Občinski štab za teritorialno obrambo: najvišja stopnja discipline
»Občlnske nagrade ne razum*mo samo kot prtznanja itabu toritorlalne obrambe. To Jo priznanj* vs«m teritorialccm nate občlne, zlastl pa starešlnskemu sestavu, kl Je z vcllko požrto-valnostjo in zavzetostjo prispeval k naiim ¦kupnlm uspchom.-Tako Je povedal Janu Usenlk, poveljnlk občlnsk*ga ttaba terliorlaln* obrambe, ko imo se pogovarjall z njim o d*lovan)u n]*yoT0 «not«.
>Vse delo sloni na rezervistih -od strokovnega izpopolnjevanja
do samih vaj in priprav nanje.« je dejal Usenik in pn tem Se dodaL
da je pokllcnlh delavcev, ki dela-]o v Stabu komaj peščica Najbolj pomembno je podružbljanje obrambnih priprav. Ob strokovni usposobljenosti teritorialcev in v sodelovanju z družbenopolitični-mi organizacijami in orgctnizaci-jami združenega dela so uspeli usvariti enoto, ki je sposobna iz-polnjevati zadane naloge - če bi bilo seveda potrebno.
Materialna opremljenost je ena od bistvenih sestavin oborožene-ga odpora V centrski enotl se lah-ko pohvalijo, da so dosegli zado-voliivo stopn)o opremljenosti Od leta 1975, ko je bila enota usta-novljena so začeli zbirati sredstva za oborožitev in drugo opremo. Leta 1978 je bil ustanovljen sklad za SLO in organizacije združene-ga dela redno prispevajo vanj določena sredstva in to na podla-gi programa. Za pravilno upora-bo sredstev skrbi skupščina skla-da Sredstva so strogo namenska in jih uporabljajo samo za oprem-ljanje in usposabljanje. Sredstva za funkdonalne stroške štaba do-bijo iz občlnskega proračuna.
•Posebej zelim poudariti,« je de-)al Usenik. >da se vodilne strukture
občine intenzivno vključujejo v obrambno usposabljanje. Pri tem mlslim tako na vodilne tovariše iz občlnske skupščine, kakor tudi na vodstva družbenopolitičnih orga-nlzacij'
Vsi pripadnikl teritorialne obrambe so v rednem delovnem razmerju. VojaSke vaje, usposab-ljanje in sama organizacija zah-tevajo od njih dodatne obremera-tve. Tudi v delovnih organizacijah utegnejo imeti včasih težave, ka-dar mora ta ali oni delavec ne-predvideno zapustiti delovno me-sto. >Kadar ima vaje enola iz ce-lotnega sestava teda) je koordi-nadja nemogoča. Pri posamezni-kih, zlasti kadar gre za daljšo od-sotnost, pa se vedno skušamo do-govoriti z delovno organizacijo in najti čas, kl je najprimernejši za vse. V takih primerih se običajno zafinemo pogovarjati dovolj zgo-daj, tudi po več mesecev vna-prej,< pravijo v občlnskem Sabu
Kako obvladujete disciplino, kadcjr je enota na vajah?
»Lahko Irdim, da prevladuje v nažih enotah najvlSja stopnja dls-dpline - samodisciplina. Dcslej nismo imeli še nobenega eksces-.
nega pnmera. Mi iz štaba nismo Se nikoli posredovali, zaka) vse ne-jasnosti in probleme rešuje enota sama. Kljub zelo pisani izobraz-beni in nadonalni strukturi je ko-lektiv homogen m vsak njegov pri-padnik se čuti odgovornega do drugih tovarišev. To je ena od na-Sih največjih vrednot <
Čeprav ]e udelezba na vajah obvezna, ali imate v tem pogledu težave?
>Z udeležbo na vajah nismo v celoti zadovoljni, pa čeprav je od-sotnost v večini primerov upravi-čena. Ob tem moramo tudi upo-števati dejstvo, da so ljudje v naSi občlni službeno močno obreme-njeni,< je pojasnil Jcaiez Usenik-Ob tem je še dodal. da je pred občinskim štabom še vrsta nalog, med katerimi je predvsem tesnej-Se sadelovanje s krajevmmi skup-nostmi                             Niko Isajevič