rm -r. ,< m v ;; w BF . ■ Banka, ki povezuje! Die Bank, die verbindet! mmmmKk I ke ve vs tre > ^ naš tednik Številka 51 Letnik 51 Cena 15,- šil. (150,- SIT) petek, 24. dec. 1999 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec V TRENDU: Kurilne naprave, ki varčujejo energijo KOMPLETNI SISTEM: Nova kopalnica po Vaših individualnih željah i IUVI JIM 9125 MITTLERN/METLOVA Telefon (04232) 6222 Slovenija pozdravlja ustanovitev KOKS Poročilo na str. 2 Advent v Vogrčah Veliko gledališko tradicijo v Vogrčah nadaljujejo tudi mladi. Preteklo nedeljo so na domačem odru predstavili v farovžu igro o treh pastirjih, ki jim je zvezda na nebu naznanila Jezusovo rojstvo. Adventna igra mladih Vogrjanov je odlično uspela, po premieri pa je sledil vaški adventni večer ob petju, pijači in pecivu. Foto: Opetnik IZ NAŠIH OBČIN Veliki protesti po občinah Koroške občine rebelirajo, ker jim dežela vzema vse več finančnih sredstev; v vseh občinah morajo trenutno izredno varčevati. Poročilo na straneh 4/5 SAK: NOV LEGIONAR Novi legionar prihaja iz II. grške lige Že zelo zgodaj je SAK predstavil svojega novega legionarja. Ime mu je Dejan Kečan in je igral v slovenski olimpijski reprezentanci. Pol leta pa je bil zdaj v Grčiji, od koder ga je v Celovec poklical podpredsednik SAK Jože Partl. Poročilo na strani 33 SERVIS NT Kdaj so polnočnice? Polnočnice so od fare do fare ob različnem času, vedno pogosteje pa so na sporedu tudi otroške polnočnice. NT je za vas poiskal termine. Poročilo na strani 7 2 Politika Razno IZ UREDNIŠTVA Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Orno pred božičnimi prazniki, Oteden navrh pa se bo izteklo leto 1999. Želimo si mir na svetu, v svojem okolju, na delovnem mestu in v družini -hkrati pa vsako leto z žalostjo v srcu zaznamujemo stres, živčnost, hektiko. Skratka: moderno božično bolezen. Ugotavljamo, kako se je predbožični čas popolnoma odtujil svojemu resničnemu namenu - hkrati pa se pridno udeležujemo božičnih veselic in poslušamo že pred prvo adventno nedeljo, vsekakor pa pred Svetim večerom pesem Sveta noč, blažena noč. In če si obljubimo, da naslednje leto ne bomo več podlegli moderni božični bolezni - najkasneje sredi novembra v novem letu pozabimo na svojo lastno namero. Tako je bilo doslej, in težko si predstavljam, da tako ne bo tudi v novem tisočletju. Toliko bolj Vam želimo, da bi se vsaj ob praznikih pošteno oddahnili, vsaj za nekaj časa odložili svoje skrbi, našli zasluženi mir in odpočitek. Želimo Vam božič v miru, domačnosti in toplini. Prav posebej pa želimo to tudi bralkam in bralcem NAŠEGA UPOKOJENCA. Zaradi neugodnega finančnega položaja, v katerem se še vedno nahajamo, so morali nanj čakati vse leto. Iz vsega srca se veselimo, da ga lahko posredujemo našim zvestim bralkam in bralcem vsaj kot skromno božično presenečenje. Lepo Vas pozdravlja mag. Janko Kulmesch, glavni urednik PS: Novoletna številka NAŠEGA TEDNIKA bo izšla v petek, 31. decembra. j Naš upokojenec „Slovenija pozdravja KKS z velikim veseljem” NSKS in ZSO sta bila zaradi odločitve, da ustanovita nov Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS), deležna velikega priznanja najvišjih predstavnikov slovenske države. ■k | a novoletno srečanje je le-l\ Itos že drugič vabil Državni I V zbor (parlament) Republike Slovenije oz. njegova Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zastopnike slovenskih manjšin na Koroškem, Štajerskem, Madžarskem, Hrvaškem in v Italiji sta pozdravila predsednik slovenske države Milan Kučan in predsednik slovenskega parlamenta Janez Podobnik. Oba sta nedvomno izrazila svoje zadovoljstvo, da sta se NSKS in ZSO dogovorila za nov Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS) in določila konkretna pravila njegovega delovanja. Janez Podobnik: „V Sloveniji pričakujemo delovanje KOKS z velikim veseljem.” Predsednik Kučan je ponovno opozoril tudi na Resolucijo, ki jo je slovenski parlament sprejel leta 1996. ..Resolucija določa merila, po katerih se lahko presoja delo Slovenije za slovenske manjšine.” Po mnenju predsednika slovenske države se mora ..kritično presoditi lastno delo”. Hkrati je zagotovil, da bo Slovenija v svojih odnosih do sosednjih držav naprej skrbela za to, da ..spoštujejo obveznosti, ki jih imajo do slovenskih manjšin”. Dejstvo, da sta se NSKS in ZSO dogovorila za KOKS, sta zelo pozdravila tudi državna sekretarka Mihaela Logar in Davorin Terčon, podpredsednik parlamentarne Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Logar je označila to kot ..pomemben premik” in izrazila upanje, da bo s tem ..prišlo do boljših odnosov manjšine z Ljubljano in Dunajem”. Še posebej jasen je bil Terčon, politik, ki merodajno oblikuje delovanje parlamentarne komisije. V pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM je poudaril: ..Moje osebno mnenje je, da so za uradno Slovenijo sklepi KOKS obvezujoči, in se bom za to tudi zavzemal.” Poleg visokih predstavnikov Slovenije so spregovorili tudi zastopniki slovenskih manjšin. V imenu koroških Slovencev sta spregovorila mag. Rudi Vouk (NSKS) in dr. Filip Ogris-Martič (ZSO). Oba sta dala uradni Sloveniji jasno razumeti, da pričakujeta plodno delovanje KOKS - še KOKS je pomemben premik tako za narodno skupnost kakor za Slovenijo. državna sekretarka MIHAELA LOGAR posebej Vouk je Slovenijo pozval, da naj „sklepe KOKS tudi upošteva”. To naj bi veljalo, tako Vouk, tudi za odločitev, ki jo bo sprejel KOKS glede proslav ob 80-letnici plebiscita. Kljub veselju, ki so ga zastopniki slovenske države izrazili ob večji usklajenosti Slovencev na Koroškem in v Italiji, pa ne pridemo mimo dejstva, da so poslanci slovenskega parlamenta srečanje Moje osebno mnenje je, da so za uradno Slovenijo sklepi KOKS obvezujoči. podpredsednik komisije DZ DAVORIN TERČON v bistvu „špricali”. V državnem zboru jih je 90, na srečanju pa jih je bila peščica oz. samo tisti, ki so zastopani v Komisiji za zamejske Slovence. Na odnos večine državnega zbora do zamejskih Slovencev je demonstrativno opozoril poslanec Ivo Hvalica: Med( svojim diskusijskim prispevkom j (na višku razprave) jih je začeli javno šteti - in jih naštel štiri... Janko Kulmesch SLIKA NA NASLOVNICI VViegelejevo božično darilo Da je bivši šolski nadzornik tudi uspešen umetnik, je znano. Prav tako znana je njegova velika ljubezen do njegovega domačega kraja - Bistrica na Zilji. Uredništvo NAŠEGA TEDNIKA ga je vprašalo, ali bi naredil sliko za naslovnico letošnje božične izdaje. Zelo rad je ustregel naši prošnji, za kar se mu iz vsega srca prisrčno zahvaljujemo. Želimo blagoslovljen božič in obilo veselja pri slikanju tudi v letu 2000! Haider odlikoval Šmihelske lutkarje. Kot smo že poročali, je koroška deželna vlada - na predlog Koroškega kulturnega gremija - podelila šmihelskim lutkarjem deželno priznanje. Priznanje so dobili, tako uradna utemeljitev deželne vlade, „za organizacijo Anime 99, prvega velikega mednarodnega lutkarskega festivala na Koroškem”. Priznanje je pretekli torek, 21. decembra, podelil deželni glavar Haider, Šmihelčani pa so podelitev popestrili z lutkovno predstavo. Z leve: Barbara Budin, deželni glavar Haider, Marko Jernej in Štefan Merkač. slika: NT/Fera PISMO BRALCA Slovensko zadružništvo na Koroškem - kam greš? začudenjem sem bral v NAŠEM TEDNIKU izjave podpredsednika Zveze-Bank o Za-drugah-marketih, Posojilnicah-r.ank in Zvezi Bank na 10. manjšinskem kongresu v Železni Ka-Pii' Včasih smo razpravljali in ukrepali na pristojnih mestih - na Sejah odborov. Upam, da je podpredsednik imel pooblastilo za javno razpravo pred slovensko, nemško in mednarodno publiko. . Zveza ima prenizek delniški ka-Pital, berem (delniški?). Zadruge ®° v hudi krizi, potrebni so temelji sanacijski ukrepi, poudarja Podpredsednik Zveze Bank. pred 13-imi leti, ko sem postal Predsednik Zveze, je bila situacija mnogo hujša. Sploh ni bilo kapi-!a|a, kaj šele delniškega, Zadruge ln Posojilnice pa ne v tako dob-rem stanju kakor danes. Šli smo |?a delo - obnovili smo jih: Zvezo °ank, Posojilnice in Zadruge. Mnogo denarja smo vložili v raz-ne sanacije in modernizacijo, nis-|h° »scagali”. Držali smo skupaj. °bstoj je v večji meri zagotovljen Sarno, če vsi držijo skupaj in se °hravnavajo enakopravno. O delniški družbi: Akoravno so se, kakor slišim, vse Posojilnice, ki so glavne lastnice Zveze, izrekle proti našemu zadružništvu v obliki delniške družbe, nekateri odborniki Zveze mislijo, da to odklanjanje zanje ne velja in kuhajo svojo juho. Tudi dunajski Raiffeisen se je izrekel proti kapitalski povezavi Zveze z Ljubljansko banko, kajti povezava s tako veliko banko bi praktično pomenila prevzem Zveze. Poglejmo na Tržaško in Goriško: Tržaška kreditna banka, ki je bila tudi delniška družba, je propadla, Kmečko banko v Gorici, prav tako delniška družba, so gorički Slovenci menda pod nekim pritiskom morali prodati Italijanom. Ostale so jim edinole zadružne banke. To naj bo nam koroškim Slovencem v svarilo. Zadruge-market smo že vsa pretekla leta strukturirali, združevali, in je šlo. Dokazali smo že, da gre s skupno pomočjo. Potrebna je moralna, strokovna in finančna podpora s strani centrale. Tam pa morajo biti odgovorni, ki imajo za zadružne zadeve razumevanje in tudi odločno besedo. En poslovodja Zveze je iz G raza, drugi iz Ljubljane, dolgoletni in zaslužni poslovodja odpokli- can, slovenski Korošci v poslovodstvu Zveze v manjšini. Ne spoznam se več, kakšen je res cilj odbornikov Zveze. Najslabše je tožarjenje v javnosti. To škoduje nam vsem. Zadružništvo ima mogoče nekatere slabosti, ima pa tudi velike prednosti. Ne more se namreč zgoditi čez noč, da bi samo nekateri odborniki odločali o lastništvu našega zadružništva. Imamo nekaj tisoč članov. Sklicujemo se radi na tako imenovano bazo - če ta odloča, kakor si nekateri to že tam zgoraj želijo. Če pa je baza drugega mnenja, pa bi jo nekateri kar radi odpravili tako v gospodarstvu kakor v politiki. Nam koroškim Slovencem je zadružna oblika poslovanja kar nekako na kožo pisana. Radi o skupnih zadevah soodločamo. Zato je naše zadružništvo preživelo več kakor 100 let. Komu je to na poti, da ga začenjajo zajedati? Ali naj diktira samo še kapital nekaterih, ki so ga dobili podarjenega v imenu zadružništva? Ali hočejo tako izločiti visoko število zainteresiranih članov? Narediti moramo vse, da ne bo tako. Dolga leta sem kot predsednik odborov Zveze imel moč, da se naša politika ni toliko vmešavala FRLOŽEV LUKA Celovški socialist Gebhard Arbeiter se je v pogovoru za neki koroški tedenski časopis sklical na nacističnega propagandista Josepha Goebbelsa, da mora ljudstvo vedeti, kdo ima besedo, če gospodu Arbeiterju ne bo več šlo v SPO, lahko ustanovi lastno stranko, socialistično seveda, imenovano Arbeiterpartei. Tudi Goebbels je postal mogočen v neki socialistični Arbeiterpartei. Frložev Luka in njegova ljuba prijateljica Jezičnikova Liza želita vsem, ki ju obrajtajo in tudi ne, najlepši božič in najsrečnejše novo leto. Upata tudi, da bojo konec starega in začetek novega tisočletja obhajali šele na Silvestrovo 2000. v zadružno gospodarstvo. V tem času smo nesporno imeli tudi največje uspehe in je vse potekalo brez velikih prepirov. Z uničenjem Narodnega sveta in delno blokado Sosveta na Dunaju so naši politiki naredili še premalo škode. Zato so se zopet vgnezdili v delo Zveze in zadružništva in prepiri so zopet tu. V zadružništvu morata biti pridnost in poštenost na prvem mestu. Rad bi predsednika in odbornike Zveze posvaril tudi pred tem, da bi vrgli iz njenega vodstva še zadnje domačine. Posojilnicam in Zadrugam se tako ne piše ničesar dobrega. Naše zadružništvo je brez takih eksperimentov preživelo že več ko 120 let in prestalo pri tem vse viharje. Zato apeliram na odbore Zveze, da se zavedajo zgodovinske odgovornosti in dolžnosti, ki so ju prevzeli. V tem smislu pozdravljam vse nekaj tisoč koroških zadružnikov in jim želim blagoslovljene božične praznike in zdravja polno ter še naprej zadružno leto 2000 v novem tisočletju. kom. sv. Mihael Antonitsch, dolgoletni predsednik UO in NO Zveze Bank 4 Iz naših občin Vodja občinskega urada Lojze Opetnik (levo) in predsednik odbora za prostorsko urejanje podžupan Simon Harrich sta z zadovoljstvom predstavila novi prostorski načrt za občino Globasnica. Foto: Fera Namesto denarja ponuja dežela „beraško palico" Ker je dežela letos spet povišala dajatve občinam za bolnice in socialne zadeve, lahko Globašani samostojno odločajo le še o 26 % proračuna. KOTMARA VAS ______________ Gostilničarji ne plačujejo davka Poglavitna točka zadnje seje v letu 1999 - bila je v torek, 14. decembra - je bil proračun za leto 2000. Uspelo je še, da je izenačen. Redni znaša v izdatkih in prihodkih 38,4 mio. šilingov (1999: 48,7 mio.), izredni 3,4 mio. šilingov (popravila po kanalizacijskih delih). Dežela zahteva iz leta v leto več, občinam pa se daje vse manj. Gospodarsko šibkim občinam, kakor je Kotma-ra vas, grozi, da bojo ob taki politiki prej ali slej denarno izkrvavele. Proračun je takšen, da se da pravkar preživeti. Večjih korakov ni mogoče delati. Za šolstvo mora občina prispevati 1,5 mio. šilingov, za socialne podpore 4,4 mio. za primanjkljaj deželnih bolnišnic 3,8 mio. za deželo 1 mio. šilingov. Glavni prihodki so prispevki za kanalizacijo in za priključke (to je že od začetka vse vezano), zemljiški davek, komunalni davek in ogroženi davek na pijače. Jože VVakounig (EL) je kritiziral ta dejstva in opozoril na to, da bi dežela morala Prav na področju bolnišnic in birokracije odpraviti potrato denarja. Tudi ni prave logike v deželni politiki. Glasno napovedujejo, da bojo vozila deželne vlade vozila z biodizlom, kar naj bo prineslo dobiček domačim kmetom. Skorajda v isti sapi pa odpravljajo podpore za razvoj alternativnih in obnovljivih energij. Dolgovi občanov. Iz poročila nadzornega odbora je bilo žal razvidno, koliko posamezniki dolgujejo občini (davki, prispevki). Nekaterim teh dolgov se bo občina žal morala odpovedati. Večina gostilničarjev tudi ne Plačuje davka na pijače, ker Pričakujejo, da bo ta davek tako Pa tako padel zaradi zakonodaje Evropske unije. Kanal. Prispevek za kubični meter odplak (kanal) se bo od 18,70 zvišal s 1. 1. 2000 na 19,30 šilinga. Ker bojo potegnili n°v plinovod, je bilo treba skleniti tudi servitutne pogodbe z OMV. Med točkami dnevnega reda je bil tudi sklep, da bojo na •lovju in Ročici poimenovali ceste na poti. Predlogi EL. Po obravnavi dnevnega reda je župan Thomas Goritschnig prebral predlo-9e. EL predlaga, naj občina po-. Pravi robnike na prostoru med mrtvašnico in da postaviti klopi pred cerkvama v Kotmari vasi pa St. Kandolfu. Globasnica. Proračun za leto je vse drugo kot razveseljiv. Na minuli občinski seji so globaški mandatarji morali skleniti minus v višini 1,7 mio. šilingov (izdatki 19,9 mio. / dohodki 18,1 mio.), in to čeprav Globašani varčujejo, kjer le morejo. Na ukaz deželne vlade so morali celo krajšati podpore društvom, podpore za alternativno energijo pa v celoti črtati. Posebno to dejstvo sta ostro kritizirala Bernard Sadovnik in Marko Gregorič (oba EL). Zaradi napetega finančnega položaja si Globašani v prihodnjem letu ne morejo privoščiti večjih skokov. Župan Paul Robnig (SPČ) je ugotovil, da so tega krive razmere v Celovcu na deželni vladi. Simon Harrich (BUL) pa je celo menil, da pri predloženem proračunu ni treba veliko razmišljati, saj je itak že deželna vlada vnaprej določila, kam gre globaški denar. Čeprav so vse frakcije nezadovoljne, je le EL glasovala proti proračunu. Podžupan Sadovnik je dejal, da naj bo to znak nezadovoljstva Globašanov. V imenu občine se hoče Sadovnik pogajati z VVurmitzerjem o možnih dodatnih finančnih dotacijah, ki bi nekoliko omilile položa(. Nov unimog. Že lani so Globašani dobili zagotovilo dežele, da jim bo plačala večji del novega občinskega vozila. Po dolgi razpravi, v kateri je sodelovalo kar (13!) mandatarjev (pri proračunu se jih je javilo k besedi komaj 5), se je občinski svet z večino izrekel za nakup unimoga, s katerim bodo občinski nastavljena v prvi vrsti plužili sneg. Razvojni koncept. Ker je v občini bilo 62 hektarjev preveč gradbenih parcel (kar zadostuje za 77 let), je občina dala narediti razvojni koncept, ki ga je soglasno potrdil tudi občinski svet. Zdaj bo sledil še podrobni načrt namembnosti posameznih zemljišč. Silvo Kumer Šentjakobčani spremenili šolski okoliš Šolarji z Leš in Breznice bodo odslej hodili v šolo v Podrožci. SGS je glasovala proti. Ze več občin tarejo skrb v zvezi s proračunom. Tokrat je uspelo s črtanjem raznih postavk le sestaviti izravnan proračun za leto 2000 v znesku 58 mio. šilingov. Če ne bodo znižali obveznih dajatev za bolnice in razne druge fonde, bo občina leto 2001 zaključila s primanjkljajem 1,4 mio. šilingov. Ker tudi v občini dohodki postajajo vedno manjši in se_izdatki vedno bolj višajo, tako bi Šentjakob bil odvisen od dotacij s strani dežele. Na dnevnem redu je bila tudi točka Sprememba šolskega okoliša Podrožca-Šentjakob. Otroci z Leš in deloma iz Breznice, ki so doslej obiskovali šolo v Šentjakobu, bi morali odslej obiskovati šolo v Podrožci. Z začudenjem je SGS ugotovila, da se ta točka ni obravnavala v pododborih, kjer se sicer obravnava vsaka malenkost. Na vprašanje, zakaj se to ni zgodilo, se je odgovor glasil, da je to naredilo predstojništvo. Micka Miš-kulnik (SGS) je bila proti spremembi in argumentirala je tako, da je vsa infrastruktura v Šentjakobu, npr. zdravnik, otroški vrtci ter prijateljske vezi otrok. Nadalje je omenila tudi prometni rizik na poti v Podrožco (veliki tovornjaki, ozka cesta z ovinki in manjkajoče pešpoti). Frakcija SGS je oddala podpise staršev iz omenjenega spornega področja Leše in Brezni-ca. Vendar vsi trije argumenti in podpisi niso zadostovali - veljal je kot vedno tristrankarski sklep. Rezultat tega sklepa je bil večinski za spremembo šolskega okoliša. Proti temu sklepu sta glasovala samo odbornika Micka Miškulnik in Franc Janežič. Socialnogospodar-ska skupnost je nato zahtevala, da občina Šentjakob preda podpise deželni vladi. MM. Iz naših občin Bistričani pripravljeni za „pohod v Celovec Bistriški mandatarji protestirajo proti finančni politiki deželne vlade in so sprejeli celo resolucijo ter zahtevali spremembo zakona o občinah. Bistrica nad Pliberkom. Ker je dežela Koroška tudi letos spet dvignila obvezne dajatve občin za bolnice in socialne ustanove, je celo finančno močna občina Bistrica prišla v težave. Da je bilo sploh možno sestaviti izravnan proračun za leto 2000 je dežela črtala Bistričanom projekte za 3 mio. šjlingov, med drugim pešpot skozi Šmihel in zidavo mrtvašnice. Proračun za leto 2000 znaša 42,8 (izdatki in dohodki), pri čemer so morali Bistričani na vseh področjih varčevati in krajšati; vsota, o kateri lahko občinski svet še razpolaga, pa je vedno manjša. Na občinski seji se je o tem razvila živahna diskusija, v kateri so frakcije kritizirale finančno politiko dežele, ki je kriva finančne dileme po občinah. Konec koncev pa so Bistričani proračun le večinsko sprejeli (18:1), proti je glasovala le Valentina Kušej (EL), ki je zahtevala, da mora proračun vsebovati tudi pešpot skozi Šmihel in mrtvašnico. Resolucija. Zaradi kritičnega finančnega stanja je občinski svet z glasovi vseh frakcij sprejel resolucijo, v kateri zahteva od deželne vlade, naj spremeni zakon o občinah in zniža obvezne dajatve občin. Nekaj časa so Šmihelčani hoteli imeti mrtvašnico celo na novem parkirišču pred cerkvijo (desno). Župnik Franček Kramberger se zdaj trudi, da bo skupno s politiki in občani naše! najboljšo rešitev. Foto: Fera Mrtvašnica - tema, ki se diskutira že 20 let. Tudi tokrat je bila mrtvašnica v Šmihelu predmet vročih razprav v občinski sobi. To vprašanje rešujejo Šmihelčani že 20 let in ne najdejo skupnega imenovalca. Kot variante so v razpravi prostor pri župnišču (na zemljišču starega otroškega vrtca), nad cerkvijo v strmini in zemljišče za Sadjakom v smeri proti Večni vasi. Andrej Wa-kounig je spravil na minuli seji v raz- pravo še četrto varianto, namreč današnji gasilski dom, ki bo po preselitvi gasilcev v novi dom prost. Ker se stališča izredno razhajajo, kaže, da bo v Šmihelu prišlo v tem vprašanju do ljudskega povpraševanja. Za zemljišče pri župnišču, na katerem je stal stari otroški vrtec se je menda pojavil nov dodaten interesent, zanj se menda zanima tudi direktor Franc Mlinar. Silvo Kumer Rekli so Kmalu bomo tako daleč, da bodo občine financirale deželno vlado. Vsi bi morali marširati v Celovec in protestirati proti temu načinu finančne politike. Napake pri gradnji v celovški bolnici v milijonskih višinah plačujemo mi. Pliberčani brez proračuna v leto 2000 Pliberk gre v novo tisočletje brez proračuna. Občinska blagajna kljub temu ne bo zaprta: Za januar velja 1/12 lanskega proračuna. Kritika. Ker finančnemu referentu občine Pliberk podžupanu Phillipu Mainzu (ČVP) ni uspelo 60 milijonskega proračuna za leto 2000 uskladiti z ostalimi frakcijami, ga župan mag. Raimund Grilc pretekli torek na občinski seji sploh ni dal na dnevni red. Prevelik je bil rizik, da bi ga SPO in Enotna lista odklonili. Obe frakciji kritizirata, da Hainz ni upošteval predstav in želja ostalih frakcij. Blaž Kordesch (EL) je dejal, da je Hainz enostavno pohodil ostale frakcije. Tudi podžupan Štefan Vi-sotschnig je zastopal podobno mnenje in pogreša pri Mainzu manjkajočo zmožnost za iskanje konsenza med frakcijami. Medtem prihaja kritika tudi že iz vrst ČVP. Hainz da ima včasih premalo „feelinga“ in da bo pač zdaj treba nadoknaditi, kar se je novembra in decembra zamudilo. Župan mag. Raimund Grilc je SPO, EL in FPO povabil na klavzuro, na kateri se bodo frakcije intenzivno ukvarjale s proračunom. Grilc: ..Skušali bomo doseči, da bodo vse frakcije glasovale za proračun, ki ima potem v Celovcu pri deželi seveda več teže." Vrtec. Ker na minuli seji ni bilo treba razpravljati o proračunu, je bila seja po nekaj več kot pol uri končana. Med drugim so mandatarji SPO, ČVP in FPO proti glasovom EL sklenili, da ostaneta dvojezični skupini otroškega vrtca razdeljeni, ena skupina ima celo enojezično vodstvo. Takšno rešitev je predvsem zagovarjal referent Hans Jurz (SPČ). Ker za povečavo obstoječega vrtca zaenkrat ni denarja, bodo k dvojezični vzgoji prijavljeni otroci ostali naprej prostorsko ločeni: ena skupina v vrtcu, druga v glavni šoli. Kontrolni odbor. Odkar vodi kontrolni odbor Blaž Kordesch, veje v odboru nov veter. Pred sejo je odbor nenapovedano pregledal občinske blagajne in ugotovil, da je vse v redu. S tem v zvezi je Kordesch zelo pohvalil delo vodje blagajne Karla Kulmescha. Silvo Kumer ALFRED KRAL (EL) Za finančno stanje je kriva dežela, ki nam vzame preveč denarja. V celoti pa lahko ugotovimo, da je bil pravi žegen, da smo se odcepili od Pliberka. Zdaj nam gre veliko bolje kot prej. ŽUPAN JANKO PAJANK (EL) Finančna politika dežele je bila pravzaprav volilna strategija ŠPČ: Najprej je dežela od občin pobrala veliko denarja, župan se je nato peljal v Celovec in nekaj milijonov prinesel nazaj domov in se pustil slaviti. Na odprtje pa je prišel še deželni referent in se prav tako pustil slaviti. ANDREJ VVAKOUNIG (EL) Poleg tovarne filtrov imamo še precej drugih firm, ki prav tako plačujejo davke. Teh ne smemo pozabiti. PODŽ. FRITZ FLODL (LFA) O mrtvašnici se razpravlja že 20 let in tudi 2000 ni denarja za ta važni projekt. VALENTINA KUŠEJ (EL) Nočem se hvaliti, toda naša šola šteje med najboljše na Koroškem. PEPEJ KRAUT (SPO) n r< d ki Župan mag. Raimund Grilc 'f sklical klavzuro na temo „PoračU 2000" in bo tako skušal nS\ | konsenz med vsemi frakcijami. mp p p < o 6 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Mag. Andrea Korenjak, bivša pevka MePZ Danica, je te dni promovirala na celovški univerzi iz psihologije z odličnim uspehom. Novopečeni gospe doktorici iskreno čestitamo in ji želimo pri njenem nadaljnjem glasbenem izobraževanju v Munchnu obilo veselja. Vsem dobrim željam domačih in znancev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Štefan Knafl, priljubljeni in zanesljivi mizar na Havju pri Šentjakobu bo v nedeljo obhajal svoj 60. rojstni dan. Za ta lepi jubilej mu želimo skupaj s sosedi in prijatelji vse najboljše, mnogo zdravja, božjega blagoslova in dobre volje. Na Reki pri Šentjakobu je obhajala te dni okrogel rojstni dan Marija Aichholzer, pd. Petrov-činja. Prijazni, vedri in nasmejani slavljenki kličemo še na mnoga vesela leta tudi v krogu družine poverjenic in poverjenikov Morhorjevih knjig. V Vogrčah bo na Silvestrovo praznovala svoj 75. življenjski jubilej Marija Prutej. Za jubilej ji iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Svoj 70. življenjski praznik je slavila Kristina Inzko iz Celovca. Slavljenki iskreno čestitajo vsi domači in ji pošiljajo tisoč poljubov. V Podjuni v Mlinčah je ta teden slavila svoj 50. rojstni dan Krista Kues. Slavljenki skupno z domačimi želimo vse najboljše, da bi naprej ostala zdrava in vesela. V Konovecah pri Pliberku praznujeta osebna praznika Martin in Johanna Schaffer. Naše iskrene čestitke. V Ščendu pri Šentjakobu obhaja svoj 68. rojstni dan Olga Trodt. Iskreno čestitamo. Iskrene čestitke veljajo tudi Toniju Isoppu v Gorinčičah za 46. rojstni dam. V Nonči vasi praznuje osebni praznik Tatjana Kramer. Lepo ji čestitajo domači in prijateljice in ji želijo vse najboljše. Osebni praznik slavi v Podjuni Fricej Golavčnik. Iskreno mu čestitamo in želimo vse najboljše. Na Šajdi praznuje osebni jubilej Albej Pegrin. Njemu veljajo iskrene čestitke upokojencev. V Selah na Kotu praznuje osebni jubilej Lenart Užnik. Iskreno mu čestitamo. V Večni vasi praznuje svoj 89. življenjski jubilej žpk. msgr. Kristo Srienc. Za visoki jubilej mu čestitajo vsi farani in mu želijo obilo zdravja in božjega blagoslova. Iskrene čestitke tudi od NAŠEGA TEDNIKA. Na Reki praznuje svoj 68. jubilej Johan Pečnik. Slavljencu iskreno čestitamo in mu kličemo še na mnoga zdrava leta. V Globasnici bo praznovala 75. življenjski jubilej Štefka Elbe. Vse najboljše ji želijo domači, čestitk? se pridružuje tudi ureu ^ivo NAŠEGA TEDNIKA. V Selah praznuje osebni jubilej Ražarjeva mama. Številnim čestitkam domačih in znancev se pridružuje tudi uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Lepeni praznuje svojo 34. pomlad Kristina Draže. Vse najboljše. V Ločah pri Šentilju praznuje svoj 60. rojstni dan Beti Pit-schek. Njej veljajo iskrene čestitke in da bi ostala naprej tako vesela in dobro razpoložena. Svoj 70. življenjski jubilej slavi Jokej Jerlich na Obirskem. Iskreno mu čestitamo in mu kličemo še na mnoga leta. V Šentpetru obhaja svoj 60. življenjski jubilej Jozej Kunčič. Slavljencu iskreno čestitajo domači. Iskrene čestitke tudi od NAŠEGA TEDNIKA, obilo zdravja in božjega blagoslova. V Društvu upokojencev v Šentjakobu praznujejo jubileje trije člani, namreč Kristi Schel-lander, Franci Mečina in To-mej Mušet. Društvo vsem želi zdravja in zadovoljstva, predvsem pa božjega blagoslova. V Pugradu pri Bilčovsu praznuje rojstni dan Viktorija Mos-vvitzer. Naše iskrene čestitke in vse najboljše. V Nonči vasi pri Pliberku praznuje svoj 60. življenjski jubilej gospa Ivana Thaler, mama znanih Tahlerje-vih fantov, od katerih je Slavko župnik v Železni Kapli in v Galiciji. Slavljenki iskreno čestita uredništvo NAŠEGA TEDNIKA in ji želi obilo zdravja in božjega blagoslova. Dominik Kert iz Nonče vasi bo praznoval svojo 30. pomlad. Iskreno čestitamo. Svoj 20-živ-Ijenjski jubilej pa je praznoval njegov sosed Silvo Buchvvald. Tudi njemu iskreno česitamo. Štefka Podgornik s Komlja slavi v teh dneh svoj 50. rojstni dan. Čestitajo ji vsi domači, čestitkam pa se pridružuje tudi uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Vse najboljše! V Pribli vasi praznuje gospa Dora Lenka svoj 96. življenjski jubilej. Njej veljajo iskrene čestitke vse domačih. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: msgr. Kristu Sriencu iz Večne vasi, Valentini Kušej iz Šmihela, Mariji Zanki iz Male vasi pri Globasnici, Štefki Vavti iz S inče vasi, Janezu Kušeju iz Šmihela, Mariji Pečnik z Rut pri Bistrici nad Pliberkom in Ernstu Koletniku iz Čirkovč. Posebne čestitke pa veljajo Amaliji Krištof z Bistrice nad Pliberkom, ki slavi 75-letnico in Janezu Bricmanu iz Strpne vasi, ki obhaja 85. življenjski jubilej. Vsi ostali člani društva upokojencev iskreno čestitajo in želijo mnogo sreče in zdravja. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. 40. življenjski praznik slavi v Pliberku Karli BreitfuB. Želimo mu vse najboljše in da bi ostal naprej tako vesel in dobre volje. Nekaj dni je od tega, odkar je na Bregah praznoval svoj 60. rojstni dan Janez Kumer, pd. Brežnik. Zvestemu naročniku in rojaku iskreno čestitamo in mu želimo vse najbolje. Še na mnoga zdrava leta! Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Antonu Kuschnigu z Dobrove, Kristjanu Puschnigu iz Grabalje vasi, Mariji VVakou-nig iz Mlinč in Janezu Wutte-Lucu iz Vesel pri Šentprimožu. Vsi ostali člani slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V sredo, 22. decembra, je praznoval rojstni dan Gvido Sadjak iz Globasnice. Iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V nedeljo, 26. decembra, bo slavila 50-letnico življenja in god Stefanie Rulitz iz Kočuhe pri Šmarjeti v Rožu. Slavljenki ob tem posebnem dvojnem prazniku prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Minulo sredo je slavil 75-letnico Johann Jaklitsch, po domače Cigovc iz Trebelj pri Šmarjeti v Rožu. Slavljencu ob visoki polokrogli letnici od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo sosedje in drugi znanci. ČESTITKA TEDNA Jubilej bančnika s srcem in dušo Te dni praznuje v Šentjakobu svoje srečanje z Abrahamom Stefan Riegelnik. Poznamo ga kot vsetransko nadarjenega človeka, ki pa predvsem na svojem delovnem mestu že desetletja dokazuje svoje sposobnosti. Nekaj let je bil tudi v občinski politiki, kjer je zastopal volilce Socialnogospodarske skupnosti. Želimo mu vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva v krogu domačih, ki kličejo svojemu ateju še na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje tudi Zveza-Bank v Celovcu ter odborniki Socialnogospodarske skupnosti v Šentjakobu. Štefan Riegelnik je praznoval svoj 50. rojstni dan. Kristo Srienc Ivana Thaler 7 - Rož - Podjuna - Žila dokazali veliko igralskega talenta. Slika: Fera Skupen advent v Libučah Z obema vaškima zboroma in ljudsko šolo so v Libučah priredili že tretje srečanje v adventu. Moški pevski zbor Kralj Matjaž je izredno lepo in mirno predbožično na adventno petje v cerkev v Zgornjih vzdušje, ki se je preneslo od sodelu-Libučah povabil tudi pevce MGV Pet- jočih pevcev in otrok tudi na obisko-zen in domačo ljudsko šolo, ki je upri- valce. S tem je koncert dosegel tudi zorila pastirsko igro, ki so se je šolar- svoj cilj, namreč da združuje vaščane k® 'n šolarji naučili med poukom. V obeh narodnih skupnosti in se prebi-nabito polni cerkvi je ob petju nastalo jejo tudi kulturne zapreke. Polnočnice v naših farah Kje in kdaj so po naših dvojezičnih farah polnočnice? Zbral Marijan Fera Apače Bajtiše Bilčovs Bistrica na Zilji Borovlje Brdo Brnca Djekše Dobrla vas Domačale Galicija Globasnica 21.30 20.00 22.00 otroška 16.00 Podljubelj 24.00 Podravlje 18.00 Podrožca (druž. božičnica) 17.00 Radiše 23.30 Rebrca 22.00 Rožek otroška 16.00 21.00 Ruda 22.00 Sele 23.00 24.00 Golšovo Gorenče Gorje na Zilji Grebinjski klošter Hodiše Kazaze Kneža Kostanje Kotmara vas Krčanje Lipa pri Rožeku otroška 16.00 23.00 otroška 16.00 21.00 Sinča vas Skočidol 16.00 Slovenji Plajberk 23.00 Strmec Suha Sveče Tinje Šentilj Šentjakob 21.30 24.00 22.00 20.30 22.00 otroška 16.00 22.00 otroška 17.00 Loga vas Loče Melviče Mohliče Obirsko 22.00 Pastoralni c. Celovec 22.00 Pečnica Pliberk otroška 16.00 Podgorje 22.00 otroška 16.00 Podgrad pri Grabšt. 22.00 23.00 21.00 23.00 otroška 15.00 22.00 23.30 22.00 21.00 24.00 22.00 22.00 24.00 21.30 22.00 22.00 22.00 22.00 Šentjanž 22.00 Šentlenart pri S. stud. 23.30 24.00 Šentlipš 23.30 22.00 Šentpeter na Vašinjah 23.00 22.00 Šentprimož 22.00 otroška 15.30 Šentrupert pri Velik. 22.00 Škocijan 22.00 otroška 16.00 Škofiče 23.30 Šmarjeta v Rožu 24.00 21.30 Šmihel nad Pliberkom 22.00 otroška 16.30 22.00 ŠmiklavŽ (druž. božičnica) 17.00 21.00 Šteben pri Globasnici 21.30 Šteben pri Maloščah 23.00 Vogrče 20.30 22.00 Vodiča vas 20.00 23.00 Železna Kapla 23.00 otroška 16.00 Žihpolje 22.30 Žitara vas 22.00 Žvabek 24.00 Slovenska knjiga Litijska cesta 38 1000 Ljubljana DRUŽINSKA ENCIKLOPEDIJA Predstavlja splošen pregled vseh glavnih področji človekovega vedenja, od naravoslovnih znanosti prek zgodovine in filozofije do vseh vej umetnosti. Knjiga zaseda vidno mesto med svetovnimi splošnimi enciklopedijami. Enciklopedija je urejena tematsko, po posameznih področjih, ki so razdeljena na večje število ključnih vsebin. Obdelana so na 355 dvojnih straneh. Besedilo dopolnjuje 1500 barvnih fotografij, reprodukcij umetniških del, zemljevidov, diagramov in preglednic. AKCIJA Enkratna priložnost za lepo darilo f/ ' 1 r ^ Iz vsebine ,ia. fivi svet • Narava vesolja • nemima . tehnologija m človeško telo • dlanasnj ^ . religije m industrija • svet°vna ^tnosti • g'asba -n :ri«^"°y-državesve,a' P'e9led znan0S,i '07„Tih ob-”»n"vTPTeno ključno temo • ve c Informacije Naš tednik, Viktringer Ring 26 9020 Celovec tel.: 0463/51 25 28 faks: 0 463 / 51 25 28 - 22 Vesele božične praznike ter uspešno 2QQQ Rl-,rr„rl-„F;a„ H ' TlOREfl „si:s:c2ooo lana & VERLAG A-9020 Klagenfurt/Celovec • Linsengasse 59 • Tel. 0 463 / 55 265 • Fax -10 • ISDN -13 • E-Mail: office@norea.at AKTIS El I lil ■>■<«! II Ktltill 9020 Klagcnfurt/Cclovcc; Primoschgasse 3; Tel.: 0463-37553 ■ ■ ■ ■ I I Vesele božične praznike in srečno novo teto želijo vsem kmetom in znancem dr. Milan in dr. Ivo Sienčnik dr. Urbanke ŽIVINOZDRAVNIŠKA PRAKSA Bahnstr. 13-9141 Dobrla vas, Telefon 0 42 36 / 22 45 PROIZVODNO in TRGOVINSKO PODJETJE z o. j. Volkermarkter StraBe 11, A-9150 Bleiburg, Osterreich Telefon: (0 42 35) 36 50, e-mail: konus.gmbh@carinthia.com Telefax: (0 42 35) 36 50 - 83 l/sem poslovnim partnerjem in prijateljem želi vesele božične praznike in uspešno novo leto! Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam želi dipl. inž. Hanzi URSCHITZ sodno zapriseženi izvedenec za stavbarstvo 9587 Bičarja vas/Riegersdorf 100 Telefon 0 42 57 / 44 55 Autotelefon 0664 / 160 15 00 Fax: 0 42 57 / 44 55 - 4 e-mail: urschitz.@haidronic.at Vesele božične praznike in srečno novo leto želita EL Smarjeta v Rožu in Vaša občinska odbornica KATJA KUPPER-WERNIG Vesele božične praznike ter srečno novo leto želi ŽUPAN mag. Raimund Grilc PLIBERK - LOKOVICA Božič 1999 Vesele božične praznike in srečno novo leto Frohe VVeihnachten und ein gluckliches neues Jahr FINDENIG Heizung Sanitcer BLEIBURG AbAlto Gasthaus - Gostilna -Trattoria Suetschach 38 FEISTRITZ i. R. ... želi vsem prijateljem, predvsem športnikom, blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi CHRISTIAN BOŽIC (5) ST. STEFAN 108 ;©/ 9142 GLOBASNITZ -'(g: 0 42 30 / 24 550 \ 0 663 / 04 21 49 Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto! dr. JOŽE MARKETZ župnik na Radišah inž. Kattnig-Kaltenbacher Spodnje Goriče pri Rožeku Oprtnik Opetnik Jurij in Christa Šmihel 120 Tel./Fax: 042 35/28 35 Zahvaljujeva se vsem strankam in prijateljem za dobro sodelovanje. Želiva vesele božične praznike in srečno leto 2000! Vsem sobratom v dekaniji, vsem faranom, sorodnikom in znancem vesel božič in srečno novo leto Leopold KASSL BILČOVS Blagoslovljene božične praznike vsem bralkam in bralcem Našega tednika, sorodnikom, prijateljem in znancem želi mag. Janko Kulmesch CELOVEC/LIBUČE Vesel božič in srečno novo leto! KARANJA MEDNARODNA ŠPEDICIJSKA IN ORGANIZACIJSKA DRUŽBA d.o.o. Verovškova 55B SLOVENIJA, 1000 Ljubljana Tel.: ++38661557087 Fax: ++38661557084 Slovenska gospodarska zveza Slovvenischer Wirtschaftsveroand Unione economica Slovena Dl Carinzia 10.-Oktober-Straf3e 19 9020 Celovec Biiro: MettingerstraBe 13, 9100 Volkermarkt, Tel. 0 42 32 / 31 61 Privat: Tulpenvveg 9, 9122 St. Kanzian, Tel. 0 42 39 / 27 00 Mobil: 0 664/41 38 878 Telefon: 0463/50 88 02 Faks: 0463 / 50 88 02-4 želi vsem članom in gospodarskim partnerjem vesele božične praznike in uspešno novo leto Vesele božične praznike in srečno novo leto Frohe VVeihnachten und ein g/uckliches neues Jahr wunscht MIZARSTVO/TISCHLEREI Josef Butej 9143 Šmihel nad Pliberkom/ St Michael ob Bleiburg 18 Tel.: 0 42 35/36 41 Poldej ZUNDER DRUŽINA DR. VINCENC župnik in v Železni Kapli JANJA ZIKULNIG Mladinski center na Rebrci CELOVEC Vsem tečajnikom, dobrotnicam in dobrotnikom ter prijateljem Doma v Tinjah želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto pri tečajih in duhovnih vajah ter do svidenja Jože KOPEINIG S SODELAVCI Jože MARKOVVITZ župni upravitelj na Kostanjah in na Strmcu Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem poslovnim partnerjem ter znancem in prijateljem E PLANUNG - BERATUNG - AUSFUHRUNG - A L L E V E R K L E I D U N G E N MIT E C H T E N KERAMISCHEN FLIESEN - PLATTEN - MOSAIK - BAUKERAMIK TUTZACH 30 - 9065 EBENTAL - TELEFON (O 46 3) 74 04 38 Božič 1999 Vsem prijateljem, neprijateljem, znancem, pevovodjem, pevovodkinjam, pevkam in pevcem TOMAŽ HOLMAR župni upravitelj naOBIRSKEM Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom se zahvaljuje in želi vse dobro za Božič in novo leto župni urad POKRČE Textilien »SCHMID /Vir freuen uns auf Ihren Besuch! Veselimo se Vašega obiska! Wir danken fur Ihre Treue und wunschen Ihnen ein besinnliches VVeihnachtsfest sovvie ein Prosit 2000! Zahvaljujemo se Vam za Vašo zvestobo in želimo mirne božične praznike ter srečno novo leto! Vsem prijateljem in gostom želi sreče in veselja v novem letu TRGOVINA Hermi in VValter RAKUSCHEK Sele-Borovnica Frohe VVeihnachten und ein gluckliches neues Jahr Franz Halmburger 9143 ST. MICHAEL ob Bleiburg 31 - Tel. (04235) 2527 Filiale: 9150 BLEIBURG, Hauptplatz 16 - Tel. (0 42 35) 24 64 Vesel božič in srečno novo leto želi Frohe VVeihnachten und ein gluckliches neues Jahr vvunscht M A L E R E I BLEIBURG O Vsem našim gostom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto GOSTILNA KNABERLE-SEHER VELINJA VAS, tel. 0 42 28 / 20 87 Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto • AUTOSERVICE • REIFEN FIRMA Rudolf CIK Breška vas 28, 9143 Šmihel Tel. 0 42 30/323 PAGITZ BAUSTOFFE - H E 9170 Ferlach-Unterferlach 34 Tel. 0 42 27 / 23 75 - 0 Fax. -30 e-mail: pagitz.gesmbh@carinthia.com Vsem sorodnikom in znancem želi družina Rudi PICHLER Grpiče Robert Hedenik SPENGLEREI - KLEPARSTVO DACHDECKEREI - KROVSTVO 9 0/2 LUDMANNSDORF / B I L Č O V S W E L L E R S D O R F / V E L I N J A VAS 36 Vaš strokovnjak za strehe in fasade Vesele 6oziene \praznil'e in sreče v novem letu Autotel.: 0 66 3 / 84 41 34 http://www.hedenik.com Vsem dobrotnikom, prijateljem in znancem želi OKTET SUHA vesele božične praznike in srečno novo leto Vesele božične praznike in uspešno novo leto 2000 DRUŽINA vladni svetnik Franc VVIEGELE Socialna gospodarska skupnost (SGS) Šentjakob v Rožu želi vsem občanom božični mir in uspešno novo leto 2000. Blagoslovljene božične praznike in uspešno ter zdravo novo leto. družina Folti Hartmann in Marija Tischler Slovensko prosvetno društvo BOROVLJE želi vsem članom in prijateljem vesele božične praznike in mnogo sreče v novem letu Vesele božične praznike in srečno novo leto! DRUŽINA Breda Župane ŽELEZNA KAPLA Sedanjim in bivšim faranom ter vsem znancem in prijateljem žeti vesele božične praznike in srečno novo leto ŽUPNIK Peter STICKER GLOBASNICA Stanko OLIP župnik v Štebnu pri Maloščah in v Ločah VEfELE BožLiCNE P/l/\ZA/iKE v IM ffLECtVO NOVO LETO 2000 *>0* A 105. Hz •5 KOROi C (lagenfurt e-mail: radio@korotan.at Internet: www.korotan.at Viktringer Ring 26 A-9020 Celovec / Klagenfurt VALENTIN STRUGER Malerei • Anstrich • Fassade Boden • Tapete 9071 Kottmannsdorf 210 Tel. 0 42 20 / 21 58 Autotel.: 0664 / 43 27496 Fax: 0 42 20 / 27 69 Vsem dragim gostom, somišljenikom, prijateljem in znancem žetim 1/ novem letu mnogo sreče v zdravju in zadovoljstvu IVI I K L A V Ž GOSTILNA - GASTHAUS - TRATTORIA Hanzi OGRIS BILČOVS/ LUDMANNSDORF Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi Frohe lA/eihnachten und ein gluckliches neues Jahr wunscht BAUUNTERNEHMEN Lukas Wiirfter HOCH- u. TIEFBAU-PLANUNG (WWM| |BAU GesmbHl 9141 EBERNDORF, GevverbestraBe 3 Telefon 042 36/2626, Fax 0 42 36/2626 - 4, Mobitel.: 0664/35 85 589 Božič 1999 Frohe VVeihnachten und ein erfolgreiches neues Jahr vvunscht ST. LUCAS REISEN Herbert Berchtold Ebersdorf 42 Tel+Fax 04235-43 57 Mobil 0664-3073005 FAHRMIT! Vsem faranom, sorodnikom, znancem in prijateljem na Žili, v Rožu in Podjuni Stanko TRAP župnik na Ziljski Bistrici ODVETNIK dr. Franc Serajnik VViesbadener StraBe 3 9020 Celovec Telefon: (0463) 51 63 30 faks: 51 43 24 e-mail: advokat-serajnik@online.edvg.co.at želi vesele božične praznike in srečno novo leto PORTALBAU - STAHL- und ALU-KONSTRUKTIONEN KUNSTSCHLOSSERARBEITEN Johann KURNIK SCHLOSSEREI Ges.m.b.H. A-9150 Bleiburg/Pliberk, Graben 7, Tel. 31 71 Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem poslovnim partnerjem in znancem DRUŽINA -Tpr KARGL BAČE v ob Baškem jezeru 24-urni servis 24 Stunden Service ELEKTRO Maximillian KROPIUNIK A-9072 BILČOVS - LUDMANNSDORF Tel.: 0 42 28 / 33 97, 0663 /0419 83 Načrtovanje • Planung Svetovanje • Beratung Inštalacije • Installation Servisna služba • Kundendienst Vesele božične praznike ter srečno novo leto želi KVARTET BRATOV SMRTNIK z družinami Korte pri Železni Kapli Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Frohe Weihnachten und ein gluckliches neues Jahr vvunscht GARTNEREI BLUMEN Ausfuhrung aller floristischen Dekorationen Blumenspendenvermittlung - Trauerbinderei Ortsbelieferung - Hydrokulturen Fruhjahrs- und Balkonbepflanzungen Gartengestaltung A-9150 BLEIBURG, 10. Oktober Platz 31 Tel./Fax 04235-3003 O + 4- Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto želi vsem občanom, prijateljem in gostom ŽUPAN Paul Robnig občina Globasnica Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za božič in za novo leto Peter HRIBERNIK MIZAR ŽIHPOLJE Vesele božične družina praznike in srečno ŠTERN novo leto želi Sk: v J STARA VAS 32, 9141 Dobrla vas Telefon 0 42 37 / 22 43 At* A -A-. Frohe VVeihnachten! Vesel božič! Vsem znancem in prijateljem širom Koroške, posebno pa vsem upokojencem, želim blagoslovljene božične praznike in srečno HAARSTUDIO DORIS novo teto 2000! DORIS ROSCHITZ 9150 BLEIBURG HAUPTPLATZ 32 Micka ^ TEL 04235/2214 9423 ST. GEORGEN 42 Miškulnik TEL 04357/3807 taberna Pri joklrtu Bierjokl Badgasse 7 Celovec, tel. 0463 / 51 45 61 jeli vedele ftojiiUte frurjvti&e ut dnečttv itowy leto- Jože VVAKOUNIG Z DRUŽINO JANEZ TRATAR PROVIZOR V DOBRLI VASI DRUŽINA MILLONIG DRAŠČE V ZILJSKI DOLINI Korotan MEDNARODNA DRUŽBA ZA TRGOVINO IN UDELEŽBE Celovec Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt/Celovec Telefon: 0463 /56 2 16, telefaks: 0463 / 56 21 66 6 žeti vsem poslovnim partnerjem vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 2000 Vaš partner v prostoru ALPE-JADRAN Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto ADEG OGRIS-MARTIC Bilčovs / Ludmannsdorf Tel. 0 42 28 / 22 51 Vesele božične praznike in srečno novo leto ODVETNIK dr. Branko PERČ 9150 PLIBERK/BLEIBURG 10,-Oktober-Platz 15 PRILOGA NT 2 NAŠ UPOKOJENEC 24. decembra 1999 Vstop v leto 2000 in pogled nazaj I etošnji vstop v novo leto Lni običajen - vstopili bomo v zadnje leto drugega tisočletja. Vsak trgovec mora narediti ob koncu leta obračun. Tako moramo tudi mi pogledati nazaj in si zastaviti vprašanje: Kaj nam je prineslo preteklo stoletje? A še živijo upokojenci, ki so preživeli skoraj celo stoletje? Nekateri so doživeli prvo svetovno vojno, v 30-ih letih je bil čas svetovne gospodarske krize, mnogo naših kmetij je šlo na boben, vladala je brezposelnost, še posebej v mestih pa lakota in beda. Spominjam se, da nismo imeli vodovoda za pitno vodo, črpali smo jo samo iz potoka. Bilo tudi ni elektrike, še manj pa denarja. Oblečeni smo bili siromašno, kljub temu smo bili zadovoljni - ker kaj drugega nismo poznali. Najhujša nesreča pa nas je zadela, ko je marca 1938 vkorakal Hitler v Avstrijo. Koroški Slovenci smo vedeli, da nimamo kaj dobrega pričakovati. Kar kmalu, leta 1939, so se vsi občani, od dojenčka pa do starčka, morali podati v domačo gostilno. Tam so nam neki gospodje merili nosove, lobanje, ugotavljali barvo oči in si vse to zapisali. Baje so hoteli ugotoviti, ali spadamo med pleme arijcev. lato so nalepili letake na IM naša vrata: Karntner spricht deutsch! - Septembra 1939 pa je izbruhnila vojna. Ta morija je trajala celih sedem let. V tem času so nacisti izseljevali naše rojake, mnogo jih je umrlo tudi v koncentracijskih taboriščih. Maja 1945 je bilo končno vsega tega gorja konec. Reklo se je, da je zaživela svoboda. In kaj se je zgodilo? Našo deželo so zasedli Angleži, ki do Slovencev niso kazali ljubeznivega odnosa. Izvedli so hišne preiskave in zapirali zavedne pripadnike slovenske narodne skupnosti. Leta 1955 so podpisali Avstrijsko državno pogodbo, s tem pa tudi člen 7, magno charto koroških Slovencev. Minilo je 45 let, člen 7 pa še vedno ni izpolnjen. Gotovi krogi skušajo na vse načine izbrisati slovensko lice dvojezičnega ozemlja. Predvsem tudi občine, ki npr. poimenujejo ceste in poti v nemščini, hkrati pa odstranjujejo domača ledinska imena. Hočejo nam torej vzeti našo samobitnost - vse to pa v demokratični Avstriji, ki je po členu 7 zadolžena, da skrbi za obstoj naše narodne skupnosti. In kakšen je pogled naprej? ■ Nič kaj rožnat za našo narodno skupnost. Spet so na delu sile, ki bi koroške Slovence najraje izbrisale z zemljevida. Zato Vas vse drage upokojenke in upokojenci pozivam: Pokažite Vašim vnukinjam in vnukom pravilno pot! Ohranili se bomo samo, če bodo tudi naši potomci ostali zvesti narodni skupnosti. Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto Vam želi Vaša Micka. MICKA MIŠKULNIK Beseda glavne UREDNICE ližamo se božiču, praz-p^niku, ki prebudi pred-^^vsem človeška čustva. Z otožnostjo gledamo nazaj, na čase, ko se je v adventu še čutilo, da se ljudje res pripravljajo na nekaj velikega. Ko ni bilo v ospredju gospodarstvo, temveč je bil v ospredju človek s svojim hrepenenjem po odrešenju. Pravijo nam, da prej ni bilo tako lepo, da nas naši spomini le varajo. V mnogočem bo res tako. Ni bilo vse lepo, dosti trdi časi so bili. Toda nekaj bistvenega se je obrnilo na slabše: Človek ne pričakuje več ničesar - kajti ima že vse. Česa naj bi se še veselil? Daril? Še nekaj v stanovanju, česar ne potrebuje in kjer se nabira prah. Ali pa smo pozabili, kako se daruje, da dragoceno darilo ni enako dragemu darilu? Danes Srečni stari časi DUHOVNA MISEL očividno velja samo še: Čim več, tem boljše. Pravijo nam, da gospodarstvo živi od tega, da mnoge trgovine brez božičnega dobička ne bi mogle preživeti. Od tega, pravijo, da odvisi naše blagostanje. Od česa pa živimo mi, naša duša? Od katerih stvari zavisi naše pravo blagostanje - da nam je res blago v duši? Je že res, da starejši ljudje gledajo z otožnostjo na stare čase, večinoma z grenkobo v srcu. Mislim pa, da se smete veseliti, da ste v svoji mladosti, sploh v prejšnjih časih, doživeli toliko lepega. Da ste si nabrali zaklad, od katerega ŽUPNIK JURIJ BUCH morete živeti še danes. Namesto grenkobe bi lahko z navdušenjem pripovedovali Vašim vnukinjam in vnukom, kako ste z veseljem in radovednostjo, ja, s pravo nestrpnostjo pričakovali Sveti večer. Kako ste se razveselili tudi skromnih darilc, ki ste jih našli pod drevescem. S kakšno radostjo ste šli k polnočnici. Mislim, da so mladi zelo odprti za to, da čutijo, da to, kar je danes, ni vse. Da so bistvenejše stvari na svetu kakor le draga darila. Predvsem pa: Da je veselje doma v srcu, v duši - in da se naj naučimo darovati z ljubeznijo, če hočemo res zbuditi radost in trajno veselje. 24. decembra 1999 NAŠ UPOKOJENEC 3 jC . ... MoPZ Kočna je pred 20-imi leti obiskaI Pavleta Kernjaka (v sredini) ob njegovi 80-letnici. Pavle Kernjak dobesedno ■ Pred stotimi leti, 9. februarja ■ Pred 20-imi leti, 11. decem-1899, se je pri Mežnarju v Šent- bra 1979, se je zaključil krog ilju rodil mož, ki je dal sloven- življenja človeku, čigar prekras-skemu narodu med drugim ne pesmi bodo večno spremljale domače pevce. »Mojceja” in „Katrco”. IV M ojcej, oh Mojcej - Kdo l\/|ie ne pozna, te preču-* V I dovite pesmi Pavleta Kernjaka, Filija s Trebinj pri Šentilju ob Dravi? »Slovenski oktet” jo je ponesel v širni svet, ki jo je navdušeno sprejel. Deset let je ležala pri Prosvetnem servisu v Ljubljani, pa so se naposled le ojunačili pevci Slovenskega okteta, ko so jo culi peti logo-vaške pevce. Nato so jo začeli peti tudi sami, jo zapeli Slovencem in vsemu svetu. Kako je nastala ta naša »Mojcej”? Pavle Kernjak pripoveduje sam, šegavo kot zna, kako se je ta stvar izcimila. Sinu Miru je svetoval, naj se končno oženi, z mamo da ne zmoreta več, dela pa kJdi ne zmanjka. Miro se je Potuhnil in rekel, kako naj to °pravi, ko pa ne ve, katero bi vzel. „Kako Mojcejo boš pa že dobil,” je odvrnil oče sinu. "Mojcej” pa se mu je zapičila v misel, ni mu dala miru, dokler ji ni dal telesa in duše, besedila in melodije. Svojo „Mojcej” je sin Miro seveda že imel, izbral si je Marnovo Cilko z Rov pri Šentilju. Rodilo se jima je sedem sinov in sedem hčerk. Najmlajši, Tatjani, je posvetil ded svojo zadnjo pesem. „0d smrti svoje žene Amalije oktobra 1975 nisem več napisal ničesar," pripoveduje. „Toda ko se je rodila Tatjana, sem spet sedel k harmoniju in napisal to pesem.” Leta 1929 je bila v Borovljah velika pevska prireditev. Kernjaku in njegovi pevci se niso hoteli nastopiti, ker so leto poprej na pevskem tekmovanju hudo pogoreli. Na prigovarjanje svojih prijateljev se je le odločil za nastop in stuhtal pesem Juhe, pojdam v Škufče”, za zaključek pa ji je še dodal ..Slovenski smo fantje”. Navdušenja ni hotelo biti konec, poslušalci so pesem razumeli in Pavle Kernjak je dosegel prvo mesto. Proti vsem pričakovanjem seveda, kajti časopisni članek, ki je bil gotov že soboto prej, je poročal nekaj drugega. Najljubša pesem? Pavle Kernjak: „Katrca, posvetil sem jo Sramšičnikovi Katrci.” (Poročila se je s Hanzijem VVeissom v Šentjanžu, a je na žalost pred nekaj leti podlegla zahrbtni bolezni - op. ured.) Ena izmed pesmi, ki jo je Kernjak komu posvetil, se imenuje „Marchenaugen”. Nastala pa je tako: Kernjak je ležal v bolnišnici. Neki sestri, ime ji je bilo Evelin, se je močno zasmilil in je zato še bolj skrbela zanj. Imela je čudovite, zares ..pravljične oči”. Zasledovale so ga noč in dan. Zaradi tega je vprašal neko drugo sestro, kako se piše sestra Evelin. „Dos tat ihnen so passn!” mu je odvrnila. Partituro pesmi je Kernjak izročil nizozemskemu dirigentu Janu Timpu, ki je bil večkrat pri sosedu Irglu na letnem dopustu. Slovensko besedilo »Pravljične oči” pa je izročil Branku Čopu, ko je bil še konzul v Celovcu. Danes jo poje Koroški akademski oktet. Naš tednik (15. 2. 1979) Advent V adventnem času pokriva snežinka nam zemljo, rože vse so ovenele kakor lepota zelenih travnikov. Dolga zimska noč se nam ponuja, ko v adventnem času farni zvon v jutru k molitvi nas obuja. Tako bomo vsi z veseljem praznovali ta božični čas, ko iz betlehemske štalce božje dete lepo pozdravlja nas. Kati Marketz Wilhelm Kraiger - iz njegove bogate zbirke objavljamo voščilo na naslovnici. Voščilo na naslovnici VVilhelm Kraiger z Metlove je znan po tem, da zbira najrazličnejše zanimivosti iz vsega sveta in z vseh področij. Še posebej bogata je njegova zbirka razglednic. Hrani jih nad 5000 z izrednimi motivi. Med te spada tudi slovenska razglednica z božičnim motivom iz leta 1902, ki jo objavljamo na naslovnici NAŠEGA UPOKOJENCA. VVilhelmu Kraigerju se prisrčno zahvaljujemo, da jo je nam dal na razpolago za objavo. Želimo mu blagoslovljene božične praznike in čim več veselja pri zbiranju zgodovinskih dragocenosti tudi v naslednjem tisočletju. Uredništvo 4 NAŠ UPOKOJENEC 24. decembra 1999 24. decembra 1999 NAŠ UPOKOJENEC Nekaj misli o praznovanju božiča pri nas na Koroškem nekdaj in danes. rjeklame po izložbah in llpredbožični nemir so že nekaj časa napovedovali božič. Opozarjali so nas, da še nismo uredili vseh božičnih priprav, in tako so nas poleg službenih in drugih obveznosti, v adventu spremljale misli na vse obveznosti, ki jih nam vsako leto znova prinašajo božični prazniki. Praznovali bomo božič po že ustaljenih obredih in kot vsako leto, si bomo za božič bolj kot vseh daril zaželeli božičnega miru. Kot vsako leto bomo na Koroškem za božič okrasili božično drevo in postavili jaslice. Čeprav si danes ne moremo predstavljati božiča brez božičnega drevesa, je ta navada med koroškimi Slovenci razmeroma mlada. Med koroške Slovence se je božično drevo, ki je bilo pravzaprav „mestna šega“, začelo širiti na podeželje šele nekaj let po prvi svetovni vojni. Prav tako so se jaslice, ki so bile sicer v slovenskih krajih že znane, na Koroškem začele uveljavljati šele po prvi svetovni vojni. iyyiarsikdo se še spominja IVI praznovanj božiča iz svojih otroških let brez božičnih dreves in jaslic. Kot je povedala 1903. leta rojena Marija Potočnik iz Pliberka, se je navada postavljanja božičnih dreves in jaslic širila tudi preko šole: „Božičnih dreves še ni bilo tedaj. To se je šele potem začelo, ko so se že otroci v šoli naučili; v štiridesetih, petdesetih letih se je to začelo na deželi in darila tudi. Potem so se pa že fantje v šoli naučili, da so jaslice izreže vali in smo potem navadno v kot jaslice postavili. “ Na Sveti večer je bilo nekoč v navadi, da so kropili stanovanjska in gospodarska poslopja z blagoslovljeno vodo in jih kadili z žerjavico, na katero so polagali blagoslovljene vejice iz cvetne butare, špajk (baldrijan), kadilo in druge dišave. To naj bi hišo in hlev varovalo pred nesrečami. Ta navada je še danes v raznih krajih Koroške del božičnih praznovanj. Večerja je bila nekoč mrzla in skromna, pravzaprav postna jed, kot spomin na to, da sta se morala Marija in Jožef zadovoljiti s skromno večerjo. □ osebna šega na Koro-r škem, ki se je ponekod ohranila do danes, so božični kruhi. V božičnih praznikih so na mizo položili poseben božični kruh - mižnjak, kot mu pravijo v Rožu, ali mižnjek, kot mu pravijo v Podjuni; nanj pa so položili dve blagoslovljeni vejici iz prajtlna, tj. iz cvetne butare. Kruh naj bi hiši prinašal srečo in blagoslov. Še po drugi svetovni vojni so v Rožu spekli tudi kvočnjak, poseben kruh s posušenimi hruškami, kateremu so pripisovali zdravilno moč. Na Zilji so spekli dva božična kruha; eden je bil hej-dovec, kruh iz ajdove moke, nadevan s strdjo in makom. V okolici Železne Kaple pa so spekli kruh iz raznih vrst žita, kateremu so pravili božič. Nesli so ga k polnočnici, na sveti dan pa so ga delili ljudem in živini za zdravje. Posebno mesto je včasih imela tudi polnočna maša -polnočnica. Leta 1900 rojena Elizabeta Morak, iz okraja Velikovec, se spominja: „Potem smo se umivali in pripravljali k polnočnici. Za varuha doma je ostal navadno kak moški, ker so večkrat tatovi izrabili Sveti večer, da so kje meso iz shrambe pokradli. Grede k polnočnici smo pazili, od kod veter vleče, od tam poleti potem prihajajo nevihte. In reče se tudi: Če so svetle metne -polnočnice, bojo temne parne - bo slabo leto. “ Polnočnica je bila višek božičnih praznovanj Danes praznujemo Sveti večer navadno v krogu družine ali v krogu prijateljev. Pred obdarovanjem z božičnimi darili vsaka družina ali prijateljski krog na svoj način oblikuje božično praznovanje, ponavadi z molitvijo in petjem božičnih pesmi ali tudi z recitiranjem pesmi. Polnočna maša je v nekaterih krajih opolnoči, ponekod pa še pred polnočjo; s tem so nekateri duhovniki skrajšali ljudem čas dolgega bedenja v Sveti noči. \ /časih so po stari navadi V sveto noč prebedeli, od tod je Sveti večer dobil tudi ime bila ali bilja, iz latinske besede vigilia, kar pomeni bedenje. Na Koroškem je Sveti večer znan tudi pod imenom Sveta bila. Čeprav je božič vsako leto poseben praznik, vsakdo doživi v življenju svoj poseben božič - božič, ki je drugačen od vseh in ga zato doživimo na čisto poseben način. Starejši ljudje se prav posebej spominjajo božičnih praznikov v vojnem času. Tako je zapisala že omenjena Elizabeta Morak iz okraja Velikovec: „Dobro se spominjam na drugačen božič, na božič pozimi leta 1917. Prva svetovna vojna vihra je še divjala po Evropi. Vsi narodi stare Avstrije so bili že siti te nesmiselne morije. Tako rekoč najboljši so že izkrvaveli na ruski ali italijanski fronti in vseh naturalij je primanjkovalo. Ni bilo ničesar več. Trgovine so bile prazne. Tedaj sem šla dan pred svetim dnem v Velikovec, da bi poskusila dobiti kakšno najpotrebnejšo stvar. Prodajalne so bile večinoma zaprte, ker ni bilo več kaj prodajati. Pri Štrausu je še dobil kdo na nabavnico kaj malega. Imela sem s seboj šest jajc, ki sem jih skušala pokazati prodajalcu. Zasvetile so se mu oči, in potem sem dobila: pol litra petroleja, en kos mila, eno škatlo franka in eno škatlico saharina. To so biti zame zakladi. Vsa srečna sem šla domov, da smo nalili dve lampi, da ni bilo treba na Sveti večer s fresko svetiti kot sicer vedno, da smo se mogli enkrat z resničnim milom umiti in da je na Sveti dan ječmenova kava imela vendar boljši okus, ko je bit frank zraven. “ Franc Rehsmann iz Šentjakoba v Rožu, ki je leta 1942 kot 14-letni fant doživel božič v pregnanstvu, v taborišču, se spominja: „Bili smo že več ko pol leta pregnani v taborišču Hagen-buchach... V taborišču nas je bilo skoraj 40 otrok različne starosti... Na božič smo se hoteli tudi v taborišču nekoliko pripraviti. Mama je shranila nekaj dobrot, ki smo jih dobili od babice, strica in tete prav za te dni. Oče Letos naj bi prav poseben božič, sem si rekla, in se nenadoma znašla v že ustaljenem božičnem stresu. VODJA SNI URBAN JARNIK MARTINA PIKO Rokovnikov a gospodinja iz Sel, ko je pripravljala mizo z mižiči na sveti večer. (Iz knjige Sele in Selani) Pa nam je, ko je hodil na delo na žago. preskrbel nekaj tankih deščic in žagic za rezlanje. Tako smo z brati lahko začeli v veži pred aašo kletno sobo nekaj brkljati. To pa tokrat niti naše-Qa iagerfirerja ni motilo, čeprav smo naredili precej smeti. Sestra Rezika nam je Prinesla predloge, in tako smo za praznike izrezljali Prav čedne jaslice, pa tudi Preproste vozičke in lesene traktorje in živalce za manjše otroke smo zmogli. K ja Sveti večer je bila na-I N povedana skupna božična večerja. V jedilnico so postavili božično drevo, 'n lagerfirer je namesto običajnega vohenšpruha -tedenskega nagovora - go-v°ril o nemškem božiču. Nekateri otroci smo deklamirali nekaj pesmi in skupno smo zapeli nemško božično pesem. Za večerjo smo dobili tokrat celo „nirn-berške klobase", nekakšne pečenice, in zelje, navrh pa še nekaj peciva, moški pa celo tobak. Imeli smo občutek, da se je osebje taborišča potrudilo, da bi nam ta večer nekoliko olajšalo. Ob koncu so pevci zapeli nemško pesem o domovini; ta pesem in grenek spomin na dom je zalil oči skoraj vseh odraslih, in tako smo se tihi in potrti spravili po naših sobah. Tukaj pa nam je sestra Fani pripravila posebno veselje. Od ene sestre je dobila majhno smrečico, kar je bilo tudi prepovedano, jo preprosto olepšala in pri- žgala nekaj svečic. Jaslice pa smo mi fantje že prej naredili. Tako smo lahko še v družini in z najbiižjimi sosedi premolili rožni venec in po tihem zapeti naše tepe, domače božične pesmi. V pogovoru in mislih smo bili seveda kot pretekli božič doma, ko smo z babico sedeli še vsi okrog pogrnjene javorove mize, kadili in kropiti okoli hiše, hleva in skednja, in trkali na panje, da bi čebele zimo dobro prestale. Pod smrečico je bito tedaj tudi nekaj izpolnjenih otroških želja, vsaj tople rokavice in nogavice, ki jih je mama spletla ob večerih, in še marsikaj. Letos pa so bite pod drevescem le naše jasli in srčna želja in upanje, da bi nas konec vojne spet vse združil za našo domačo javorovo mizo. “ Ob prebiranju teh spominov so mi uhajale misli na priprave na letošnji božič: Na pisanje božičnih voščilnic in peko božičnega peciva, na kupovanje daril, na božičnico v službi in v društvu, na adventne prireditve in dobrodelne akcije, na pripravo božičnega drevesa in jaslic in še in še... I etos naj bo prav pose-I—ben božič, sem si rekla, in se nenadoma znašla v že ustaljenem božičnem ritualu in z njim povezanim stresom. Tudi mediji so bližan-je božiča zaznali z večanjem ..predbožičnega stresa”. Vrstili so se prispevki o tem, kako lahko najbolje organiziramo vse priprave za božič, prispevki o avtogenih treningih, ki naj bi še dodatno povečali delovno zmogljivost, ponudbe za razne intenzivne tečaje za zmanjšanje stresa, itn. Med vsemi dobronamernimi nasveti pa sem zaman iskala nasvet, da bi lahko praznovali božič bolj skromno in s tem našli več miru zase in za družino. „Nobenih daril ni bilo” Mati so spekli za božične praznike od vsega nekaj, to se pravi kruha - en hlebec so zaznamovali s tremi križi, kar je pomenilo Bog Oče, Sin in Sveti Duh - pogačo, klocenbrot in kekse. Pogačo so posebno dobro nabulali z orehi, rozinami, cimetom in sladkorjem ali z grumpami, kar je bilo nekaj posebnega. Pri nas smo začeli delati božično drevo šele, ko so prišli Majerjevi iz Trbiža, ki so bili pri nas na kvartirju. Imeli pa smo jaslice iz papirja. Cink (večna luč) je svetila pred jaslicami med prazniki do svetih treh kraljev. 24. decembra, na Sveti večer, se je vlila žegnana voda v škadelco (skodelico), zraven pa vzela brinca (smrekova vejica). V panovce (ponev) s tremi nogami smo dali goreče oglje, da se je kadilo. Ko je bilo v štali vse afutrano in živina akamudana (opravljena), smo se zbrali v vejži starši in otroci. Ko je svječan zgonve (večernico zvonilo), smo najprej molili angelsko češčenje. Potem so vzeli mati hlebec kruha in patrnoušter in začeli žabrati rožnkranc. Ena sestra je vzela žegnano vodo in jaz kadilo. Spredaj so šli mati, potem sestra, da je kropila, in potem jaz s kadilom in vsi drugi. Šli smo okrog hiše. Tako smo delali v veri, da se bo živina dobro redila in da bo obvarovana pred nesrečami. Ko smo prišli spet v hišo, sva šla s sestro v vsako sobo in sva pokropila in pokadila. Drugi so šli v izbo, kjer je bila topla krušna peč. Mati so potem dali kruh na mizo in so naprej molili rožni venec. Zmolili smo vse tri dele. Med molitvijo smo vsi klečali pri klopeh, ob mizi ali peči. Potem smo molili Marijine litanije in za vse hišne pomrtve. Pri jaslicah smo tudi zapeli: Sveta noč... Poslušajte vsi ljudje... Kaj se vam zdi, pastirci vi... in še druge božične pesmi. Nato so mati pripravili večerjo. Nobenih daril ni bilo. Večerja pa je bila zelo dobra. Hanzl VViegele, rojen 1907 v Zahomcu pri Vafnu (iz 7. knjige „Tako smo živeli”) 6 NAŠ UPOKOJENEC 24. decembra 1999 Pestra ponudba Slovenskega društva upokojencev Šentjakob Leto 1999. Delovanje Društva upokojencev Šentjakob v Rožu ni omejeno samo na prijetno družabnost, temveč tudi na zanimive informativne prireditve in izlete. ■ POROČA PREDSEDNICA DRUŠTVA MICKA MIŠKULNIK Spomnili smo se Drabosnjakovega Pasijona Letos junija pred devetimi leti so igrali Drabosnjakov Pasijon na Kostanjah. Igra je privlačila množice ljubiteljev domače kulture od blizu in daleč. Pod vodstvom režiserja Francija Končana so sodelovali jgralci s Kostanj, iz Bilčov-sa, Šentjakoba in Rožeka. Po zaslugi KKZ in Mohorjeve so Pasijon posneli tudi na film. Da pa igra ne bi šla čisto v pozabo, je Društvo upokojencev Šentjakob v Rožu vabilo v nedeljo, 28. marca, v šentjakobski Regionalni center na ogled tega 70-minutne-ga filma. Udeleženci so ganjeni sledili dogajanju na filmskem platnu. Šentjakobčani priporočamo, da bi se naslednje leto po-služili te pomir" - zlasti v postnem u tudi druga društva. Obiskali smo prelepo slovensko Primorje V četrtek, 17. junija, smo se podali na izlet k morju. Pri nas na Koroškem je vreme kazalo slabo, ko smo prekoračili mejo v Italijo, pa nas je sprejelo sonce in nas ves dan tudi spremljalo. V Tržiču smo videli, kako izdelujejo ladjo, ki bo menda stala eno milijardo šilingov. Naročilo za to ladjo je dal neki bogatin v Ameriki. Nato nas je vodila pot čez Koper in Izolo k našemu cilju - Belemu križu pri Piranu. Tam smo imeli tudi kosilo. Občudovali smo prekrasen pogled na morje, v daljavi pa se je svetil Trst. Skozi mesto Trst smo se peljali na poti domov in med drugim občudovali poslopja, sezidana v slogu monarhistične Avstrije. Zbuja se vtis, kot da bi bil nekje na Dunaju. Od blizu nas je pozdravljal tudi znameniti grad Miramare - na žalost pa čas ni dopuščal, da bi se tam tudi ustavili. Srečno smo prispeli na svoje domove v zavesti, da smo spet videli del naše neposredne soseščine. Spoznavamo tudi našo ožjo domovimo V sredo, 14. julija, smo se etošnja božičnica šentjakobskih upokojenk in L—upokojencev (preteklo nedeljo, 19. decembra, v farni dvorani) je bila v znamenju 7. knjige „Tako smo živeli". Ugotovili smo, da je doslej že kar 23 naših upokojencev opisalo v teh knjigah svoje življenje. Nekateri pa so svoje življenjepise prav tako že oddali in čakajo, da bodo šli v tisk. Predsednica upokojenskega društva se je vsem, ki so doslej bili pripravljeni pisati o Božičnica o preteklosti svojih življenjskih izkušnjah, zahvalila tako v imenu društva kakor v imenu SNI Urban Jarnik. Tiste, ki še niso tega storili, je pozvala, da se naj okorajžijo in začnejo s svojim življenjepisom. Micka Miškul-nik: „Ti zapisi so za slovensko narodno skupnost izrednega pomena, ker samo tako bomo lahko prenesli našo zgodovino v vednost našim prihodnjim rodovom." V veliko veselje vseh udeležencev božičnice so bili pripravljeni brati izvlečke iz svojih življenjepisov Jozej Stor-nik in Gusti Janežič iz Leš, Pavla Potočnik iz Šentjakoba in Nani Zablatnik iz Bilnjovsa. Bil je zelo zanimiv popoldan. Prireditev pa je olepšala tudi Francka Mlekuž, ki je zaigrala nekaj božičnih melodij. Na koncu pa smo si še skupno voščili vesele božične praznike in srečno novo leto. peljali v Železno Kaplo. Ogledali smo si zdravilišče, kjer nas je prisrčno pozdravil sam direktor in nam na kratko predstavil zgodovino zdravilišča. Osebno nas je vodil tudi po sobah in razkazal vse naprave, ki služijo bolnikom. Po ogledu hotela nas je vodstvo zdravilišča brezplačno povabilo na kavo. Upokojenci smo bili zelo navdušeni nad ponudbami zdravilišča - posebej še za starejše ljudi. Marsikateri naš upokojenec je že izjavil, da se bo teh ugodnosti tudi poslužil. Iz Železne Kaple smo nadaljevali pot na Obirsko. Ogledali smo si lepo urejeno cerkev in pokopališče. Nekateri so se oglasili tudi pri starosti naših duhovnikov - Tomažu Holmarju. Uživali smo pogled z Obir-ske v dolino. V gostilni pri Kovaču so nas prisrčno sprejeli in osrečili z odličnim kosilom. Ker pa je vsega lepega enkrat konec, smo se morali podati na pot proti domu, ki nas je vodila čez sedlo na Šajdi. V Selah nismo mogli zaviti mimo gostilne, tako da smo se še tam ustavili. Vendar traja dan samo 24 ur - in tako smo se morali posloviti tudi od prijaznega selskega gostilničarja ter se odpeljati na svoje domove v zavesti, da smo spet preživeli lep dan v skupnosti. Prav tako so nam zelo pri srcu Brezje Vsako drugo leto obiščemo tudi romarsko cerkev „Marija pomagaj” na Brezjah. Letos smo bili na Brezjah v sredo, 22. septembra. Na poti čez Ljubelj smo se sprva ustavili v 24. decembra 1999 NAŠ UPOKOJENEC 7 Na izletu v Železno Kaplo, na Obisrko in v Sele so se šentjakobski upokojenci ustavili na sedlu Šajda. Tržiču in si ogledali tovarno za čevlje - nakupili smo si seveda nekaj parov. Nato smo obiskali Kranj, kjer so se nekateri porazgubili v trgovinah, Pa tudi na gostilne niso pozabili. Spet druga skupina se je podala na trg, nakupila sočivje, posebno še fižol (bob) -namreč to vrsto boba, ki smo ga včasih sadili tudi na Koroškem. Služil nam je kot vsakdanja hrana, danes pa ga ni več možno dobiti. V romarski cerkvi na Brezjah smo imeli mašo za naše rajne upokojence. Marsikatero željo ali zahvalo smo Mariji Pomagaj položili na srce. V gostilni Mlakar smo kot stari gostje doživeli prisrčen sprejem. Odžejali smo se in napolnili naše lačne želodčke Pri izvrstni kuhinji in postrežbi. Nadaljevali smo pot proti domu. Se prej smo se ustavili ob Belopeškem jezeru na italijanski strani meje. Večina naših upokojencev tega jezera še ni poznala. Če je vreme sončno, je lepota jezera še večja - pri čudovitih sprehodih in blaženem miru. Belopeško jezero leži sredi gozdov, pod mogočnimi skalami gorskih vrhov in onstran velikega cestnega hrupa. Težko smo se ločili od tega prekrasnega koščka naše zemlje. Ta dan nam bo vsem ostal v lepem spominu. Kultura, družabnost in razvedrilo | vsako leto smo imeli tudi letos kultur- I Vno prireditev z družabnim srečanjem. Letošnja je bila v nedeljo, 20. junija, v šentjakobski farni dvorani. Tokrat smo imeli v gosteh upokojenki Kati Marketz iz Globasnice in Karlo Hader-lap iz Lepene, poleg tega pa še mladega harmonikarja Manfreda Furiana iz Sel. Kati in Karla sta bili oblečeni v lepih „dirndlnih” in zelo originalno predvajali lastne pesmice. Gospa Karla je prebrala nekaj iz svojega življenja, gospa Kati pa je s svojimi hudomušnimi smešnicami izzvala med upokojenci bučen smeh. Na prošnjo upokojencev je morala vedno spet še dodajati. Prava senzacija popoldneva pa je bil nastop mladega selskega gosta Manfreda Furlana. Igral je na harmoniko odlično in s svojim petjem oponašal pokojnega selskega originala Maleja. Čeprav še zelo mlad, je korajžno zaigral tudi viže za ples. Takoj so se upokojenke in upokojenci ojunačili in se že zavrteli. Svoje pa je z igranjem na Manfred Furian Francka Mlekuž Spretna dvojica Karla Hader/ap (levo) in Kati Marketz. štajersko harmoniko doprinesla tudi naša Francka Mlekuž. Skratka, to je bil za vse zelo zadovoljiv popoldan. Prisrčna zahvala upoko- jenkama Kati Marketz in Karli Haderlap in seveda tudi mlademu harmonikarju Manfredu Furianu. Pa na svidenje v Šentjakobu! 8 NAŠ UPOKOJENEC 24. decembra 1999 24. decembra 1999 NAŠ UPOKOJENEC 9 Iskati družabnost, krepiti narodno skupnost Iz bogatega žhljenja pliberških upokojencev ^pet je leto Oza nami, čaka pa na nas novo leto - leto 2000. Z veseljem lahko zabeležimo, da je bilo tudi leto 1999 zelo uspešno. Izvedli smo vrsto srečanj, organizirali prijetne izletniške in dopustniške dneve - skratka, dosledno smo uresničevali zamisel, ki nam je botrovala pri naši odločitvi aprila 1988, ko smo ustanovili Slovensko društvo upokojencev Pliberk. Kaj smo vse delali, lahko preberete v poročilu našega tajnika Stanka Vautija. Kot predsednica bi rada poudarila: Zmeraj se moramo zavedati - in se tega tudi zavedamo - našega pomembnega poslanstva. To je seveda skrb za pristno domačo družabnost in medsebojno povezanost med tistimi, ki lahko uživamo jesen življenja. Prav tako pa se združujemo v zavesti, da pomagamo z uspešnim delom krepiti tudi slovensko narodno skupnost, njeno besedo in pesem na Koroškem. \ /tem smislu V Vas, drage upokojenke in upokojenci, že na tem mestu prisrčno vabim, da v čim večjem številu sprejmete naše ponudbe tudi v prihodnjem letu. Kakor veste, se vsak prvi petek v mesecu srečujemo v gostilni Juenna pri kegljanju, vsak tretji četrtek v mesecu pa v gostilni Dom v Pliberku, kjer ob kvartanju prijetno pokramljamo in se pomenimo o tem, kar nam je najbolj pri srcu (vedno ob 14. uri). Nadaljnja že določena termina: 27. februarja pustovanje pri Šoštarju, od 4. do 11. marca pa vabimo na zdravstveni dopust v Lendavi. Podrobnejše informacije Vam bomo seveda posredovali še po pošti. Želim Vam vesele božične praznike in zadovoljno, predvsem pa zdravo leto 2000! Vaša Helena Močnik, predsednica HELENA MOČNIK Društvo upokojencev Pliberk Pliberški upokojenci imajo tudi svoj zbor, ki ga vodi Janez Petjak (levo) iz Štebna pri Globasnici. Leto je mimo, ker pa NAŠ UPOKCtC na žalost izide tokrat samo na koncu leta, Vam lahko šele sedaj poročamo o našem celoletnem delovanju Slovenskdruštva upokojencev Pliberk. | v"akor v sedanji smo bili tudi v prejšnji zimi zelo I Vaktivni. Vsakih štirinajst dni smo se srečali pri kegljanju, kvartanju in raznih drugih igrah - bodisi v gostišču Juenna bodisi v kletni dvorani Posojilnice-Bank Pliberk, navsezadnje pa že v gostilni Dom v Pliberku. Ob dobrem razpoloženju in veselem petju je vsako popoldne kar prehitro minilo. Tradicionalno pustovanje pa je letos na žalost odpadlo. Prav na pustno soboto smo se odpravili na sedemdnevni zdravstveni dopust v Lendavo. Za tiste, ki so se udeležili tega dopusta, je bilo pustno vzdušje še bolj bogato. Gostitelji so nam pripravili kar dve veliki maškeradi - na pustno soboto in na pustni torek. Prekmurci pač res znajo praznovati pust. Nešteto pustnih šem nas je presenetilo, direndaja ni bilo konca, trajalo je do zgodnjih jutranjih ur. Ko so se okoli polnoči pridružili stotim domačim pustom še kurenti iz Ptuja s svojimi zvonci, je bil hrup za marsikoga preglasen. Prav dobro nam je djalo, ko smo se na pepelnico odpravili na izlet po vzhodni Sloveniji. Med drugim smo si ogledali vinsko klet v Gornji Radgoni in tam pokusili priljubljeni radgonski biser. Obiski pri naših slavljencih Kako je potekal priljubljeni zdravstveni dopust v Lenda- vi, sem Vam opisal že v lanskem poročilu. Zato tokrat ne bom izgubljal besed o tem. Rajši se vrnem v domači kraj. V petek, 9. aprila, je v Nonči vasi praznovala priljubljena Cvelfova mama 90. življenjski jubilej. Poleg neštetih gratulantov se je tudi Slovensko društvo upokojencev Pliberk spomnilo svoje članice „prve ure”. Voščilo ji je še mnoga leta v zdravju in veselju v krogu svojih dragih. Poleg Cvelfove mame smo osebno obiskali in voščili tudi drugim članicam in članom, ki praznujejo okrogli jubilej od 80-letnice dalje. Letos so bili to še Ivanka Pavlič iz Šmihela, Margareta Zanki iz Male vasi, Ljudmila Sticker iz Globasnice, Terezija Ker-bitz iz Vogrč, Adolf Stein-buch iz Doba in Štefka Vizočnik iz Nonče vasi. Od Koblje glave pa do jormaka Da polagamo na družabnost in spoznavanje naše domovine ter soseščine važnost, ni treba posebej poudarjati. Tako smo v sredo, 21. aprila, obiskali znameniti zgornještajerski turistični center Schladming-Ramsau. Ta izlet nam je pripravilo podjetje Henkel-Versand. Seveda so izlet povezali s prodajno akcijo. Triurna vožnja je bila precej naporna. Kljub temu je bilo razpoloženje kar v redu, izletniki pa zadovoljni. V torek, 8. junija, nas je DOPISNIK NAŠEGA UPOKOJENCA STANKO VAVTI Tudi naš pevski zbor ni miroval Še posebej smo ponosni, da imamo svoj mešani pevski zbor. Vodi ga Janez Petjak iz Štebna. V soboto, 19. junija, je gostoval v Radovljici - na povabilo tamkajšnjega društva upokojencev. V soboto, 20. novembra, pa je naše društvo skupno s SPD „Edinost" Pliberk vabilo v pliberško farno dvorano na koncert. Poleg zbora pliberških upokojencev sta koncert oblikovala tudi Lojz Krištof, dolgoletni sodelavec NAŠEGA UPOKOJENCA, je umrl 4. oktobra v 82-letu starosti. Zapustili so nas V letu 1988- 1999 so se od nas za vedno poslovili: Pavla Pittino iz Repelj Ciril Rudolf z Bistrice Marija Telič z Letine Marija Verz z Bistrice Roza Kumer z Blata Lojz Krištof iz Šmihela Margareta Bricman iz Strpne vasi Ohranili jih bomo v lepem spominu. Bog jim daj večni mir in pokoj! pot vodila v Soško dolino in nato k znani romarski cerkvi na Sv. Gori. Izleta se je udeležilo 50 oseb. Na sporedu je bil tudi obisk v Koblji glavi, kjer sta doma pršut in znameniti kraški teran. V soboto, 31. julija, ko je poletje bilo ta-korekoč na višku, pa smo pri sv. Hemi-Rozaliji imeli društveni piknik - pod 600 let staro lipo. Tam se nismo samo odlično zabavali, temveč naužili tudi dosti energij za obhajanje Pliberškega jormaka. Kakor veste, Slovensko društvo upokojencev Pliberk že nekaj let vabi upokojence in druge v šotor SPD „Edinost”. Tudi letos je bil program pester, obisk pa odličen. Gostovali so pevci iz Železnega pri Radovljici, zaigrala sta harmonikar in citrar. Poleg tega smo spet Pripravili bogat srečelov - o naši prireditvi pa je obširno Poročal tudi radio Velenje. Kdor se je hotel od napornega dela na jormaku pošteno odpočiti, je imel za to najboljšo Priložnost od 18. do 22. septembra v Izoli v slovenskem Primorju - ali pa od 8. do 15. novembra na zdravstvenem dopustu v Dobrni. Vabilu našega društva v Izolo se je odzvalo 39 upokojencev, na zdravstveni dopust v Dobrni pa 23. Na božičnici so izžrebali enotedenski dopust v Dobrni. Dobil ga bi podžupan Sadovnik (tretji z leve), a ga je odstopil Kristi Kralj (desno). Desno od Sadovnika direktor zdravilišča Darko Urbanci in njegov sodelavec Silvester P lešnik. Na večdnevnemu dopustu sv Izoli, obiskali pa so tudi Piran (slika). moški zbor „Foltej Hartmann” in ženski pevski zbor „Lipa” iz Radovljice. V nedeljo, 12. decembra, pa smo spet vabili na tradicionalno božično srečanje. Bilo je pri Šteklu-Hudlu v Globasnici. Prej smo še bili pri sv. maši, ki jo je daroval dekan Peter Sticker. Kulturni program so oblikovali pevci Slovenskega društva upokojencev Pliberk in ženska skupina Pet in Tri. Navzoč pa je bil tudi direktor zdravilišča v Dobrni Darko Urbanci in nam osebno predstavil videofilm o zdravilišču. Z našo božičnico bi rad zaključil poročilo o delovanju našega društva v preteklem letu. Zahvaljujem se vsem, ki so prispevali k pestri dejavnosti - prav tako pa tudi tistim, ki so se odzvali našim povabilom. V tem smislu želim vsem članicam in članom prijetne božične praznike in čim več sreče ter predvsem zdravja v letu 2000! Lepo Vas pozdravlja Vaš Stanko Vauti, tajnik 10 NAŠ UPOKOJENEC 24. decembra 1999 NA KRATKO IZ „PODJUNE" 2. maja 1999 v Občni zbor pri Voglu v Šentprimožu (obširno poročilo tajnika Jožeta Pas-terka objavljamo na posebnem mestu). 17. junij 1999 Večina, ki se je odzvala povabilu Društva upokojencev Podjuna na izlet v celovški Minimundus, je mali svet ob Vrbskem jezeru prvič obiskala. Ob lepem vremenu smo si z zanimanjem ogledali stavbe svetovnega slovesa. Po ogledu Minimundusa smo se peljali na okusno pripravljeno kosilo k Miklavžu v Bilčovs. Po kosilu nas je pot vodila v Lands-kron, kjer razkazujejo kraljevske ptiče - orle. Na poti domov pa smo se še ustavili pri Mohoriču v Bikarji vasi in z večerjo zaključili prijetni izlet. 21. sepetember 1999 Vreme nam sicer ni bilo posebej naklonjeno, kljub temu pa je bilo veselo in zanimivo, ko nas je vodila izletniška pot v Razkrižje in Ptuj. Razkrižje je znani slovenski kraj ob hrvaški meji. Pred leti so se tam Slovenci uprli, ker jim je pristojni škof dodelil hrvaškega duhovnika. Po kosilu v Razkrižju smo se odpeljali v Ptuj in si ogledali znano Ptujsko klet. Vodič nam je predstavil zgodovino te kleti in razkazal ogromne posode, polnjene z vinom. Seveda je bila na sporedu tudi degustacija, uživanje in pokušnja različnih vin sta nas kmalu spravila v dobro voljo. Oba izleta, tako junija kakor septembra, sta bila zelo dobro obiskana. Obakrat smo potrebovali dva avtobusa. M. K. Spet smo se srečali v adventu Drage članice, dragi člani Društva upokojencev Podjuna! Po letu dni se spet srečamo v obliki tiskane besede v NAŠEM UPOKOJENCU. Varčevalni ukrepi silijo urednike NAŠEGA TEDNIKA, da se je moral NAŠ UPOKOJENEC umakniti, kar se mi zdi škoda. Dosti je članov upokojenskih društev, ki zaradi slabega zdravja ali starosti ne morejo obiskati naših prireditev ali se udeležiti naših izletov. Kljub temu pa radi v časopisu spremljajo delovanje upokojenskih društev, v katerih so pred nedavnim še z veseljem sodelovali. S slik je razvidno, da smo na drugo adventno nedeljo spet imeli vsakoletno srečanje v adventu. Tokrat je bilo to prvič pri Voglu v Šentprimožu. Potek prireditve je bil podoben prejšnjim letom. Tudi tokrat smo začeli praznovanje z adventno sv. mašo v dvorani; na prijazen način jo je daroval domači župnik gospod Rozmarič. Pel je razširjeni cerkveni zbor pod vodstvom Hanzija Kežarja in dodal tudi nekaj adventnih pesmi, za kar so ga naši člani nagradili z MARTIN KOMAR Društvo upokojencev Podjuna močnim aplavzom. Naši člani so sodelovali prav tako z branjem beril in prošenj. Nadalje smo se spomnili letos umrlih članov - Marije Rohr-meister, Andreja Polzerja in Marije Partej. Prednost maše v dvorani je pač ta, da je toplo, kar posebej veseli starejše člane. Hvala Voglovim, da so lepo pripravili oltar. Ozvočenje je malo nagajalo, je pa pri tolikšni udeležbi le potrebno. Božja milost pa je seveda dosegla tudi tiste, ki se maši radi izmuznejo. Po maši so sledili pozdrav in dobre želje škocijanskega župana dr. Holzerja in žitraj-skega podžupana dipl. trg. Habernika. Zadnji je močno apeliral, da naj se upokojenci potrudimo, da naša domača govorica ne bi kdaj utihnila. Nato se je bilo treba odžejati, gostilna pa nam je pripravila tudi okusno kosilo. Popoldne je še nastopila precej mlada skupina z imenom Trio pomlad. Z močnimi in lepimi glasovi nam je zapela nekaj pesmi, ki so nas povedle iz adventa v božično skrivnost. Prav tako pa tudi ni manjkalo časa za kramljanje med znanci. Skratka, bil je kar lep popoldan, za kar gre zahvala odbornikom iz šentprimške fare. Odborniki Društva upokojencev Podjuna Vam, drage članice in dragi člani, izrekamo pred prazniki najboljše želje, da bi se pri svojcih dobro počutili, bili v novem letu 2000 zdravi - in se še naprej radi srečavali v našem slovenskem društvu upokojencev. Vaš Martin Komar, predsednik Adventno srečanje Slovenskegaa društva upokojencev Podjuna pri Voglu v Šentprimožu je olepšala tudi mlada skupina - „ Trio pomlad”. siika: Ni/Fera 24. decembra 1999 NAŠ UPOKOJENEC 11 Sentprimož: Upokojenci »Podjune” praznovali 10-letnico Na občnem zboru Slovenskega društva upokojencev Podjuna maja pri Voglu v Šentpri-možu so potrdili staro vodstvo s predsednikom Martinom Komarjem na čelu. Odbor društva upokojencev Podjuna. Z leve: Franc Polzer, Jože Urch, Justa Sadnikar, Jurij Preinig, Janez Hobei, tajnik Jože Pasterk, predsednik Martin Komar, Marija Jernej in blagajnik Peter Štern. % #elika dvorana pri Voglu \ / je bila premajhna, da bi V sprejela vse udeležence občnega zbora, ki smo ga povezali tudi s tradicionalno materinsko proslavo. Številne člane društva in goste je pozdravil predsednik Martin Komar - mdr. škocijanskega župana dr. Holzerja, otroški zbor iz Škocijana, pesnici Kati Marketz in Karlo Haderlap in Mešani pevski zbor Danica. S pesmijo so občni zbor odprli škocijanski otroški slavčki pod vodstvom Helke Mlinar. V svojem delovnem poročilu je predsednik Martin Komar lahko opozoril na dokaj uspešno delovanje društva. V ospredju so materinske proslave, vigredni in jesenski izleti ter predbožična srečanja. Spomnili smo se tudi članov, ki so nas v pretekli delovni dobi za vedno zapustili. To so bili Ana Pasterk, Josef Lupino, Valentin Trobej, Kazimir Silan, Franc Zirgoi, Johan Smolnik, Johan Kanzian, Johan Krivec, Hanzej Pečnik, Primej Jernej in Karl Lavrenčič. O stanju v blagajni je poročal Peter Štern. Iz njegovega poročila je bilo slišati, da je društvo dobro gospodarilo in da ima še nekaj denarja na zalogi. Vsem odbornikom se je zahvalil za dobro sodelovanje. Po soglasno sprejeti razreš-nici, ki jo je predlagal dr. France Vrbinc, so sledile volitve. Stari odbor z Martinom Komarjem na čelu je bil potrjen z velikim aplavzom. Predsednik Komar se je vsem zahvalil za veliko zaupanje, odbornikom pa tudi za dobro sodelovanje. V imenu škocijanske občine je vodstvu društva čestital župan dr. Holzer in želel obilo uspeha. Pozdravil je tudi vse matere in podkrepil njihovo pomembno družinsko vlogo. Rekel je, da so matere centrala v družinah, ki skrbijo za dobro harmonijo. Društvu je za prihodnje leto obljubil višjo podporo. Besede pozdrava in zahvale je spregovoril tudi žitrajski občinski odbornik Tomi Petek. Mdr. je dejal, da je žitrajska EL ponovno vložila na žitrajski občini prošnjo za podporo Slovenskemu društ- vu upokojencev Podjuna, toda občina je bila - razen enkrat -za te prošnje gluha. Nevenka Sommeregger pa je pozvala vse navzoče, da naj več pišejo o svojih dogodkih in jih s tem rešijo pozabe. Po uradnem delu in kosilu je bil na vrsti kulturni spored. Oblikovali so ga pesnici Kati Marketz in Karla Haderlap ter Mešani zbor Danica pod vodstvom mag. Stanka Polzerja. Vsi nastopajoči so bili deležni bučnega aplavza. Tako je srečanje prehitro minilo, vsi udeleženci pa so se Sliki: NT/Fera polagoma razšli zadovoljni in v veselem razpoloženju. Ob koncu naj mi bo še dovoljeno, da se na tem mestu tudi kot tajnik zahvalim vsem odbornikom za plodno sodelovanje v društvu, posebej pa tudi predsedniku Martinu Komarju. Želim mu obilo zdravja in življenjske energije - v upanju, da bi še naprej, kljub svoji starosti, z našo pomočjo uspešno krmaril društvo v drugo desetletje. Vsem članicam in članom pa želim vesele božične praznike in predvsem zdravo leto 2000! Vaš Jože Pasterk, tajnik Pa naj še kdo reče, da podjunski upokojenci ne iščejo razvedrita tudi v športu... DOPISNIK ■■■■■■■■■■■■E NAŠEGA UPOKOJENCA JOŽE PASTERK 12 NAŠ UPOKOJENEC 24. decembra 1999 Božično darilo za mater Zgodba neznanega avtorja - s slej ko prej zelo aktualno vsebino. ^■^če je pravkar prižgal I 1 drugo svečo na ad-^^✓ventnem vencu. Dve sta stali še nedotaknjeni sredi temnega smrekovega zelenja in rdečih trakov. Družina je sedela okrog mize in čakala na kavo, ki jo je mati nalivala v praznični lonček. Prav v izbo je dišala. Pa še potica, ne prava božična, ampak tista iz zmletih suhih hrušk, fig in drugih dobrih stvari, ki so jo vsako leto za drugo adventno nedeljo načeli. Najbolj neučakan je bil Kristijan, rdečelas devetleten deček, ki se je nestrpen premikal na stolu. Starejši brat Rudolf, ki je bil že dobro leto nastavljen v banki, je veliko mirneje čakal na te adventne dobrote, čeprav tudi on ni mogel prav skriti veselega pričakovanja. „Mami grem pomagat,” se je oglasila devetnajstletna Lizika, ki si je že dve leti v pisarni služila lasten denar. Oče je odkimal. Za hip se je ozrl k vratom, če že mati morda prihaja, potem pa skrivnostno vprašal: „Ali kdo izmed vas ve, kaj bi si mati želela za božič?” Lizika se je hitro oglasila: Jaz vem,” je zašepetala. „Včeraj sem šla z njo nakupovat. Mama je dolgo stala pred Grabnarjevo trgovino. Tam v izložbi je velika črna torbica, iz pravega usnja, veš, oče, taka z več predali, kot jih danes nosijo in v katerih je veliko prostora. Tisto torbico si je mama hrepeneče ogledovala, potem pa pogledala svojo obnošeno v rokah in spet v izložbo. Ko sva šli naprej, je zavzdihnila.” Prav tedaj je vstopila mati v sobo. Z obema rokama je slovesno držala posodo za kavo. „Lizika, pojdi v kuhinjo po potico. Na mizi je!” je veselo zaklicala. ■T_ri dni pred božičem je stopil bančni uslužbenec Rudolf v Grabnarjevo trgovino. Bila je majhna, v stranski ulici z eno samo izložbo. V njej ni bilo torbice iz krokodilove kože in z nemogočo ceno, pač pa so bile trdne, lepo narejene in predvsem praktične torbe in torbice. „Koli-ko stane tista črna torbica, tista velika v izložbi?” je vprašal Rudolf. Grabnar je vzel torbico, jo obrisal, da se je še lepše svetila, in jo položil na mizo. ..Pristno usnje!” je dejal kot v opravičilo. „ln vse ročno delo. To je torbica za desetletja, bi rekel.” „ln koliko stane?” „Seveda ni ravno poceni. Petsto šilingov!” „Ne, toliko pa ne morem dati zanjo!” se je Rudolf naravnost ustrašil cene. „Kupiti moram še tako majhno, moderno torbico, ki jih sedaj nosijo k večerni obleki in v gledališče. Tista velika torbica bi bila za mamo, pa saj je ne potrebuje tako nujno. Le redko še gre kam in njena stara torbica je tudi še čisto dobra. Potem ima še žepe! Ne, ne, tisto majhno lično denarnico ji bom kupil, je tudi zelo praktično in lepo darilo.” rugo jutro je prišla Lizi-lka v trgovino. Tudi ona Ly je povprašala po ceni za tisto torbico. „Petsto šilingov?” je začudeno ponovila za trgovcem. „lmate morda še kakšno drugo torbico, tudi tako veliko, a ne tako drago? Toliko res nisem računala za mamo... Pa še tisto lepo rdečo denarnico, ki jo imate v izložbi, bi rada kupila. Saj lahko napravite tudi mono-gram na listnico? H. R...” Ob črkah za monogram je zardela in v zadregi rekla: „Veste, mama si je želela tako torbico... Seveda, a se ji najbrž niti sanja ne, kako draga je! Sicer pa, če prav pomislim, saj je niti ne potrebuje. Saj nikamor ne gre. Kvečjemu parkrat na leto z očetom v ki- no. Kaj ji bo tako velika torbica. Saj nima kaj dati noter, ne šminke, ne pudra in takih reči. Ah, tisto malo denarnico ji bom kupila, gotovo je bo vesela in potem še zame nekaj denarja ostane. Koliko pa stane tista doza za puder?” r^an pred Svetim veče-lrom je prišel tudi oče v trgovino. „Žena si je želela tisto veliko črno torbico v izložbi za božič,” je začel. „Koliko stane?" „Petsto šilingov!” je dejal Grabnar in stopil po torbico. „Petsto šilingov! Ste zmešani?” „lz pristnega usnja je in ročno delo!" se je branil Grabnar. „Tudi moj denar je pristen in z rokami zaslužen!” je oče nevoljno dejal. „Le kaj si jev žena mislila! Človek bi rekel, da ženske postanejo z leti pametnejše!” Obračal je črno torbico v rokah in si jo od vseh strani ogledoval. „Če ji kupim torbico, zame nič ne ostane. Pa tako nujno rabim nov usnjen etui za cigare. Poglejte tole!” je pomolil nekaj črnega, zmečkanega trgovcu pod nos. „S tem ne morem nikamor več. Ne, tokrat ji kupim le tisto malo denarnico. Saj je tudi čedna! Meni pa boste dali etui za cigare, nekaj lepega, solidnega...!” „500 šilingov? Tako visoke cene res nisem računala za mamo ...” / PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Pravijo, da otroci še najprej dojamejo sporočilo božičnega veselja ... Sliki: NT/Fera 1"^ rišel je Sveti večer. Iz vi-šokih zvonikov so zado-I neli zvonovi in oznanjevali praznik. Začel je padati sneg in še povečal je božično razpoloženje. Grabnar je stisnil roko zadnjemu kupcu in stopil za njim ter zaklenil vrata. Bil je zadovoljen. Kar Precej je prodal, čeprav le bolj Poceni stvari. Tisto veliko torbico, za katero je marsikdo vprašal in se potem zaradi njene cene ustrašil, je pustil na zadnji polici v trgovini. Le kaj bi jo dajal v izložbo in z njo izzival ljudi. Kupil je ne bi nihče, je Grabnar kar kmalu uvidel. \ jredel pa ni, da je sta-\ J rejša žena tisto popol-V dne prišla mimo njegove trgovine in se radovedno ozrla v izložbo. Torbice ni bilo več tam! Od skrite sreče je zardela žena in začutila, da ji je srce močneje zabilo: „Pa vendar niso otroci... ali pa morda on sam... kupili torbice. Najbrž on, ker je zadnje dni nekaj tako skrival.” Rdeča v lice je žena odhitela. Zardela v tihi sreči, ali pa morda od snežink in ostrega mraza... Vso pot si je predstavljala, kako bo na Sveti večer presenečena. Gotovo bo črna torba pod božičnim drevescem. Ni si mogla pomagati; pred hišo je obstala in si useknila, pri tem pa zbrisala dvoje solz, ki sta se ji prikradli iz oči. Dvoje solz srečne matere... -y-oda črna torbica je še vedno neprodana ležala na zadnji polici pri Grabnarju. Ko je Grabnar z zadnjim kupcem zaklenil vrata, se je nehote ozrl tja. Prav tedaj je zaslišal za sabo trkanje. Pred vrati je stal rdečelas deček in nestrpno trkal na steklena vrata. Grabnar mu je smehljaje odprl. „Kaj bi rad tako pozno, mali mož?” „Ste tisto črno torbico iz izložbe prodali?” je vprašal razburjeni Kristijan. „V izložbi je ni več in jaz nisem mogel prej priti, šele danes sem dobil zadnji petak. In mama si tiste torbice tako želi, ker jo potrebuje, zelo potrebuje.” „ln ti bi jo rad podaril za božič?” „Seveda! In četudi stane petsto šilingov, denar imam s sabo. Zaslužil sem si ga. Že tri mesece ga hranim.” Grabnar si je dobrohotno ogledal fanta. „Petsto šilingov je lep denar!” __ „Že, a za mamo ni preveč! Če bi jo poznali...” »Morda mama te torbice noče? Najbrž bi bila vesela take male denarnice,” je Grabnar pokazal na rdečo denarnico. Deček je le z zaničljivim pogledom ošvrknil tisto denarnico in skoraj užaljeno dejal: „Ste zmešani? Tako denar- nico? Mama hoče tako torbico. Kaj mislite, koliko mora vzeti s sabo, če gremo kam? Robec zame, ker ga vselej izgubim, glavnik za sestro, ker ga vselej pozabi, ključ od našega stanovanja in še ključ od hišnih vrat, denarnico, ker ona plačuje, tablete za očeta, ker jih med vožnjo rabi, žepno svetilko, ker pridemo ponavadi ponoči domov. Ne, mama nujno potrebuje veliko torbico!” aj imaš prav,” je dejal Grabnar in ga potrepljal ^✓po rami. Potem je stopil k polici, vzel tisto torbico, jo skrbno obrisal, odprl, vzel iz nje listek za ceno in dečku dejal: „Si imel še srečo, dragi moj! Torbica je še tu, na vzemi, tu, na, vzemi jo in zdaj pa teci, hitro teci, da boš prej doma -in srečne praznike želim vsem vašim!” 14 NAŠ UPOKOJENEC 24. decembra 1999 Kratek zgodovinski prikaz koče na Bleščeči ali nad Arihovo pečjo, ki praznuje letos svojo 30-letnico. Koča na Bleščeči ali nad Arihovo pečjo v prazničnem vzdušju. 0 bleščeči koči na Bleščeči f \ lovensko planinsko društvo v Celovcu je bi-V^lo kot naslednik ..Ziljske oz. Koroške podružnice” poživljeno leta 1953. Gonilna sila in prvi ter dolgoletni predsednik je postal Ljubo Urbajs iz Žoprač (sledil mu je Selan Franci Kropivnik, nato pa Hanzej Lesjak iz Ledine). Od mladih let je bil že navdušen planinec in znal za naše planine navdušiti tudi znance in prijatelje kmalu po vojni. Tako si je planinsko društvo zastavilo velik cilj - postaviti si svojo lastno postojanko. Težko je bilo dobiti primeren kraj in še težje lastnika, ki bi dal na razpolago zemljišče. Ljubu Urbajsu se je posrečilo dobiti v zakup zemljišče na Bleščeči planini. Pri dovoljenju za gradnjo planinske koče se je zataknilo in na pomoč sta mu priskočila dolgoletna občinska odbornika nekdanje ledinske občine - starešina planincev Joži Miklavčič, pd. Šče-demnik, in Franc Rehs-mann, pd. Tratnik. DOPISNIK NAŠEGA UPOKOJENCA Leta 1968 je po številnih težavah in težkem delu bil končan lep planinski dom za naše ljubitelje gora -„Koča pod Arihovo pečjo”. Pot tedaj namreč ni bil primerna za traktor, treba je bilo znositi deske in drugi gradbeni material na ramah do stavbišča. Gonilna sila je bil ves čas Ljubo Urbajs in le s pomočjo gorenjskih planincev je bilo mogoče dokončati to pomembno delo. FRANC REHSMANN Medtem je postojanka Slovenskega planinskega društva na Bleščeči postala „stara” 30 let. Dežurni-ki jo oskrbujejo vsako nedeljo čez vse leto, v poletnih mesecih pa tudi ob sobotah. Prvi gospodar in podpredsednik društva je bil Joži Miklavčič, ki je še kot 70-letnik markiral in popravljal steze v pogorju Jepe in Kom-nice. V teku časa je bilo treba marsikaj popraviti. Tako so že pred leti obnovili in izolirali zunanjost koče, pred dvema le- Z leve: častni predsednik Lubo Urbajs, Tonči Koren (nekaj časa je opravljal kočo na Bleščeči) in Franc Wutti z Ločila. Jože Miklavčič - Starešina slovenskega planiškega društva torna pa je bilo potrebno na novo postaviti tudi drvarnico -tako da je ob deževju in v zimskem času dovolj suhega lesa pod streho. Še vedno pa največkrat srečaš na Bleščeči častnega predsednika Ljuba Urbajsa, ki redno skrbi, da je v koči in okoli nje vse v redu. Neštetokrat je že postregel prijateljem-planincem iz vseh vetrov. Mene pa vežejo na Bleščečo tudi spomini in pripovedovanje babice iz otroških let. Večkrat nam je pravila, kako je kot mlado dekle žela na Bleščeči oves in ječmen in kako jim je nekoč sneg zapadel žito. Pozneje pa so njive le še kosili in seno pozimi spravljali na Kopanje, kjer je bila babica doma. Na Bleščeči je namreč nekdaj bila kmetija in jo je v letih hude lakote neki Kopank baje kupila za sedem hlebov kruha. Sam se Bleščeče spominjam le še kot planine, na kateri smo imeli vsako leto nekaj telic in smo jim ob nedeljah popoldne nosili Jek”. Včasih jih je nas šlo gor za kratek čas kar več in smo uživali preprosto, nedolžno veselje. Zato pa se počutim še danes sila prijetno, ko me znova zanese pot na tiho zeleno planoto Bleščeče. Kultura 17 Monodrama brez sentimentalnosti Dunja Wutte, mlada in ambicionirana igralka, se je uspešno predstavila v svoji prvi zahtevni vlogi. E a onodrama „Lep pozdrav, |\/I Štefka” je nastala po izvir-■ V I nem besedilu "Shirley Valentine”, ki ga je napisal Anglež Willy Russel. Krstna uprizoritev komada je bila leta 1986 v Liverpoolu in je hitro postal odrska uspešnica. Iz angleščine v slovenščino je igro prevedel Peter Srpčič, na Slovenskem pa je bila prvič igrana v Ptuju. Režiser Marijan Hinteregger je slučajno izvedel o tej uprizoritvi in se ogrel za ta tekst z univerzalno vsebino in močno izpovedjo. „Že nekaj časa sem razmišljal o takem projektu: Ta tekst z aktualno žensko vsebino se mi je zdel tudi za koroške razmerere primeren. Dunjo VVutte sem spoznal, ko sem delal ..Matička” in izrazila je tudi željo, da bi še rada kaj delala na gledališkem področju.” Monodrama v štirih prizorih „Lep pozdrav, Štefka” se dogaja povsod po svetu milijonkrat dnevno. Štefka je samo sinonim za številne ženske, ki hrepenijo po tem, da se njihovi občutki, želje in hotenja razumejo, če se že ne sprejmejo. Štefka je pripadnica mlajše, mo- Dunja VVutte v vlogi Štefke (Foto:Hribar) derne ženske generacije polna življenjske volje, iluzij, sanj obupa, jeze, strahu in poželenja po uresničitvi lastne sreče. Razmišlja tudi o koreniti spremembi življenja in njegovem smislu. Zato beži od njenega Edija v Grčijo, kjer rastejo olive in zori sladko vince, in kjer najde spet nov smisel. „Lep pozdrav, Štefka” pa zrcali tudi splošno vedenje, zadržanje slehernega človeka, kako vsakodnevno dela za lastno možno (ne-)srečo ali proti njej. Mladi in neizkušeni igralki Dunji VVutte je uspelo igrati vlogo Štefke z občutkom in vso nežnostjo, samozavestno, včasih agresivno, kar je napetost in razplet igre še stopnjevalo. Njen jezik je lep, razločen in tekoč, njena mimika sladka. Scena je preprosta in je odgovarjala uprizoritvi. Vsekakor gre za zanimiv, pogumen in pomemben nastop mlade in ambicionirane igralke Dunje VVutte. Njen uspešni nastop v Šentprimožu naj ji bo v spodbudo pri nadaljnjem delu in izobraževanju. Upamo, da se bo še predstavila na odrih južne Koroške in mogoče tudi izven nje. Mirko Štukelj Mladi glasbeniki so pričarali na oder božično vzdušje. Mišek Frederik je osvojil srca Smo v času adventnih srečanj in božičnic. Zato je na četrto adventno nedeljo vabilo svoje člane in prijatelje tudi Prosvetno društvo „Lipa” na prijeten popoldan v dvorani šolskih sester v Šentrupertu. Otroška skupina Lipov cvet je uprizorila zgodbo o mišku Frederiku, ki je namesto orehov in pšenice zbiral sončne žarke, barve in besede za mrzle zimske dni. Od jeseni naprej so se otroci pripravljali na predstavo in vadili pesmi, besedilo in nastop na odru. Zelo so se potrudili in razveselili vse udelečence predstave. Kulturni spored je s pesmimi in mislimi o adventu in božiču zaokrožila vokalna skupina „Lipe”. Magda Karner Kreontova Antigona o smrti in življenju Gledališka skupina SRD Zarja nam daje božične misli Spet nas je kapelški župnik presenetil z igro, s katero je popestril božične praznike. Da so njegove igre kvalitetne, smo že navajeni. Spet sta se izkazala Mari Smrtnik-Doujak in Erhard Ošina, ki sta se veliko naučila v šoli režiserja-duhovnika. Poldej Zunder je tokrat pripravil namesto božičnih jaslic in pastirčkov drugo duhovno hrano za božič. Kreontova Antigona, delo avtorja Mira Gavrana, prinaša misli, ki jih mora človek šele prebaviti. Po kratkem premisleku ugotovimo, da so besede Antigone o sreči, smrti in smislu življenja ravno pravšnje za ta čas. Prav tako izraža Kreontov lik krutega mogočneža, ki vidi samo sebe in svojo moč nad ljudmi, človeško dušo, ki jo je Kristusovo učlovečenje povzdignilo na višjo ravan. Človek vidi samega sebe v sporu med sovraštvom in ljubeznijo, med oblastjo in usmiljenjem. Marija Oraže je poskrbela za glasbeno spremljavo, Silvija Orasche in Marija Ošina sta s plesom dopolnjevali dialog, Breda in Tine Varl sta poskrbela za brezhibni potek igre, za sceno, kostume in osvetljavo. Za odlično koreografijo je bila odgovorna Minka Veselič-Kološa. Igro bodo ponovili v ponedeljek, 27.12., ob 20. uri v Kulturnem domu na Rebrci. Ne zamudite te enkratne priložnosti. A. A. TJesefe Božične praznike in srečno nouo Beto PROIZVODNJA SLASCIC Grosova 15, Kokrica, 4000 Kranj tel.: 064/245-426, 246-665 NUDIMO: f0 (/frOMlH Torte po naročilu, piškote, potice... (E-JVAI1! Foto: H. Weiss Mari Smrtnik-Doujak v vlogi Antigone je gledalce prisilila k razmisleku. Mešani pevski zbor želi vsem članom, podpornim članom, prijateljem in ljubiteljem petja blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2000. Z glasbo v novo tisočletje: Psalmska kantata ŽENA - MATI je izšla na zgoščenki. Vesele božične praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi »S526* MOBEL INTERNATIONAL PlIliD VVuntschek Evelyn - A-9150 Bleiburg/Karnten Tel. 04235/2063 Fax 04235/3810 • Mčbel aus aller VVelt • Mobel aus eigener Produktion • Mobel vom heimischen Fachmann in solider Handarbeit • Ihr Vorteil! Vsem znancem in prijateljem DRUŽINA mag. Urban POPOTNIG ZILJSKA BISTRICA L Vsem znancem v Rožu in Podjuni o + *4< Ignac DAVID DOMAČALE Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto želijo EL Sele in občinski odborniki podžupan Flori Jug, Nanti Olip, Dl Hanzi Čertov, Heribert Kulmesch Vesele božične praznike in vse najboljše za leto 2000! C dr. Mirko Silvo Tischler odvetnik v Ljubljani Trdinova 5 dr. Darja KOMAN Langusova 31 4240 Radovljica tel.: 00386 64/715907 zobozdravnica v Radovljici dela vsa zobozdravniška dela • porcelanske in komasitne mostičke • vakuumske in vizil proteze Vesele božične praznike in vse najboljše v letu 2000/ Vsem naročnikom in bralcem Našega tednika TONCI DOLINŠEK "Vezei 6rx jič tu vtecoo- teto jeti družina Magda, Franc in Marko WEDENIG CELOVEC Vesele božične praznike in srečno novo leto 2000 želita odvetniški pisarni dr. Valentin Kaki Celovec in Tanja Pečar Ljubljana Lutz C Frohe Weihnachten und ein gutes neues Jahr! Blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto želi župnijski urad ŠMIHEL Vsem rednim in podpornim članom vesele božične praznike in veliko sreče v novem letu želi DRUŠTVO UPOKOJENCEV PLIBERK Vesele božične praznike in srečno novo teto Frohe VVeihnachten und ein gluckliches neues Jahr B L UM EN Tucner 9020 Celovec/Klagenfurt KarfreitstraBe 15 Telefon: 0463/56841 Vsem odjemalcem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto Družina škias BAU- und MČBELTISCHLEREI „SCHONER VVOHNEN" Raumausstattung 9159 IVI O O S 45 Bleiburg Naše podjetje deluje že 26 let na istem kraju in Vam nudi kakovostne izdelke po oblikovanju inž. Sonje Skias. Tel. 0 42 35/25 86 Faks 0 42 35/25 75 18 GRAZCR mCHSCLSEmeC Versicherung Aktiengesellschaft Stanislaus Verhnjak Zentralinspektor Versicherungen, Bausparen, Finanzierungen, Leasing Privat: 9143 St. Michael/Šmihel Hof/Dvor 66, Tel.: 04235/41 13 oder 36 60; 0663/8480 18 Buro: 9100 Vdlkermarkt/Velikovec, Burgerlustgasse 2 Tel.: (04232) 38 76, Fax: (04232) 38765 Frohe Weihnachten und ein gluckliches Neues Jahr! Vesele božične praznike in srečno novo leto! SE PRIPOROČA Z DOBRO IZDELAVO VSEH VRST POHIŠTVA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi TiSCHLEREl / MIZARSTVO A. Zablatnik A-9072 Bilčovs / Ludmannsdorf tel. 0 42 28 / 29 83 Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto Martin HOTIMITZ župnik v Logi vasi Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem obiskovalcem Šteklnove gostilne v Globasnici Herbert ZVVITTNIG OPEL-zastopstvo KFZ-Reparatur - Service - Mandel 9184 Šentjakob v R., Kot 61 telefon (0 42 53) 480 •0- OPEL Mnogo svetonočnega miru in blagoslova v novem letu 2000 želi vsem dobrotnikom in prijateljem, absolventkam in absolventom ter staršem KONVENT ŠOLSKIH SESTER VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE ENOLETNA STROKOVNA GOSPODARSKA ŠOLA Vesele božične praznike in srečno novo teto želi Frohe Weihnachten und ein gesegnetes neues Jahr Vese! božič ter srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem družina dr. Janko in dr. Marija ZERZER CELOVEC Vesele božične praznike in uspešno novo leto želi Vsem sorodnikom in znancem družina POMOČ BILČOVS IHR TISCHLER MACHT'5 PERSONLICH MIZARSTVO Johann TSCHOKL Globasnica 106, telefon (0 42 30) 459 Vsem članom želi vesele božične praznike in srečno novo leto Društvo upokojencev PODJUNA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi MIZARSTVO Kimovec Dvor pri Dobrli vasi Tel. (0 42 36) 20 30 r,T.s- Vsem gostom žeti vesele božične praznike in srečno novo teto Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto! dr. med. ANNA SCHVVARZ praktična zdravnica A-9132 Galicija, tel.: 04221/2135 Vsem znancem in preSovcem želi vesele božične praznike ter srečno novo leto C <\> DRUŽINA \ if Ressmann TRATNIK L, —■ V LEDINCE i, Tv,'. Inh. Jutta Riedl 9143 St. Michael/Šmihel 34 Tel. (0 42 35) 42 66 Vsem naročnikom in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto Franc Begusch Ges.m.b.H. gradbeno podjetje in prodaja gradbenega materiala 9181 BISTRICA V ROŽU 247 Telefon: 0 42 28/22 26-0 CELOVEC, VViegelegasse 20 Telefon: 0463 / 2 27 70 Vsem strankam, znancem in prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto DAVČNI SVETOVALEC - GOSPODARSKI SVETOVALEC mag. Hermann Klokar Steuerberater - VVirtschaftstreuhander - Unternehmensberater METLOVA - SINČA VAS V imenu profesorjev in dijakov dr. Reginald Vospernik RAVNATELJ ZVEZNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE V CELOVCU Vsem rojakom, faranom, znancem, mladini, študentom, znancem in vsem širom Koroške mag. Ivan OLIP ŽUPNIK V PLIBERKU Blagoslovljen božič in srečno novo leto želi sorodnikom, znancem in odjemalcem .T OKNA - VRATA Krivograd K.G. z nastavljene! ŠMIHEL NAD PLIBERKOM FLORIJAN ZERGOI ŽUPNIK v KAZAZAH in PROVIZOR v VOGRČAH Vsem poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto ALPETOUR Spedition-Transport GmbH. LastenstraBe 6 A-9150 PLIBERK/ BLEIBURG Zahvaljujemo se za sodelovanje v letu 1999 in želimo blagoslovljene božične praznike ter srečo, veselje in veliko uspeha v letu 2000! Slovenski narodopisni inštitut in društvo Urban Jarnik : Cenjenim pacientom, znancem in prijateljem želi srečen božič in zdravo, zadovoljno novo leto ZOBOZDRAVNIK dr. Mihael VVEBER z družino Celovec, Želuče l/sem občanom, prijateljem in gostom želi vesele božične praznike ter srečno novo teto ŽUPAN Johann PAJANK občina Bistrica pri Pliberku Vesele božične praznike in srečno novo leto zeli družina dr. Jelen ŽELEZNA KAPLA Vsem rednim in podpornim članom vesele božične praznike in srečno novo leto želi Društvo upokojencev ŠENTJAKOB V ROŽU Vsem znancem in prijateljem blagoslovljen božič in sreče v novem letu družina JANEŽIČ LEŠE PRI ŠENTJAKOBU Vsem cenjenim gostom, prijateljem, znancem kakor tudi vsem zadružnikom po južni Koroški blagoslovljene praznike in srečno novo leto kom. svet. Mihi Antonič častni predsednik zadružne zveze pristno avstrijsko žganje 100 % destilat iz polnozrelih sadežev skrbno izdelano dipi. inž. Miki Hanzi Vlg./pd. Gams 9587 Hart/Ločilo Južna Koroška/Sudkamten Osterreichisches Erzeugnis želimo vsem sorodnikom, znancem in kupcem našega žganja in likerjev blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto družina MIKL DRUŽINA dr. Franc in mag. Vera VVUTTI Dollichgasse 5, 9170 BOROVLJE Želim vesele božične praznike in srečno novo leto MARJAN KRAINZ pleskarski mojster Libuče, MieBbergstr. 43 9150 BLEIBURG Tel. 0 42 35 / 32 57 PRIPOROČAM SE ZA VSA PLESKARSKA DELA Vsem občanom in gostom občine GALICIJA želim vesele božične praznike in srečno novo leto Rudi Tomaschitz ŽUPAN Blagoslovljene božične praznike ter uspešno novo leto Vam žeti turistična agencija in avto podjetje 7-Vi /7,1 dobrla vas Zahvaljujemo se vsem prijateljem, partnerjem in potnikom za zaupanje v minulem letu in Vam želimo srečno vožnjo v letu 2000. l/ese/e božične praznike in srečno novo leto sorodnikom, znancem, odjemalcem in gostom želi Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem PETER OLIP DRUŽINA ŽUPNIK ZABLATNIK pd. KUMROVA BILNJOVS v Št. Lenartu pri sedmih studencih in na Brnel SOSTAR VAŠA DOMAČA GOSTILNA z dvorano za raznovrstne prireditve SPAR MARKT-TRGOVINA VVautsche-Smrečnik 9142 GLOBASNICA 43 Telefon 0 42 30 / 211 TJeselSožic in srečno novo feio žefij' lijo RAVNATELJSTVO, PROFESORSKI ZBOR IN DIJAKI Dvojezične zvezne trgovske akademije 9020 Celovec Trg prof. Janežiča 1 Vesel božič in srečno novo leto DRUŽINA dr. Draga in Karel SMOLLE BISTRICA V ROŽU Vesele božične praznike in srečno novo leto želi ir GOSTIŠČE irTENIS-IGRIŠČE * TUJSKE SOBE KOREN 9072 Bilčovs/Kajzaze tel. 0 42 28/22 14 Jiasta OHG Cafe-Konditorei 80 ^hrj KLAGENFURT 1O.-Oktober-StraRe 26 Telefon 55 5 36 l/sem našim cenjenim gostom želimo blagoslovljene božične praznike ter uspešno novo leto. Zahvaljujemo se Vam za Vaše zaupanje. W®m fvifi-telfem m želi Ukgpdl&jvAjene hmžiZuč pmmike in zcicljmoltm leto 20,0.0/ družina MIKSCHE pd. OŠTRMANOVA PRTIČE-HODIŠE Vsem sorodnikom in znancem lepe, mirne in zadovoljne božične praznike, pacientom doma in v bolnišnicah pa dobro in hitro okrevanje ter srečno in zdravo novo leto 2000 želi družina dr. Bakondy iz Globasnice (sJsl (iorSO© /™ Domgasse 19 //IM rti/ A-9020 Klagenfurt/ E E 1 W 0463/511293 / W I 7X?j scfmcUc T>as schncUc l*>iCb Stunden SERVICE Holzleimbau Smretschnig CAME SlEBMjfo BROMANN TORE BLEIBURG Frofie Weifmacftten uruf ein glnctiicfies nenesjohr 2000 • Garagentore • Industrietore • Fertiggaragen • Gartengeratehauser • Carports • Garagentorantriebe • Schiebetorantriebe • Drehtorantriebe Beratung - Verkauf - Service Tel. 0 42 35 / 41 90 Fax 0 42 35 / 43 50 Malerei Anstrich Fassaden Raumausstattung Farben Autolacke Rudolf Bredschneider Malermeister A-9150 Bleiburg Dammweg 1 Tel. 04235/2123 Fax 04235/2123-4 BREDSCHNEIDER Fassadengestaltung am Computer Moderne Raumgestaltung Hebebuhnenverleih HOLZBAU GASS E RcmbH A-9072 Ludmannsdorf • Edling 25 Tel. 0 42 28/221 9 • Fax 27 50 E-mail: office@holzbau-gasser.at Internet: www.holzbau-gasser.at ZI M M E R E I • TISCHLEREI COMPUTERGESTEUERTER ABBUND % n#ir wunschen V V allen unseren Kunden und Freunden ein besinnliches VVeihnachtsfest und ein erfolgreiches Neues Jahr. ■■pelimo vsem našim Z-odjemalcem in prijateljem prijetne božične praznike in uspešno novo leto. A!les neu im Hotel & Restaurant Rosentalerhof Besuchen Sie uns einfach und uberzeugen Sie sich selbst davon. Ab 19. Dezember 1999 haben wir vvieder geoffnet. VVirfreuen uns auf Ihren Besuch! Das Rosentaler Hof-Team und die neuen Betreiber K. & H. Stefan vvunschen allen ein gluckliches VVeihnachtsfest und einen lustigen Rutsch ins Jahr 2000. P.S.: Feiern Sie doch mit uns DAS Silvesterfest des Jahrtausends. Bitte reservieren! Tel.: 04253/2241 Fax: 04253/2241-8 e-mail: rosentalerhof@net4you.at . »essatti O o Vesele božične praznike in srečno novo leto AH Computer Products^ Ihr Partner fftir EDV ACP Computer Handels Gmbh UniversitatsstraBe 37 F. -X. - Wulfenstral3e 11 A-9020 Klagenfurt Telefon 0463/220100-0 Telefax 0463/220100-3 Email: acpkla@acp.at Homepage: www.acp.at Frohe Weihnachten und ein gutes Neues Jahr! A-9500 Villach Telefon 04242/59270-0 Telefax 04242/59270-3 Email: acpvill@acp.at Homepage: www.acp.at Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem globaškim občanom in občankam podžupan Bernard Sadovnik z družino DRUŽINA KATZ-LOGAR NONČA VAS - GRADIČE burotechnik Karl Lerchbaumer Verkauf-Service-Zubehor Tet. & Fax: 04223-28164 Handy: 0664-4123849 E-Mail-Lerche@happynet at. • Digitale Kopierer und Fax • Laserdrucker • Diktiersysteme • Schreib- und Euro-Rechenmaschinen Vesele božične praznike in zdravo ter zadovoljno novo leto želi družina Karl Samonig, pd. Galob iz Marije na Žili I lese le božične V praznike in srečno novo leto želi Krščanska kulturna zveza V_______________J Automarkt Ernst Igerc ŠMIHEL nad PLIBERKOM tel. 0 42 35 / 36 57, avto-tel. 0663 / 84 61 83 želi vsem znancem, odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto! informacija • motivacija • svetovanje • strokovno šolanje Kmečka §*\ Izobraževalna Skupnost Vsem članom, prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2000! Pozor - nov naslov: c/o Miha Zablatnik, predsednik/Obmann Bilnjovs 2, 9072 Bilčovs/Ludmannsdorf Tel. 042 28-2264; fax: 042 28-3847 e-mail: kmetija.zablatnik@aon.at Frohe Weihnachten und ein gutes neues Jahr IHR STUKKATEUR UND TROCKENAUSBAUMEISTER WILHELM SCHMAUTZER RINKENBERG 71, 9150 BLE1BURG TEL. 0 42 35 / 26 08 INNEN- URIERUNGEN življenje potrebuje prostor V PROSTORU SE ODVIJA ŽIVLJENJE ŽIVLJENJE POTREBUJE SANJE V SANJAH SE RAZVIJA ŽIVLJENJE GRADBENO PODJETJE SABOTNIK Z VAMI USTVARJA IN OBLIKUJE PROSTOR, KJER SO MOGOČE SANJE IN SE RAZVIJA ŽIVLJENJE. Želimo Vam blagoslovljen praznik ljubezni ter za leto 2000 moči in poguma, da bi uresničili svoje sanje in želje! Plešerka 59A, A-9074 Hodiše, 04273/22 43, e-mail: sabotnik.bau@net4you.at VERMITTLUNC55AC5ENTUR MICA Inh. MARKUŠ C. VVAUTSCHE 9142 Kleindorf 23 Tel. & Fax: 04230/592, Mobil: 0664/3744015 BAU- u. MOBELTISCHLEREI Bernhard Oau/hofer skias , to 9150 Bleiburg, Moos 10 Tel. 04235/3315 i4* Die Nr. 1 in Čsterreich r---------------------------------------------------------------------1 Vesele božične praznike in srečno novo leto 2000 Frohe Weihnachten und ein gliickliches neues Jahr 2000 L_____________________________________________________________________J Blagoslovljene božične praznike ter srečno in zdravo novo leto želijo Andrej VVakounig, predsednik Bernard Sadovnik, tajnik ENOTNA LISTA SKUPNOST JUŽNOKOROŠKIH KMETOV POLITIČNO UPRAVNA AKADEMIJA MLADA ENOTNA LISTA Janko Zvvitter, zbornični svetnik ERTRAG & SICHERHEIT Ihr Investmentfonds-Spezialist Vesete Božične praznikg in uspešno novo teto Vam želi Vaš tim ERTRAG & SICHERHEIT wp. TJesefe božičneprazniJee m srečno nouo lete o Merjenje delovnega in projektnega časa Osebni računalnik kot blagajna faks 04220511522 O C plovete račiiiviliiiskp rešitve Cejppraciinalniske rešitve Q422Q 511511 Šport. povezuje! 1949-1999 Želi vsem svojim članom, športnicam in športnikom ter prijateljem in podpornikom vesele božične praznike in uspešno novo leto 2000. T A T E D E N PETEK, 24. decembra 18.10-19.00 Utrip kulture SOBOTA, 25. dec. 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten - duh. misel (žpk.Markus Jernej). 18.00 - 18.30 Praznična NEDELJA, 26. dec. 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten - duh. misel (mag. Daniel Sturm). 18.00 - 18.30 Praznična PONED., 27. decembra 18.10-19.00 Kratki stik TOREK, 28. decembra 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 29. decembra O R F 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerna oddaja ČETRTEK, 30. decembra 18.00- 18.30 Rož-Podjuna - Žila NEDELJA, 26. decembra '99,11.30 PONEDELJEK, 27. decembra 1999 ORF 2, ob 3.55_____________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • To je bilo leto 1999 Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://kaernten.orf.at OGLAS Zdravnik, dr. Franc Wutti, Borovlje, sporoča, da bo ordinacija zaradi dopusta zaprta od 30. decembra 1999 do 6.1. 2000. RADIO/TV, PRIREDITVE RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 418 666 99 Sjaijiigk Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Go-lica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 24. decembra durch (10) 18.45 Poročila 19.00 Otroški 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 kotiček 19.15 Blazno resno o seksu Divan 13.00 Kultura: Čar božiča 18.00 20.00 Take the Jazz Train Musik des Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški ko- 20. Jahrhunderts 24.00 Šoja & Bister tiček 19.15 Par ugank 20.00 Sound- (pon.) 01.00 Glasba check 21.00 DJ Line 22.00 Roland Neu- TOREK, 28. decembra vvirth 23.00 S Dorfler Mediation 10.00 Kalejdoskop - Topel veter v SOBOTA, 25. decembra koroški eter 12.00 Poročila 12.07 Divan 10.00 Stimmen zu VVeihnachten 11.30 13.00 V pogovoru 18.00 Šport 18.45 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 13.00 Die Welt ein Dorf 18.00 Sto deci- Glasba 20.00 Noche Latina 21.00 belov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: Standfest (prenos) 24.00 Glasba 01.00 Susanne Dorfler 20.00 Vugo-Rock Šport (pon.) 23.00 Siesta SREDA, 29. decebmra NEDELJA, 26. decembra 10.00 Kalejdoskop 11.15 Voz latina 12.00 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem: Glasba 11.00 Literarna kavarna: Das Gerald Hugo Kahn 18.00 Glasba 18.45 Buch Evvald 12.00 Poročila 12.07 Divan Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Par 12.30 Special: Fermata 18.00 Glasba ugank 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force 18.45 Poročila 19.00 Alpe Adria: Koope- 24.00 Special: (pon.) ration VValdorfschule 20.00 Sunday ČETRTEK, 30. decembra Loops 22.00 For those about to Rock 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 24.00 Kultura: čar božiča Divan 13.00 Planet mušic 18.00 Šoja & PONEDELJEK, 27. decembra Elster 18.45 Poročila 19.00 Otroški ko- 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 tiček 19.15 Yesterday & Today 20.00 Divan 13.00 Alpe Adria: Kooperation Musič for the Masses 23.00 Freak VValdorfschule 18.00 Karnten. Unten Shovv 1.00 Soundtrack RADIO r~ Pokličite nas - poslušamo vas! f Tel: 0463-59 53 53 * Fax: 0463 59 53 53 99 I —81 e-mail: radio@korotan. at KORO™ Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Od con. do oetka: od 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 14.30 Viža, 14.30 - 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 - 16.30 Kratek stik (ob sredah Zajtrk s profilom) 16.00 - 18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 10.00 Mozaik 14.00 - 16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelia: 6.30 - 7.00 Sedem ored sedmo 7.00 - 8.00 Do-mača budilka 8.00 - 8.30 Otroški vrtiljak 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom 14.00 - 15.00 Iz zlate dvorane 15.00 -15.30 Zborovska oddaja 15.30 - 17.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 -18.00 Šport in kratke vesti Nedelja, 26. decembra PLIBERK Štefanov ples Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Igra: ansambel Rosa Live disco: „No name"; presenečenje: Podjunski loto Vabi: MePZ Podjuna SELE Veseloigra „Trije naši angeli" Čas: ob 15. uri Kraj: v farni dvorani Nastopa: gledališka skupina KPD Sele Režija: Franci Končan Vabi: KPD Planina SELE 50-letnica Slovenske športne zveze in ples Čas: ob 18. uri slavnost, ples ob 20. uri Kraj: v gostilni Terki Za ples igra: ansambel „Trio3“ Vabita: SŠZ in DSG Sele ŠTEBEN V PODJUNI Blagoslovitev konjev Čas: ob 11. uri (maša ob 10. uri) Kraj: pred farno cerkvijo Vabi: Župnijski svet GLOBASNICA Premiera dramske pravljice: „Polonica Pika" Nastopa: otroška gledališka skupina SKD Globasnica; režija: Alenka Bole Čas: ob 15. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: SKD Globasnica Pon. 27. decembra REBRCA Gledališka predstava Kreontova Antigona Miro Gavran Nastopa: gledališka skupina SPD Zarja Čas: ob 20. uri Kraj: v dvorani Mladinskega centra na Komendi Vabi: SPD Zarja Petek, 31. decembra ŽELEZNA KAPLA Silvestrovanje: „Coppl 2000“ Čas: od 18. ure naprej Kraj: na Glavnem trgu Program: ob 18. uri sv. maša, od 19. do 21. ure silvestrovanje za otroke, z ognjemetom, ob 22. uri silvestrska tombola, ob 24. uri zvonjenje, ob 00.30 velik ognjemet, ob 01.00 nagradna igra Vabi: gastronomija Železne Kaple PLIBERK Silvestrovanje na Glavnem trgu Čas: od 18. ure naprej Program: maša, silvestrovanje za otroke, živa glasba, ognjemet itd... (društva bodo imela svoje točilnice na Glavnem trgu) Vabi: Združenje pliberških gospodarstvenikov BOROVLJE Srečanje ob koncu tisočletja Čas: od 21. ure naprej Kraj: v društvenih prostorih pri Bundru v Borovljah Vabi: SPD Borovlje Torek, 28. decembra PLIBERK Jazz & funk: mih-group Čas: ob 20.30 Kraj: v hotelu Breznik Vabi: Kulturiniciative Blei-burg - Pliberk Četrtek, 6. januarja ŠMIHEL Glasbeno-literarni večer: ,,Jazz in literatura" Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Katoliško prosvetno društvo Šmihel PLIBERK Novoletno srečanje SAK Čas: ob 15. uri Glasbeni okvir: Šmihelski kvintet in glasbena šola Kraj: v Kulturnem domu Vabita: SAK - center Pliberk in Športno društvo Pliberk Sobota, 8. januarja CELOVEC 48. Slovenski ples Čas: ob 20. uri Igra: ansambel „Victory“ Polnočni vložek: Plesna šola „Mojca Horvath" Kraj: v Domu Sindikatov Vabi: Slovenska prosvetna zveza Petek, 14. januarja ŠENTJAKOB Maturantski ples Čas: ob 20. uri Igra: ansambel Rosa Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru Sobota, 15. januarja ŠKOCIJAN Komedija: „Škocijanska-00 ali mar Pepelke še živijo" Čas: ob 19.30 Nastopa: gledališka skupina KD Škocijan Kraj: v dvorani Kassl Vabi: KD Škocijan UME W WiOMXI tr 04239/26 42 od torka, 28. dec, od 15. ure, do petka, 30. decembra, do 17. ure Dnevi petja in igre za otroke od četrtka, 30. dec., od 18. ure, do sobote, 1. jan., do 13. ure Duhovne vaje na pragu leta 2000: „Ve-selje iz vere" Vodi: p. dr. Ivan Soko-lovsky od nedelje, 2. jan., od 9.30, do pon., 3. jan., do 18. ure Novoletno srečanje: Vojna in mir v nedeljo, 2. jan., ob 19. uri Razstava akvarelov Mirka Paintnerja v nedeljo, 2. jan., ob 19.30 Koncert - Gregor Marinko in Andrej Feinig od četrtka, 6. jan., od 18. ure, do nedelje, 9. jan., do 13. ure Duhovne vaje za Frančiškovo družino „Posvetitev srcu Jezusovemu in srcu Marijinemu" Olimpijski reprezentant Dejan Kečan pri SAK V torek je podpisal pogodbo za SAK sredinski igralec Dejan Kečan (25), ki je prej igral pri grški ekipi Naussa (II. liga). Dejan Kečan (levo) na kvalifikacijski tekmi olimpijskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške. Foto: NT/Fera Dejan Kečan, ki ga je podpredsednik SAK Jože Partl hotel pridobiti že ob začetku letošnje sezone, je v torek končno le podpisal za SAK. Z njim je Partl oz. SAK pridobil več kot le nadomestilo za odslovljenega Adroviča, saj je Kečan poseben sredinski igralec in po mnenju poznavalcev nogometne scene v Sloveniji zrel za višje naloge. Posebno sredinski igralec zaradi tega, ker ima tudi kvalitete napadalca - je torej vedno nevaren tudi za zadetke. To je krepko dokazal pri svojih prejšnjih klubih, saj je vedno sodil med najuspešnejše strelce ekipe. Kečan, po rodu Ljubljančan, je pred leti igral v Beltincih (13 golov v eni sezoni), nato v Primorju (7 golov do poškodbe - zaradi tega je igral le polovico sezone), njegov zadnja postaja pa je bila grški II. ligaš Naussa. Perspektivnost mladega nogometaša se izraža tudi v vpoklicih v olimpijsko reprezentanco Slovenije, v kateri je pogosto sodil med stebre ekipe. To hoče biti tudi pri SAK, v katerem vidi odskočno desko za najvišjo državno nogometno ligo. Sicer je podpisal pogodbo za leto in pol, toda v primeru, da bi ga hotel pridobiti športno višje uvrščeni klub, pa ima možnost že prej zapustiti klub. In kaj od njega pričakujejo pri SAK? „10 golov v vigred-nem delu prvenstva,” tako podpredsednik Partl. F. S. NAMIZNI TENIS Humški skupnosti je zopet uspela vzgledna prireditev Minulo soboto je bil pliberški Kulturni dom kraj tekmovanja deželnega ASKO-prvenstva. SMUČANJE_______________ Daniel Užnik osmi v St. Moritzu „ V torek in sredo sta bila v Švici - v St. Moritzu - na programu smuk in SG za evropski pokal. Medtem ko je Šentjanžan Daniel Užnik v smuku - v spodnjem delu proge - izgubil precej časa in zabeležil le 30. mesto, je dan navrh v superveleslalomu zabeležil doslej najboljši sezonski rezultat. Po odlični vožnji se je uvrstil na 8. mesto ter zaostajal le nekaj stotink sekunde za 3. mestom. Kako odličen je bil njegov nastop potrjuje dejstvo, da je bil bolje uvrščen od štirih tekmovalcev avstrijskega A-ka-dra (mdr. Rolanda Assinger-ja) in bil s tem tretji najboljši predstavnik avstrijske ekipe. 1. mesto superveleslaloma Pa je osvojil Švicar Fournier. Začetek decembra je namiznoteniška sekcija Humške skupnosti na čelu s sekcijs-kim vodjo Franzem Juwan-om zelo uspešno priredila deželno prvenstvo mladincev do 16 let, minulo nedeljo -prav tako zelo uspešno - pa še deželno ASKČ-prvenstvo. Tokrat pa organizator ni bil deležen pohvale le s strani tekmovalcev in njihovih spremljevalcev, temveč tudi od predsednika Koroške namiznoteniške zveze VValterja Jonacha, ki je organizatorju javno izrekel čestitke k uspeli prireditvi. Tudi pliberški župan mag. Raimund Grilc je čestital Humški skupnosti ter izpostavil njeno pionirsko delo na namiznoteniškem področju v občini. Športno sta se tokrat najbolje odrezala Volker Buchbauer (AKL) in Cornelia Schnidar (PAU), saj sta osvojila naslov deželnega ASKO-prvaka. Tudi predstavniki Humške skupnosti so zabeležili nekaj odličnih uvrstitev. Katrin War-rasch je npr. osvojila kar dve drugi mesti (pri šolarkah in mladinkah), prav tako drugo mesto je zabeležil tudi Emanuel VVarrasch. Pri najmlajših pa sta Troger in Skias-Krai-ger zasedla 3. mesto. ZUR SICHERHEIT. SKODA. ab ATS 132.990,- EUR 9.664,76 Unverb. nicht kart Richtpreis, inkl. Nova u. MwSt. M® mm mm M® 4 Airbags und ABS inklusive Želimo vsem strankam in prijateljem naše hiše vesei božič in srečno novo leto! AUTOHAUS Purkovvitzer PRODAJALNA-SERVIS NADOMESTNI DELI 9100 Volkermarkt/Velikovec Tel. 0 42 32/25 19 + 1. J / JANUAR J / 2000////I + Vesele praznike in srečno ter uspešno Vesele božične praznike novo leto 2000 in srečno novo leto žeti želi vsem gostom in prijateljem naše hiše Dr. Miran ZVVITTER ODVETNIK HOTEL BREZ- KarfreitstralBe 3/I 9020 Celovec Pliberk/Bleiburg Želimo vsem strankam vesele praznike in zadovoljno novo leto 2000 VVlLHELM ReBERNIG Elektrounternehmen 9184 St. Jakob i. R. Tet. (0 42 53)317 Fax (0 42 53) 82 57 Vsem prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike ter sreče in veselja v novem letu DRUŽINA dipl. inž. prof. Lojze SAMONIG VRBA/VELDEN Želim vsem kmetom in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto ŽIVINOZDRAVNIŠKA ORDINACIJA V ŽVABEKU mag. Richard Grilc Tel. 0 43 56/31 07 ali 0663 / 84 24 63 Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem vesel božič in srečno novo leto DVORNI SVETNIK dr. Marko DUMPELNIK z družino GLOBASNICA, MALA VAS 59 Vsem sorodnikom, prijateljem in članom društva Drabosnjak DRUŽINA LESJAK Vrba OPEL-©- 9150 PLIBERK, Nonča vas 70, te Autohaus ŽELE 0 42 35 / 22 49, faks: 0 42 35 / 39 16 • Prodaja novih in rabljenih vozil • Rezervni deli • Strokovna delavnica za karoserijo • Servis za klimatske naprave Vesele božične praznike in srečno novo teto! Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ Šteben želi odbornikom, članom in ljubiteljem slovenske prosvete blagoslovljene božične praznike ter sreče in veselja v novem letu! M AR M OR HOTAV L J E d. d. Hotavlje 40,4224 Gorenja vas IZ NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA VAM NUDIMO: KUHINJSKE IN KOPALNIŠKE PULTE IZ NARAVNEGA KAMNA MIZE STOPNICE IN OKENSKE POLICE TANKE MARMORNE PLOŠČICE NOTRANJE IN ZUNANJE STENSKE OBLOGE TLAKE FASADNE PLOŠČE IZ NARAVNEGA KAMNA IN PENOBETONA IZDELKE PO NAROČILU ZA VSE PODROBNE INFORMACIJE SMO VAM NA VOLJO: MARMOR HOTAVLJE HOTAVLJE 40, 4224 GORENJA VAS SLOVENIJA TELEFON: 00386 64 667 0014 TELEFAX 00386 64 667 0055 ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO TISOČLETJE VAŠ DOMAČI INŠTALATER Zvestim naročnikom naših uslug in poslovnim partnerjem vesele božične praznike in srečno leto 2000 Man Gregorič iz Male vasi pri Globasnici tel.: 0 42 30 / 270 t>er HOLZWfMFI .'m $