Tudi zagovornik bi lahko posnemal državnega pravdnika ter dejal, da so druge priče lagale radi prijateljstva s Pollantzem, a na to polje Eklu noče slediti. Da je bil Gostinčar v si-lobranu, je dokazano: Kač je ležal pobit na tleh, Reicher je bil do krvi ranjen in kle-čoč, Gostinčar že hudo udarjen, a končno niti vsi klici: „Pustite nas . . .! Proč, sicer bom streljal!" itd. niso nič izdali. Napadalcev je bilo vsaj 15, morda celo 40, a Slovenci le trije in med temi samo jeden Še na nogah.   Zare3, v tem slučaju bi se branil vsakdo. Gostinčar je imel seboj samo revolver, zato je rabil tega. Vse priče govori, da je bil pred streli hrup in šum, torej je bil pred streljanjem res tepež. Priča Železnikar je tudi sam slišal, da namera vajo napasti Slovence. Čul je besede: „0ni, ki se peljejo v Pletrovče, bodo že dobili Tiste skupine, patrolujoče po cesti, žvižganje, signali, miganje, tisto skrivanje v kotu pri mitnici itd., to vse dokazuje, da je bila res nameravana nekaka „Fangerei", kakor je dejal priča Maloprou.  Vojak Vr stovšek je govoril gotovo resnico, ko je pravil o nekakih vojaških signalih. Okoli trojice Slovencev je bila takoj tolpa 30 do 40 Nemcev. Vsi skoraj so prišli od strani „Krone". Torej so tam čakali na Slovence! Pollanetz sam priznava, da je dvignil dežnik, da bi vdaril.  Kukovec je prav dobro čul klic: „Ruhig'a, kar so klicali Slovenci. Da je Pollanetz za nameravani napad vedel, dokazuje tudi r 3gova opomba Schepetzu: „Poglejmo, kako pridejo ti tu mimo!" Torej je vedel, da pojdejo Slovenci skozi nemške tolpe! Da je bil zadet, je sam kriv. Gostinčar je streljal slepo v vso napadajočo tolpo in slučaj je morda hotel, da je zadel Pollantza.  Da je bil Pollanetz že zvečer jako bojevit, dokazuje njegov prepir z dunajskim profesorjem, sicer pa je bil gotovo tudi pijan, saj je bil ves večer po gostilnah. Zagovornik je zavračal nekatera protislovja v izpoved-bah prič, katere je državno pravdništvo iz koristilo, dočim se zde Eklu vsa protislovja nemških prič in Pollantza, ki dvakrat ne govori jednako, docela naravna. Končno je podal dr. Hrašovec še sliko Gostinčarjevega značaja, se skliceval na njegovo ne omadeževano življenje, na razna izvrstna spričevala o njega vedenju. Nazadnje je zavrnil nesmiselni in neumestni apel na porotnike, da bodo z obsodbo Gostinčarja odpravili narodni razpor ter pripomogli, da bo poslej vladal v Celju red.  Za red imajo skrbeti policaji, ne pa porotništvo.
Po žalostni repliki državnega pravdnika in po zmešanem odgovora dr. Stepisch negga, ki si v svojem obupu ni vedel pomagati drugače, kakor da je izborni, vseskozi stvarni in temeljiti govor dr. Hra-šovca nazval dolgočasen, je zavrnil dr. Hrašovec iznova vsa podtikanja in preobračanja ter konstatiral, da so bili Slovenci tisti dan na raznih krajih napadeni, in da je bilo zato že veliko število Nemcev obsojenih.
Nato je podal predsednik Wurmser stvaren in objektiven resorne, rasloiil porotnikom vsa stavljena jim
jim zabičeval, naj razsodijo pravično in brez strankarstva. Ta Wurmserjev resume* je napravil prav dober vtisk.
Potem so imeli porotniki svoje posvetovanje. Predsednik njih, lončar Altzieb-ler je nato naznanil, da so za I. vprašanje glasovali 3 z da 9 pa z ne. (S tem so odpadla vprašanja od II. do incl. V.) Šesto vprašanje pa je potrdilo deset porotnikov, dva ne.
Ko je državni pravdnik prosil sodni dvor, naj ne prizna obtožencu nikakih olajšav, nego izvrši zakon v vsi strogosti, se je sodni dvor umaknil ter okoli 1 a3. ure zjutraj naznanil svojo razsodbo, katero smo naznanili že predvčerajšnjim.
Razsodba porotnikov in sodišča je Nemce silno razočarala, saj so mislili, da se prisodi Gostinčarju par let!
Dopisi.
Z Dvora, 13. februvarja. Dne 11. fe-bruvarja imeli smo pri nas pravi narodni praznik: Bila je namreč ustanovna veselica našega bralnega društva „Mir". Vse točke vsporeda izvršile so se v najlepšem redu in prav dobro; bodisi deklamacija, kakor tudi igra „Lokavi snubač". Obiskovalcev je bilo pa toliko, da so bili vsi prostori gostoljubne Klinčeve gostilne natlačeno polni. Z eno besedo vse je bilo zadovoljno, najbolj pa blagajničar društva, ki je dobil toliko denarja, da je po odbitku ne malih troškov poslal še v dobrodelne namena 94 kron in sicer je izročil 40 kron v podporo domači šolski mladini, 30 kron novomeški dijaški kuhinji in 24 kron družbi sv. Cirila in Metoda.
Da je bil gmotni uspeh tako lep, k temu so največ pripomogli vrli in požrto-valni Žužemberčani, ki so se veselice udeležili v nepričakovanem mnogobrojnem številu. Slava jim!
Z Rakeka, 13. februvarja. Dne 10. t. m. imeli smo pri plesnem venčku tukaj š njih »samcev" v resnici izreden užitek, kajti ne le mladi — vrteči se — svet, ampak vse vprek zabavalo se je, kakor malokdaj na deželi. Takoj, ko je začela godba svirati, razvila se je neprisiljena zabava med starimi in med mladimi — plesalci in eni ko drugi zabavali smo se do ranega jutra. Lepo okrašeni prostori so bili seveda ob tej ogromni udeležbi dosti premajhni, ker pretesne plesne dvorane nismo mogli razriniti, spraznili smo drugo dvorano, da so se lahko vsi pari sukali. Tu si imel priliko občudovati krasotice naše doline, katerih je bilo obilo, kajti zadnjo četvorko je še vedno plesalo 24 parov.
Me odmorom bilo je zelo veliko smeha s šaljivo loterijo, kajti med lepimi dobitki, bilo jih je tudi precej šaljivih; glavni dobitek bil je Preširnov doprsni kip, ki je bil ovenčan z lovorjevim vencem. Šele zjutraj ob 7. uri smo se razšli.
V jako velikem številu udeležili so se Cerkničani, Logačani in Planinci, tudi iz Starega trga, Begunj in Loža bilo jih je dokaj, še celo iz Postojine — kjer je bila tudi neka zabava na ta dan — prišlo jih je nekaj.
Pri tej priliki sklenili so Cerkničani vred z Rakovčani prirediti ta predpust skupno maskarado, in sklenilo se je ob enem sploh skupno delovati in poleti skupno izlete napravljati po okolici. Rakov-ški samci ne vedo, ali bi naročili za ta dan družbo Burov ali Kitajcev z godbo. Tedaj, da se vidimo vsi, ki smo bili v soboto skupaj zopet na dan maskarade z drugim vred, ki se želijo dobro zabavati.
Iz Sv. Petra na Krasu, 13. februv Pretočeno nedeljo, dne 11. t. m. priredili so tukajšnji samci plesni venček v korist družbi sv. Cirila in Metoda, kateri se je v vsakem ozira povoljno obnesel. Akoravno ni bilo kaj vabljivo vreme, vendar je bila veselica jako dobro obiskana. V prvi vrsti moramo omeniti Sentpetersko inteligenco, katera je bila polnoštevilno zastopana, — nobenega nismo pogrešali. Od tujcev nam je največ odličnih gostov poslala Ilirska Bistrica ter celo oddaljena Nabrežina poslala nam je mile goste, a pogrešali smo nekatere bližnje okoličane. Izboma godba oa lok je svirala do ranega jutra ter smo se le čudili mladini, katera je neutrudljivo plesala.
Pri odmora je bilo srečkanje dobitkov, katerih je bilo nad štirideset, večinoma darila Sentpeterskih gospej in gospodičin. Dobitki so delali vso čast darovalcem, ka-
teri so takorekoč kar tekmovali med sabo kdo bo dal vrednejši dobitek. Sploh se je videlo, da se je odbor kolikor moč trudil prirediti udeležencem res prav zabaven večer. Že pogled na okinčano dvorano je pokazal, da se odbor ni bal nobenih troškov. A saj tudi odborov trud ni bil zaman, plačali so ne samo vsi troški okoli 150 kron, temveč poslalo se je še glavni družbi sv. Cirila in Metoda 200 kron.
Šentpeterski samci! Na vabilih k vašemu plesnemu venčku je stalo: od samskega stanu posloviti se želeči odbor. Eno zavest lahko imate, lepši se niste mogli posloviti od samskega stanu nego s tem, da ste gledali pridobiti družbi sv. Cirila in Metoda kak prispevek. S tem, da ste poslali dvesto kron, vpisani bodete med pokrovitelje te družbe ter še v poznejših časih se bode reklo, to so bili „Šentpeterski samci".
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 16 februvarja.
— Slovensko gledališče. Ob slav-nosti tisoče predstave dramatičnega društva poslal je ravnatelj češkega narodnega gledališča, in častni član dramatičnega društva gospod FranŠubert iz Prage dramatičnemu društvu iskreno čestitko k uspešnemu kulturnem delovanju slovenskega gledališča. — Da ob izredni slavnosti skaže svojo blagonaklo-njenost, s katero je dramatično društvo že neštevilnokrat osrečil, kajti odkar novo deželno gledališče stoji, skazoval je vsako leto dramatičnemu društvu in slovenskemu gledališču neprestano podpore velike moralne in kulturne vrednosti, poslal in naklonil je slovenskemu gledališču tudi za nocojšno slavnostno predstavo „D a 1 i b o r a" odličnega pevca in umetnika tenorista, člana češkega narodnega gledališča, gospoda Bogumila P ta ka, kateri tudi v Pragi v narodnem gledališču že več let z izbornim uspehom partijo Dalibora poje. Mladi, izborni tenorist dospel je danes zjutraj v Ljubljano ter je dopoludanski skušnji na slovenskem odru že prisostoval. Sodelovanje tako odličnega gosta in naše najizbornejše moči, kakor Carneri, No-emi, Nolli in Po s t ko \v s k i, ' ter navda šeno delovanje vseh sodelujočih moči jamči nam nocoj najlepši in kar pri nas mogoče najpopolnejši umetniški užitek.
— ..Gledališki večer" na korist pokojninskemu zakladu osobja slovenskega gledališča se bode vršil jutri, v soboto točno ob 8. uri zvečer v zgorenjih sobanah „Narodnega doma". Ta „večer" bode obstajal iz treh delov: 1.) iz pevsko de-klamatorne akademije, pri kateri nastopijo gdč. Carneri, g Danilo, gospa Danilova, g. Deyl, g. Desari, g. rež. Ineraann, g. Lebeda, gdč. Noe mi, g. rež. Nolli, g. Pestkowski, gospa Polakova in g. Verovšek; — 2.) iz zabavišč v postranskih sobah, kjer bode caffe chantant, gledališka razstava, cvetljičnjak, šampanjski paviljon, buffet in Mozolova gostilna; — 3) ples. — Akademija in ples se bodeta vršila v veliki dvorani. Pri veselici sodeluje tudi vojaška godba pešpolka št. 2 7. Gledališko osobje se je potrudilo, da bode „večer" čim najbolj zabaven in zanimiv, pa tudi umetniški. Že danes smo prepričani, da bode ta veselica najoriginalnejša izmed vseh letošnjega pred-pusta. Da bode zabava tem živahnejša in neprisiljenejša, prosi odbor, naj pridejo dame in gospodje v promenadni obleki. Opozarjamo občinstvo hkratu na to, da ne bo na tej veselici nikakih nastavljenih „pastij" in „zanjk", nego je docela izključeno vsako neprostovoljno olajševanje žepov. Prepričani smo, da bo jutri obisk „gledališkega večera" izvrsten in da se s tem položi izdaten temelj pokojninskemu zakladu slovenskega gledališča.
— Društvo kranjskih zdravnikov. Pred sejo dne 14. t. m. ogledali so si členi društva, .na prijazno vabilo gosp. župana Iv. Hribarja, novo otvorjeno rešilno postajo v »Mestnem domu", mestno elektrarno v Slomškovi ulici in akumulator no postajo v magistratnem poslopju. Prvo razkazoval je mestni fizik, gosp. svetnik dr. Kopriva, v drugi je vodil obiskovalce vodja elektrarne, gosp. inžener Ciuha. Vsi obiskovalci so bili v tem edini, da sta zavoda izvrstno urejena, ter da je storila Ljubljana v zdravstvenem smisla izdaten korak naprej. Ob
7. uri je bilo zborovanje društva. Gospod predsednik dr. Šlajmer naznani vabilo društva zdravnikov Hrvatske Slavonije na tu-kajšno društvo k pristopu; s toplimi besedami priporoča to vabilo, posebno z ozirom na to, da dobivajo členi izvrstno urejeni strokovni list „Lječniški vjestnik" za udnino 4 gld. na leto. Izreka nadalje zahvalo gospodu županu Iv. Hribarju, ki je s svojim povabilom društvenikom dal priliko ogledati si moderne naprave rešilne postaje in elektrarne, kakor tudi gospodoma drju. Koprivi in inženerju Ciuhi, za njih trud pri razkazovanju. Na to se je vršila razdelitev dr. Loschner Maderjeve ustanove za vdove in sirote členov društva.^Med 17 prosilcev se je razdelilo 840 gld.; tri prošnje so se zavrnile vsled pomanjkanja pogojev usta nove. Predsednik zahvali se s toplimi besedami podpornikom društva, kranjski hra nilnici, mestni občini ljubljanski, deželnemu zboru kranjskemu, pred vsem pa se spominja pokojnega drja. Maderja, ki se je, uvidevši veliki socialni pomen ustanove, nje v svoji oporoki tako velikodušno spominjal. Pri tej priliki opozoril je poročevalec dr. Gregcrič na vedno bolj nujno potrebo podpirati zaostale Člene rodbin zdravnikov ; ker merodajni krogi sedaj veliko premalo store" za preskrbovanje vdov in sirot zdravnikov, mora stopiti na to mesto pomoč so-stanovnikov, in predlaga v to svrho okrožnico na vse člene društva, bi-li ne bili pripravljeni prispevati z gotovim z eskom za pomnožitev te jako važne ustanove. Gotovo je vsak zdravnik v tem položaju, da žrtvuje vsaj jedno krono na mesec; srečen tisti, čegar rodbina ne bode potrebovala podpore, usreči naj pa tega tudi zavest, > a je sam pomagal ubogi vdovi ali siroti svojega tovariša. Predlog bil je jednoglasno sprejet, in se je načelništvo pooblastilo, da stori vse potrebne korake. Po oficialnem delu je bila živahna zabava in med raznimi napitnicami naj omenimo le to na c. kr. deželnega vladnega svetnika drja. Fr. Zupanca, o priliki njegovega imenovanja častnim členom društva zdravnikov Hrvatsko Slavonije. Prihodnja seja bo v sredo, 7. marca, ob polu 6. uri zvečer v operacijski sobi kirurgičnega oddelka. Na dnevnem redu bodo znanstvena predavanja in stanovske zadeve. Pozdravljamo to živahno gibanje našega društva z nado, da se kmalu to življenje še bolj razvija v zvezi z bratskim društvom hrvatskim.
— Umrla je v Radovljici občespošto-vana gospa Josipina Roblek roj Kamen v starosti 61 let. Lahka jej zemljica!
— Morilec Blaž Ravnik ušel. — ,,Znat' se mora". Nepopisno senzacijo je napravila včeraj vest, da je Blaž Ravnik, morilec Boštjana Žvana, iz zapora na Žabjaku ušel. Od gostilne do gostilne, od kavarne do kavarne se je širila vest in na ulicah so stale trope ljudi, ki so se pogovarjali o Ravnikovem begu. V prvo ni hotel nihče verjeti te vesti, in mnogo se jih je podalo naravnost na Žabjek, da bi izvedeli resnico. Na Žabjeku je vladala velika nervoznost. Kaj tacega še ni bilo. Na dosmrtno ječo obsojeni morilec je ušel. Ta vest se je obistinila. Naenkrat je bila vsa policija in žandarmerija na nogah. Preiskale so se Prule, preiskal se je Grad, preiskali so se vsi koti okoli Žabjaka, kajti toliko je bilo gotovo, da Ravnik ni mogel daleč odnesti pet, ker so ga bili prehitro pogrešili. Tudi vsa varnostna obl-stva okoli Ljubljane so se takoj obvestila o Ravnikovem begu in poslale patrulje v okolico. Nedvomno je bilo, da Blaž Ravnik ni mogel brez pomoči iz zapora, in da je za to moral imeti pomočnikov. Domnevalo se je, da je ž njim sporazumljena njegova žena, katera ga je pred dvema dnevoma obiskala. Le-ta se je dala takoj v zapor in njena hiša se je po detektivih nadzorovala. Mej tem pa, ko so se vršile priprave za zasledovanje, ležal je Blaž Ravnik na strehi za dimnikom na Žabjeku in poslušal, kako so na dvorišču navzoče osebe ugibale, kam jo je popihal. Vse občinstvo je dobilo pri razpravi proti Blažu Ravniku utis, da je isti navihan in prekanjen zločinec. Cinično je bilo njegovo razodetje, da je svoje dejanje le priznal, ker ve, da ne bode potem obešen in enkrat morda celo popolnoma pomiloščen. In res, kar je pričakoval, se je zgodilo. Cesar ga je pomilostil in najvišje sodišče mu je prisodilo dosmrtno kazen, kar mu pa ni bilo všeč, ker je vedno mislil, da bode obsojen le na 20 let ječe. Dejal je enkrat svojim
sojetnikom, da bode še »fest kerlc", ko bode čez 20 let prišel ven. Obsodba v dosmrtno ječo pa mu je vzela up, da bi ga še kdaj „špilal" in sklenil je, da pobegne iz ječe, predno ga odvedejo v Gradiško. Kako je Ravnik dobil v roke orodje, da si je napravil pot iz ječe, je narazumljivo. Beg sam je izvršen jako predrzno in rafinirano. Ravnik je bil sedaj že kaznjenec in tudi že preoblečen v obleko kaznjencev. Zaprt je bil v pritlični celici, ki leži v traktu proti jugu in ima okno na dvorišče. V celici je bilo še pet drugih zločincev. V dveh dneh bi bil moral Ravnik zapustiti Žabjak in se podati v Gradiško in to je skušal preprečiti, kar pa mu je spodletelo. Včeraj zvečer po devetih, ko so baje drugi njegovi sojetniki spali, šel je na delo. Najpopred je s prav dobro pilo prepilil železno paž na oknu in raztrgal mrežo, ki je bila od-zvunaj prebita. Napravil si je tako precej veliko odprtino, skozi katero se je splazil na dvorišče. Nihče ga ni motil pri delu, in nihče ga ni videl hoditi po dvorišču. Vzel je na dvorišču dolgo, novo, neuglajeno desko in jo nesel na stopnice, ki peljejo z dvorišča na hodnik v prvem nadstropju severnega trakta. Na zadnji stopnici je uprl desko in jo naslonil na zid, ki je ob Vrvarski stezi in dosega skoraj streho poslopja. Po deski je splezal Ravnik na zid in od tod na streho, po kateri zna on kot tesar ravno hoditi. Bila je svitla, mesečna noč, ko je Ravnik nastopil svoje potovanje po strehi. Varno je šel naprej, kakor maček se je potuhnjeno plazil čez streho. Bil je bos, toda črevljev ni pustil v celici, vzel jih je seboj in sijih privezal na hrbet, da bi jih pozneje obul, ko bi prišel na varno zemljo. Usoda pa mu ni bila mila. Dva trgovska pomočnika, gg. Ivan Lovše in Jakob Kocjan, ki sta šla takrat po bližnjih ulicah domov, sta opazila nekega človeka se plaziti po strehi na Žabjeku. Mislila sta si takoj, da hoče kak jetnik pobegniti in sta obvestila vojaka, ki stoji na straži v Vrvarski ulici. Le-ta je alarmiral paznike, ki so tiho pregledali vse zapore in konstatirali, da je ušla najnevarnejša oseba, ki je sedaj zaprta na Žabjeku — Blaž Ravnik. Ob jednem se je pregledalo podstrešje in opazovala streha, pa nikjer ni bilo sledu o beguncu. Mislilo se je že, da jo je srečno odkuril. Na Žabjeku se je na dvorišču zbralo več orožnikov, policajev in drugih oseb, ki so opazovali streho. Enkrat se je že mislilo, da tiči Ravnik za nekim dimnikom in se mu je prigovarjalo, naj bode pameten in naj gre sam doli. Toda, ko se je za ta dimnik pogledalo, ni bilo Ravnika tamkaj, pač pa je bil za drugim dimnikom v bližini in je slišal prigovarjanje. Bolj, ko se je ogledal kraj, kod bi bil mogel Ravnik uiti, bolj se je usiljevala misel, da je ni mogel tako hitro popihati s strehe, ker je bila pot le precej nevarna. Policijski nad-stražnik Jakob Keržan je nasvetoval, naj se pokliče kleparja Albina Uraniča, da bode šel na streho in preiskal prostore za dimniki. To se je tudi zgodilo. Albin Uranič je šel na streho severnega trakta in od tukaj se je moral z veliko nevarnostjo pospeti na streho trakta v Hrenovih ulicah. Uranič je šel po strehi navzgor proti velikemu, širo kemu dimniku. Prišedši do dimnika, je našel Ravnika za dimnikom po dolgem, na trebuhu ležati. Na to je nastal sledeči dvo govor: Uranič: „Le pojd' sam dol, kar z lepega". Ravnik: „Tako, Ti si me izdal*. Uranič: „Kaj češ, ti si cimperman, jaz sem pa špenglar, če sem plačan, pa moram". Rad in nerad se je vzdignil Blaž Ravnik, ko sta mu molela nasproti orožnikova puška in policajev revolver. Sel je pred Uraničem po strehi do odprtine na strehi, toda Uranič ga je držal za obleko in ga šele spustil, ko so ga sprejeli orožnik, nadstražnik Keržan in pazniki v svoje naročje. Ravnik je bil bled in se je tresel kakor šiba na vodi. Odpeljali so ga v sobo, kjer so ga takoj preiskali in našli pri njem dve pili, jedno okroglo in jedno oglato in dleto. Vkovali so ga v železje. Ravnik je dejal, da je pilo in dleto našel v svoji celici, in da ga je njegov sojetnik, nevarni tat Tome, napeljal na to, da je hotel pobegniti. Povedal je tudi, da sta on in Tome šla skoz narejeno odprtino na oknu in skušala najpopred v drvarnici s sekiro prebiti zid in priti tako na sprehajališčno dvorišče in od tamkaj bi si bila že naprej pomagala. Pri razbijanju zidu pa sta zadela ob velik kamen, katerega nista mogla razbiti. Napravila sta drug načrt in vzela na dvorišču desko in jo prislonila na zid, kakor je že povedano.
Najprej je hotel splezati Tome na streho, pa ni mogel, na to je poskusil Ravnik, kateremu se je posrečilo. Tome je šel nazaj v celico. Ko se je beg Ravnikov opazil in so prišli jetniški pazniki v ječo, so vsi jetniki — seveda navidezno — spali in nobeden ni vedel, kako je Ravnik pobegnil. Beg bi se bil Ravniku gotovo posrečil, če bi ga ne bila trgovska pomočnika opazila na strehi in obvestila vojaško stražo. Prav lahko bi bil prišel po strehah na ulico. Tudi bi bil lahko v podstrešju na Žabjeku si dobil civilne obleke, katero imajo tam kaznjenci spravljeno, in tudi vrv bi bil lahko dobil, da bi se bil spustil raz strehe, če bi drugače ne bil mogel priti doli. Na stopnicah kjer je bil prislonil desko se je našla tudi vrv, katero je moral tudi nekje dobiti. Najbrže je nameraval Ravnik jo popihati v Ameriko za svojo ljubico Borštnikovko, katera se sedaj že tamkaj nahaja. Denar za to ima že gotovo kje skrit. Njegova žena, ki se je bila zaprla, se je potem izpustila, ko se je Ravnik dobil na strehi. Blaž Ravnik je velik prekanjenec, kateri si je znal s svojim vedenjem pridobiti zaupanje, katero pa je tudi zlorabil in marsikomu odprl oči, kako nevarna oseba je on za človeško družbo. Sedaj bode delal pokoro za svoje grehe v Gradiški in mrtev je za človeštvo.
— P evskega društva „Ljubljana" odbor vabi svoje člene, da se vdeleže jutrišnje akademije dramatičnega društva; nadalje tudi iste poživlja, da se v mnogobrojnem številu pridruži izletnikom v Benetke, ka terega priredi bratsko nam društvo »Slavec".
— Klub zagorskih kolesarjev priredi v nedeljo 18. svečana svojo drugo predpustno veselico v prostorih g. L. Ha-bata v Zagorju ob Savi. Začetek ob 6 uri zvečer. Pri plesu svira klubova godba na lok. Vstopnina prosta.
— Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju ima IV. redno občno zborovanje v nedeljo, dne 4. sušca t. 1. popoludne ob 3. uri v gostilniških prostorih »Narodnega doma" v Celju Dnevni red: 1. PreČitanje in odobrenje zapiskov III. rednega in dveh izvenrednih občnih zborov; 2. Poročilo društvenega vodstva in pregledovalcev računov; 3. Volitev odbora in pregledovalcev računov; 4. Razni predlogi in nasveti. —P. n. redni členi se opozarjajo na določbe §§ 23 , 24. in 25. društvenih pravil. — Vse tiste redne člene, kateri svojih društvenih knjižic še niso vposlali društvenemu vodstvu v potrdilo plačanih doneskov, in kateri še mesečnih doneskov niso plačali, opominja odbor, da to store še pred občnim zborom, ker bi jih drugače zadeli nasledki, označeni v § 32. društvenih pravil.
— Iz Ptuja. Vsled smrti g. M. Nemca ne bode v čitalnici dne 17. t. m. društvenega večera; bode šele 22. t. m.
— Fijakarski konj brez vodnika. Včeraj popoldne jo je prikimal po zaloški cesti fijakarski konj s praznim vozom in brez vodnika. Fijakar je prišel peš za njim in je bil prav vesel, da ga je dobil. Neki šaljivec mu je pred gostilno v Vevčah pognal konja naprej, ko je on pil v gostilni. Pasažirje je moral pustiti v Vevčah, on sam pa je šel za konjem.
— Nezgoda na državnem kolodvoru. Kurjača Kašarja na državnem kolodvoru sta dva stroja skupaj stisnila tako, da so ga morali prenesti v deželno bolnico.
Telefonska in brzojavna poročila.
Celje 16. februvarja. Monstre obravnava proti Otonu Ambroschitschu, uredniku „Deutsche Wacht" je trajala do danes zjutraj do T/»4. Ambroschitsch je bil glede raznih obtožbenih točk oproščen, radi žaljenja gg. dr. S e r n c a, dr. Hrašovca, učitelja Gostinčarja in 52 Sokolov obsojen na globo 100 gld.
Dunaj 16. februvarja. Sekcija za Češko se je včeraj do pozne noči posvetovala o uredbi jezikovnega vprašanja pri avtonomnih oblastvih. Zje-dinjenje se ni deseglo in se posvetovanje danes ni nadaljevalo. Nemški delegatje so imeli za se posvetovanje v parlamentu, češki pa so bili pri Kor-berju, kamor je bil povabljen tudi predsednik eksekutivnega odbora , mlado-češke stranke, dr. Skarda. Danes popoldne so vsi delegatje iz Češke povabljeni h Korberju. Pričakuje se važna izjava ministrske^ay^:ed-
sednika glede češkega notranjega uradnega jezika pri državnih uradih. Ta izjava je postala nujna vsled dogodb v verajšnji seji sekcije za Moravsko. Nemci so se namreč načelno izrekli proti uvedenju češkega notranjega uradnega jezika na Moravski. Češki delegatje so bili vsled tega tako razburjeni, da so hoteli kar zapustiti sejo in pretrgati vsa posvetovanja.
Dunaj 16. februvarja. Poslanec dr. Engel je interveniral pri dr. Fuchsu in Jaworskem, da se čim prej skliče izvrševalni odbor desnice.
Dunaj 16. februvarja. Načelnik odbora za prireditev Prešernove slav-nosti razglaša, da mu poljsko akade-mično društvo „Ognisko" ni pisalo, da njega členi niso Slovani, in da naj se jih z vabili na slovanske slavnosti pri miru pusti. To je bil prvi poročal dunajski „Slovan", iz tega pa je vest prešla v vse druge liste.
Bruselj 16. februvarja. General Cronje ima proti Robertsu pripravljenih že 20 000 mož. Bržčas prevzame zapo-vedništvo Joubert.
London 16. februvarja. P.urski general Boetha je prekoračil Tugelo. Naletel je na četo angleških lancierjev, s katerimi se je zapletel v boj. 13 lancierjev je bilo ubitih, 5 ranjenih, 3 pa so bili vjeti.
London 16. februarja. Angleži so Rensburg popolnoma zapustili in se umaknili v Arnudel.
London 16. februvarja. Močne angleške kolone se pomikajo proti Kolensu.
London 16. februvarja. V zadnjih bojih pri Rensbergu dne 10. in 12. t. m. je bilo na angleški strani ubitih 12 vojakov in 4 častniki, ranjenih 8 vojakov in 6 častnikov, vjetih 8 vojakov in 2 častnika.
Poslano
feljtoništvu    Slovenca" v štev. 33. t. I.
Pisal sem v spisih „nekaj cerkvene zgodovine4, da je največji cerkveni pisatelj, Tomaž iz Akvina učil, braneč srednjeveško mništvo, da je komtemplativno življenje boljše, kakor delavno, in da ta mož pobožnim bogatašem darežljivost olajšuje s tem, da jih uči, da tega ni treba dati, kar rabi človek za svoje, stanu primerno življenje. Listkar B Slo vernica" se le nad tem spodtikuje, vsega druzega v navedenih spisih se ne upa poprijeti. Razumem. Pri Tomažu me misli prijeti in z „oslom" operira. To je prav lahko, ali kritik mora Tomaža znati, drugače je kdo drugi in precejšnji osel Sveti Tomaž piše: Quaestio 182 art 1 et 2: „Quamquam secundum conditionem praesentis necessitatis sit vita activa magis eligenda, potior tamen ea est simpliciter vita con te m-plativa".
Pa ker s samim zamaknenjem v nebesa ovsen kruh ne pride na mizo, ta Tomaž dostavi: potest nihilominus accidere, ut aliquis plus mereatur, aliquid externum agendo, quam aliud contemplando. Torej delati je toliko treba, da se človek preživi, zamaknjenje v zvezde je pa več vredno.
Pisal sem tudi, da sv. Tomaž, filozof bogate katoliške cerkve, stanu primerno življenje bogatašev odobruje. On uči, da je dolžnost dajanja milodarov tedaj, če ima daritelj več, kakor zase in svojce rabi in za bodočnost stanu primerno rabi, in če je bližnji v veliki sili. Natančna meja se ne da določiti, to se mora človeški razsodnosti prepustiti.
Quaestio 185, art. 7. „Non potest determinari, quando sit ista necessitas, quae ad peccatum mortale obliget, sicut nec cetera particularia, quae in humanis actibus considerantur; horum enim determinatio relinquitur humanae prudentiae".
V teh dveh citatih iz sv. Tomaža, ki je hotel uravnati etično življenje v ravno se razvijajočem kapitalističnem gospodarstvu, je zapopadeno, kar sem v navedenem spisu v ^Slovenskem Narodu" pisal. Tomaž je opravičeval stana primerno življenje bogatašev in kontemplativno življenje stavil v prvo vrsto. Sicer je imel mož apoteko za vse bolezni Jezuiti so to apoteko dobro proučili. Od vas slovenskih posvetnih duhovnikov se tega ne sme tirjati, dasi se bahate s »tomistiko", katero st
liko žlico zajeli. „Naj bode tedaj gospođ listkar „Slovenca" prepričan, da se njegovih meni namenjenih besedi posložim — da njegova metoda kritikovanja ni prav Cisto za nič" in naj svojega kritičnega osla dene v isti hlev, v katerem ima že druge.
Torej le bolj pohlevno, dosti je duševnega materijala, pri katerem vi še mimo niste šli. S. K.
Poslano.*)
Raznesla se je govorica, da sem se jaz ponujal konsorciju usnjarjev, ki hočejo neki napraviti svojo mesarijo ali mesarski konsum, za poslovodjo.
Izjavljam s tem, da se jaz temu konsorciju nisem ponujal niti za poslovodjo niti za kaj druzega, da sploh nisem ž njim v nikaki zvezi, in proglašam tiste, ki so raznesli omenjeno govorico, za nesramne lažnike.
V Ljubljani, 16. februarja 1900.
Anton Zupan.
(346) mesar in gostilničar.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Odvajalno
Cascara Sagrada Malaga vino.
V «-<»i i« I. 12. oktobra 1899. Cenj. gosp. M. lieustel*, lastnik deželne lekarne
v Ljubljani. Kot najboljše odvajalno in mllze raz-U »j «»<•«' sredstvo priporočam vsakomur Vaše izvrstno Caseara Nagrada TI ulitku vino, ker sem se o njega izrednosti prepriCal. Prosim torej še 1 steklenico po poštnem povzetji. (10—7) Ferd. noi'iin. posestnik.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. februvarja: Helena Konc, gostija, 85 let, Suknarske ulice St. 3, ostarelost.
Dne 13. februvarja: Marija Ogorelec, zaseb-niča, 53 let, Stari trg št. 28, vnetje ledic. — Makso Čadež, davčnega eksekutorja sin, 16 mes, Rožne ulice št. 33, Vnetje sopil. — Josip Seunig, posestnik in trgovec, 71 let, Marij en trg št. 2, kap. — Dr. Anton Jarc, inf. prost in umir. deželni šolski nadzornik, 86 let, Rožne ulice št. 11, ostarelost. — Aleksander Šircelj, delavčev sin, 9 mes., Stre-liške ulice št. 15, jetika.
Dne 14. februvarja: Marija Hribar, delavčeva hči, 2 Vi meseca, Poljanska cesta št. 23, črevesni katar.
V deželni bolnici:
Dne 8. februvarja: Uršula Zajec, dninarica, 68 let, vodenica.
Dne 9. februvarja: Ivan Kisovc, hlapec, 26 let, jetika.
Dne 10. februvarja: Neža Afrič, zidarjeva žena 55 let, vsled raka. — Andrej Bebar, kajžar, 60 let, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m. Srednji iračni tlak 736 0 mm.
»4		Stanje	£9 !
> S	Čas opa-	baro-	■ &•» j
*-i ,Q	zovanja	metra	i § i
O		v mm.	H S 1
15	9. zvečer	7352	19
16.	7. zjutraj	733-7	—08 i
»	2. popol.	729 3	r3i
jasno
oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 39°, nor-male: —02°.
D-uinaoslsa. "borza
dne 16. februvarja 1900.
Skupni državni dolg v notah ... 99 K 85 h
Skkpni državni dolg v srebru ... 99 „ 85 „
AvBtrijska zlata renta...... 99 „ 15 „
Avstrijska kronska renta 4°/0   ... 99 „ 55 „
Ogrska zlata renta 4°/0..... 98 „ 55 „
Ogrska kronska renta 4°/0   .... 94 „ 10 „
Avstro-ogrske bančne delnice .   .  . 126 „ 60 „
Kreditne delnice........ 236 „ 70 „
London vista......... 242 „ 45 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark . 115 „ 15 „
20 mark........... 23 „ 62 „
20 frankov.......... 19 „ 26 „
Italijanski bankovci....... 89 „ 75 „
C. kr. cekini.......... 11 - 38 _
Zahvala.
Globoko ginjeni usojamo si tem potom izreči najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izraženo nam sožalje ob smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma brata, očeta in tasta, gospoda
Josipa Seunig-a
kakor tudi vsem, ki so se vdeležili sprevoda k večnemu počitku in darovali vence.
Hekvlem obhajal se bo v cerkvi
čast. gg. oo- frančiškanov, v cerkvi Marijinega oznanenja, dne- 20. t. m. ob 7. uri zjutraj.
V Ljubljani, 15. februvarja 1900. (345) Žalujoči ostali.
Gostilna
odda se takoj na račun ali v najem v
nekem mestu na dobrem prostoru. (317—2) Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.".
V najem se daje v večjem kraju, kjer je tudi železniška postaja (338—1)
prodajalnica z opravo
ter se dobi tudi stanovanje, skladišče, klet in vrt. — Več pove F. Jamšek, učitelj pri Sv. Florjanu, p. Rogatec.
zdrav, dobrih starišev, kateri je vsaj 5 razred dobro dovršil, sprejme se takoj v trgovino špecerijskega blaga. (301—3) Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.".
V Kamniku
na Gorenjskem je v predmestji Novi trg
risi prodaj
pritlična hiša
s petimi sobami, kuhinjo in tremi obokanimi kleti, za hišo je lep saden vrt
Hiša je zelo prilična za one, ki žele" v poletnem času bivati v romantičnem Kamniku.
Natančneje izve se pri lastnici Antoniji Zupane v Kamniku. (336—1)
i 1
VABILO
k
' veseifot
katera bode
v nedeljo, dnš 18. in 25. t. m.
v gostilni jaj v Bohoričevih ulicah štev. 16 H v Vodmatu. :#
Začetek ob 3. uri. Vstop
K tej veselici uljudno vabi
(343-D A. Bizjak.
Vsem znancem in prijateljem naznanjamo pretužno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi našo iskreno ljubljeno soprogo, mater, sestro, staro mater in taščo, gospo
Josipino Roblek roj. Ramen
ki je danes, pO kratki bolezni, previđena s svetotajstvi, v 61. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb  drage  rajnee  bode v soboto, dne   17. t.  m., ob 4. uri popoludne.
Bodi priporočena vsem v blag spomin in molitev. V Radovljici, dne 15. svečana 1900. (332) Aleksij Roblek
lekar
soprog.
Berta, Celestina, Olga
hčere. H ugo n
magister farmacije
sin.
Ana Spetzler
sestra.
Vsi vnuki in vnukinje.
Fran Andolšek
c. kr. sodišča avetiiik
Rihart VVenedikter
c. kr. vladni komisar
Emil Figala
c. kr. gozdni a«i»tent
zetje.
#* #! r s*
Povodom „Slavčeve maskarade" v »Narodnem domu" se je preskrbe/o za to, da bodo cene pijač in jedil povsem navadne, brez vsacega povišanja.
žil *9 Cg Iffl g
j.
s
Vso svoje spoštovane ss«skkh^k:> bkk«ss«3«s«s«8 goste in prijatelje
prijazno vabim na
V
katera bode
v soboto, 17. t. m
v gostilni „pri ribču
na Karlotški cesti št. 4.
Vstop prost.   Začetek ob 7. uri zvečer.
Prosim mnogoštevilnega obiska ter beležim z odličnim spoštovanjem
Anton Zabukovec
(331)_gostilničar.
Ces. kr. avstrijske «j| držam železnica.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod lx Iajabljane jaž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; Cez Selzthal v Ausse, Solnograd; cez Klein - Reifling v Stejrr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solno-grai, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomosi, Bregenc, Čutih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob o. uri :A no. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Iajnbljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. mi 46 m. zjutraj osobni v.'ak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Ams'etten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubua, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzeasfesta Pontabla. — Ob 9. uri £ m. zvečer osobni vlak z Duoaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz IJubijane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6, uri 10 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. lz Kamnika. Ob 6. uri 5t> m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopolndne, ob ti. uri 10 m. zvečer. (4)
Bortax-iJarsalwino.
Izborna stara vina
pripravna posebno za bolnike in okrevajoče, kateri potrebujejo krepčalnih in ojačevalnih sredstev. (2291—9) Steklenim 3 4 litra drzera 1 jcl«i.
Lekarna Ficcoli v Ljubljani.
Vnanja naročila proti povzetju.
Poštna in brzojavna upraviteljica
z večletno prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika, se išče.
Več se izve v upravništvu »Slovenskega Naroda". (307-3)
Dobre in močne oženjene
lilapce
za govejo živino sprejme z dobrim priboljškom graščina Kapfenstein pri Fehringu (Štajersko). M2-2
Sprejme se
trgovski pomočnik
v špecerijsko trgovino v Ljubljani. — Ponudbe pod „A. B. 1 poste restante Ljubljana. (299—3)
Mladenič
vojaščine prost, zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, in ki zna tudi nekoliko francoščine, išče primerne službe v kaki pisarni.
Za pojasnila in ponudbe obrniti se je na upravništvo „Slov. Naroda". (326—3)
O-OStIln.3-
pri farni cerkvi v Mošnjah se odda v najem ali na račun ali pa se proda. Pri hiši so lepi gozdi, travniki in njive za 38 mernikov posetve. Hišno in hlevno poslopje je novo.
Kdor hoče v najem vzeti ali kupiti, oglasi naj se takoj pri Lorenou Pristavcu v Radovljici. (316—2)
Vabilo S
K
plesnemu venčku
kateri se priredi
v soboto, 17. februvarja t. 1.
v gostilni „Pri kranjskem biseru''
Slomškove ulice št. 25.
Začetek ob 8. uri.
Vstopnina prosta.
S spoštovanjem (334-1) J. Kavčič.
K?
Št. 4242.
(285-2)
Radi oddaje zidarskih, klesarskih, tesarskih, krovsklh ln kleparskih del, kakor tudi za dobavo železnine za zgradbo mestne Jubilej ske ubožnice vršila se bode dne «4. februvarija ob flO. dopo-
ludne javna pismena ponudbena razprava pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni mestnega stavbnega urada, kjer so tudi vsi načrti, proračuni, pogoji in drugi zadevni pripomočki ob navadnih uradnih arah vsakemu na upregled razgrnjeni.
V ponudbah, katere je do določenega časa vložiti zapečatene ter spremljene s pravilno kolekovanimi prilogami in s 5%— na podlagi skupnih ponudbenih zneskov določenim — vadijem. navedi ponudnik jednotne cene in na njih podstavi preračunjene skupne zneske se Številkami in besedami. Pripominja se, da se na ponudbe, katere se bodo pogojno glasile, ali na take, katere bodo prekasno vložene, ne bode oziralo.
Magistrat dež. stolnega mosta Ljubljano
dne" 7. februvarija 1900.
spoHpaasaaaaiV"o«BaiawHaa
■■lllllIllUpilllliaflUlIlllllllllllllllllllllIlIUlIllIHIIIIIIHIIUIlIl lllllUlIlllllllUlIlllllflllllllllll tllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllUlIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIlItllllllLL
Pxed posa.s.rejsin.Jeixa. zavarovano po vzorcu lzi znanaki. V - V
I Julija Sohaumann-a, deželnega lekarja v Stockerau-u | i pri motenem prenavljanju ln proti želodčnim boleznim | že vee let preizkušeno difetetieno sredstvo.
Dobiva se v vseh renomiranih lekarnah Avstro-Ogerske.
Cena »Itutljirl 9S Ur. -Jtm a (2U40—4) |
Se poSilja po poŠti, ako se naroči vsaj 2 Skatljici, proti povzetju.
i Glavna zaloga: Dež. lekarna Julija Schaumann-a v Stockerau-u. 1
(■■■•■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiaiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiijiiiiiiiiiiiiiiiii.....iiitiiiMiiiiiiujiuiiiiiiUMiiiiiiiii
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne