Lefo XXVJ Naročnina za LjubljansKt-pokrajino: letno 100 Ur leta 50 Ur za ■/» leta 26 Ur, meaeCno 0 Ur. Te denska izdaja letno 60 Ur PlaCa ln tozl se v Ljubljan’ vsak lor »n pet«k TRGOVSKI UST časopis za trgovino, Industrijo, obrt In denarništvo Številka 89. Ure nlStvo: Ljubljana, ■rčičeva ulica?23. TeL ut .. Uprava: Gregoričeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. Liubliana, petek S 1943 Preis-cena Bin Naredba o izdelovanju in nakupu ter popravilu čevljev šef pokrajinske uprave je izdal glede na čl. 1. uredbe o pooblastitvi za izdajanje uredb o ureditvi notranjega prometa, razdeljevanja in porabe vseh vrst blaga z dne 12. marca 1941 (Sl. list št. 236/26) ter na podstavi danih pooblastil naslednjo naredbo: člen l. — 1. Od 7. novembra 1943 naprej se prepoveduje izdelovanje čevljev po meri. 2. čevljarji, ki imajo ta dan poprej naročene čevlje v delu, morajo taka dela navedeni dan naznaniti j pokrajinskemu gospodarskemu sve-1 tu z navedbo imena in bivališča naročnika in vrste čevljev (moški, | ženski, visoki, nizki, gorski itd.), j člen 2. — Izjemno od prepovedi [ iz čl. l.se smejo na podstavi zdravniškega izpričevala, ki ga izda brezplačno pokrajinski zdravnik v javni službi, po meri izdelovati ortopedski čevlji na nabavnico po čl. 8. te naredbe. Člen 3. — 1. Čevljarski obrati smejo brez posebnega dovolila od gornjega roka naprej izvrševati le popravila čevljev. 2. Vsak tak čevljarski obrat mora napraviti seznam strank, v katerega vnese vse stranke, ki žele, da jim ta obrat popravlja čevlje. člen 4. — 1. V ta namen morajo priglasiti vsi družinski poglavarji sebe in člane svoje družine, dalje vse osebe, ki ne žive v gospodinjski skupnosti, sebe, vse gospodinjske skupnosti (zavodi, konvikti itd.) pa, ki oskrbujejo svoje člane z obutvijo, a nimajo lastnih čevljarskih delavnic, vse osebje v času do 13. novembra 1943 pri kakem čevljarskem obratu za vpis v seznam strank. 2. Čevljarski obrat potrdi vpis v seznam strank s svojim pečatom oziroma z vpisom označbe obrata in navedbo sedeža na oblačilnih izkaznicah. 3. Seznam mora vsebovati sledeče podatke: tekočo številko vsake osebe, ime in priimek, bivališče in številko oblačilne izkaznice. 4. Seznam strank se napravi v dveh primerkih. En primerek ostane v obratu, drugega je pa takoj po preteku roka iz odstavka 1. predložiti Pokrajinskemu gospodarskemu svetu, ki ga dokončno potrdi, upoštevaje zmogljivost obrata. člen 5. — Za izdelovanje konfekcijskih čevljev za prodajo je potrebno posebno dovolilo šefa pokrajinske uprave, ki se bo izdajalo le zmogljivejšim obratom. člen 6. — šef pokrajinske uprave predpiše tem čevljarskim obratom kakovost, obliko in mero čevljev ter dobavne in prevzemne pogoje. člen 7. — Trgovci in ustanove, pooblaščene za nabavo in oddajo čevljev, prejmejo blago na nakaznice, ki jih izdaja Pokrajinski gospodarski svet po načrtu, ki ga odobri šef pokrajinske uprave. člen 8. — čevlji se smejo oddati potrošniku samo proti nabavnici, ki jo izdajo župan v Ljubljani in okrajna glavarstva za okraje ob neoporečnem dokazu, da prosilec nima več nego 2 para porabnih čevljev in da mu je "nabava novih čevljev potrebna. Nabavnica se sme izdati samo stalno na območju pokrajine stanujočemu prosilcu. Obrazec nabavnice se predpiše s posebno odločbo. člen 9. — 1. Kupec potrdi prodajalcu na nabavnici, da je čevlje Prejel, prodajalec pa razveljavi na-bavnico s tem, da jo prečrta ali Preluknja. 2. Prodajalci so dolžni voditi vPisnik kupcev; obrazec zanj se predpiše s posebno odločbo. 3. Razveljavljene nabavnice se morajo vpisati v vpisnik isti dan. ko se blago izda s podatki, ki so v vpisniku označeni: nabavnice se Univ. profesor dr. Henrik Steska: Posebnosti v upravnem postopku Po orisu upravno organizacije bodi se omenjeno, da upravni postopek v Veliki Nemčiji ni za vsa ozemlja enako urejen. V Vzhodni marki in v Sudetski pokrajini veljajo podobni predpisi kot pri nas, zlasti je dopusten le priziv na prvo višjo upravno stopnjo, odtod pa možna le še pritožba na državno upravno sodišče, kar bistveno blaži upravni centralizem ter prepušča centrali le vrhovno vodstvo. V posameznih deželah prejšnje nemške države (Altreich) je tek od nižje na višjo stopnjo drugače urejen; tu opažamo obče možnost takojšnje pritožbe na upravno-sodno instanco, toda to upravno sodstvo posluje na dveh stopnjah. Nižje upravno sodišče je priključeno občemu upravnemu oblastvu srednje stopnje in večinoma sestavljeno iz vladnega prezidenta in dveh višjih upravnih uradnikov, pritegnitev nadaljnjih laiških članov pa je zbog vojnih dogodkov vsaj začasno odpadla. Posle višjega upravnega sodišča v izvenp-ru-skih deželah opravlja Landes-ali Oberverwaltungsgericht (tudi V ervvaltungsgerichtshof nazvan), ki je ustrojen na način kakor pisov enako ko pri nas načeloma j tudi ugled in spoštovanje, stran-upravna oblast, in to tako na prvi kini funkcionar pa zaupanje svo-kakor tudi na drugi stopnji ter ni Ijega spremstva, t. j. onih pripad-niti končna upravnosodna presoja Inikov narodnosocialistične stran- pevsem izključena; kazenska sodišča sodijo le take kršitve, ki so sodni oblasti izrečno prepuščene v kaznovanje. Na ozemlju prejšnje nemške države ni takega samostojnega upravnega kaznovanja, ter je načeloma za vse prekrške pristojno pač rodno kazensko sodišče, vendar sine v manj hudih kršitvah policijskih ali finančnih predpisov češče upravna oblast kar sama izdati kazenski nalog ali izreči redovno kazen, toda zoper to je dopusten predlog za uvedbo postopanja pri rednem sodišču. V najnovejših zakoniti pa je opaziti, da se tudi v Altreichu, zlasti manj važni primeri prepustijo povsem upravi. Ze v uvodu sem kazal na tesno vez med upravo in narodnosoeiali-stirno stranko. Voditelj stranke je obenem državni kancler, vodja strankine pisarne pa član državne vlade, toda tudi drugod so marsi-' krat zbog zakonskih predpisov ali le zavoljo dejanske smotrnosti neki državni funkcionarji obenem funk- kakšno višje redno sodišče.'cionarji stranke ali pa uprava in Prejšnjemu za Prusko name-j stranka vsaj sodelujeta. Pri poli-nj enemu višjemu upravnemu so-Viji je ta združitev funkcij v eni dišču v Berlinu so bila priklju- osebi za neke primere kar pred-čena še dunajsko upravno sodišče pisana. Ker mora državni namest-in nekaj specialnih za vso državo jnik skrbeti za izpolnjevanje od vo-pristojnih upravnih sodišč; s tem ditelja in državnega kanclerja do- ke, katere on vodi. Tak ozir na vladano ljudstvo in na krajevno ter strokovno razčlembo narodnosocialistične stranke pri določitvi obeh vrst javne gosposke olajša njihovo poslovanje in omogoča vladavini trajnost dn trdnost brez prevelike strogosti. Upravna gosposka in strankarsko voditeljstvo takšne kakovosti pa> se le ob po- Arbeitsfront = DAF.) združuje vse tvorne 'J j udi, itako one čela kakor one pesti, v mestu in na deželi. Združenje skuša pripraviti delovni mir; v la namen si prizadeva, da doseže med podjetniki, nameščenci dn delavci razumevanje o težavah enih in drugih ter da se na obeh straneh uveljavlja etično pojmovanje o delu; dalje daje svojim članom tudi nasvete in jih zastopa v delovnopravnih razprtijah, skrbi za boljša stanovanja in za zdravje delovnih slojev ter krepi njihovo obče občutje in delovno moč z raznimi prireditvami ob delopustu. Temu poslednjemu namenu služi zlasti na rod nesocialistična ustanova »Kraft durch Freude«. Nemška delovna fronta je kakor stranka sama razčlenjena po strokah in pa [M> ozemljih. K sebnih okolnostih daje določiti z j temu važnemu združenju so neka-volitvaini, gotovo pa ne v dobah tere stanovske poklicne organiza-kaotičnih razmer v svetovnem go-jcije kar strnjeno pristopile, n. pr. spodarstvu in ob težkem trenju državni prehranjevalni stan, obrt-svetovnih naziranj, ki človeško gospodarstvo in držiavna kul-družbo pretresa v njenih teme- • turna zbornica. Ijih. Le z uvedbo voditeljskega na-1 Tudi druge stanovske in njim čela se je mogel nemški narod lo- podobne zveze so narodnosocdali- je postalo državno upravno sodi šče (Reichsverwaltungsgericht),toda tako zvani »dunajski zunanji senati« poslujejo začasno še na Dunaju s pristojnostjo za Vzhodno marko in Sudetengau. Zamišljena ločenih smernic v politiki, zato je po navadi pokrajinski vodja stranke (Gauleiter) tudi državni namestnik v pokrajini, oziroma višji prezident. Ni pa več treba take združitve na nižji stopnji, saj sta titi rešitve tako težavnih, a ob enem tehtnih in nujnih vprašanj, kakršnih si je na rod nesocialistična stranka stavila. Stranka izpolnjuje s priključenimi organizacijami naposled tudi naloge, ki prav za prav pripadajo upravi. Država in poklicne stanovske samouprave pa same niso mogle obvladati vseh onih napetosti in premostiti onih prepadov, ki so nastali zbog opuščenih ali nezadostnih socialnopolitičnih ukrepov. Treba je bilo pomoči stranke; le-ta v posebnem strankinem združenju, v Nemški delovni fronti (Deutsche stični stranki priključene ali pa kar posebne razčlembe stranke. Poseben del stranke so zlasti Deut-scher Dozentenbund, Deutscher Studentenbund, N. S. Fra-uenschaft, Hillerjugend, priključeni' pa so poleg že omenjene nemške delovne fronte n. pr. še državna zveza nemških uradnikov, zveza šolnikov, zveza pravnikov in zveza nemških zdravnikov. Vse le organizacije so javnopravna telesa ter opravljajo svoje posle ne le v korist svojih članov, marveč tudi zastran občih interesov naroda. (Konec prihodnjič) Aluminij v Svlel je tudi postopna ukinitev drugih Tako deželski svetnik kakor okrožni vodja stranke (Kreisleiter) navadno pod oblastjo ene dn iste osebe, t. j. Gaulelterja in Reichs-statthalterja, kar preprečuje razprtije; mora pa drug drugega informirati. Za zadostno soglašanje občinske uprave s stranko skrbi poverjenik stranke (Beauftragter der Partei); načeloma je to okrožni vodja, na Dunaju seveda kar Gauleiter sam. Ta povezanost stranke z državno upravo in samoupravo se ne da primerjati s strankarsko vladavino v demokratijah. Nemška na- deželnih upravnih sodišč. Poleg tu omenjenih občili upravnih sodišč ima Nemčija tudi še nekaj specialnih upravnih sodišč, med katera sipada zlasti za vso državo namenjeni Reichsfinanzhof v Miin-chenu. Razne v zadnjem času uvedene olajšave pa tudi okrnitve v postopanju in pristojnosti upravnih oblastev in upravnih sodišč so predvidene le začasno, zaradi druge poenostavitve pa bodo ostale. Policijski in finančni prekrški se v Veliki Nemčiji ne kaznujejo na enak način. V Vzhodni marki kaznuje kršitve pravnih pred- ALuminij je izpodrinil težke kovine, ki so bile več tisočletij v uporabi. Aluminij, danes pač najbolj popularna kovina, ima komaj eno stoletje staro zgodovino za seboj. Temeljna snov za proizvajanje aluminija je boksit in pridobiti družba, največja švicarska elektrarna. V vsem je v Švici osem podjetij, ki napol predelujejo na tovarniški način boksit, v več ko 1000 podjetjih pa se pridobiva čisti aluminij in aluminij v zlitinah. Pri neizmernih možnostih pople more aluminij iz boksita le ke- menitenja aluminija, ki more za- mično ali elektro-litično. Da se dobi 1 kg aluminija so potrebni 4 kg boksita. Na svetovni razstav? I. 1855. je bila velika senzacija aluminij, čigar cena je bila takrat enaka ceni platine. Pa že za časa Napoleona 111. je omogočilo zboljšano postopanje znižanje cene na odlomek nekdanje cene. Popolno spremembo pa je povzročila šele morajo shraniti v istem vrstnem redu. člen 10. — Izvedbo prednjih Ižičnih naziranj in različnega go- spodarskega položaja, da so le rodnosociali stična stranka ima uporaba električnega toka za elek namreč, kakor sem že v uvodu omenil, zelo širok program, ki ne izključuje ljudi različnih metafi- trolitično proizvajanje aluminija. Švicarski iznajditelj Schoop je na- radi svoje majhne teže, zaradi svoje kakovosti in uporabnosti popolnoma izpodriniti baker, kositer in druge trdne kovine, se ni čuditi, če se je proizvodnja aluminija v Švici in povsod na svetu skokoma dvignila. Danes more Švica- aluminij že izvažati, tako mogočno je narasla njena proizvodnja. Dočim se je proizvedlo 1. 1890. 400 stotov aluminija, je 1. 1940. narasla proizvodnja na 280.000 stotov, in od takrat pa se predpisov smejo organi, poobla ščeni za nadzorovanje in izvajanje oskrbovalnih predpisov, vsak čas pregledati, zlasti smejo pogledati v predpisane vpisnike, nabavnice in nakaznice ter preizkusiti, ali se zaloga surovin in blaga ujema s stanjem po vpisnikih in poslovnih knjigah Nemci. Cilji stranke so tako obče-narodni in občedržavni, da jim ogromna večina nemškega naroda |jem Schoopom velik delež pri pritrjuje in da se je mogla na- proučitvi aluminija, ima tudi od-rodnosocialistična stranka uveljav- lično proizvodnjo aluminija. Ce-ljati kot edino dopustna politična nen jl0k dajejo Švici njene neiz-stran-ka v državi. Ob prvem po- črpne vodne sile. Zaradi tega je tudi glavna proizvodnja aluminija v okraju Wallis. Tu so namreč trije od štirih glavnih švicarskih plavžev. Poleg tovarne Shippis v dolini Rhone, kjer daje velikanska tovarna in varilnica aluminija .3000 delavcem kruha, sta tu še Pogojne kazni se ne smejo iz- j kot občepriznana avtoriteta po- dve d . podjetji, ki sta sicer v 'stavlja višje funkcionarjeve le pri to odkril, kako se more aluminij je tudi potrošnja podvojila. Po vsej variti. Šele elektrolitični postopek j verjetnosti se bo v prihodnjih leje omogočil proizvajanje aluminija > tih uporabnost aluminija še pove-najboijše kakovosti v največjih ko-jčala, in sicer ne samo v vojni in-ličinah. Švica, ki ima z iznajdite dustriji, temveč v vseh industrijah člen 11. — Prestopke določil teičetku se pojavljajoči neizbežni ponaredbe kaznujejo redna sodišča s imisleki glede ciljev so- splaknili, kaznijo strogega zapora do 5 let josta.1 je tu pa tam nek-i odpor proti n^<^en^'n0jtazni/0 cIo 3.0_0'000 .voditeljskemu načelu. Po tem na- odS, 2! H" * v"oln(> županje mijbi-čen čas. jstvenejših skupin prebivalstva ter rekati. Postopek je pospešen. Člen 12. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem o-bjave v Službenem listu. Ljubljana dne 30. oktobra 1943. VIII. št. 4404/1. Predsednik gen. Rupnik državni upravi, marveč tudi pri samoupravi in pri edini dovoljeni. politični -stranki kar sam, nižje funkcionarje pa posredno po višjih. Upravni funkcionarji morajo kajpak med prebival-i stvo-m svojega okoliša uživati inozemski posesti, toda ki ju vodijo Švicarji. »Aluminijska industrija« d. d. v Wallisu je popolnoma izkoristila tamkajšnje vodne sile. Za tovarno Shippis se potrebuje na leto 700 milijonov kWh, ki jih dobavlja prej imenovana in tudi v vsakdanji potrošnji. Razvojna pot aluminija še dolgo ni zaključena. Opozarjamo, da je letos vsakomur omogočen obisk rednega Večernega trgovskega tečaja, ker se bo poučevalo v dveh oddelkih: v zgodnjih Dopoldanskih urah, ko obrati počivajo ali v poznih popoldanskih urah. Temeljit pouk vseh strokovnih predmetov: knjigovodstvo, korespondenca, trgovinstvo s pravom, računstvo, nemščina, stenografija, strojepisje. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Učnina nizka. Pričetek 6. novembra.. Vpisovanje dnevno. Prospekt brezplačno na razpolago: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2 — središče mesta! Nairt svetome ba^ke f Konrad EIsbacher Po daljšem bolehanju je umrl v Ljubljani veletrgovec g. Konrad EIsbacher. V vseh naših gospodarskih krogih, zlasti pa v vseh trgovskih je vest o smrti Konrada Elsbacherja vzbudila splošno obžalovanje. Saj je bil pokojnik eden naših najbolj vidnih gospodarskih ljudi, ki se' je vedno z vnemo in spretnostjo zavzemal za interese našega gospodarstva, še posebej pa za interese naše trgovine. Užival je zato tudi v trgovskih krogih splošno spoštovanj© in zaupanje ter bil celo vrsto let podpredsednik Zbornice' za TOI, eden vodilnih članov Zveze trgovskih /.druženj ter predsednik Združenja trgovcev v Laškem, da navedemo samo glavne njegove funkcije pri naših gospodarskih •organizacijah. Pokojni Konrad EIsbacher jo bil mož vestnega in solidnega dela. Po svoji solidnosti je slovela tudi njegova trgovina, ki jo je dvignil v vrsto enih naših prvih trgovin. Tudi za razvoj »Trgovskega lista« si je -pridobil pokojnik velikih zaslug. Številne in iskrene prijatelje pa si je pridobli Konrad EIsbacher s svojo značajnostjo, ljubeznivostjo in dobrota svojega srca. Njegova smrt pomeni za naše trgovstvo hudo in nenadomestljivo izgubo. Slava spominu Konrada Elsbacherja! Naše globoko sožalje težko prizadeti rodbini! Nov predsednik Prevoda V trgovinskem registru se je izbrisal dosedanji izredni komisar dr. Garlo Scala ter se je vpisal kot komisar in predsednik (jrač-nar Ivan, ki bo v funkcijah komisarja Prehranjevalnega zavoda Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino podpisoval samostojno, kot predsednik pa skupno z že vpisanim prokuristom Nagodetom Leopoldom. Po vojni bodo cene padle Ali bo po vojni ceneje? Na to vprašanje je odgovorila zveza švedskih trgovcev z odločnim: da! Zveza je namreč razposlala na svoje člane okrožnico, v kateri govori o razvoju cen po vojni. Na podlagi razmer v nevtralnih državah pravi zveza, da bodo z uvedbo normalnega transporta odpadle visoke nabavne cene, ki danes vplivajo na določevanje cen v Švici in Švedski. Zato je pričakovati, da bodo cene za vse potrošile predmete padle. To tudi zato, ker se bodo zopet proizvajali ti predmeti v velikih količinah. Zelo pomembno je, da sodi trgovska organizacija, ki hladno kalkulira, da mo . a po vojni vrednost denarja zopet narasti. »Reich« pripominja k tej napovedi švedskih trgovcev naslednje: Nemška formula, da se je potrošna vrednost denarja ohranila neizpremenjena in da samo začasno počiva vrednost denarja, se torej od švedskih trgovcev v celoti potrjuje. Razvoj ribolova v Romuniji Pred kratkim so bili objavljeni podatki o romunskem ribolovu. Po teh podatkih je dosegel donos državnega ribolova v gospodarskih letih 1940/41 do 1942/43 18.24 oz. 22.50 oz. 40.73 milijona kg. V času od 1. aprila do 30. junija letošnjega leta so ujeli 5.29 milijona kg rib. Donos iz zasebnih ribnikov je znašal približno 13 milijonov kg. Cisti dobiček, ki so ga dosegle državne ribarnice, je znašal v obeh zadnjih proračunskih letih 276.5 oziroma 583.6 milijona lejev. V enakem razmerju so se seveda tudi povečali prispevki ribarnic fiskusu. Uspehi ribolova so se tako zelo povečali, ker je država poskrbela za boljšo opremo ribičev ter je v ta namen izdala samo v zadnjem letu 81.1 milijona lejev. O anglosaških načrtih ureditve povojnega valutnega vprašanja razpravlja v uvodniku zadnji »Sudost-Echo< ter pravi med drugim: Dočim se še razpravlja o Key-nesovem in Whitovem načrtu, je bil svet pred'kratkim presenečen od novega ameriškega načrta. Gre za drugi del, dosedaj tajnega Whi-tovega načrta, po katerem naj bi se ustanovila svetovna mednarodna banka za obnovo in gospodarski razvoj. Ta nova banka bi bila po svoji organizaciji in svoji nalogi podobna Banki za mednarodna plačila v Baslu, le s to razliko, da bi bili v njej bolj poudarjeni interesi USA. Druga razlika bi bila v tem, da bi bile v tej banki zastopane samo zavezniške države, torej samo države sovražnega bloka. Nova banka naj bi imela 10 milijard dolarjev delniške glavnice ter bi bila njena finančna potenca mnogo večja od baselske banke. Nova svetovna banka bi imela tudi lastno valuto, ki bi morala biti do polovice krita z zlatom. Banka bi izdajala tudi lastne zadolžnice in bi re diskonti rala menice. Po angleških podatkih bi hile naloge banke še naslednje: Banka, ki bi imela mednarodni značaj, naj bii pripravila kapital za gospodarsko obnovo včlanjenih držav ter jim omogočila prehod iz vojnega v mirno gospodarstvo. Dajala bi kratkoročne kredite za finansiranje zunanje trgovine. Kjer ne bi bil zasebni kapital na razpolago, bi dajala kredite nova banka po nizkih obrestih, krepila bi kreditno strukturo držav z novo razdelitvijo zlatili zalog ter s tem preprečevala tudi izbruh novih svetovnih gospodarskih kriz. Nova banka naj bi tudi pomagala pri stabilizaciji cen za surovine in druge važne predmete ter s tem vplivala na zvišanje življenjske ravni v včlanjenih državah. Banka bi končno pospeševala sodelovanje med včlanjenimi državami in rešievanje političnih in gospodarskih vprašanj, pred katera bi bila postavljena mirovna konferenca ter naj bi skrbela za finansiranje in razdeljevanje živil in drugih po vojni potrebnih predmetov. Drugi del nalog nove banke bi bi) v naslednjem: Banka bi dovoljevala vsaki državi-članica in njenim podjetjem posojila, če bi bila ta garantirana od države in če se potrebna sredstva od zasebnikov ne bi mogla dobiti po znosnih pogojih. Pristojni bančni oddelek pa bi moral predhodno predložene načrte odobriti. Nadaljnji pogoj za ta posojila bi bil, če bi izvršitev teh načrtov mogla zvišati življenjsko raven v dotični državi ali vsaj omiliti tam vladajočo bedo. Obrestna mera za ta posojila ne bi smela biti nad 3 odstotke. Banka bi imela tudi pravico, da bi olajšala zasebna posojila s prevzemom jamstva. V tem primeru pa bi se obrestna mera zvišala na največ 4 odstotke. Naloga banke bi tudi bila, da bi poskrbela za zadostne zaloge surovin in živil po nizkih cenah. Načrt ustanovitve banke za olajšanje gospodarskih težav po vojni bi zaslužil do neke mere upoštevanje, kakor so bili tudi svoj čas tehtni razlogi za ustanovitev Banke za mednarodna plačila v Baslu (BMP). Upoštevati pase mora, da se je ta zavod ustanovil, ko še ni bilo klirinškega prometa v današnjem smislu in ko so bili ljudje o primatu zlate veljave še prepričani in ko se je z mednarodnimi krediti, tudi valutnimi, skrbelo za red v valutnih razmerah Evrope. Kasneje pa se je delovno polje BMP vedno bolj krčilo ter je postalo v zadnjih predvojnih letih okoli tega sicer korektno vodenega zavoda precej tiho. Tern bolj pa so narodno gospodarsko inter-esirani krogi vsako leto znova napeto čakali na vsakokratne sestanke voditeljev tega zavoda in na s tem zvezane diskusije, ki so bile prava najdišča gospodarskih spoznanj. Pri vsem tem se dobiva vtis, da sta dala podnet za misel nove svetovne banke obstoj BMP in pa njifj določene naloge. Pri natančnejšem proučevanju bi se pa kmalu našle odločilno razlike, in sicer predvsem glede finančne potence banke in določil o članstvu banice. Predlog o ustanovitvi nove mednarodne valuite naj bi najbrže odpravil rivaliteto med obema anglosaškima valutama, velika višina glavnice pa kaže, da bi do bila banka kasneje še nove naloge. Druge določbe, ki so vpletene v pravila nameravane banke, pa dokazujejo, da o specifično ameriškem značaju banke ne more biti nikakega dvoma. Misel o svetovni banki je zato zadela v Londonu na precejšno nasprotovanje, najbrže zaradi mednarodnega pomena Londona kot bančnega in borznega središča, ki hi bilo z ustanovitvijo nove banke brezdvomno zadeto. Najdejo se pa tudi angleški listi, ki pozitivno presojajo načrt nove banke. Tako pravi »Observer«, da ima novi bančni načrt to prednost, da ne predpisuje, v kateri deželi sie> morajo porabiti sredstva, ki bi jih zbrala nova banka. To je sicer res, zato pa je glede članstva oči-vidna diskriminacija nekaterih držav. Člani nove banke bi namreč mogle biti samo države, ki so udeležene pri takoimenovanem stabilizacijskem skladu, če se seveda načrt ne bi spremenil, kar se pa je pri Whitovem načrtu zgodilo že dvakrat. Mimogrede bodi omenjeno, da se skrivajo v pravilih nameravane svetovne banke tudi za Anglijo razne nevarnosti, ker upajo v Washingtcnu, da bi našli z novo banko ugodno priliko za lukra-1 livno udejstvovanje ameriških z!a- Mlada bolgarska industrija, ki proizvaja predvsem potrošne predmete, je v sedanji vojni dokazala svojo življenjsko silo. Naslednje indeksne številke, ki temelje na povprečni proizvodnji zadnjih let, kažejo razvoj bolgarske industrijske proizvodnje: Indeks celotne proizvodnje: 1934/35 100.0 1910 182.8 1938 155.0 1941 193.6 1939 164.0 1942 182.8 V prvih vojnih letih je torej proizvodnja stalno naraščala, v letu 1942. pa je neznatno nazadovala. Pri tem pa je treba upoštevati, da [je s priključitvijo novih krajev na-j raslo prebivalstvo Bolgarske za 30 ■ odstotkov, ozemlje Bolgarske pa se je povečalo za skoraj 50 odstotkov. Zato tudi povečana proizvodnja ne izključuje manjšo potrošnjo. Nasprotno je pomanjkanje predmetov često večje, kakor bi sledilo iz produkcijskih številk. 1938 127.8 1041 170.4 1939 135.9 1942 209.6 1940 162.7 Te številke kažejo razvoj proizvodnje v rudnikih in kamnolomih. Zlasti je napredovala proizvodnja v premogovnikih, posebno v državnem premogovniku v Perniku, ki je mogel kljub naraslemu povpraševanju kriti potrebo. Ni se pa moglo preprečiti, da se je civilna potrošnja morala omejiti. Tudi proizvodnja drugih rud je močno narasla, kakor kažejo naslednje številke: 1938 170.7 1941 221.4 1939 193.8 1942 231.7 1940 213,7 Enako je narasla proizvodnja električnega toka. Ce je bolgarsko električno omrežje do' skrajnosti obremenjeno, je vzrok v močno povečani potrošnji. Dostikrat se je tih rezerv, ki se morajo sedaj smatrati kot mrtva zadeva. Ostra opozicija Londona proti Whito-veinu načrtu je sicer dosegla, da se je ta načrt že dvakrat spremenil, vendar pa je jasno, da b,i nova oblika tega načrta odlično služila ameriškemu imperializmu. Isto se more reči tudi glede nameravane svetovne banke, s katero naj bi se z enim udarcem zadeli kar dve muhi, da bi se namreč z dobičkom na novo razdelilo zlato ter da bi se dosegel velik gospodarski in politični vpliv v deželah, kjer se zlato še ceni kot važen gospodarski čini tel j. Tema ciljema naj bi služilo tudi določilo v pravilih svetovne banke, da mora ta s posojili krepiti zlate rezerve emisijskih bank in paziti, da slednje ne izdajajo nepremišljene ukrepe. S prvini določilom bi se USA oprostile trenutno mrtvih zlatih rezerv, drugo določilo pa bi omogočilo svetovni banki, da izda ukrepe, ki bi sie sicer mogli smatrati kot kršitev suverenitete tujih držav. Ni čuda, londonski »rjnancial News« razne pomisleke, zlasti ker bi se mogle USA po ovinkih vmešavati v notranje zadeve včlanjenih držav. Ti pomisleki so tem bolj resni, ker dokazujejo razne pogodbe USA z južno ameriškimi državami, da je ameriški imperializem vedno bolj živ. To dokazujejo tudi ameriška poseganja na petrolejska polja Arabije, prav tako pa tudi vedno večje zanimanje USA za Afriko. V tem oziru je posebno poučno potovanje ameriškega finančnega ministra Morgentliaua v Afriko. To potovanje pač ne more imeti drugega namena, kakor da pripravi tla za kasnejše investicije ameriškega kapitala v Afriki in s tem tudi možnost za povečanje ameriškega vpliva v Afriki. S tem pa je tudi odkrito glavno ozadje nameravane svetovne banke. j kljub prepovedi uporabljal elek-jtrični tok tudi za kurjavo. Letos i lx> najbrže proizvodnja električnega toka še narasla, čeprav v manjši meri. Z večjo proizvodnjo se more računati šele po dograditvi velikih jezov za vodne elektrarne, ki se sedaj delajo. Keramična industrija je dosegla v letu 1940. naj višjo proizvodnjo (189.4), nato je nazadovala in se leta 1942. nekoliko popravila (na 164.8). Znatno pa je mogla povečati svojo proizvodnjo papirna industrija, čeprav je navezana na uvoz. Samo v 1. 19-10. je nekoliko nazadovala, a se je kasneje to nazadovanje izravnalo. Proizvodnjo v kemični industriji kažejo naslednje številke: 1938 176.1 1941 154.2 1939 132.8 1942 164.8 1940 198.8 Proizvodnja je bila precej neenakomerna, ker je ta industrija navezana zlasti na uvoz. V 1. 1942. in v prvih letošnjih mesecih se je proizvodnja sicer nekoliko popravila, zelo dvomljivo pa je, da bi zopet dosegla višino v 1. 1940. Posebno zanimive so indeksne številke za živilsko industrijo. Od 194,5 v 1. 1938. je narasla proizvodnja v 1. 1940. na 289.9, 1. 1941. celo na 291.5, a je nato zaradi slabe žetve v 1.1942. padla na 249.9 in je do maja meseca 1943 še nadalje nazadovala. Ker je letošnja žetev odlična, se mora pričakovati, da bo proizvodnja v znatnejši meri narasla. Zaradi pomanjkanja surovin trpi posebno tekstilna industrija. Niti bombaža niti volne nima Bolgarska v zadostni meri za lastno preskrbo. Samo proizvodnja svile krije lastno potrebo. Vendar pa ima tekstilna industrija toliko surovin, da more kriti potrebo vojske. Civilna potrošnja pa se more zado-sliti samo z najbolj strogim racio-niranjem. Uvozne možnosti iz Turčije so nezadostne in tudi predelovanje bombaža za turški račun ni moglo bistveno zboljšati zaposlitev tekstilnih tovarn. Izpadek čezmorskih surovin se je deloma kril z uvozom umetne volne iz Nemčije in Italije. Zaradi zadnjih dogodkov danes še ni mogoče dognali, če in koliko bo mogla Bolgarska še dobiti blaga iz Italije. Računati je zato treba z nadaljnjim nazadovanjem tekstilne proizvodnje. Podoben je tudi položaj pri usnjarski industriji. Po oskrbi vo jske preostaja za civilno potrošnjo le malo blaga. Ni računati, da bj se položaj zboljšal, dokler traja seda-nja vojna. Proizvodnja industrije, ki predeluje kavčuk je zaradi pomanjkanja surovin padla na^mini-mum. V lesni industriji je bilo v zadnjih letih znatnejše kolebanje proizvodnje, kakor kažejo naslednje številke; 1938 110.7 1941 95.8 1939 110.4 1942 131.0 1940 127.1 Po podatkih za prve letošnje mesece bo lesna proizvodnja letos znova nazadovala, V celoti pa se more ugotoviti, da je bolgarska industrija kljub svoji odvisnosti od inozemskega uvoza dobro prenesla vojna leta in da je stanje njene proizvodnje razen v tekstilni in usnjarski stroki prav zadovoljivo. (Po »Sudost-Echo«) Sečnja v Nemčiji Za novo gospodarsko leto, ki se je začelo 1. oktobra, se je določila v Nemčiji sečnja na 80 milijonov polnih kubičnih metrov, za 10 milijonov več ko lani. V normalnih časih je znašala sečnja 56 milijonov kubičnih metrov. Odjem lesa se je uredil z uvedbo nakupnih nakaznic za les. Obvezna sečnja na Slovaškem Predsednik Najvišjega oskrbovalnega urada na Slovaškem je odredil za gospodarsko leto 1944., da morajo vsi lastniki gozdov in osebe, ki imajo pravico za lesno proizvodnjo v tujih gozdovih, izvesti sečnjo v polnem obsegu po določilih gozdarsko-gospodarskega načrta. Kjer takšnega načrta ne bi bilo, določi višino sečnje pristojni okrajni urad. Ce se ne bi posekala določena količina drevesi, more izvršiti sečnjo gozdni inšpektorat v breme gozdnega lastnika. Naj višji oskrbovalni urad je nadalje odredil, da morajo žage obvezno prijaviti vse svoje zaloge iglavcev. Isto morajo storiti tudi papirnice, tovarne za celulozo in vsi potrošniki iglastega drevja. Tudi vsi gozdni lastniki morajo prijaviti vsako prodajo iglastega lesa. Ta določba ne velja za gozdne lastnike, ki v vsem gospodarskem letu 1944.’ ne bodo prodali več ko 50 ku-bikov koristnega iglastega lesa. Stanovanjska stiska v Angliji Angleškemu parlamentu je bila poslana posebna bela knjiga, ki govori, kako naj se po vojni reši stanovanjska kriza. V prvih desetih povojnih letih naj bi se sezidalo 3 do 4 milijone stanovanj. Ker je potreba novih stanovanj pri sedanjem številu rojstev zaradi prirastka prebivalstva zelo neznatna, gre za nadomestilo stanovanj, ki so bila razdejana od bombnih napadov. Poleg tega pa bi se podrle najbolj nezdrave in obupne stanovanjske hiše. Tudi če bi se posrečilo, da bi se indeks stavoe-nih stroškov znižal od 200 na 160, bi se morale plačevati tako visoke najemnine, ki jih angleški delavec ne bi zmogel, če bi se namreč morale hiše obrestovati v dosedanji višini. Proti načrtu, da bi se najemnine znižale z državnimi prispevki za stavbene stroške, so nastopili lastniki starih hiš, ker se boje, da bi jim nastala cenena konkurenca. Verjetno je zato, da bo ves načrt novih stanovanj ostal lepo na papirju. da izreka zaradi tega ■bmbbhbmiWMMMHMPnt%MMmnKrnMnraMirTiipmMi—i ■m—iium imiinii'mihihuiiiii umu* Bolgarska industrija ¥ petem letu volne Denarništvo in zavarovalstvo čvrsta tendenca za slovaške državne papirje Bratislavska borza je ravnokar objavila poslovno poročilo za leto 1942. V tem poročilu pravi, da so izkazovali vsi državni papirji pretežno čvrsto tendenco. V 1. 1942. se je bistveno povečalo število na borzi noti ranih naložbenih papirjev. 5. oktobra 1942 so prišle na l>orzo 4.5 odstotne obveznice državnega investicijskega posojila v nominalni vrednosti 620 milijonov Ks po tečaju 97 Ks. Nato so sledila naslednja posojila: 4.5 odstotno' in 3 odstotno državno konver-zijsko posojilo, prvo v nominalni vrednosti 1150 milijonov Ks, drugo pa v vrednosti 350 milijonov Ks, nadalje 4.5 °/o Obrestni zastavni tisti Slovaške hipotekarne in komunalne banke v vrednosti 11 milijonov 578.000 Ks in komunalne zadolžnice Hipotekarne in komunalne banke v vrednosti 30 milijonov 350.000 Ks. Tudi na efektnem trgu je vladala dvigajoča tendenca. Ker pa je pri živahnem povpraševanju prišlo le malo blaga “a trg, so se običajno samo noti-rali tečaji. Nove delnice niso prišle na l>orzo, vse delniške družbe pa, katerih delnice so notirale na borzi, so zvišale svoje delniške glavnice. * Devizni promet na zagrebški borzi je znašal v tednu od 11. do 16. oktobra 81.7 milijona kun proti 85.9 milijona v prejšnjem tednu. Kupčevalo se je le z markami v skupnem znesku 4,087.900 mark. Zasebna ponudba je bila v prvih dnevih zelo visoka, v zadnjih dveh dnevih pa je nazadovala, da je morala intervenirati Državna banka. Bolgarska narodna banka sporoča, da ne namerava izdati bankovcev po 5000 levov. Bankovci po 1000 levov so še nadalje naj več ji bankovci, ki so v prometu. Ob stoletnici Vevč je naslov lične brošure, ki je v glavnem ponatis iz »Trgovskega lista«. V brošuri je na kratko podana zgodovina papirne proizvodnje pri nas in po svetu ter nato podrobno opisana zgodovina Združenih papirnic Vevče, Medvode, Goričane, ki so danes največje industrijsko podjetje Ljubljanske pokrajine. Brošura bo dobro služila vsem našim gospodarskim pisateljem. Manj vina v Italiji ko druga leta Trgatev v Italiji se je že začela in se je v nekaterih pokrajinah, kjer je bilo vreme ugodno, tudi že končala. Zlasti poletna suša je grozdju škodovala in je zato pridelek manjši ko druga leta. Po kakovosti pa je letošnje vino boljše od lanskega. Pri trgatvi so nastopile razne ovire, da niso mogli povsod pravočasno pospraviti pridelka. V splošnem pa se more reči, da je bil pridelek večinoma spravljen brez večje škode. Finsko-madžarska trgovinska pogodba je bila, kakor smo v našem listu že na kratko poročali, pred kratkim podpisana in velja do 14. avgusta 1944. v okviru nove pogodbe je dana možnost, kakor se uradno naglaša z madžarske strani, da se olajša oskrba Finske z živili. Madžarska bo dobavljala Finski v prvi vrsti živila, a tudi tobak, nekatere kemikalije ter boksit, ’ aluminij, radijske aparate, filme in izdelke domačega obrta. V nasprotju z dosedanjo navado je izvoz lima, slada in albumina ustavljen. Finci pa bodo dobavljali zlasti nikelj, kobalt, lesene hiše, lepenko, tiskovni papir, celofan ter nože in filme. Izvoz vezanih plošč, furnirjev in polizdelkov za proizvodnjo karbonskega papirja je bil ustavljen. Obe pogodbeni stranki sta si prizadevali, da bi se kontingenti zvišali. Obe stranki sta se zavezali, da bosta vse predloge za Izvoz predmetov, ki niso navedeni ? kontingentnem seznamu, presodi z naj večjo dobrohotnostjo. Dr. Anton Urbanc: Italijanski zavarovalni kapilal pri nas Trgovinske zveze med Italijo, zlasti s Trstom in našimi pokrajinami (Ljubljana) so bile vedno živahne. Ni čudno tedaj, da je zajelo tudi italijansko zavarovalstvo pri nas zgodaj dokaj globoke korenine, zlasti po posredovanju Trsta, klasičnega in vodilnega mesta v zavarovalstvu Srednje Evrope. Trst velja še danes kot tipično zavarovalno mesto z svojima svetovnima zavarovalnima veleobra-toma (Assicurazioni Generali in Riunione Adriatica di Sicurta). Gospodarski zgodovinar za naše kraje bo napravil hvaležno nalogo, če bo podal zanesljivo sliko, podprto s potrebnim gradivom o infiltraciji italijanskega zavarovalnega kapitala pri nas. Baviti se bo moral z omenjenima družbama, ki predstavljata v glavnem italijanski zavarovalni kapital pri nas. Iz dokaj podučne in lepe Spomenice, ki je izšla ob stoletnici Riunione Adriatica di Sicurta (Nel primo centenario, Tret 1939) posnamemo, da je imenovana družba ustanovila takoj že prvo leto po svojem nastanku 1. 1838., svojo podružnico v Ljubljani, ki je vezana na ime Franca Sartorija, pozneje pa skozi dolgo vrsto let (1876 do 1928) na ljubljansko trgovsko rodbino Perdan. Danes so zastopane italijanske družbe v našem zavarovalnem gospodarstvu, kakor jih pokaže Uredba o koncentraciji zavarovalnega poslovanja v Ljubljanski pokrajini z dne 31. decembra 1941 (Sl. 1. 1. kos iz 1. 1942). Te družbe bi bile: 1. Assicurazioni Generali s sedežem v Trstu; družba je bila ustanovljena 1. 1831. in je svetovni zavarovalni obrat v pravem pomenu besede, ki pobere morda 2/s premij v inozemstvu ali tudi Se več. Delniška glavnica znaša 120 milijonov lir. Bavi se z vsemi panogami zavarovanja, med drugim tudi s pozavarovanjem. V 1. 1940. so znašale pobrane premije 1.030,079.286.— lir. Na lastnem računu si je družba pridržala 604,658.548.— lir, razliko je dala v pozavarovanje. Škode na lastnem računu 306,804.9137.— lir. Družba je udeležena s svojim ogromnim kapitalom in rezervami pri številnih inozemskih zavarovalnicah. Pri nas je bila n. pr. večinsko udeležena pri zavarovalnici --Sava« in pri mnogih drugih, kakor n. pr. tudi pri »Zedinjeni zavarovalnici« skupaj z nemškim zavarovalnini kapitalom. 2. Riunione Adriatica di Sicurtk (Jadranska zavarovalna družba) s sedežem ravnotako v Trstu, ustanovljena 1838. Je ravnotako svetovni veleobrat v pravem pomenu besede z ogromnimi rezervami. Delniška glavnica znaša 100 milijonov lir, ki je pa vplačana samo do polovice. Pojavo, da je delniška glavnica le deloma vplačana, srečamo pri zavarovalnih družbah v vseh modernih državah. S takimi odredbami se hoče podpirati domača podjetnost na področju zavarovalstva. Delniška .glavnica pri zavarovalnih družbah ne služi v drage investicije in za nakup surovin, kakor pri industrijski delniški družbi, marveč v golo garancijo in prav zaradi tega ni treba, da je popolnoma vplačana. Potrebno je samo zadostno jamstvo, da se vplača, če se pokaže potreba. Riunione se ravnotako bavi z vsemi panogami, med drugim tudi s pozavarovanjem, ko v Italiji še do pred kratkim nismo imeli samostojnih pozavarovalnih obratov, kakor je to v Nemčiji. Tudi pri Riunione Adriatica se mora poudariti, da se nanaša vsaj dve tretjini inkasiranih premij na inozemski posel. Riunione ima v inozemstvu svoj gosto razpreden koncern. Pri nas je spadala v ta koncem Rossija Fonsier in še nekaj drugih pozavarovalnic. 8. Estituto Nazionalc delle Assi-curazioni (INA), (Nacionalni zavarovalni zavod). Je to državni zavarovalni zavod v pravem pomenu besede. (Martelanc ga označuje kot poldržavni zavod, kar ni točno.) Ta zavod je bil ustanovljen letu 1912. v namenu, da se omeji tuja konkurenca na italijanskem zavarovalnem trgu v času, ko sta bili že omenjeni tržaški velezavaroval-niči še na avstrijskem ozemlju. Obenem se je hotel vpeljati v Italiji državni monopol v življenjskem zavarovanju. Ta potreba pa je 1. 1918. odpadla, ko sta omenjeni zavarovalnici prišli v sklop kraljevine Italije. Fašistična vlada je z zakonskim dekretom z dne 29. aprila 1923 monopol odpravila, kakor je bil zamišljen 1. 1912. kot. instrument nacionalizacije na področju zavarovalstva. Končno pravno in gospodarsko obliko je dobil zavod z že omenjenim zakonom iz 1. 1923. (čl. G do 17). Zavod se bavi le z življenjskim zavarovanjem v vseh mogočih oblikah. Goji v močni meri pri nas tako zanemarjeno ljudsko (malo) zavarovanje. Za police jamči država. Zavod je pravna oseba s široko avtonomijo ali pod strogim nadzorstvom pristojnega trgovinskega ministra, ki postavlja upravo. Ves dobiček gre v državno blagajno, ki se uporablja v določene svrhe, ki jih določi vlada. Le odnosi nameščencev z zavodom so zasebnega značaja, kar pa ničesar ne spremeni na pravni konstrukciji zavoda ko>t državnega zavoda. Zavarovanci so udeleženi na dobičku. Poleg svetovnih zavarovalnih veleobratov ad 1 in 2 je I. N. A. tretji veleobrat v kraljevini Italiji v pravem pomenu besede. L. 1940. je' I. N. A. pobral na premijah 897,241.597.— lir. Zavod služi v neki meri kot državna pozavarovalnica z monopolnim položajem, ker so italijanske življenjske zavarovalnice dolžne, da dajo del rizika v pozavarovanje pri I. N. A. 4. Assicurazioni dTtalia (Le). Kakor že poudarjeno, se bavi J. N. A. le z življenjskim zavarovanjem. Za elementarno zavarovanje (požar, transport, jamstvo itd.) je I. N. A. ustanovila več v njegov koncern spadajočih zavarovalnic, med drugimi omenjeno, ki deluje ob strani 1. N. A tudi v Ljubljani in se bavi le z elementarnim zavarovanjem. Zavarovalnica služi I. N. A. kot dopolnilo zlasti pri bolj ekonomičnem akvi-riranju poslov. Družba je bila ustanovljena leta 1923. in spada danes v vrsto velikih zavarovalnic; 1. 1940. je pobrala na premijah nič manj kot 121,210.936.— lir, pridržala na lastnem računu samo 36,838.898.— lir, katera oko 1 nost kaže na veliko povezanost z matičnim zavodom. * Nepobitno dejstvo je, da Italija morda v nobenem gospodarskem sektorju ni pokazala toliko iniciative, podjetnosti in razmaha kakor ravno v zavarovalnem gospodarstvu, kjer je italijanski kapital vodeč. Proizvodnia bakra preveč narašča Zaradi neprestano naraščajoče proizvodnje bakra, ki že močno presega mimo potrebo, se v in-teresiranih mednarodnih krogih boje, da bodo po vojni oddajno možnosti za baker zelo padle. Zlasti pa bo padel odjem bakra, ker je dobil baker v lahkih kovinah zelo nevarnega konkurenta. Amsterdamski list »Algemeen Han-delsblad« piše o tem: Pri večji svetovni proizvodnji bakra so udeležene razne dežele, v prvi vrsti pa Rodezija. Cenijo, da bo letna proizvodnja tamkajšnjih bakrenih rudnikov ob koncu vojne presegala 400.000 ton. V predvojnih letih pa je dosegla vsa proizvodnja le 216.500 ton. V severni Rodeziji so se bakreni rudniki že v zadnjih miirnih letih zelo razširili. Nastaja vprašanje, če se bo mogla nova kapaciteta po vojni docela izkoristiti. Po vojni bo dosegla svetovna proizvodnja bakra več ko 3 milijone ton proti 2,5 milijona pred izbruhom vojne. Tudi USA so zvišale svojo proizvodnjo bakra. L. 1942. je znašala 1,07 milijona ton, za 12 odstotkov več ko 1. 1939. Narasla pa je tudi kanadska proizvodnja bakra in danes verjetno doseiza 300.000 ton. Tudi v Belgijskem Kongu je proizvodnja bakra močuo narasla. Pri tem velikem povečanju bakrene proizvodnje in vedno večji konkurenci lahkih kovin, se pač ne inore zavrniti misel, da bodo po vojni oddajne možnosti za baker slabe, pa čeprav bi se takoj po vojni potrošnja bakra zaradi gospodarske obnove dežel še povečala. enem letu povečal od 512 na 735 milijonov turških funtov, torej za 40 odstotkov. Turški zlati funt, ki je veljal 1. 1941. povprečno 27.5 papirnatih funtov, je veljal v novembru 1942 31 papirnatih funtov. Bele od tedaj je začel padati. Izkazalo pa se je, da sama premoženjska oddaja ne more znižati cen in bodo zato potrebni bolj odločni ukrepi, da se draginja omili. Pomembno je tudi to, da so zaradi premoženjske oddaje padle hranilne vloge za 18 in 116 milijonov turških funtov. • Gostilničarski vestnik Razdeljevanje živil v zadrugi Gostilničarska nabavljalna zadruga bo delila za mesec november nakazila za dvig sladkorja, *u>li in mila iz svojega skladišča v Kotnikovi ulici, v pisarni zadruge po sledečem dnevnem redu: Crka A do C, ponedeljek 8. novembra 1943. ^ Črka D do G, torek 9. novembra 1943. Crka H do J, sreda 10. novembra 1943. Črka K do L, četrtek 11. novembra 1943. Črka M do O, petek 12. novembra 1943. Črka P do Š, sobota 13. novembra 1943. Črka T do Z, ponedeljek 15. novembra 1943 vsak dan od 8. do pol 12. ure. Nakazila se bodo delila izključno po navedenem vrstnem redu, nakazano količino živil pa je treba dvigniti brezpogojno v 24 urah po izdaji nakaznice, ker sicer blago zapade. Istočasno bodo oni, ki so predložili na Sindikat odrezek št. 904 nakaznice za oktober, dobili nakazilo za dvig krompirja. Sindikat gostinskih podjetij. gospodarske vesti Podražitev živlienia v Turčiji 0 podražitvi življenja v Turčiji poroča »Sudost-Echo« naslednje: Oster dvig cen v Turčiji v zadnjem letu se izraža v dvigu indeksnih številk za trgovino na debelo. Od 1. 1942. do 1. 1943. se je dvignil indeks od 222 na 521. Najbolj so se dvignile cene za stročnice in žito poleg cen za mo-nopolske predmete, čaj in sladkor^ Pri rastlinskih živilih znaša podražitev 250 odstotkov, pri krmilih 180, ribah 120 in pri drugih predmetih 80 odstotkov. Celotni indeks za živila se je dvignil za 190 odstotkov. Življenjski stroški so se zaradi tega dvignili za petčlansko družino v Ankari za trikratno, v Carigradu pa za trikratno in pol, da hi mogli kupiti to, kar so kupili pred štirimi leti. življenjski stroški so se povečali v Ankari od 151 na 307, v Cari- gradu pa od 1G8 na 340 odstotkov. Ker se niso v enaki meri dvignile tudi mezde, so morali ljudje svoje izdatke za oblačila do skrajnosti omejiti in vse svoje dohodke porabljati le za živila. Nadalje so ljudje manj kupovali živil živalskega izvora z visoko vsebino vitaminov, v večji meri pa žita in stročnice. V širokih slojih turškega ljudstva so torej nastale glede prehrane velike spremembe. V oči pada velika razlika cen v Ankari in Carigradu. Zaloge v Carigradu nikakor niso manjše ko v Ankari in večje draginje v Carigradu je kriva samo špekulacija. Turška vlada si je prizadevala, da bi to špekulacijo zatrla. V ta namen je tudi izdala zakon o premoženjski oddaji, s katero se naj bi zmanjšal obtok bankovcev, ki se je v zadnjem Dogovor, po katerem se smejo vagoni v prometu med Hrvatsko in Nemčijo naložiti za 2 toni nad predpisano nosilnostjo, je bil razveljavljen. Najvišji urad za cene na Češk ni je določil maksimalne cene za letošnje grozdje. Vinogradnik dobi za belo grozdje najboljše kakov sti 8.40 Kč, za grozdje druge vrste 6 Kč, za rdeče grozdje 8.40 Kč oz. 6.80 Kč. Blagovni izvoz iz Protektorata je še nadalje zadovoljiv. Blago se izvaža zlasti v Slovaško, Romunijo, Bolgarsko, Madžarsko, Turčijo^ Srbijo, Grško, Finsko in druge države. Z oljnatimi rastlinami posejana površina se je na Madžarskem v letošnjem letu povečala za 25 do 30 odstotkov. Zaradi velike suše pa računajo strokovnjaki, da bo pridelek za približno 1000 vagonov manjši. Da se manjek donosa pokrije, se pridno zbirajo peške buč in kmetje clobe za dobavljene peške velike olajšave. Da bi se oskrbele manjše kmetije s kmetijskim orodjem in tudi s traktorji, je organizirala madžarska vlada ustanavljanje zadrug, ki bodo nabavile traktorje in kmetijsko orodje. V madžarski nižini, kjer zlasti primanjkuje vprežne živine, se bodo občinam začasno posodili traktorji, Kakor se poroča iz madžarskih bančnih krogov, se namerava ustanoviti delniška družba s 5 milijoni pengo delniške glavnice za proizvajanje In predelovanje lahkih kovin. Zaradi vedno večjega pomanjkanja izučenih delavcev bo priredila madžarska vlada na vseh obrtnih šolah posebne tri do štirimesečne tečaje za delavce, šolnino in učila bodo plačevala podjetja, ki bodo poslala svoje delavce v te tečaje. V Združenih državah Sev. Amerike se pretekli petek nad 30 000 rudarjev ni javilo na delo. Rudarji stavkajo, ker se še niso sklenile zahtevane pogodbe med sindikati in lastniki rudnikov, ki so odklonili zahtevo delavcev, da bi se mezde zvišale za 4 cente na uro. Ali ste že poravnali naroininot Zajc Jošk 1«' MANUFAKTURNA TRGOVINA ios l šilih SLOVENIA TRANSPORT LJUBLJANA Zastopstva m korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni promet. t ALBESfANOs*. - Torino Capitale Sociale Lire 1,000.000.— Casa fondata nel 1840. Amm. Uff. Corso Brescia 33. — Stab. Industria: Smalti. Vernici, Pitture. Via Alessandria 80. — Tel. 21-256. Smalti, Vernici, Stucchl per tutte lc Industrie. Vernici spcclall — antiacide — isolanti. PCI zajCHU^j- j | fiLBESlSNOao. - Torino LJUBLJANA Nabrežje 20. septembra 2 Poleg tromostovja h 124 barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšeto. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-8. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72. Družbena glavnica Lir 1,000.000,— Tvrdka ustanovljena 1840. Induatrlja emajlov, lakov in barv. Upravni uradi: Corso Brescia 33. — Tovarna: Via Alessandria 30. Tel. 21-260. Emajli, laki, sadre za vse stroke. Specljalnl laki — zaSCitni proti kislinam in izolacijski. F. & L G Liubliana, Sv. Petra testa 29 j 4) priporoča razno manufakturno blago $ : \\ Da piu di 25 aimi - Že vež ko 25 let H H ;s •« e« :: i Rimedi Heumann vengo-no usati con mirabile sue-cesso e con soddisfazione dai consumatori. Fate an-che Voi una prova e do-mandate il listino presso la se sredstva Heumann uporabljajo s čudovitim uspehom in v zadovoljstvo odjemalcev. Poskusite enkrat tudi Vi in zahtevajte cenik pri II S. A. Heumann MILANO, Via Stilicone 39 ?! •••••••••••*•••••••••••••••! i9cot^%'i^a9(D^i^;oissis