Mateja Amejšek Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 118-125
Mateja Amejšek
Hibridni slovarji - Poldvojezični slovar
Passzvord in premostitveni slovar Bridge
Hybrid Dictionaires - Semi-bilingual Dictionary Passzvord
and Bridge Bilingual Dictionary Bridge
Povzetek
Slovaropisci so za učence tujih jezikov za lažji prehod od dvojezičnih slovarjev k enojezičnim
razvili hibridne slovarje, mešance med enojezičnimi in dvojezičnimi slovarji. V članku so
opisane značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti koncepta poldvojezičnih in premostitvenih
dvojezičnih slovarjev. Ta dva tipa obstajata tudi v slovenski različici, in sicer z angleščino kot
izvornim jezikom, to sta poldvojezični Passzuord English Dictionan/ for Speakers of Slovenian in
premostitveni Angleško-slovenski slovar Bridge, in v članku sta tudi primerjana.
Abstract
To help leamers of foreign languages in the transition from bilingual to monolingual dic-
tionaries, lexicographers have developed hybrid dictionaries, hybrids between monolinguals
and bilinguals. The article describes and compares the characteristics, the advantages and the
disadvantages of the concepts of the semi-bilingual dictionaries and the bridge bilingual dic¬
tionaries, the two types of hybrids that exist also in Slovene versions with English as the source
language - the semi-bilingual Password English Dictionary for Speakers of Slovenian and the
bridge Angleško-slovenski slovar Bridge.
Uvod
Razvoj jezikoslovja je privedel do poglab¬
ljanja v ustaljene tipe slovarjev, kot so eno¬
jezični in dvojezični slovarji. Jezikoslovci in
slovaropisci so raziskali značilnosti in poseb¬
nosti obeh tipov, še posebej glede na namen
in uporabnike, kar je vidik slovaropisnih del,
kjer se zadnja leta kaže velik napredek. Iz¬
sledki so jih usmerili k razvoju nove gene¬
racije slovarjev, ki naj bi razlagali pojme iz¬
vornega jezika v obeh jezikih - v izvornem in
ciljnem - ter združevali prednosti enojezič¬
nih in dvojezičnih slovarjev. Ta nova skupina
dvojezičnih slovarjev so hibridni slovarji.
Nastanek hibridnih slovarjev
Prvi taki slovarji so se pojavili že v 60. le¬
tih prejšnjega stoletja (Gabrovšek, 1994: 419),
toda koncept hibridnih slovarjev je zares za¬
čel pohod v 80. letih. Leta 1986 je založba
Kernerman Publishing v Izraelu objavila slo¬
var Oxford Student's Dictionan/ ofCurrent En¬
glish, opremljen s hebrejskimi ustreznicami.
Sledili so še drugi taki poldvojezični slovarji
(semi-bilingual dictionaries). Ti sodijo v zbirko
Passzvord, sestavljeni pa so večinoma na pod¬
lagi slovarja Chambers Concise Usage Dictio-
nary (1985). Tudi drugi založniki, večinoma
za angleščino kot tuji jezik, na primer Oxford
118
Mostovi 2005 Hibridni slovarji
University Press, so izdelali poldvojezične slo¬
varje iz enojezičnih slovarjev, ki so jih sami
izdali.
Založba Cobuild je ubrala drugačno pot.
Upoštevaje najnovejša dognanja iz razisko¬
vanja potreb uporabnikov se je odločila se¬
staviti hibridne slovarje s prevedki definicij
oziroma razlag. Rezultat se imenuje premo¬
stitveni slovar (bridge dictionary). Leta 1995 je
bil objavljen prvi tak prevod malega slovarja
Cobuild's Students Dictionary v brazilsko por¬
tugalščino in od takrat so izpeljali več projek¬
tov ter sestavili premostitvene slovarje še za
druge jezike.
Značilnosti hibridnih slovarjev
Hibridni slovarji temeljijo na enojezičnih
slovarjih, ki so jim dodani prevedki v uporab¬
nikovem maternem jeziku. Seveda pa je mož¬
no prevajati različne tipe podatkov, ki jih slo¬
var ponuja. Lahko je dodan samo prevedek
gesla oziroma različnih pomenov tega gesla,
lahko so prevedene definicije ali pa celo pri¬
meri rabe. Glede na odločitev, za katere po¬
datke bodo ponujeni prevedki, obstaja več
tipov hibridnih slovarjev. V nadaljevanju se
bom natančneje posvetila poldvojezičnim in
premostitvenim dvojezičnim slovarjem, ker
ti že obstajajo tudi za slovenščino.
Poldvojezični slovarji (semi-
bilingual dictionaries)
Značilnosti
phone [founj noun a telephone: We were
talking on the phone. □ telefon m verb to tele¬
phone (a person, message or plače): I'll phone
you this evening. □ telefonirati
phone up to (try to) speak to (someone) by
means of the telephone: I'll phone (him ) up and
ask about it. □ poklicati po telefonu
(Madžarevič, 1999: 444)
ENOLISH
DKITIONARV .
FOR
SPEAKERS
OF
SL0VEN1AN
PASS
WORD
KERNERMAN
DRŽAVNA
ZALOŽBA
SLOVENIJE
enojezični pa razlagajo besede s sopomenka¬
mi ali z definicijami v istem jeziku. Poldvo¬
jezični slovaiji ponujajo kombinacijo obojega
in poleg definicije, razlage ali sopomenke ter
primerov v izvornem jeziku ponudijo še pre¬
vedek gesla, njegovih različnih pomenov, pa
tudi podpomenov v uporabnikov materni je¬
zik. Tako nastane pasivni L2-L2-L1 slovar (na
primer slovenski Passzvord je angleško-angle-
ško-slovenski poldvojezični slovar za sloven¬
ske govorce). Poudarek je na izvornem jezi¬
ku, njegov delež v slovarju je veliko obsežnejši
od deleža ciljnega jezika, zato je tak slovar bolj
enojezičen kot dvojezičen. Prevedki so splošni
in približni; to niso prevodne ustreznice, am¬
pak rabijo le kot splošna usmeritev, ki uporab¬
nika vodi k pravemu pomenu besede. Poleg
tega mu ponujajo še psihološko oporo v nje¬
govem maternem jeziku.
Prednosti
Dvojezični slovarji navadno razlagajo ne- Poldvojezični slovarji so namenjeni učen-
znane termine z ustreznico v ciljnem jeziku, cem tujih jezikov in želijo nameniti več pros-
119
Mateja Amejšek Mostovi XXXIX, št. i, 2005,118-125
tora podatkom, ki jih učenec potrebuje, ter se
manj osredotočati na podatke, ki jih že ima.
Zato je del v tujem jeziku precej obsežnejši
od dela s prevedki v uporabnikovem mater¬
nem jeziku, ki ga uporabnik dobro pozna in
o njem ne potrebuje dodatnih informacij. Ti
slovarji si prizadevajo tuji jezik čim bolj pri¬
bližati uporabniku, slednjega pa spodbudi¬
ti, da bi v njem bral in razmišljal. Razlage so
namenoma pisane v preprostem jeziku, da bi
bile razumljive uporabniku, ko ta doseže ra¬
ven znanja jezika, pri kateri bi rad prešel z
dvojezičnega slovarja na zahtevnejšega dvo¬
jezičnega, še vedno pa čuti potrebo po pre¬
verjanju razumevanja prebrane razlage z be¬
sedo v maternem jeziku.
Prevedki v uporabnikovem maternem je¬
ziku uporabniku povedo, ali je razlago pra¬
vilno razumel, in če je ni, mu pokažejo pra¬
vo smer. Predvsem pa zadovoljujejo njegovo
psihološko potrebo po nečem znanem, na
kar lahko naveže novo znanje, in to je nje¬
gov materni jezik. Prevedki sicer lahko rabi¬
jo tudi kot zelo splošne prevodne ustreznice,
toda avtorji teh slovarjev opozarjajo, da to ni
njihov glavni namen, saj so preširoki in pre¬
več nenatančni za kaj takega; njihov namen
je usmerjati bralca proti ustreznemu pomen¬
skemu področju in ga spodbujati, da čim več
uporablja tuji jezik namesto maternega.
Pomanjkljivosti
Kritiki tega tipa hibridnih slovarjev očita¬
jo poldvojezičnim slovarjem, da se v njih na¬
daljujejo pomanjkljivosti enojezičnih in dvo¬
jezičnih slovarjev. Razlage ostanejo tudi v
poldvojezičnem slovarju v tujem jeziku, to
pa lahko povzroča težave uporabniku z zna¬
njem jezika na stopnji, na kateri bi že začel
uporabljati enojezične slovarje, saj je zanj zah¬
teven ravno preskok na razlage in sopomen¬
ke v jeziku, ki ga še ne obvlada.
Hkrati ponujajo ti slovarji uporabniku
ustreznice v maternem jeziku, ki delno od¬
pravljajo to pomanjkljivost, vendar so ele¬
ment na stopnji znanja jezika, za katero bi
lahko trdili, da je prenizka za uporabnika, ki
je ugotovil, da mu dvojezični slovar ne zado¬
stuje več. Težava ustreznic v dvojezičnih in
posledično tudi v poldvojezičnih slovarjih pa
je tudi v tem, da lahko uporabnika navedejo
na zmotno predstavo, da imajo besede enega
jezika popolne sopomenke v drugem jeziku
oziroma da so neposredno prevedljive z eno¬
besednim prevedkom.
Z vidika ciljne skupine se pojavlja težava
v zvezi s številom gesel v teh slovarjih. Ker
želijo ti slovarji biti dostopni učencem tujega
jezika, ki še nimajo obširnega besednega za¬
klada, razlagajo dokaj omejeno število besed.
Hkrati so namenjeni predvsem pasivni rabi,
torej so to razlagalni slovarji, in tudi v že pre¬
cej preprostih besedilih so besede, ki so zunaj
obsega takega slovarja. Poleg tega so razlage
v tujem jeziku, kar pomeni, da naj bi bil upo¬
rabnik že sposoben razumeti različne, tudi
zahtevnejše tujejezične strukture in zveze.
V želji, da bi bili poldvojezični slovarji čim
enostavnejši za uporabo, v njih ni nobenih
stilskih in področnih oznak. Avtorji trdijo, da
bi take oznake le daljšale geselske članke, za¬
radi česar bi bili manj pregledni in jasni. Ven¬
dar to ne odtehta dejstva, da so takšne ozna¬
ke bistvene za natančno razumevanje besede.
Tako se podatki, kadar niso popolnoma iz¬
puščeni, pojavijo znotraj definicij, te pa zato
postanejo daljše in bolj zapletene.
damsel ['daemzalj noun a young girl: a dam-
sel in distress. □ gospodična
(Madžarevič, 1999:136)
Tu ni nobene oznake, ki bi kazala na to,
da gre za staromodno in literarno besedo,
pa tudi ustreznica ni tako obarvana. Primer
rabe sicer postavi besedo v tipično okolje, a
če uporabniku ta zveza ni znana, ni dovolj
jasna, da bi mu pomagala dojeti stilno obar¬
vanost besede.
miss [mis] noun 1 a polite title given to an
unmarried female, either in writing or in spe-
ech: Miss Wilson; the Misses Wilson ; Could you
ask Miss Smith to type this letter?; Excuse me,
miss. Could you teli me how to get to Princess
Road? □ gospodična
120
Mostovi 2005 Hibridni slovarji
2 a girl or young woman: She's a cheeky lit-
tle miss! □ dekle
(Madžarevič, 1999: 382-383)
Premostitveni dvojezični slovarji
(bridge bilingual dictionaries)
Značilnosti
knight /nait/, knights, knighting, knigh-
ted. 1 count n V srednjem veku je bil a
knight moški plemenitega rodu, ki je slu¬
žil svojemu gospodarju v boju. ♦ vitez; ...
knight in armour. 2 count n V današnjem
času je a knight moški, ki so mu podelili vi¬
teški naziv. ♦ vitez 3 count n Pri šahu je a
knight figura, oblikovana kot konjska glava.
♦ konj, skakač 4 vb with obj To be knighted
pomeni, da moškemu podelijo viteški naziv.
♦ poviteziti; He mas knighted hy Queen Ann in
1705.
(Štern, 2000: 415)
Premostitveni slovarji ne ponujajo za tuje¬
jezično geslo razlage v tem jeziku, ampak po¬
nudijo uporabniku primerno razlago v nje¬
govem maternem jeziku. Poleg primerov v
izvornem jeziku so po potrebi dodani še pre-
vedki teh primerov v ciljni jezik, včasih pa
tudi prevedek gesla. Zato so to pasivni L2-
Ll-Ll slovarji (na primer slovenski Bridge je
angleško-slovensko-slovenski premostitve¬
ni slovar za slovenske govorce). V njih zav¬
zema materni jezik večji del geselskega član¬
ka, zaradi česar bi marsikdo lahko rekel, da
so bliže dvojezičnim slovarjem kot poldvo-
jezični slovarji, vendar je struktura njihovih
geselskih člankov enaka kot v enojezičnih
slovarjih. Ker so premostitveni slovarji pol-
dvojezični, niso namenjeni za prevajanje, saj
je poudarek vedno na razlagi v uporabniko¬
vem jeziku, ki naj bi predstavila strukturo ge¬
selskih člankov.
Prednosti
Zagovorniki tega tipa hibridnih slovarjev
zagotavljajo, da so prevedene razlage v več¬
jo pomoč učečemu se uporabniku pri premo¬
stitvi prehoda med enostavnejšim dvojezič¬
nim in zahtevnejšim enojezičnim slovarjem
(od tod tudi ime). Ker premostitveni slovar¬
ji navajajo le osnovne prevedke gesel, se od¬
maknejo od zmotne predstave, da ima vsaka
beseda v tujem jeziku prevedek, ki je njena
popolna sopomenka. Razlage in definicije v
maternem jeziku uporabniku omogočajo, da
se seznani s strukturo slovarskih definicij naj¬
prej v svojem jeziku. Tako dobi več informacij
o pomenu besede kot v tujejezičnem enojezič¬
nem slovarju, pri katerem bi se moral prebija¬
ti skozi razlago v jeziku, ki ga še ne obvlada
dovolj. Uporabnik dobi tudi boljšo predsta¬
vo o naravi in omejenosti medjezikovne si-
nonimije kot v dvojezičnem slovarju in bolje
si lahko z njim pomaga pri prehodu od dvo¬
jezičnih slovarjev k enojezičnim, saj je ena iz¬
med glavnih težav pri tem prehodu prav po¬
manjkanje razumevanja slovarskih razlag in
njihove strukture.
Z istim namenom so včasih poleg prime¬
rov v tujem jeziku ponujeni tudi prevedki teh
121
Mateja Amejšek Mostovi XXXIX, št. i, 2005,118-125
primerov. S tem se poveča razumljivost, saj
če je bilo za uporabnika pretežko besedišče
razlage v tujem jeziku, velja to prav toliko, če
ne še bolj, za besedišče primerov. Premostit¬
veni slovarji s prevajanjem primerov tudi bolj
neposredno opozarjajo, da je popolna enobe¬
sedna sinonimija besed iz različnih jezikov
prej izjema kot pravilo. Geslo je v primerih
navedeno v sobesedilu in prevedeno z različ¬
nimi besedami, pač ustrezno vsakokratni si¬
tuaciji. Obstajajo pa še primeri, kjer je celotna
konstrukcija z geslom, ki nastopa v primeru,
prevedena z enobesedno ustreznico ali pa je
geslo prevedeno z več besedami. Drugačno
število besed jasno opozarja na problematiko
besede kot jezikoslovne enote, ki se obravna¬
va kot slovarsko geslo.
Točno predstavo o pomenu in rabi besede
v izvornem jeziku zagotavlja uporaba elek¬
tronskih korpusov pri sestavljanju teh slo¬
varjev. Glede na situacije, v katerih se beseda
pojavlja v različnih besedilih, so sestavljene
definicije in izbrani reprezentativni prime¬
ri. Tako so premostitveni slovarji referenč¬
na dela, utemeljena na korpusih in s poudar¬
kom na dejanski rabi.
Pomanjkljivosti
Prvo vprašanje, ki se postavi, zadeva namen
prevajanja razlag. Ker so te v uporabnikovem
maternem jeziku, ga ne spodbujajo k razmiš¬
ljanju v tujem jeziku in mu ne pomagajo pri
spoznavanju struktur tujega jezika tako kot
tujejezične razlage. Tudi prevedene razlage
lahko zgrešijo namen, kadar obstaja primerna
ustreznica v maternem jeziku, in takrat deluje
razlaga moteče. Avtorji premostitvenih slovar¬
jev se tega zavedajo, zato pripravljajo projekt,
pri katerem bi se pri visoki stopnji sinonimi-
je pri enopomenskih besedah z nezapleteno
strukturo namesto razlage odločali samo za
primeren prevedek. Vendar bo treba določi¬
ti stroga merila in pogoje, pod katerimi lahko
razlago nadomesti ustreznica, saj je sinonimi¬
ja zelo raztegljiv pojem s številnimi stopnjami
na lestvici med popolno sinonimijo in tem, da
sinonimije ni, in bi se pri prepogostem odloča¬
nju za sopomenke v maternem jeziku izgubi¬
le razlika med navadnimi in premostitvenimi
dvojezičnimi slovarji, pa tudi prednosti, ki jih
imajo ti za uporabnika.
daft /daift/, dafter, daftest. adj Daft pome¬
ni zabit in neobčutljiv; pogovorna raba. ♦ ne¬
umen, prismojen; Don't be daft.
(Štern, 2000: 175)
Včasih se pojavijo tudi težave pri prevaja¬
nju primerov. Slovarski primeri so kljub vse¬
mu, že zaradi prostorskih omejitev, značilnih
za vse slovarje, in potrebe ter želje po strnjeno
navedenih podatkih, iztrgani iz sobesedila. Če
so v njih večpomenske besede ali besede, pri
katerih gre za kulturne razlike in nimajo niti
približnega prevedka v drug, kulturno odda¬
ljeni jezik, jih je skoraj nemogoče prevesti na
enakem prostoru, preveč približen prevod pa
je lahko za uporabnika zelo zavajajoč.
Tudi tu se, kot pri dvojezičnih slovarjih, po¬
raja vprašanje ustreznosti števila razloženih
gesel. Spet gre za slovar, ki naj bi ponudil več
podatkov kot dvojezični slovar - zato so v njih
navedene tudi razlage besed in ne (le) preved-
ki. Tako ni najbolj logično, da je večina premo¬
stitvenih slovarjev manjšega formata, saj če
naj bi premostitveni slovar obsegal več poda¬
tkov o posameznih geslih, bi moral tudi razla¬
gati več besed in ne le osnovno besedišče.
Predstavitev in primerjava
slovenskih hibridnih slovarjev
Do sedaj sta nastala dva večja hibridna slo¬
varja za govorce slovenščine, v obeh je iz¬
vorni jezik angleščina. Prvi je poldvojezič-
ni Passivord English Dictionary for Speakers of
Slovenian (Madžarevič, 1999), ki je bil prvič
objavljen leta 1992, z drugo izdajo leta 1999,
drugi pa premostitveni Angleško-slovenski slo¬
var Bridge (Štern, 2000) iz leta 2000. Oba sta
izšla pri DZS v sodelovanju s tujim založni¬
kom, pri prvem je bil to Kernerman, pri dru¬
gem pa Collins Cobuild.
Tema se je 1. 2003 pridružil še manjši Sploš¬
ni šolski multimedijski slovar tj. Kernerma-
nov Pasšport English Learners Dictionary v slo¬
venskem prevodu.
122
Mostovi 2005 Hibridni slovarji
Slovenski Passzuord je bil sestavljen kot
mnogi drugi slovarji iz Kemermanove seri¬
je slovarjev Password na podlagi Chambers
Concise Usage Dictionaryja. V geselskih član¬
kih tega slovarja so dodani kratki preved-
ki gesel in njihovih podpomenov v sloven¬
ščino, povzeti po francoskem Passivordu. V
njem je 24.000 slovarskih gesel in prek 30.000
primerov rabe. Enako število primerov, a
prek 40.000 slovenskih razlag za 18.000 be¬
sed 1 osnovnega angleškega besedišča skupaj
s slovenskimi ustreznicami je v slovenskem
Bridgeu, sestavljenem na podlagi podatkovne
baze COBUILD.
Passzuord je angleško-angleško-slovenski
slovar in je namenjen slovenskim govorcem,
natančneje pa slovar ciljne skupine ne dolo¬
ča. Izrecno tudi njegov namen ni določen, a
iz zapisanega je razvidno, da je namenjen za
pasivno rabo, tj. za dekodiranje oziroma pre¬
vajanje angleških izrazov v slovenščino. Ker
si ne prizadeva, da bi imel tudi aktivno funk¬
cijo, ni potrebe po številnih lingvističnih in
drugih podatkih, ki so koristni predvsem za
enkodiranje oziroma prevajanje v tuji jezik.
Zaradi tega mikrostruktura geselskih član¬
kov ni obremenjena z njimi in je tako tudi jas¬
nejša in preprostejša za uporabnika.
Slovenski Bridge, angleško-slovensko-slo-
venski slovar za slovenske govorce, je prav
tako namenjen za dekodiranje, poleg tega pa
v uvodu natančneje določi svojo ciljno skupi¬
no: učence višjih razredov osnovne šole, dija¬
ke srednjih šol in odrasle, ki se začenjajo učiti
angleščino ali pa želijo izboljšati svoje zna¬
nje angleščine. To še vedno ni zelo specifična
skupina ljudi, kar je razumljivo, saj je sloven¬
ski trg premajhen, da bi se izplačalo sestav¬
ljati slovarje za manjše skupine.
Na začetku Passzvorda je predgovor Lionela
Kernermana, založnika, ki je vpeljal koncept
poldvojezičnih slovarjev. V angleščini razlo¬
ži, kakšne prednosti imajo poldvojezični slo¬
varji z združitvijo tistega, kar je najboljše v
enojezičnih in dvojezičnih slovarjih. Predgo¬
voru sledi kratek opis leksikografskega kon¬
1 V slovarju samem ni podatka o številu gesel. Ta ši
odstotkih strani slovarja (op. a.).
cepta poldvojezičnih slovarjev v slovenščini,
ki ga je napisal Vladimir Pogačnik. Podobno
je tudi na začetku Bridgea predgovor (a v slo¬
venščini), ki pojasni novost koncepta premo¬
stitvenih slovarjev. Opiše še strukturo gesel¬
skih člankov v Bridgeu in natančneje določi
ciljno skupino slovarja.
Pred glavnim slovarskim delom vsebuje
Bridge še poglavje z navodili za rabo slovar¬
ja, česar pri Passivordu ni. V tem poglavju so
smernice za iskanje besed in opombe o ob¬
likah in črkovanju, izgovarjavi, slovnici, pri¬
merih ter stilno zaznamovanih besedah in
besedah, značilnih za posamezna predmet¬
na področja. Naslednja dva odseka sta prav
tako namenjena pojasnjevanju rabe slovarja;
to so pojasnila okrajšav slovničnih oznak in
seznam fonetičnih simbolov ter znakov, ki se
pojavijo v slovarju.
Da bi uporabniku še bolj približali fone¬
tično transkripcijo, so fonetični simboli na¬
tisnjeni tudi na dnu vsake strani osrednjega
slovarskega dela, poleg njih pa reprezenta¬
tivne besede z glasovi, za katere se ti simbo¬
li uporabljajo. Seznam fonetičnih simbolov je
najti tudi v Passivordu, a brez razlage slovnič¬
nih oznak, saj zaradi večje jasnosti v slovar¬
ju ni okrajšav, za razlago slovnice pa se lahko
uporabnik obrne na očrt angleške slovnice na
koncu knjige.
Osrednji del Passzvorda sestavljata angle¬
ško-angleško-slovenski slovar, kjer je zaradi
večje preglednosti geselskih člankov in eno¬
stavnejše rabe vsak pomen v svoji vrsti. Na
koncu je dodan še slovensko-angleški indeks,
sestavljen kot obratni slovar prvega dela. Ta
abecedni seznam slovenskih ustreznic je
dvojezična referenca v drugi smeri kot glav¬
ni del slovarja in lahko rabi za zelo osnoven
aktivni slovar, vendar pa ni zanesljiv, ker na¬
vaja gesla, pri katerih so ustreznice navede¬
ne brez diskriminacije pomenov med angle¬
škimi izrazi.
Bridge vsebuje angleško-slovensko-sloven-
ski slovar, a brez indeksa na koncu.
ivilka je moja domneva na podlagi števila gesel na 5
123
Mateja Amejšek Mostovi XXXIX, št. i, 2005,118-125
Bridge: enemy /enami 1/, enemies. 1 count
n Človeka, ki nam namerava storiti kaj slabe¬
ga, imenujemo an enemy. ♦ sovražnik; ... an
enemy of society. 2 coll n The enemy je voj¬
ska ali država, s katero se bojujemo. ♦ sovraž¬
nik; ... the enemy had been forced back. ... ene-
my aircraft.
(Štern, 2000: 237)
Passivord: enemy ['enamij - plural 'enemi¬
es - noun 1 a person who hates or wishes to
harm one: She is so good and kind that she has no
enemies. □ sovražnik 2 (also noun plural) tro-
ops, forces, a nation etc opposed to oneself in
war etc. He's one of the enemy; The enemy was/
mere encamped on the hillide; (also adjective) ene-
my forces. □ nasprotnik
(Madžarevič, 1999: 186)
Definicije v Bridgeu so v slovenščini, zato
razumevanje slovenskemu govorcu ne pov¬
zroča težav. V Passmordu pa so definicije v an¬
gleščini, zato so kljub enostavnemu besedišču
zahtevnejše za nekoga, ki je bil pred tem vajen
le prevedkov dvojezičnih slovarjev. Passmord
si za večjo enostavnost in preglednost ne pri¬
zadeva le s poenostavljenim jezikom definicij,
ampak še s tem, da navaja popolne, neskrajša-
ne oblike vseh slovničnih podatkov. Tako se
uporabniku ni treba učiti okrajšav ali pa ved¬
no znova pogledovati na seznam okrajšav in
se lahko osredotoči na definicije. Se pa zaradi
izpisanih slovničnih oznak geselski članek po¬
daljša, pa tudi meje med različnimi deli gesel-
skega članka so manj očitne. Poleg tega v veči¬
ni dvojezičnih slovarjev, ki naj bi jih uporabnik
že poznal, najdemo okrajšane slovnične ozna¬
ke in jih torej že pozna, zato ni nujno, da bi ga
okrajšave v zahtevnejšem slovarju motile.
Passmord in Bridge se razlikujeta še v orga¬
nizaciji mikrostrukture. Passmord vključu¬
je izpeljanke v gnezda osnovne oblike, da bi
pokazal na povezave med besedami in tako
pripomogel k lažjemu in bolj strukturirane¬
mu učenju besed.
Passmord-. enormous [i'no:m3s] adjective
very large: The nem building is enormous-, We
had an enourmous lunch. □ ogromen, obilen
e'normousness noun. □ ogromnost
e'normity noun 1 great wickedness. o straho¬
ta
2 hugeness. □ ogromnost
(Madžarevič, 1999: 187)
Makrostruktura Bridgea dosledno upoš¬
teva abecedni red. Avtorjem se je zdelo po¬
membneje, da uporabnik besedo zlahka loci¬
ra v slovarju, saj se ob prekinitvi abecednega
reda lahko zgodi, da - če ni primerne kazalke
na ustrezno gnezdo - ni mogoče najti iskane
besede in so tako podatki, čeprav so v slovar¬
ju sicer na voljo, za uporabnika izgubljeni.
Passmord se konča z že prej omenjenim očr¬
tom slovnice, kar je v skladu s tem, da je slo¬
var namenjen za pasivno rabo, saj poma¬
ga pri razumevanju in učenju besedišča ter
strukture angleškega jezika. Poleg tega Pass¬
mord še dodatno opozarja na slovnične in
pragmatične posebnosti že znotraj slovarske¬
ga dela samega. Na koncu posameznih gesel-
skih člankov so okvirčki s specifičnimi infor¬
macijami, ki se nanašajo na ta članek. Tako
dobi uporabnik koristne pripombe o črkova¬
nju, pomenu ali rabi besed na mestu, kjer jih
potrebuje, ne da bi mu bilo treba vedno zno¬
va gledati v slovnico na koncu knjige.
Passmord: Littlemeans 'not much': You have
little reason to boast.
a little means 'some', 'a small quantity': The-
re's a little milk left.
(Madžarevič, 1999: 352)
Na koncu Bridgea je slikovna priloga s kon¬
cepti z nekaterih pogostih življenjskih podro¬
čij z angleškimi poimenovanji.
Sklep
Z boljšim razumevanjem značilnosti eno¬
jezičnih in dvojezičnih slovarjev in z naraš¬
čajočim zavedanjem o pomembnosti uporab¬
niškega vidika so si slovaropisci prizadevali
najti način za združitev obeh tipov slovarjev
in pripravo slovarjev, ki bi imeli prednosti
obojih. Hibridni slovarji so plod tega razisko-
124
Mostovi 2005 Hibridni slovarji
vanja. Danes obstaja vrsta hibridnih slovarjev,
ki se razlikujejo po konceptu in ciljnih skupi¬
nah uporabnikov. Še vedno gre za dokaj nov
tip slovarjev, zato se še spreminjajo in obliku¬
jejo. Z analizo del, ki so na voljo, in z upošte¬
vanjem vedno novih odkritij v slovaropisju se
bodo le še izboljševali z vsako novo izdajo in si
zagotovili prostor pri uporabnikih.
Na slovenskem trgu je Passioord English
Dictionary for Speakers of Slovenian (1992) pri¬
soten nekaj dlje kot Angleško-slovenski slovar
Bridge (2000), a za zdaj je še vedno prezgodaj,
da bi lahko presodili, kateri od njiju je upo¬
rabnejši in bo konec koncev uspešnejši v boju
za kupce. Oba sta pedagoška slovarja, name¬
njena učenju jezika; oba ponujata pomoč ob
prehodu z enostavnejših dvojezičnih slovar¬
jev na zahtevnejše, a natančnejše enojezične
slovarje. Verjamem pa, da sta njuna koncep¬
ta dovolj različna, da si lahko vsak najde svoj
prostor na trgu in svojo ciljno skupino.
Literatura
Amejšek, M. 2003. Monolingual, bilingual
and hybrid dictionaries: diplomska naloga. Ljub¬
ljana
Baker, M., Kaplan, R. B. 1994. »Translated!
A new breed of bilingual dictionaries«. V Ba-
bel, International Journal ofTranslation, Volume
40, no. 1, pp. 1-11
Gabrovšek, D. 1994. »Problemi dvojezič¬
nega slovarstva: Angleško-slovenski slovar
Password«. V Vestnik, letnik 28, številka 1-2,
pp. 415-430. Ljubljana: Društvo za tuje jezike
in književnosti Republike Slovenije
Jurgec, P. 2001. »Collins Cobuild v slovenšči¬
ni: praktična in teoretična spodbuda sloven¬
skemu slovaropisju«. Slavistična revija. Časo¬
pis za jezikoslovje in literarne vede. Letnik 49,
januar-februar 2001, pp. 351-358. Ljubljana:
Slavistično društvo Slovenije
Kernerman, I. 1994. »From Kernerman to
Passvvord«. V Neiosletter. Kernerman Dic-
tionary News, Number 1, July 1994. Doseg¬
ljivo na: http://kdictionaries.com/newsletter/
kdnl-4.html
Kernerman, I. 1995. »Forward«. V Neioslet-
ter. Kernerman Dictionary News, Number 2,
January 1995. Dosegljivo na: http://kdiction-
aries.com/newsletter/kdn2-l .html
Kernerman, L. 1994. »The Advent of the
Semi-bilingual Dictionary«. V Neiosletter.
Kernerman Dictionary News, Number 1,
July 1994. Dosegljivo na: http://www.kdic-
tionaries.com/newsletter/kdnl-l.html
Laufer, B. 1995. »A Čase for a Semi-Bilin-
gual Dictionary for Productive Purposes«.
V Neiosletter. Kernerman Dictionary News,
Number 3, July 1995. Dosegljivo na: http://
www.kdictionaries.com/newsletter/kdn3-
2.html
Lawson, A. 1998. The Bridge Dictionary
Multilingual Database. Dosegljivo na: http://
solaris3.ids-mannheim.de/workshop/law-
son.html
Madžarevič, B., ur. 1999. Passioord English
Dictionary for Speakers of Slovenian. Ljubljana:
Kernerman Semi-bilingual dictionaries-DZS
Nakamoto, K. 1995. »Monolingual or Bi¬
lingual, that is not the Question: the 'Bilin-
gualised' Dictionary«. V Neiosletter. Kerner¬
man Dictionary News, Number 2, January
1995. Dosegljivo na: http://kdictionaries.com/
newsletter/kdn2-2.html
Nežmah, B. 2001. »Angleško-slovenski slo¬
var Bridge«.V Mladina 10/2001. Dosegljivo
na: http://www.mladina.si/tednik/200110/
clanek/knjige-04
Reif, J. A. 1995. »Answers to Open Ques-
tions«. V Neiosletter. Kernerman Dictionary
News, Number 2, January 1995. Dosegljivo
na: http://kdictionaries.com/newsletter/kdn2-
3.html
Štern, P., ur. 2000. Angleško-slovenski slovar
Bridge. Ljubljana: Collins Cobuild-DZS
The semi-bilingual English learnePs diction-
ary. Dosegljivo na: http://www.kdictionaries.
com/concept.html
125