D E • . • . . . . i I » • I I « i-,V.V.V.V.' %v!v! i* '«*.'«.... .v. v.*. V. V. V. '.V.V.V.V.V.V.V.V.*. NOT PROLETARCI • rr*§« • • • « ;XvX;!v.;J • ••••••»•••• • • • * > •••••••• *KyX;Xv' ^*•*•*•*•*«* DEŽEL — SE! .......... •/,*.%.;*> ..»•. i ». *»• • • ••••••#•• •••••• • • • •• • • • • • • ••••-••• •••J *«'»'*,«*»'»*»'»'*'*,|V*#*,*,*t',*.*«'i*»*»*»*»*/#**'» • • • <*•*•*•*•*•*•"•*•***•*•*•*• ••••••••• J SOBOTA, 28. FEBRUARJA 1959 Štev. 8, leto XVIIL * LIST IZDAJA REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVO TAVČAR LIST IZHAJA V UREDNIŠKI POVEZAVI Z »RADOM«. NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: LJUBLJANA, ČUFARJEVA 3, POST. PREDAL 284 — TELEFON UREDNIŠTVA 32-538. UPRAVE 30-046, HIŠNA CENTRALA 32-031 — RAČUN PRI MESTNI HRANILNICI V LJUBLJANI ŠTEV. 600—lil—/600—1—3—221 — POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 20 DINARJEV. NAROČNINA JE: ČETRTLETNA 250, POLLETNA 500 IN LETNA 1000 DINARJEV — LIST TISKA ČASOPISNO PODJETJE »SLOVENSKI POROČEVALEC« — POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. ★ List ustanovljen 20. IX. 1942 TARIFNIH PRAVILNIKOV NI MOGOČE PREPISOVATI, VSAK MORA SAM RAČUNATI ZRELOSTNI IZPITI delovnih kolektivov vendarle važno dvoje. Treba se je zavedati, da z uravnavanjem ravni samih tarifnih postavk nikdar ne bomo uspel; doseči popolne ekonomske skladnosti v nagrajevanju delavcčv po njihovem delu. Zato bi bilo vseskozi zmotno, če b; v kolektivih hotel; ob sestavi letošnjih tarifnih pravilnikov doseči tako imenovana »idealna razmerja«. Teh ni mogoče doseči že zaradi tega, ker so drugi elementi, na katere je navezana tarifna postavka, povsem nevsklajen; in marsikdaj neprimerljivi. Tako niso razjas‘njene in niso enotno obravnavane kvalifikacije, število delavcev na enakih delovnih mestih, delovni normativi, ki so povezani s tarifnimi postavkami in podobno. Veliko bolj smotrno je, če se kolektivi omeje na to', da popravijo samo najbolj grobe in najbolj svetit; glavno pozornost izdelavi meril dela in drugih meril, ki omogočajo pregled nad proizvodnim in poslovnim učinkom posameznih delavcev, njihovih skupin in kolektiva kot celote. Torej, če bi v kolektivih čakali, da bo kdo izračunal startne postavke, bi zaman izgubljali dragoceni čas. Startne tarifne postavke je treba izračunati v kolektivih. Zanimivo pa je, da prav tisti posamezniki, ki si obetajo, da bodo startne tarifne postavke izračunali kje izven kolektivov, prav radi govore o tem, da je uredba o pripravljalnem postopku za izdelavo tarifnih pravilnikov birokratsko zavlačevanje dela, da je vmešavanje v notranje zadeve delovnih kolektivov in podobno. Prav omenjena uredba pa nakazuje, kako se pride do start- pek, V nekaterih primerih so tarifne pravilnike izdelali na temelju številk, ki so se prikradle v tarifne sporazume ali pa so bile kasneje priložene tarifnim sporazumom, v nekaterih primerih so jih napravil; na osnovi analitične ocene in podobno. Treba se je zavedati, da so tarifni sporazumi Ul analitične ocene lahko le pomožen material pri sestavi tarifnih pravilnikov. Vse to gradivo je namreč uporabno le tedaj in samo v takih primerih, ko je v skladu z načeli, za katera smo se dogovorili in z ekonomskimi ugotovitvami, do ka. terih bodo posamezni kolektivi prišli, ko bodo zadostili predpisom o pripravljalnem postopku. Zato bi bilo napačno, če bi v kolektivih začeli razpravljati o tarifnih pravilnikih, ki so bili izdelani na omenjeni način, še kaj naj bo »startna tarifna postavka«, na osnovi katere je potem mogoče izdelati celoten tarifni pravilnik. Ponovno je treba povedati, da ni enotne startne tarifne postavke, da je nj mogoče izračunati. Vsak kolektiv sl mora sam izračunati svoj start. To Pa je mogoče napraviti tako, da v kolektivih izračunajo startne tarifne postavke na osnovi dejanskega stanja. Dejansko stanje pa je raven tarifnih postavk v preteklem letu. To seveda ne pomeni, da je v nobenem ne bo potrebno vsaj deloma popraviti, vsa,j za nekatere kategorije delavcev. Posamezni kolektivi, v katerih so tarifne postavke občutno neuravnovešene, bodisi znotraj kolektiva bodisi v primerjavi s sorodnimi kolektivi, bodo morali nekatere tarifne postavke popraviti. Pri tem je Ljubljana je zadnja leta zelo spremenila svojo podobo in še jo spreminja. Gradbeni delavci grade stanovanja tako središču mesta kot tudi v predmestjih. Letos bo v Ljubljani dograjenih nad 1500 stanovanj. Nad 1000 stanovanj bosta dogradila samo Zavod za zadružno in Zavod za stanovanjsko izgradnjo. Ta dva zavoda mislita letos začeti graditi novih 1962 stanovanj. Če bodo gradbinci zmogli opraviti še obsežnejše naloge, bosta ta dva zavoda začela graditi še nadaljnjih 700 stanovanj. Gradili bodo predvsem večje bloke in stolpnice. - Savskemu naselju se bo letos pridružilo še podobno stanovanjsko naselje v Šiški in nekoliko manjše ob Streliški ulici. Tudi naš stari »Nebotičnik-« je dobil konkurenco na Poljanah. Štiri stolpnice so že pod streho. občutljive razlike in nesorazmerja v tarifnih postavkah. Toda, tudi v tem primeru naj ne napravijo korektur samo po primerjavi golih ravni tarifnih postavk, ampak morajo primerjati tudi merila dela in druge ekonomske pokazatelje, ki povedo, kolikšno storilnost, kolikšni gospodarski uspeh dosega delavec, k; prejema tako ali drugačno tarifno postavko. Ni namreč rečeno, da so različne tarifne postavke vedno ekonomsko nepravilne. Marsikdaj je opaziti, da v kolektivih sorodne gospodarsko panoge, kjer imajo nižje tarifne postavke, dosegajo delavci tudi nižje tarifne postavke, dosegajo delavci tudi nižje delovne učinke. Težišče pozornosti je vendar treba usmerit; na nagrajevanje po delu in po poslovnem uspehu kolektiva. Zato je treba po- nth tarifnih postavk. Povsem jasno namreč govori, da se startne tarifne postavke izračuna iz gospodarskih podatkov o stanju gospodarske organizacije v preteklem in v nastopnem letu. Poleg tega pa omenjena uredba uveljavlja tudi določene norme, ki se ji morajo delovni kolektivi držati, ko izračunavajo svoje tarifne postavke in ko pripravljajo celoten tarifn; pravilnik. Iz tega se da jasno povzeti: uredba o pripravljalnem postopku, ki je kažipot za to, kako se pride do osnov za izdelavo tarifnih pravilnikov, je dokončno odpravila dejansko administrativno določanje višine tarifnih postavk, kakršno je bilo doslej v navadi. V posameznih kolektivih je opaziti, da so že izdelali osnutke tarifnih pravilnikov, ne da b; opravili pripravljalni posto- Zdi se, da je težišče družbenopolitične aktivnosti sindikatov v zvezi z izdelavo tarifnih pravilnikov v delovnih kolektivih prešlo na občinske sindikalne svete. Le-tj naj razvijejo družbenopolitično aktivnost v dve smeri. Prvo in najvažnejše opravilo občinskih sindikalnih svetov je, da s pomočjo sindikalnih podružnic in drugih političnih sil razvijejo v delovnih kolektivih ekonomsko politično delo, da bodo delavci seznanjen; z ekonomsko političnimi stališči, ki jih je pr; sestavi tarifnih pravilnikov upoštevati, da bodo neposredno sodeloval; pri določanju načel in osnov za nove tarifne pravilnike in da se bodo sposobni postaviti na čelo pri odrejanju smernic za izdelavo letošnjih tarifnih pravilnikov. Drugo pomembno opravilo občinskih sindikalnih svetov Pa je, da se pripravijo na to da bodo mogli opraviti svojo dolžnost, ki jim jo nalaga obstoječa zakonodaja, to je, da s svojim soglasjem na tarifne pravilnike delovnih kolektivov opravljajo določen / družbeni nadzor nad konkretno tarifno politiko, kakršno vodijo v posameznih delovnih kolektivih. Trenutno je najvažnejše, da sindikalni aktiv v občinah razgiba delovne kolektive. Zat0 je treba delavcem razložiti vsa družbena stališča in priporočila, ki jih je uveljaviti pri izdelavi letošnjih tarifnih pravilnikov. Poleg tega pa se je zavzeti za to, da v gospodarskih organizacijah čimprej pripravijo gradivo, kot ga zahteva uredba o pripravljalnem postopku za sestavo tarifnih pravilnikov. Osnovne podatke iz tega gradiva morajo poznati vs; delavci v delovnih kolektivih. V nekaterih delovnih kolektivih s; posamezniki vendar obetajo da bo nekdo povedal, preden je delavski svet proučil gradivo, k; ga mora proučiti po uredbi o pripravljalnem postopku, in preden je dotočil smernice in osnove za izdelavo novega tarifnega pravilnika. Šele po vsem tem je mogoče razpravljati o osnutku tarifnega pravilnika, toda samo z enega vidika: ali predloženi tarifn; pravilnik uveljavlja osnove In smernice, ki jih je določil delavski svet ali ne. Prav zato pa je neverjetno važno, da sindikat; in druge družbenopolitične organizacije pomagajo delavskim svetom in političnemu aktivu gospodarskih organizacij pri politično ekonomski presoji gospodarskih podatkov, ki so pomembni za določanje tarifne politike. (Nadaljevanje na 3. stran!) bisk v Združeni arab-I J ski republiki je ena izmed zadnjih postaj na veliki poti, ki naj utrdi zveze in razumevanje med državami, ki jih druži enaka zunanja politika — politika miroljubne in aktivne koeksistence ali »pozitivne nevtralnosti«, kakor imenujejo ta pojem v ZAR in drugod. Predsedniku Titu so priredili v Kairu zares prisrčen sprejem; in slučaj je hotel, da je prišlo do tega obiska prav v času, ko praznuje ZAR prvo obletnico združitve Egipta in Sirije. Zato je toliko bolj razumljivo, da sta se predsednik Naser in njegov gost L_______________________________ napotila v sirsko pokrajino ZAR. Po velikih zborovanjih in ovacijah v Kairu je prišlo v Damasku do še prisrčnejšega pozdrava. Tu se je obema predsednikoma pridružil še jemenski princ El Badr. Iz Damaska so predsednik Naser, predsednik Tito in princ El Badr krenili na pot po severnih krajih Sirije. Obiskali so mesta Homs, Aleppo, Hama, Homsugma in še vrsto manjših krajev. Ljudje so jih povsod prisrčno pozdravljali in manifestirali za politiko, ki jo predstavljata imeni predsednikov Jugoslavije in ZAR, POD RAZLIČNIMI ČEPICAMI Fgfflo je že anekdota. V nekem našem podjetju so delavcem iz različnih obratov in proizvodnih enot dali različne čepice: rdeče, modre, zelene itd. kaj mislite, zakaj so to storili? Zato, da bi preprečili nepotrebno zapuščanje delovnih mest in zapravljanje dragocenega delovnega časa. Toda zamisel ni rodila zaželenih sadov. Toda to zdaj niti ni važno. Važno je dejstvo, ki priča o perečem vprašanju. V nekaterih naših tovarnah je na prvi pogled videti, da so vsi neznansko zaposleni, da kar naprej tekajo sem in tja. Hite po material, po orodje in po druge reči. Na nedavnem posvetovanju o nagrajevanju po enoti proizvoda je neki zagovornik omenil poskus, ki so ga v Industriji traktorjev in strojev v Zemunu napravili z nekim delavcem. Priskrbeli so mu vse potrebno za osemurno delo. Posledica tega je bila: 2450 kretenj numj, se pravi okrog tri ure delovnega časa, ki bi ga sicer po nepotrebnem zapravil. Učinkovito izkoriščanje delovnega časa vsekakor ni edini činitelj, ki je spravil našo deželo na rep svetovne delovne storilnosti. Vendar precej prispeva k temu. Naša ura dela je vredna manj kot v mnogih drugih deželah. Industrijski delavec s povprečno plačo dela v ZpA 33 ur, da bi kupil moško volneno obleko, v Fran-°iji 163 ur, v Jugoslaviji pa 250. Moške nizke čevlje bo delavec ,v ZDA plačal z osmimi urami dela, v Franciji s 50, v Jugoslaviji pa s 84 urami. Deset kilogramov Pšenične moke stane v ZDA poldrugo uro dela, v Franci i 8, v Jugoslaviji pa 10 ur. Res, primerjave niso docela ustrezne. Naš delavec dobi veliko večje otroške doklade, kot njegovi tovariši v ZDA in Franciji. Pri nas je stanovanjska najemnina n'Zja, in mnoge storitve cenejše. Te pripombe so nujno potrebne. Kažejo namreč, da so razlike v standardu manjše, kot bi se dalo sklepati iz navedenih podatkov. Vendar je dejstvo: naši delavci dobe za svojo de-Lovno uro manj uporabne vrednosti kot delavci v teh-ntčno bolj razvitih deželah. To pa je tudi razumljivo, če pogledamo storilnost dela v nekaterih naših gospodarskih panogah. V Zahodni Nemčiji je bil leta 1952 v premogovnikih črnega premoga povprečni delovni učinek na enega rudarja 1114 kg v izmeni, v Franciji 890 kg, v Jugoslaviji pa 625. V rudnikih rjavega premoga in lignita je razlika pri učinku med nami in Zahodno Nemčijo še večja (1022:8749 kg v izmeni). Nadaljnji primeri bi pokazali isto sliko. Gre za tole: naši delovni ljudje dobe tri do štirikrat in tudi do petkrat manj za eno uro dela kot delavci industrijsko najbolj razvitih dežel. Toda svoji družbi dajo v eni uri dela šestkrat, desetkrat, celo dvanajstkrat manj blaga kot njihovi tovariši v nekaterih^ drugih deželah z visokim življenjskim standardom. Od kod tolikšna razlika v ravni produktivnosti — je posebno vprašanje. Ne glede na to, da je Jugoslavija socialistična dežela, je, kar je znano vsem, podedovala zelo skromno dediščino na industrijsko tehničnem področju. Toda to je samo razlaga. Kakšne sklepe lahko iz tega sedaj povzamemo? Višji življenjski standard zahteva nenehen boj za povečanje produktivnosti dela. V tem smislu je pri nas opaziti pomembne napore. Razne oblike nagrajevanja po učinku bodo prav tako spodbudno vplivale v tej smeri. Toda brez vrste drugih ukrepov uspeh ne more biti popoln. Mnoge naše tovarne delajo na stotine vrst proizvodov. Razumljivo je, da pri tem ne morejo doseči velikih uspehov v produktivnosti. Fronto je treba zožiti'in ne smemo se bati, da bo trg s tem obubožan. Nasprotno, prišlo bo do nadaljnje družbene delitve dela, s tem pa tudi do nižje lastne cene proizvodov. Znanstvena analiza poglavitnih činiteljev produktivnosti dela v naSih razmerah bo vsekakor prispevala, k osvetlitvi nejasnih vprašanj. In tako različne čepice za delavce različnih obratov v nekaterih naših podjetjih ne bodo več eno izmed glavnih sredstev za odstranjevanje pomanjkljivosti v organizaciji proizvodnega procesa. M. M. 7 dni v sindikatih Predsedstvo Republiškega odbora kmetijskih delavcev, je razpravljalo o sestavljanju tarifnih pravilnikov. Ugotovili so, da v kolektivih kmetijskih posestev priprave za izdelovanje tarifnih pravilnikov dobro potekajo. V Mariboru, Celju, Ljubljani in Novem mestu ter Kopru so priredili posebne enodnevne seminarje za izdelovanje tarifnih pravilnikov, ki se jih je udeležilo okoli 400 ljudi. (Med njimi predsedniki delavskih svetov, sindikalnih organizacij itd.) V prvih dneh meseca marca bodo priredili v večjih kolektivih konference, da bi delavcem razložili stališča sindikatov glede sestavljanja tarifnih pravilnikov. * Na seji tajništva Republiškega odbora kovinarjev so imenovali komisije, ki bodo delale pri tem sindikalnem vodstvu. Razpravljali so še o pripravah za sprejemanje tarifnih pravilnikov. Republiški odbor sindikata kovinarjev Slovenije bo sklical sestanek predsednikov delavskih svetov in sindikalnih organizacij podjetij elektro-energije. Komisija za gospodarska vprašanja in nagrajevanje naj bi stalno spremljala vse probleme glede tarifne politike in nagrajevanja po učinku in predlagala, kako bi nekatere slabosti v kolektivih odpravili. Na seji predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta v Celju, so govorili o stopnji občinskega prometnega davka, ki se naj bi za nekatere artikle povečal od 2 na 4% Predpisali naj bi ga za trgovine, odvajali pa iz marže. Člani predsedstva so se zavzeli za to, da se cene ne smejo zviševati zavoljo povišanega prometnega davka. Na seji predsedstva so tudi sklenili priporočiti trgovinski, gostinski in obrtni zbornici, naj bi v gospodarskih organizacijah uvedli nagrajevanje po učinku. Tudi bodo priporočili vsem občinskim sindikalnim svetom, naj bi imenovali posebne komisije, ki bi se ukvarjale s problemi nagrajevanja. Komisija za gospodarstvo Okrajnega sindikalnega sveta, je pred kratkim razpravljala o nagrajevanju po enoti proizvoda. To nagrajevanje naj bi uvedli v vseh opekarnah, v Železarni Store, Tovarni emajlirane posode v Celju, tekstilni tovarni »Metka« in »Aero« v Celju. Okrajni sindikalni svet bo sklical tudi širše posvetovanje 7. Društvom inženirjev in tehnikov. * V Kranju so na seji predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta (udeležili so se je tudi predsedniki občinskih sindikalnih svetov) razpravljali o tarifni politiki. O stališčih sindikatov glede sestavljanja tarifnih pravilnikov, bo treba seznanjati člane zborov proizvajalcev, svete za delo ljudskih odborov in strokovne sodelavce ljudskih odborov, ki bodo pregledovali tarifne pravilnike. Občinski sindikalni sveti naj skupaj z drugimi političnimi organizacijami v občini imenovali skupne komisije, ki bi analizirale tarifne pravilnike, izrekle svoje mnenje o tem, če so v pravilniku uveljavljena stališča sindikatov, nato pa analize predložile občinskemu svetu. Na občnem zboru republiškega odbora komunalnih in obrtnih delavcev Slovenije so veliko razpravljali o položaju obrtništva pri nas, njegovem pomenu za dvig življenjskega standarda in nalogah občin, ki naj bolj kot doslej pospešujejo obrtništvo, predvsem razvoj socialističnih družbenih obratov. Sprejeli so tudi program dela. Republiškemu odboru so med drugim naročili, naj bi proučil položaj obrtništva, njegov razvoj v zadnjih treh letih in potrebe po obrtniških in komunalnih uslugah, ter delavsko in družbeno upravljanje v komunalnih podjetjih in ustanovah. DOBER PREDLOG SINDIKALNE ORGANIZACIJE PODJETJA »ZlCNA« Na pobudo sindikalne organizacije so v tovarni žičnih Izdelkov »Žična« v Celju uvedli topel obrok hrane. Delavci zanj plačajo 15 dinarjev. Ostala sredstva pa daje podjetje iz svojih skladov- Nedavno tega so v podjetju tudi priredili skupno sejo delavskega sveta in sindikalne organizacije. Razpravljali so o tem, koliko sredstev bodo namenili za stanovanjsko graditev in komunalne službe v celjski občini. Sklenili so, da bodo člani kolektiva s prostovoljnim delom (vsak delavec bo opravil 16 prostovoljnih ur), pomagali pri gradnji in komunalni ureditvi mesta. L. V. TEČAJ ZA GOSTINSKE DELAVCE V KOČEVJU V zadnjih mesecih so na kočevskem priredili precej tečajev za (valificirane in polkvalificirane ielavce gostinskih gospodarskih organizacij. Te dni so v Kočev-iu zaključili še en tak tečaj, ki ;a je obiskalo precej delavk, ki so zaposlene v gostinskih obratih. Udeleženke tečaja so menile, naj bi s takim izobraževanjem nadaljevati, saj bi tako lahko dobiti večje število polkvalificiranih in kvalificiranih gostinskih delavcev, ker je na kočevskem 24% zaposlenih v gostinstvu brez potrebnih kvalifikacij. v. D. NA KOČEVSKEM ZANEMARJAJO HTZ Nedavno tega je bila v Kočevju seja občinskega zbora proizvajalcev. Mimo ostalih pomembnih vprašanj so razpravljati o higien-sko-tehnični zaščiti. Ugotovili so, da nekatere gospodarske organizacije te probleme zanemarjajo in da se ne zmenijo dovolj za ukrepe inšpekcije za delo. (Delavna je bila v glavnem le komisija higi-ensko-tehnične zaščite pri Rudniku rjavega premoga v Kočevju. Lani je bilo namreč v rudniku rjavega premoga 85 manj nesreč kot pa 1957. leta.) Odborniki so predlagali, naj bi ustanoviti pri občinskem ljudskem odboru komisijo higiensko-tehnične zaščite. Ta predlog bodo predložili obema zboroma občinskega ljudskega odbora v potrditev. D. Po stopinjah Delavske Enotnosti PRED IV. KONGRESOM ZSJ Delovni motiv iz tovarne »Rog« v Ljubljani Znano je, da število članov določene organizacije ni vedno merilo njenega ugleda. Toda nedvomno je, da število članstva Ima določen pomen; čim večje je, tem bolj je organizacija kos svojim nalogam. Spričo tega dejstva je razumljivo, da si sindikati kot organizacija delavskega razreda prizadevajo, da bi bilo v njihovih podružnicah včlanjenih čimveč zaposlenih članov kolektiva. V gradivu, pripravljenem za IV. kongres ZSJ, je ugotovljeno, da število članov sindikatov narašča iz leta v leto. in sicer hitreje kot število zaposlenih. Medtem ko je leta 1956 število neorganiziranih delavcev in mameščencev obsegalo 33,4%> se je leta 1857 skrčilo na 24,5%>. Toda če ta odstotek izrazimo v absolutnih številkah, bomo videli, da je število neor- ganiziranih — veliko: 740.000 delavcev in nameščencev leta 1648 ni bilo sindikalno organiziranih. Ni nujno, da nas ta podatek navda s skrbjo. Članstvo v sindikatu je prostovoljno. Po drugi strani pa je velik del delavskega razreda brez večjih tradicij. sindikalnega gibanja. To velja slasti za delavce v Makedoniji in Črni gori, to Pa prav tako vpliva na množičnost sindikatov in na celotno število članstva. Razen tega imamo opravka tudi s subjektivnimi razlogi, zavoljo katerih 24,5% zaposlenih ni včlanjenih v sindikat. Te vzroke je nedavno analiziral Centralni svet ZSJ, ki se je postavil na stališče, da jih je možno z boljšim delom podružnic in 1 oralnih vodstev v znatni meri odstraniti. PREVEČ IH PREMALO ZAPOSLENIH V minulem tednu je bil v Novi Gorici oibčni zbor okrajnega sindikalnega sveta. Razprava na njem je bila stvarna. Zdi se, da so na Goriškem pravilno razumeli napotke Republiškega sveta in da so se problemov nagrajevanja ln izboljšanja življenjskih pogojev dokaj resne lotili. Na vseh dosedanjih občnih zborih sindikalnih organizacij in občinskih sindikalnih svetov so delegati poudarjali, da v kolektivih precejšen del dela opravljajo po normah. Toda ko bi pregedovali, kako hkrati s tem narašča proizvodnja, hi hitro ugotovili, da glede tega nismo lani dosegli večjih uspehov. Kje so vzroki? Ali so morda noirme preohlapne, 'ati podjetja navajajo le -približne podatke o normiranju, oziroma ali so tu še kaki drugi vzroki? Iz nekaterih podatkov bi lahko -razbrali, da v kolektivih goriškega okraja dela 70—90 odstotkov delavcev, po normi. Drugi podatki pa spet kaže*j o, da je le povprečno 50 odstotkov del izvršenih po učinku. Do takega izpada je po mnenju Okrajnega sindikalnega sveta prišlo -zaradi slabe organizacije dela, priprave materiala, morda pa so podjetja tudi dala neresnične podatke o visokem odstotku normiranih del zavoljo tega, da bi -na videz dokazala, da delavce že v pretežni meri' nagrajujejo po učinku in da ni več nobenih možnosti, d-a bi povečali storilnost tn prejemke delavcev. Kajti tudii v goiriškem okraju so lani skušali povečati" proizvodnjo le tako, da so na •novo zaposlili precej delavcev, (t) k raj ni sindikalni svet je že ob analizi lanskih polletnih obračunov gospodarskih organizacij ugotovil, da število zaposlenih hitreje raste kot proizvodnost.) Lani so v goriških podjetjih po nepotrebnem zaposlili 680' delavcev. V teh gospodarskih organizacijah se po-iavHain mnenia. dq po učinku Dve plati zaposlovanja v goriškem okraju tudi ne bo mogoče enako nagrajevati vseh delavcev, ker bodo prikrajšani šibkejši -ljudje, žene in matere. Zato predlagajo, -naj bi še naprej nagrajevali delavce v okviru določenih tarifnih postavk. -Tako mnenje je prav gotovo zmotno. Ce bi v kolektivih skušali tako reševati »socialne probleme«, po-tem delovni kolektiv ne bi bil v-spodbuj-an in proizvodnja se n-e hi povečavala. Tako na kraju podjetjem ne bi ostalo dovolj denarja, da bi na primer v občini pomagali graditi nekatere uislužnostne obrate, pralnice, obrtne delavnice itd., da hi tako zaires reševali socialne probleme. Kar zadeva stare delavce, pa imamo mož- nost, da jih nagrajujemo tudi za njihovo delo pri strokovnem usposabljanju drugih delavcev. (To je še posebno pomembno v g-o-rilške-m okraju, kjer jim primanjkuje kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, a kljub temu v nekaterih gospodarskih organizacijah tako izobraževanje odraslih delavcev zanemarjajo.) Nagrajevanje po učinku nam bo pokazalo, v katerih kolektivih je zaposlenih preveč delavcev. Gotovo je, da so v obstoječih tovarnah v preteklih letih zaposlili preveč delavcev. Toda hkrati s tem lahko ugotovimo, da se gospodarstvo v goriškem okraju še ni toliko .razvilo, da bi lahko zaposlil; naravni pri- rastek prebivastva in preprečili izseljevanje prebivalstva s tega področja v druge okraje. Za razvoj oziroma utrditev nekaterih gospodarskih panog, kot so kovinska in tekstilna industrija, obstojaj-o na goriškem dobri pogoji. Zato naj bi se sindikati zavzeli,, da bi v posameznih krajih gradili posamezne obrate, katetrih matična podjetja bi bila iz drugih okrajev in bi lahko tem obratom precej pomagala. V te-h obratih naj bi zaposlovali tiste delavce, ki zdaj iščejo dela v drugih okrajih in tud; odvišno delovno silo iz- nekaterih že obstoječih podjetij v goriškem okraju. Potemtakem bi lahko prav ta nova delovna mesta veliko pomenila za gospodarstvo goriškega okraja in seveda tudi za družbeni standard tamkajšnjih ljudi. N. B. Sodelovanje in gospodarjenje O klubu mladih proizvajalcev v tovarni upognjenega pohištva »Stol« v Kamniku smo že pisali ob njihovi letni konferenci. Ocena njihovega dveletnega dela in konkreten delovni program za letos sta bili osnovni značilnosti te konference. Kaže, da njihov program ni ostal samo na papirju. V klub pa so uspeli pritegniti tudi večino . mladih tehnikov. V zadnji razpravi o nagrajevanju po enoti proizvoda pa je sodelovalo precej mladih, ki še niso člani kluba. Ugotovili so, da prehod na nagrajevanje po enoti proizvoda ne bo v njihovem podjetju povzročal posebnih težav, saj se asortiment proizvodov med letom bistveno ne spreminja. Kot enoto proizvoda naj bi izbrali tako imenovano ekvivalentno norma uro. ki je ruzultat analize vlo- ženih norma ur v proizvodnjo za pretekla štiri leta in zato najbolj realno določa razmerje vrednosti vloženega dela v posamezne proizvode. Klub mladih proizvajalcev je ob zaključku razprave o novem načinu nagrajevanja predlagal DSt naj bi čimprej izdelali ustrezne analize. Poleg tega pa naj bi s tem seznanili ves kolektiv, posebno pa vse člane DS. DS naj bi o tem organizirali posebno razpravo. V zvezi s sprejemanjem tarifnega pravilnika je klub mladih proizvajalcev predlagal delavskemu svetu, naj bi novi pravilnik ustrezno povišal tudi nagrade za vajence. V I. letniku naj bi vajenci prejemali 3000 din, V II. letniku 4.500 din, v III. letniku pa 5.500 din minimalne nagrade. Obenem naj tarifni pra- vilnik določi načela, po katerih bo vajenec stimuliran primemo svojemu delu in učenju. Ko so razpravljali o uporabi sredstev iz sklada skupne uporabe, ki so namenjena izboljšanju družbenega standarda, so člani KMP predlagali DS, naj bi jih čimbolj racionalno izkoristili. Zato naj bi za predvideno gradnjo stanovanjskega bloka proučili, ali bi lahko odkupili enega izmed že izgotovljenih in odobrenih glavnih projektov, kar bi vsekakor znatno manj stalo kot izdelava idejnega osnutka in nato še novega glavnega projekta. Tako bi hitreje prišli do potrebnih načrtov in se tudi prej lotili gradnje. Vložena sredstva pa bi še izdatneje pospešila reševanje stanovanjskega problema v Duplici. Franc Svetel j KATERE SLABOSTI SO TOT Vnekaterih sindikalnih podružnicah in vodstvih posvečajo med letom malone vso pokornost izpolnjevanju tekočih perečih nalog (tarifna politika, strokovno usposabljanje, higl-ensko-tehmična zaščita, oddih, preskrba ipd.). Včlanjevanju neorganiziranih delavcev pa ne posvečajo potrebne pozornosti. Vklj učevanj a neorganiziranih nimajo za politično akcijo sin. dikatov, pri čemer ne vidijo dejstva, da delavci, ki niso organizirani, z veliko manjšim razumevanjem spremljajo politične dogodke, da so manj družbeno aktivni ln da zato tudi manj uveljavljajo svoje pravice. Vzporedno s tem je tudi skrb sindikatov za te delavce in nameščence manjša. Analiza dnevnega reda sestankov sindikalnih podružnic In celo nekaterih lokalnih vodstev njihovih Izvršnih odborov ln celo lokalnih vodstev kaže, da o vključevanju neorganiziranih razpravljajo, da celo sprejemajo določene sklepe. Toda v mnogih primerih ostane samo pri tem. Razen tega to nalogo včasih površno obravnavajo ln ' ostanejo zgolj pri ugotovitvah. Centralni svet ZSJ je zato že lani na IV. plenumu priporočil sirfdikalnim organom ln organizacijam, naj v prihodnje na rednih sestankih, na 'katerih obravnavajo tekoče naloge, obvezno prouče tudi probleme neorganiziranih delavcev. To je praktično pomenilo. da bi vključitev neorganiziranih delavcev ln nameščencev v sindikat morala postati stalna politična naloga podružnic in vodstev. Druga bistvena slabost pri prizadevanju po množičnosti je izvirala lz nezadostne delavnosti posameznih vodstev ln podružnic. Če v kolektivu ni čutiti potrebne skrbi za interese ln potrebe zaposlenih, j e razumljivo. da ti ne čutijo potrebe, da bi bili člani podružnice. Toda ravno dejavnost podružnic in njihovih izvršnih odborov more in mora biti najboljša agitacija za razširitev njihovih vrst. Kadar namreč člani kolektiva vidijo, da sindikat skupno rešuje tudi tiste probleme, ki jih sami ne morejo urediti, kadar občutijo in se prepričajo. da so sindikati takšna organizacija delavskega razreda, v kateri pride do izraza zaposlenost ne samo pri obravnavanju gospodarskih in družbenih vprašanj marveč tudi njihovih posamičnih Interesov, sami zahtevajo sprejem v to organizacijo. Bilo bi iluzorno pričakovati, da je možnost zdaj. med pripravami za kongres, vprašanje množičnosti podružnic odstraniti z dnevnega reda. Množičnost je delo. ki zahteva več časa. Uspeha ni moč doseči s kampanjskim delom, niti ne s sprejemanjem sklepov na sejah. Z nenehno skrbjo za včlanjevanje neorganiziranih ln z boljšim ter vsebinsko bogatejšim delom vse organizacije je možno doseči ta cilj. D. VITEZ K ČLANKU »ZAKAJ SELE DANES?« ** šesti številki našega Usta z dne 12. februarja smo objavili v ru-w briki »Kako upravljamo- sestavek pod naslovom »Zakaj šele danes?« To je bil zapisek ob sklepu delavskega sveta podjetja »Vino-Koper« o njegovi ostavki. Direktor podjetja tovariš Zvonimir Jančar nam je k omenjenemu zapisku poslal nekaj pojasnil. Med drugim pravi: Delavski svet je dne 27. januarja letos takole utemeljil ostavko: »Zaradi stalne gonje proti podjetju »Vino-Koper« menijo spodaj navedeni člani delavskega sveta, da je dobil delavski svet javno nezaupnico. Ker ne morejo več nositi odgovornosti za posledice, ki bodo v bodoče nastale, podajajo ostavko.- To utemeljitev je po zatrdilu direktorja podpisalo osem članov od desetih. Direktor še pravi, da je bila torej ostavka podana iz popolnoma drugačnega razloga, kot je rečeno v našem zapisku. Direktor podjetja nadalje pravi, da ni v zapisku prav z nobeno besedo omenjen uspeh podjetja od njegovega obstoja, in našteva, kako je naraščala prodaja vina, bruto dohodek in kako se je gibal dobiček podjetja. Med dnigim pravi, da ni bilo omenjeno, da je bilo podjetje do zaključka meseca junija 1958. leta aktivno, da ni upoštevano to, da so bile v naslednjih mesecih cene vin na zunanjem trgu za polovico manjše in da še vedno padajo, podjetje pa da je kljub temu od zadrug odkupilo vino po cenah, ki so danes zanj povsem neekonomske. Pojasnjuje tudi, da uporabljajo za kritje 100°/o prejemkov rezervni sklad oziroma ko so tega izčrpali, sredstva iz sklada osnovnih sredstev (in sicer po odobritvi občinskega ljudskega odbora). Pojasnjuje še, da je imelo podjetje meseca novembra 9 milijonov dinarjev izgube (avgusta je znašala izguba 5,046.000 dinarjev) in ne 18 milijonov dinarjev, kot je bilo navedeno v našem zapisku. vpraševal o službenih funkcijah posameznih funkcionarjev, mu je bilo, da tako rečemo, v ljudskem .jeziku pojasnjeno, da opravlja sedanji predsednik upravnega odbora dolžnost računovodje, kot običajno v podjetjih tudi pravijo šefu gospodarsko računskega sektorja.) In direktor podjetja je med drugim še pojasnil, da pri njih ni moč govoriti o odločanju posameznikov, da ni moč tako ostro grajati odnosov med posd2' meznimi vodilnimi uslužbenci in predstavniki organov upravljanja... * Nekatera pojasnila so se nam zdela dvomljiva in tako je spet prišlo do razgovora o podjetju »Vino-Koper«. Razgovor je potrdil, da je bil ta dvom upravičen. Potrdil je, da je bilo razen nekaterih zunanjih vzrokov tudi trenje zno- »Jutri bo drugače« (Priznata je treba, da je pisec članka pomotoma zapisal številke in da je tako prišlo do omenjene netočnosti.) Med drugim tudi pravi, da računovodja ni ne član delavskega sveta ne predsednik upravnega odbora, temveč da je predsednik upravnega odbora šef komerciale in izvoza. (V ponovnem razgovoru s predstavniki podjetja je bilo ugotovljeno, da je bil sindikalni odbornik, ki se je udeležil prvega razgovora v »Vino-Kopru«, o tem napačno obveščen. Sef komerciale in izvoza je namreč nekaj časa res opravljal dolžnosti šefa gospodarsko računskega sektorja Ko je sindikalni odbornik po traj kolektiva vzrok za ostavko delavskega sveta. Ob tem razgovoru pa smo še zvedeli: Delavski svet je med tem časom znova prevzel svojo dolžnost. Direktor podjetja pa je podal — ostavko! Predstavniki upravnega vodstva ter organi upravljanja in političnega vodstva podjetja so dejali, da že dalj časa niso urejeni odnosi med njimi jn zadružniki. 2e pred časom so se pojavljale težnje, da bi podjetje kot celota prešlo v zadružni sektor. Delavski svet je o tem nekoč že sklepal. Toda ko bi morali ta sklep uresničiti, so bili pismeni dogovori povsem drugačni od ustnih in delavski svet na to ni pristal. Posamezniki so trdili, da je moralo podjetje po želji »višjih forumov« kupovati vino in grozdje v letu 1957 v posameznih predelih draže, kot so ga prodajali drugod, da so se zavoljo tega nakopičile zaloge in ko je na zunanjem trgu upadala cena vina, je začela nastajati »planirana« izguba. Dejali so, da so za to »planirano« izgubo vedeli že vnaprej na okraju in občini, vendar niso storili ničesar, da se kolektiv ne bj znašel pred težavami, v kakršnih se je, da ne bi za polne prejemke začel izkoriščati tudi sklad osnovnih sredstev. Ta trenja med podjetjem in zadružniki in nekatere kritike na račun podjetja so bile po mnenju prisotnih eden izmed zunanjih vzrokov za odstop delavskega sveta. Vendar se zdi, da bi bilo moč te stvari rešiti tudi drugače, ne pa z — ostavko. Mar ne bj kazalo o takšnih težnjah — ki prinašajo nekomu več dohodka, kot je treba, drugemu pa povzročajo izgubo — spregovoriti na seji zbora proizvajalcev. In videti je, da so organi upravljanja v podjetju prišli do tega spoznanja. Delavski svet je znova sprejel dolžnosti in, kot je bilo moč razbrati iz tega razgovora, bodo o vseh teh stvareh prej ali slej razpravljali tudi na zboru proizvajalcev. Toda iz razgovora je bilo mogoče tudi razbrati, da je del članov delavskega sveta ob tako pomembni odločitvi opozarjal tudi na določena trenja znotraj podjetja, na določeno zapostavljanje organov upravljanja. Posamezniki so trdili, da doslej ni bilo pravega sodelovanja med upravnim vodstvom in organi upravljanja. Tudi direktor podjetja je takrat dejal, da to drži. Dejal je, da bi moral res bolj sodelovati z organi upravljanja, se z njimi več posvetovati Skratka, tudj notranja trenja so bila eden izmed vzrokov za ostavko delavskega sveta. Politične organizacije \ podjetju si bodo morale prizadevati, da do takšnih trenj ne bo več prišlo oziroma da jih prej izgladijo, da se o slabostih prej odkrito pomenijo. Na sestanku je bilo tudi rečeno, da so se člani delavskega sveta doslej premalo poglabljali v gospodarjenje, odslej pa bodo izboljšali metodo dela. Člani delavskega sveta doslej namreč niso dobili gradiva pred sejami, temveč sc prejemali samo obvestila o dnevnem redu. Težko se je odločiti, ali je neka stvar za podjetje dobra ali ne, če sliš' član delavskega sveta le mimogrede vrsto podatkov, če o teh stvareh poprej ne razmisli, se o vsem tem ne posvetuje z volivci. Verjetno so bili tudi zaradi takšne metode dela sklepi delavskega sveta marsikdaj premalo pretehtani, verjetno je, da bi se delavski svet drugače odločil, če bi vsako stvar vsestransko bolj premotril. Skratka, iz razgovora z organi upravljanja in političnimi organizacijami je bilo mogoče razbrati, da bodo v podjetju »Vino-Koper« ubralj drugačno pot, da se bodo o odnosih s zadružniki pomenili na zboru proizvajalcev, da bodo notranja trenja prej in odkrito izgla-jevali, da se bo delavski svet tudi odločil za boljšo metodo dela. Od upravno-tehničnega vodstva bo zahteval dokumentirane podatke pred sejo, da se bo lahko temeljito pripravil na odločitve, da bo pretehtal, kakšna odločitev podjetju lahko škoduje in kakšna mu lahko koristi. Zato si lahko obetamo, da bo gospodarjenje in delo delavskega sveta »jutra« drugačno, boljše P. D. Bi ZDRUŽEVANJE V GOSPODARSTVU r V Združevanje v našem gospodarstvu šele prihaja iz povojev. Ni še napravilo trdnejših korakov. Starši so včasih pred otroka, ki je komaj shodil, postavljali najrazličnejše predmete: svinčnik, kakšno orodje, kovanec — in po smeri prvih, negotovih korakov sklepali, česa se bo otrok oprijel, ko odraste: znanosti, obrti, trgovine. Ta prastari običaj se sodobnim staršem ne poda. Združevanje v gospodarstvu bi moralo po prvih korakih zakorakati po zanesljivi, ravni poti. Brez samovolje, brez igre naključij ... V y Čevelj, ki ga od začetka do kraja napravi čevljar — obrtnik je neprimerno dražji od čevlja, izdelanega v tovarni. Toda dražji je tudi od čevlja izdelanega v obrtni delavnici, v kateri je prišlo do razdelitve dela, v kateri vsak 'obrtnik opravlja samo določeno število operacij. Morda je videti odveč, da smo zapisali takšno prastaro resnico — resnico, ki je bila razumljena že pred začetkom moderne industrijske proizvod, nje, v času, ko so nastajale manufakture. Dobro bi bilo, če bi •bilo to res odveč. Toda naša industrija ne potrjuje vedno prepričanja, da smo to preprosto resnico res temeljito razumeli. Nekatere naše tovarne delajo kot obrtniki. Ce, denimo, izdeluje stroje, teži tovarna po čim večji -izbiri in po tem, da bj vsak stroj od prvega do zadnjega vijaka napravila sama. Po svetu so takšno »industrija sko obrt« v glavnem opustili. Zlasti v bolj razvitih deželah. Nas čaka naloga—kot je nekdo rekel — da industrializiramo našo industrijo. Združevanje v gospodarstvu lahko k temu znatno pripomore. Kaj je bilo doslej storjenega Ko je bil pred letom dni sprejet zakon o združevanju v gospodarstvu — združevanja, lahko rečemo, še ni bilo. Pač Pa je bilo čedalje bolj očitno, da je potrebno. In opaziti je bilo številne tokove, ki so iskali širše struge. Obdobje desetih, dvanajstih mesecev ne zadostuje, da bi veliko dosegli — toda nekaj je bilo vendarle storjeno. Samo na industrijskem torišču je bilo ustanovljenih 17 poslovnih - združenj — svojevrstnih gospodarskih organizacij, ki poslujejo v svojem imenu, a v prid svojih članov, združenih Podjetij, ki imajo lastna osnovna in obratna sredstva, ki imajo lahko lastno komercialno in tehnično službo in katere uprav. Ba organ, Izvoljen iz vrst včla-n3enih podjetij. Razen tega upodabljajo tud; druge oblike združevanja, začenši od najpopol-bejše združitve, se pravi, zlitja dveh ali več podjetij, pa do pogodbenih skupnosti za upravljanje določenih skupnih del in d0 investicij v skupna snovna in obratna sredstva. Od sedanjih združenj jih resno dela samo pet — pa tudi ta se še niso začela ukvarjati s Proizvodnjo toliko kolikor bi bilo potrebno. »INGRA«, poslovno združenje za projektiranje, izgradnjo in prodajo energetskih ter industrijskih naprav s sedežem v Zagrebu, se ukvarja v glavnem s prodajo proizvodov v tujino. V to združenje je včlanjenih 11 velikih podjetij iz Zagreba, Ljubljane, Beograda, Karlovca, Slavonskega Broda in Maribora, med njimi "Rade Končar«, »Djuro Djako-vič« jn »Litostroj«. »Kooperativa«, združenje treh podjetij, ki delajo za določene potrebe JLA, se “ukvarja s prodajo blaga na domači trg. »KIZ« (Kemijsko industrijska skupnost Zagreb), se ukvarja z raziskovalnimi deli in usmerjanjem investicij, *EKa« združenje podjetij, ki Proizvajajo gospodinjske pripomočke in »Maris«, združenje Proizvajalcev strojev in naprav za elektroindustrijo, sta posvetila največ naporov vskladitvi Proizvodnih programov svojih članov. »Progres«, poslovno združenje tekstilne industrije s področja Leskovca, Pa predvsem nakupuje, pripravlja in sortira surovine za včlanjena podjetja. Tudi združenja, ki s0 doslej bajveč dosegla, so posvečala le malo pozornosti tistim oblikam svoje dejavnosti, ki neposredno Prispevajo k izboljšanju proiz-v°dnje in povečanju produktivnost;. To je hkrati prva kritič-na pripomba na račun poti, katero so združenja ubrala. Trije viri težav Izkušnje so preprečile, da bi si dmgli privoščiti temeljitejšo sPlošno sodbo. Vendar, kaj ovira hitrejši razmah oziroma, kaj miruževanju ustreza? Prva ovira na tej poti £ Predpisi., Toda to ni vse. Začetna osnova in obrate redstva morajo združenjem d£ ,i včlanjena podjetja. Vendi P h niti same v večini primero mmajo dovolj. Združenje, ki ustvarja doh( ae • torej nima pravice do e< movanja pri razpolaganju istim dohodkom. Nima tori »inosti. da bi ustvarjalo svoj ade — marveč se ti obliki m izključno z deleži članov .Predpisi ne določajo pravi »vsarneznih kooperantov pri ri alizaciji skupnega končnega izdelka. Združenja nimajo pravice odpreti lastnih prodajaln. In tako naprej... Nekateri menijo (tako misli tud; Zvezna industrijska zbornica), da za prebroditev teh težav ni treba spremeniti zakonskih predpisov. Zadostuje, pravijo, če izidejo navodila in razlage obstoječih predpisov. Teže je prebroditi težave, ki izvirajo »od spodaj«, v podjetjih se ponekod zelo močno upirajo združevanju. Pogosto je to samo ena oblika nazadnjaškega nasprotovanja vsemu novemu — kar spreminja ustaljeni način dela. Ustaljene navade in odnose. Odpor je tudi izraz ozkosrčnosti; združevanju se izogibajo, da ne bi prišle na dan »poslovne tajne« podjetja, da se ne bi kdo drug okoristil s kakšno tehtno novostjo v načinu proizvodnje ali poslovanja. Podjetja se nerada odrečejo tudi delu samostojnosti, ki bi ga morala prenesti na poslovno združenje. V takšnih primerih izvira nasprotovanje malone praviloma iz vrst. strokovnih voditeljev, ki »podrejevanje« podjetja širši celoti pogostokrat presojajo skozi prizmo svojega osebnega prestiža. To je zlasti očitno p;;i združitvi podjetij. Dogajalo se je, da do združitve ni prišlo, čeprav so vsi ekonomski razlogi pričal), da je potrebna — samo zato, ker direktorji podjetij, k; pridejo v poštev za združitev vedo ,da bo v novem podjetju samo eden izmed njih direktor — nobeden pa ne želi biti »drugi«... Odpor bi bil neprimerno manjši oziroma bi ga laže odstranili, ko bi tisti, ki upravljajo in odločajo — ko bi člani organov samoupravljanja in njihovi kolektivi — dobro poznali prednost) kooperacije specializacije proizvodnje, skupnega vlaganja sredstev. Malone v vsaki naš; večji tovarni se skriva manjša tovarna; malone v vsaki manjši tovarni je »skrit« vsaj en obrat. Z majhnimi investicijami toda z mnogo organizacijskega dela, dobre Volje in spretnosti, kopaj e po plasteh tako imenovanih notranjih rezerv — bi lahko odkrili neslu-tene vire za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, s tem pa tudi — za hitrejše povečanje realnih zaslužkov. Kadar je govora o tem, kaj ovira in kaj je v prid razmahu združevanja v gospodarstvu, ne smemo prezreti družbenih čini-teljev. V ostalem pa je t0 posebna tema. Različni »vidiki« V podjetjih se stekata dve vrsti družbenih vplivov. Podjetja spodbujajo k združevanju tako po »vertikali« kot Po »horizontali« . »Horizontalne pobude« včasih vznemirjajo ljudi v organih in organizacijah, ki so poklicane skrbeti za razvoj cele gospodarske panoge ali vsega našega gospodarstva. V Beogradu imajo poslovno združenje za izvoz proizvodov industrije konzerv, ki je Po sestavi članstva in obsegu dejavnosti obče jugoslovanskega značaja, V Novem Sadu so ustanovili poslovno združenje proizvajalcev in predelovalcev mesa in mesnih izdelkov »Kopro-dukt«, ki obsega pet vojvodinskih tovarn. Tud; »Koprodukt« je zahteval, naj mu dovolijo izvoz konserv, čeprav so trije izmed petih njegovih članov hkrati tud; v tistem prvem ob-čejugoslovanskem združenju. Zato so nekateri mnenja, da so »Koprodukt« ustanovili med drugim tudi zato, da bi si teh pet podjetij zagotovilo zase glavne vire surovin, da bi se Vojvodina spremenila v »zaprto stajo« za vojvodinska podjetja. Da pri tem niso upoštevali samo neposrednih gospodarskih koristi podjetij, ki se združujejo, pa tudi ne koristi jugoslovanske panoge in koristi gospodarstva sploh, marveč lokalne (v tem primeru pokrajinske) koristi — kaže tudi to, da sta bila v upravnem odboru »Ko-produkta« tudi dva člana Izvršnega sveta Ljudske skupščine Vojvodine. Ce je kako združenje res samo poslovno, potem je v njegovih organih prostora samo za predstavnike združenih podjetij. Ugotovljeno je že bilo, da nekatera podjetja — kjer se ravnajo po lokalističnih, neeko_ nomskih razlogih, kupujejo surovine ali polizdelke od članov svojega poslovnega združenja, čeprav so druga podjetja zunaj njihovega združenja ponudila ugodnejše pogoje, To prvič podraži končne izdelke in s tem neposredno škoduje žvljenjske-mu standardu, drugič zmanjšuj e-ekonomsko spodbudo združenih podjetij, da bi znižala proizvodne stroške in tretjič, otežkoča prodajo proizvodov podjetij, k; niso v teh združenjih — podjetij, kj poslujejo z nižjimi stroški in kj z vidika družbenih interesov zaslužijo vsestransko podporo. Lokalni vplivi niso vedno tudi lokalističnl. Od sedanjih 17 poslovnih združenj jih šest zajema sam0 lokalno industrijo (okrajno ali republiško), toda to ne pomeni, da so vsa ta združenja izpostavljena (ali nagnjena k) lokalističnim vplivom. Dejavnost večine neposredno tudi koristi interesom združenih podjetij in interesom Vsega jugoslovanskega gospodarstva. Toda to ne pomeni, da je treba nevarnost »lokalizma« podcenjevati. Ce govorimo realno, delavskemu svetu ni. lahko odkloniti pobude, na kateri odločno vztrajajo ljudski odbor, komite — vsi občinski ali okraj- ni činitelji. Te lokalne pobude so čisto dobre, toda včasih z vidika celotnih koristi jugoslovanskega gospodarstva niso sprejemljive. Primeri so to že pokazali. Beograjski primer in nekaj vprašanj V precepu med velikimi potrebami in majhnimi možnostmi občine in okraji, so občine in okraji le s težavo kos nalogam. Položaj Beograda je težak. To je poglavitno gibalo široke akcije za združevanje decentraliziranih sredstev v mestu — sredstev, s katerim; razpolagajo podjetja. Da bj do konca petletnega plana uresničili predvideni obseg investicij v beograjsko industrijo — je potrebno nad 29 milijard dinarjev. Mesto ima malo upanja, da bo dobilo sredstva iz splošnega ali republiškega investicijskega sklada, Pa tudi lokalni Investicijski sklad nima večjih sredstev. Hkrati Pa sredstva v skladih podjetij iz leta v leto naraščajo. Beograjski ljudski odbor je takole računal: sredstva podjetij ne omogočajo samostojnega investiranja. Z združitvijo teh sredstev bj omogočili odloč. nejšj vpliv na razvoj mestnega gospodarstva. Zato so napravili obsežen program združevanja.-Mnoga podjetja morajo navezat; stike (ustanovitev poslovnega združenja vseh tekstilnih tovarn, združitev vseh proizvajalcev obutve v kombinat itd.). Podjetja, ki niso zajeta s temi oblikami združevanja — naj bi združila 5(R/o prostih sredstev prek Komunalne banke. Ta sredstva bi dajali v obliki posojil, trošil; pa bi jih po vrstnem redu, ki bi ga določil mestni ljudski odbor (mimogrede rečeno, čeprav to ne sod; sem:'podjetja bi vlagala brez pravice do povračila tudi polovico sredstev iz skladov skupne potrošnje v skupni mestni sklad, namenjen izgradjj objektov, potrebnih vsem Beograjčanom). Morda so tl predlog} dobri. Toda vendarle so povsod za nekaj vprašanj — na katera bi bilo treba točno odgovoriti. Ali je z vidika razvoja posameznih gospodarskih panog in vsega gospodarstva najprimerneje, če obseg in oblike združevanja določajo potrebe ožjega področja? Al; se podjetja odločijo za združitev zato, ker so za to dejansko zainteresirana — ali to sprejemajo samo kot neogibno »lokalno, nujnost«? Mnoga beograjska podjetja predvidevajo manjša vlaganja v lastne sklade kot lani, Mar ni to znamenje, da je omajano za-upaje v zanesljivost skladov in da ponekod že takole razglabljajo; »Razdelimo, kar se da razdeliti, saj od skladov tako al; tako ne bomo imeli velikih koristi?« Ce to drži, ali ni v določeni meri popačen pomen sprememb v sistemu razdelitve, usmerjenih na krepitev samo1-stojnosti v podjetjih, zakaj težko da bj želeli, da bi bil oslabljen »jugoslovanski centralizem« v korist lokalnega centralizma«? Primer Beograda smo navedli samo zaradi primera, zakaj takšni primeri so tudi v drugih mestih. V tej zvez; je umestno tudi zadnje vprašanje. Morda se bo pokazalo, da je z vidika jugoslovanskega gospodarstva nujno potrebno, da se v nekatere oblike združevarija vključijo sorodna podjetja ifc različnih mest in republik. Ali bodo podjetja lahko to storila, če jim bo lokalno združenje absorbiralo malone vsa sredstva, potrebna za tehtnejše in trdnejše poslovne stike? Kakšni kažipoti so potrebni »Privijanje« s predpisi, s katerimi bi bilo vnaprej vse predvideno in določeno, ne bj pri- (Nadaljevanje s 1. strani) nutno je to glavno opravilo sindikatov. Poleg tega pa so občinski sindikalni sveti pooblaščeni, da dajejo soglasje na tarifne pravilnike delovnih kolektivov. Dajanje , soglasja pa bi postalo seveda kaj kmalu odvečno administrativno opravilo, če sndikati ne bi pr; tem uveljavljal; določenih družbenopolitičnih pogledov na politiko na. graj evanja. Pristanek ni formalnost Nastane pa vprašanje, kako morejo občinski sindikalni svet; presojati, kakšno tarifno politiko vodi posamezni kolektiv? Kako morejo ugotoviti, ali je ta politika v skladu s splošnim; družbenopolitičnimi priporočili, za katera se pr; nas vsi skupaj zavzemamo ali ne? V preteklosti je bilo delo, vsaj na videz, zelo preprosto. Primerjali smo enostavno višine tarifnih postavk, ki so jih določili v posameznih podjetjih za delavce na tako imenovanih tipičnih delovnih mestih. Takoj smo ugotovili, kje so ravni tarifnih postavk višje in kje nižje. V drugo se nism0 spuščali. Sedaj stvar; ni mogoče več takole urejati. Tarifne postavke so postale merilo za razdeljevanje osebnih dohodkov znotraj delovnih kolektivov. Zaradi tega je povsem naravno, da bodo v posameznih delovnih kolektivih spevalo k temu, da bj našli pravilne odgovore na našteta vpra. šanja. Dinamično gospodarsko življenje ne prenese togih okvirov. Toda zato je potrebno nekaj drugega. O združevanju v gospodarstvu vemo malo. Združevanje se mora najprej znebiti sence anonimnosti in postati ena izmed skrbi vse družbe. Treba ga je proučevati, spremljati, podpirati. Mar sindikati ali Zvezna industrijska zbornica ne bi mogli, za začetek, organizirati posvetovanje o tej temi? Združevanja ne bi smeli pre-pusiti stihiji in samovoljnosti. Veliko vprašanje Je, ali podjetja in komune zmeraj morejo presoditi, koliko so njihove po--bude v skladu z občim; jugoslovansko gospodarskimi interesi in ali so določile dober vrstni red poslov. Morda bi bilo potrebno, da bi nekdo (denimo, Zvezna industrijska zbornica) proučeval In predlagal, v katerih gospodarskih dejavnostih je treba najprej združiti sred- s svojih vidikov vrednotili del0 na posameznih delovnih mestih, ker bodo pri tem upoštevaii svoje kriterije glede kvalifikacij, glede organizacije dela, delovnih normativov itd. Ce bi hoteli torej primerjati tarifne postavke delavcev na tako imenovanih tipičnih delovnih mestih in iz tega razbrati, kako v posameznih kolektivih vodijo tarifno politiko, bi krenili na napačno pot, na pot, ki nas ne bi pripeljala k zaželenim ciljem. Zato je nujno potrebno, da tud; sindikalni sveti uberejo drugo pot. Gospodarske organizacije bodo zbrale gospodarsko dokumentacijo na osnovi katere bodo izdelale osnove in smernice za izdelavo tarifnih pravilnikov in izdelale tarifne pravilnike. Ce hočejo sindikaln; organi spremljati in proučevati tarifno politiko delovnih kolektivov, morajo poznat; omenjeno dokumentacijo in morajo poznati stglišča, do katerih so prišli organ; samoupravljanja v kolektivih na osnovi dokumentacije. Pomoč občinskim sindikalnim svetom Nedvomno pa je proučevanje ocenjenega gradiva obsežno. Vprašanje je, če so občinski sindikalni sveti, če je vodstvo občinskih sindikalnih svetov sposobno, da v razmeroma kratkem času prouči, poleg vseh drugih'opravil, omenjeno gradivo. Verjetno ne. Skoraj bi lahko stva in poslovne napore in katere oblike združevanja najbolj ustrezajo v posameznih primerih. Ko bi bilo več družbenega usmerjanja, se bržkone n« bi pripetijo, da sedanja poslov, na združevanja posvečajo tako malo pozornosti tistemu, kar bi moralo biti najvažnejše — pospeševanje proizvodnje. In naposled, nujno potrebno je zagotoviti, da se podjetja odločijo za združitev samo tedaj, kadar so v resic; ekonomsko zainteresirana, pr; čemer je treba zajamčit; samostojnost delavskih svetov Pri sprejemanju takšnih sklepov, Niso torej potrebni togi okvl. ri, niso potrebni rdeči in zeleni prometni signali, ki »dovoljujejo« in »prepovedujejo«. Toda potrebni so, silno potrebni kažipoti, k; opozarjajo — po kateri poti najprej prideš do cilja, a kje zaideš na stranpot. Prvi koraki združevanja v gospodarstvu utegnejo v marsičem biti odločilni za uspeh združevanja. Zato smo jim dolžni posvetiti vso skrb. Aleksander Veselinovič rekli, da tega ne bi bil zmožen noben občinski sindikalni svet. Toda pred podobno nalogo, kot so občinski sindikalni sveti, stoje tud; pristojni organ; občinskih ljudskih odborov in zbori proizvajalcev. Zato bi bilo zelo smotrno, če bi občinski sindikalni svet; priporočili drugim činlteljem v občini, da skupaj sestavijo strokovno, go-spodarskopolitično telo,, ki bo omenjeno gradivo proučilo in izdelalo poročila o tem, kakšne tendence je opaziti v posameznih kolektivih, O teh ugotovitvah pa naj bi potem razpravljali politični organi, tako občinski sindikalni sveti, pristojni organ; ljudskega odbora in še zbori proizvajalcev, če bo potrebno. Samo če si bodo občinski sindikalni sveti oskrbeli tako obdelano gradivo, je pričakovati, da njihov pristanek na tarifni pravilnik ne bo formalna zadeva, ampak dejansko oblika družbenopolitične pomoči kolektivu. Ponovno Pa je treba povedati, da bi občinski sindikalni sveti ravnali napak, če bj čakali, da bodo posredovali tedaj, ko bodo prejel; tarifne pravilnike v soglasje. Mnogo smotrneje je, da se občinski sindikalni (Sveti vključijo v proučevanje omenjenega gradiva v delovnih kolektivih in da že tam s svojimi političnimi, gospo. darskimj priporočili prispevajo k temu, da se bodo- kolektivi odločili za najpreudarnejše smernice m osnove. • R. A. ZRELOSTNI IZPITI delovnih kolektivov Jalovo iskanje V ljubljanskem hotelu »Union« je k moji mizi prisedel moški z velikansko aktovko iz žlahtnega usnja, iz katere so štrleli nekakšni prospekti. Bil je očividno akviziter kakega časopisnega podjetja. Predstavi! se mi je: »Pešič, novinar, reportažer... kaj pa vi?« »Jaz tudi.« »Kolega, torej ...« Ko je začel peti hvalnico čevapčičem in ražnjičem, poudarjajoč še posebej »čebulo in rdeče paprike«, je pristopil k njemu moški s polno torbo vzorcev blaga in ga potrepljal po rami. »O, Janez,« je vzkliknil »reportažer« in oponašajoč uglajenega človeka z roko pokazal name, češ to je moj kolega. Tej okoliščini se imam zahvaliti, da sem prisostvoval odkritosrčnemu razgovoru. »Kdaj si odšel iz Beograda,« ga je vprašal Janez, »Pred dvema mesecema ... Kaj pa ti, greš zdaj na pot?« »Ja.« »Z vlakom?« »Z mercedesom.« »Svojim?« »Čigavim pa!« »Vražje hitro si ga dobil.« »Kaj hitro! Ze vse leto vlečem za seboj to torbo...« Vstal sem in odšel iz kavarne. Odšel sem na pristojno mesto, da bi videl, koliko pravzaprav zaslužijo trgovski potniki. Na vratih je pisalo: SINDIKAT TRGOVINSKIH DELAVCEV. Vstopil sem. »Tovarišica, mi lahko« — se vprašal žensko, ki je tam sedela sama — »kaj poveste o trgovskih potnikih?« »Trgovski potnik« — je odvrnila — »je posloven človek, ki zmore stopiti k bolniku in tebi nič meni nič reči: .Na zalogi imamo prvovrstne krste.’ Zato direktor pravi o njem: To je naša desna roka...« Hvala za definicijo, toda ...« »Počakajte, nisem še končala. Trgovski potnik dobiva plačo, dnevnice, doklade za noči, kilo-metražo, provizijo, premije, dobiček in menda nič drugega. Zato delavci tudi pravijo: osebni dohodek nam zbija.« »Zelo dobro! Vi prav gotovo veste, koliko dohodkov imi takle trgovski potnik.« »Tovariš, oprostite mi, ker sem se šalila, tu sem samo kot stranka... Jejhata, ne morem več čakati. Nai svidenje!« Jaz sem pa vendarle počakal. »En sam podatek želim,« sem rekel pravemu, pravcatemu uslužbencu te pisarne. »Poslušam vas!« »Koliko zasluži trgovski potnik?« »Teh podatkov nimamo.« »Kje pa jih lahko dobim?« »Nič lažjega. Oditi morate samo v Trgovinsko zbornico.« V Trgovinski zbornici je referent privlekel na dan nekakšne bukve, jih listal, nato pa se je obrnil k meni: »Tri sto triinpetdeset,« je rekel. »Kaj?« »Tolilko jih je registriranih v Ljubljani.« ‘ »To že, toda...« »Kar zadeva ostale podatke, vam lahko postrežemo z rojstnimi letnicami, krajem rojstva, šolsko izobrazbo ...« »Kaj pa podatkov o njihovih zaslužkih — teh nimate?« »Ne, samo teh nimamo.« »Toda kako bom to zvedel?« »Cisto preprosto: pojdite v njihova podjetja. Denimo v .Prehrano’, .Mercator’, .Elektrotehno’ ali kamor hočete.« Vrdl sem v prvo trgovino s tekstilnim blagom. Poiskal sem človeka iz delavskega sveta. »Vi prav gotovo veste,« sem mu rekel, »koliko zaslužijo vaši trgovski potniki.« »Jaz? Kaj neki vam šine v glavo.« »Pa res ne veste?« »Kdo bi to vedel, dragi moj! Za nekaj tvrdk hkrati delajo.« »Toda koliko zaslužijo Pri vas?« »Niti tega ne vem.« »Kdo pa potem ve?« »To j« vendar jasno: direktor.« Kogar prosiš, ga ne smeš ujeziti. Ponižno sem dejal direktorju: »Ali bi bili tako ljubeznivi in mi dali nekatere podatke?« »Rade volje. Sedite. Zakaj gre?« »Za vaše trgovske potnike!« »Trgovske potnike!« »Ja. Samo malo o njih...« »No, ja, dobri ljudje so... Hm... Vam to zadostuje?« se smehlja direktor. »Samo še nekaj prosim vas, recimo, koliko znašajo njihovi zaslužki?« »Zaslužki? Kaj pa je zdaj spet to?« In da bi ohranil poslovno tajno, je direktor pogledal na uro. »Enajst je že!« Toda jaz sem sedel dalje. Ni mu preostalo drugega, kot da je rekel: »Cujte, nisem pooblaščen, da bi vam dal te podatke.« »Na koga naj se pa potem obrnem?« »Nič ni bolj preprostega.' Pojdite na Miklošičevo cesto števila 26, drugo nadstropje, tretja vrata na desno. Vse boste zvedeli tam, na najbolj uradnem mestu.« Krenil sem na Miklošičevo. Prišel do številke šestindvajset. Stopil v drugo nadstropje. Zaustavi! sem se pred tretjimi vrati desno — .in si nisem želel vstopili. Na vratih je pisalo: SINDIKAT TRGOVINSKIH Delavcev. En krog je dovolj. Dragutin Rakanovič NAGR A TEVAN JE V KOLEKTIVIH IANKO LOČIČNIK, PREDSEDNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE CINKARNE CELJE: Merimo na dva načina ^VjT ov. tarifni pravilnik bo Jm§ upošteval vse dosedanje oblike nagrajevanja, razen dosedanjih prejemkov nad tarifnim pravilnikom, ker pripravljamo pravilnik o nagrajevanju po proizvodnih enotah in bo s tem razdelitev pravičnejša. Od vseh opravljenih ur v letu 1958 jih je bilo opravljenih po učinku 650/0 — od tega je večji del skupinskih norm____ker na- rekuje proizvodni proces takšen način normiranja. Delovno storilnost merimo na dva načina: prva je tako imenovana tehnična storilnost, to je dejansko dosežena proizvodnja nasproti dejansko doseženim uram. Drug način merjenja pa je proizvodnost dela na zaposlenega, ki j0 daje odnos med skupno proizvodnjo in številom zaposlenih. Tako imenovana tehnična proizvodnost je od leta 1856 dalje v stalnem porastu. Za primerjavo na navedem rezultate po letih. Ce vzamemo za osnovo leta 1956 indeks 100, znaša za leto 1958 indeks 120. Za leto 1958 nasproti 1957 letu pa 105,62. Največje povečanje učinka je dosegla topilnica surovega cinka. Kot primerjavo bom navedel obrat topilnice: V letu 1958, je torej učinek za 46,3 % večji kakor v letu 1956 in za 14,7Vo večji kakor v letu 1957. Ta uspeh je bil dosežen z izboljšanjem tehnološkega procesa, s kvalitetnejšim delom to-pilniških posadk ob istočasnem znižanju delovne sile za 16 % na posadko ene peči, S tem je bilo v našem podjetju doseženo evropsko povprečje v proiz- vodnji cinka, kar je doseženo prvič od ustanovitve podjetja, saj je znašal povprečni izplen cinka v 1958 letu 89,8 %, v letu 1956 pa 81,8 ®/o. Naj večje težave nam povzroča nezadovoljiv odnos med posameznimi kvalifikacijskimi skupinami. To velja za kvalificirane delavce in srednje uslužbence, saj je povprečni osebni dohodek kvalificiranih delavcev po tarifnih postavkah le za 34 odstotkov večji od nekvalificiranih, kar daje skrajno nepravilen odnos med temi skupinami. Se bolj pereč problem pa je pri tem seveda nagrajevanje topilniške posadke. Dosedanji osebni dohodek po tarifni postavki za topilca znaša 13 tisoč dinarjev, kar nikakor ni v skladu s pogoji dela v topilnici. Zaradj tega nam delavci iz tega obrata uhajajo. Zaradi težkih delovnih pogojev ostane v topilnici le vsak deseti novospre-jeti delavec. RADO ŠORLI, PREDSEDNIK SD PODJETJA »KOSTRUKTOR« V MARIBORU: Dobri delavci pozdravljajo Učinek na dela 1 dan/kg cinka 1956 1957 186 237,3 1953 272,2 £8 tališče sindikata, da se razširi v podjetjih sistem plačevanja po učinku dela, je vsekakor pozitivno. Le višja produktivnost dela je osnova za povečanje realnega zaslužka zaposlenih. V našem podjetju smo o tem stališču že mnogo razpravljali. Razprava je pokazala, da je to pravilno In nujno ker si s povišanjem tarifnih postavk ne moremo obetati povečanje realnih prejemkov. V gradbeništvu ni mogoče ugotavljati učinek za vsakega posameznika zaradi skupinskega dela. Zato bomo ugotavljali učinek dela po skupinah oziroma brigadah. Razpravljamo tudi o tem, da bj oddajali dela v akord, kot na primer izkop temeljev za zgradbo, zidava ene etaže zgradbe au vse zgradbe itd. Tudi v stranskih obratih podjetja bomo uvedli plačevanje po učinku dela, ker je tudi od izdelkov in uslug, ki jih ti obrati opravljajo, odvisna pro- EMIL LESJAK, PREDSEDNIK UO TAM, MARIBOR: Analitska ocena Sodelavci Radia Ljub-jane so te dni obiskali nekaj delovnih kolektivov in se pomenkovali s predsedniki sindikalnih organizacij in predstavniki organov upravljanja o tem, kako se v podjetju pripravljajo na širše nagrajevanje po učinku, na nagrajevanje po enoti proizvodov, kaj vse pripravljajo za setavljanje tarifnih pravilnikov itd. Povzemamo nekatere odgo vpre in komentar tovariša Romana Albrehta. tovarni avtomobilov de-'|y luje že od jeseni 1957. leta Komisija za analitično oceno delovnih mest. Ta komisija sedaj zaključuje svoje delo. Čeprav je znano, da novi tarifni pravilnik n_e bo upošteval stoodstotno tega, kar je ugotovila omenjena komisija, njeno delo vendarle ni bilo zastonj. Sedaj so dokaj razčiščeni odnosi med posameznimi delovnimi mesti v podjetju. Po mnogih razpravah, ki smo jih imeli v podjetju v zvezi z delom in z rezultati te komisije, smo se odločili, da bomo uporabili po- datke analitične ocene delovnih mest pri notranji delitvi plačnega sklada. Prepričani smo, da bomo s pomočjo teh podatkov dobili nov tarifni pravilnik, ki bo resnično ustrezal stvarnemu položaju v našem podjetju. Mnenja sem, da je akcija sindikatov za uvajanje nagrajevanja po učinku pozitivna — pri nas imamo v glavnem vsa dela serijskega značaja normirana, kolikor pa obstajajo možnosti, pa bomo število delovnih mest, ki se plačujejo po učinku, še povečali. dutotivnost gradbišča. Zato, da bomo lahko dosegli popolno in uspešno nagrajevanje po učinku, bo potrebno vanj vključiti tud; osebje na gradbišču kot na primer delovodje, tehnike, šefe gradbišč in obratov, ker se zavedamo, da bomo lahko produktivnost dela močno povečali z dobro in pravilno organizacijo dela, ne pa toliko z večjim naporom fizičnega delavca. Dobri delavci pozdravljajo plačevanje po učinku dela, ker KOMENTAR PREDSEDNIKA GOSPODARSKEGA ODBORA RSS ROMANA ALBREHTA- ENOTA PROIZVODA NI MODNI ARTIKEL v v teh nekaj razmeroma sko-\g pito mislih, ki so nam jih povedali članf delavskih svetov in odborniki sindikalnih podružnic iz nekaterih delovnih kolektivov, so očrtana skorajda vsa temeljna vprašanja, ki nas letos zaposlujejo pri izdelavi tarifnih pravilnikov. Odbornika iz Tovarne avtomobilov v Mariboru in, iz Tovarne emajlirane posode v Celju sta med drugim povedala, da bodo v njunih kolektivih uporabili pri uravnavanju razmerij med posameznimi delovnimi m« “'Rako je s tistimi tisoč in še več ki jih je v tovarni menda že T~tli preveč, bi rad vedel, in še kaj, veseda?« -J?? direktorja Norberta Vebra sem Prišel hitreje, kot pa sem po takem “Voda pričakoval in tudi čas si je VZel 2a pogovor. Torej za odvečno delovno silo gre. ie, da je imamo preveč. Isto bi *atrn naredili s tisoč manj delavci, 0/1710 da stvar ni tako pre,prosta.« ki so se v podjetju zaposlili, .Marte ne morejo odvzeti pravico v ..zaposlitve in zato bodo to reše-Pa %■ ^ veo načinov. Delavski svet da Vred štirimi meseci sklenil, ne- kvmrf- Slne zaposlen noben ... tiec ^ciran ali polkvalificiran dela- iVačrt, kako se bodo otresli odveč-telovne sile, je pester: ^Poštev pride premeščanje delov-l&tul? obrata v obrat. V letošnjem tu bodo nekatere obrate povečali ielrda bi sprejemali nove „ ce> lib bodo prestavljali. kredif71^ so’ (~a Podjetje najame ieiaj1 Za Gradnjo cementarne, id bo w cement iz žlindre, Tu bi lahko Lepega dne je prišel med delavce tovarniški list z dokaj svojevrstnimi podobami. Preden jih opišem, je treba reči, da bi kaj takega lahko ujeli na film v marsikaterem podjetju, in zato ni razlogov, da bi bil bralec škodoželjen. Ponoči ob desetih je fotoreporter stopil v prvi obrat in nekaj ur po polnoči je zapustil zadnjega. Na filmu je imel nekaj deset »dokumentov« o delovni disciplini: speče delavce. Vsepovsod jih je odkril. Za ingoti, bramami, na klopeh v oblačil-nicah, med skladi nezgorljive opeke in■ v podobnih temnih in skritih kotičkih. Bil je obziren in jih je povečini slikal tako, da obraza ni bilo spoznati. Toda tovariši so spoznali lenuhe po_ obleki, klobukih in včasih po postavi. Fotoreporter se z izdajalsko kamero zlepa ni smel pokazati med prizadetimi. To je samo del neizprosnega boja za delovno disciplino in samo eden od načinov, ki določa tiste, ki bodo odšli nazaj na vas, ker se utrudijo že pri obdelavi svoje zemlje. V premijskem pravilniku, ki so ga Umi spomladi sicer preklicali, v avgustu pa temeljito spremenjenega spet sprejeli, piše, da plača »penale« delovodja, ki ima toliko ljudi odveč, da lahko nekateri med delom spe. (O tem premijskem pravilniku bo treba še kaj več napisati, ker bi se nost. V vseh oddelkih pripravljajo osnove za nagrajevanje po enoti proizvoda,. Podjetje bodo razdelili' na ekonomske enote (to je tisto, kar v nekaterih slovenskih železarnah pravijo, da se ne da!?) in obratni delavski sveti z obratnimi vodstvi proučujejo vse, kar je za to potrebno. Stvar seveda ni enostavna in delali bodo postopoma. Najprej plavži, potem jeklarna in tako dalje. No, najprej o »kandidatih«. Že več kot enkrat so v jeklarni povedali, da taka proizvodnost, kakršna je sedaj, ne pelje nikamor. Za primer so navajali, da dela v tujini ob enaki martinovki 90 ljudi, pri njih pa 220. Dobro, upoštevati je treba, da vlivajo majhne kose 'in jeklo za brezšivne cevi. Toda na Jesenicah pridt na moža v martinarni skoraj ib ton ( v letu 1957), pri njih pa 19. Z, Jesenicami se kar naprej primerjajo in ugotavljajo, da imajo pri visokih pečeh in pri martinovkah preveč ljudi. . Popravili so norme in jih vežejo na enote proizvoda — na tone jekla. To je začetek, kajti »prave« enote bodo vezale na tono določeno količino dela in le potrebne materialne stroške. Delavci, ki delajo v skupinah, pa že sedaj, v začetku bitke za proizvodnost, ne trpe več zabušantstva. Dva, tri dni lenuha še gledajo, potem' ga postavijo na suho. Tako so nastali v železarni »kazenski bataljoni«. Tako ime se jih je prijelo. V njih se zbirajo tisti, ki jim delo ne gre izpod rok in ki so vsi po vrsti Tiajresnejši kandidati za vas. Mnoge prav na pragu tovarne sreča pamet in se z občudovanja vredno Takole mimogrede zvem za to, da tudi prizadevanje za boljšo kakovost zelo resno vključujejo v sistem nagrajevanja. Če se prav spomnim, jeseniška železarna v tem pogledu še ni daleč, čeprav je pred leti poskušala napredovati. Gre namreč za obračun med obrati. Če pošlje martincema slabo jeklo v livarno — plača martinama in premije gredo lahko po vodi, včasih grbze celo kazni. Če grodelj ni dober, nosi stroške plavž. Nedavno tega je na račun komerciale nastal precejšen minus. Surovin niso pravočasno kupili in tudi zanič so bile. Vse to že lep čas v železarni precej prispeva h kakovosti proizvodnje in sistem nudi lepe podatke prav sedaj, ko ugotavljajo osnove za obračune po ekonomskih enotah in po enotah proizvoda. Seveda, vsak obrat ima svoje knjigovodstvo. O kakovosti pa odloča in ima zadnjo besedo OTK ^ (oddelek tehnične kontrole). Pritožb zoper sklepe delavskega sveta ni veliko, kajti ndpako in krivca se da ugotoviti, če ni (tako povedo) familijamosti. Le nekaj odstotkov »škarta«, ki ga objektivno ni moč pripisati nikomur, si »bratsko« po-razdele vsi. »Že res, da so seje kolegija in upravnega odbora včasih zelo, zelo živahne«, je rekel direktor z glasom, ki je naslikal sejo, na kateri je treba odločno deliti besedo zdaj temu, zdaj drugemu. Toda izmečka je iz meseca v mesec manj. To pa je cilj. Tak je delček prizadevanj za proizvodnost v železarni, kjer »vrtajo jeklo«. . Obrat je podoben veliki ladji, taki za prevoz nafte, ki ima komandni mostiček čisto na krmi. Tudi tu je komandni most nad sto, dve sto metrov dolgo dvorano. Na komandnem mostu so v polkrogu razvrščene najrazličnejše merilne naprave in vzvodi. Tu je krmilo, s katerim usmerjajo delo v vsem velikem obratu. Vse naenkrat ali pa vsak stroj posebej lahko poženejo ali ustavijo na komandnem mostu. Tudi to je včasih potrebno. Za delo mora biti zmeraj dovolj stisnjenega zraka. Če bi zraka zmanjkalo, ali pa če bi se zmanjšal pritisk, bi lahko žareč ingot obstal kje sredi »vrtanja«. Če bi žareč, na ,pol obdelan kos jekla »zamrznil« na sredi tekočega traku, bi ga ohlajenega zlepa' ne strgali iz stroja. Na komandnem mostu pazijo, da se kaj takega ne zgodi. Proizvodnja bi ob takem zastoju padla. No, komandant na mostu pa opravlja seveda še druge, bolj zapletene naloge. Vsak dan navaljajo tu okoli 30 ton cevi, to je nekaj kilometrov. Dosegli so proizvodnjo, ki jo je predvidel projektant, niso pa seveda dosegli proizvodnosti. Tudi tu je zaposlenih preveč ljudi in v osrednjem obratu sisaške železarne prav tako razmišljajo o tem, kako bi povečali proizvodnost. Na sliki: Veselo srečanje sredi prebitega predora. Pod mostom na Kolpi dvigajo veliki bagri gramoz in blato. Luko bodo poglobili tako, da bodo lahko jeklene cevi prevažali tudi po vodi. Prodali bi jih lahko, kolikor bi'jih imeli. Toda ne le doma, tudi v tujini se zelo zanimajo za dobre izdelke železarne. Se niže ob vodi pa pripravljajo temelje za most, ki bo nosil dve cevi. Po njih se bo z naftnih polj pri Gojli pretakal v železarno zemeljski plin. Proizvodnja se bo ob brezplačni kur-janri precej pocenila. M. ŠVAB POMEMBEN DATUM V ZGODOVINI PARTIJE Petindvajsetega februarja so v Zagrebu proslavili enaintrideseto obletnico Osme konference zagrebške partijske organizacije. Na tej konferenci so zagrebški komunisti odločno obsodili frakcijske boje, ki so v tistih letih razjedali Partijo in slabili revolucionarno gibanje jugoslovanskega delavstva. V težavnih razmerah gospodarskega in političnega brezpravja, izkoriščanja delovnih ljudi in preganjanja razredno zavednega proletariata, globokih ekonomskih in političnih kriz, ki sta jih spremljala lakota in brezposelnost, je novi zagrebški partijski sekretbr politično in organizacijsko tako okrepil partijsko organizacijo v tem mestu, da je le-ta odigrala pomembno vlogo v boju za ozdravljenje in očiščenje Komunistične partije Jugoslavije. Ta novi sekretar Mestnega komiteja KPJ v Zagrebu je bil kovinar Josip Broz. V SPOMIN NA PRVI PREVOD MANIFESTA Dne 21. februarja 1848 je Zveza komunistov objavila v Londonu Manifest Komunistične partije. To pomembno delo Marxa in Engelsa so 23 let kasneje prvi srbski socialni demokrati prevedli v srbohrvaščino in ga tiskali v Pančevu. Na spomins-ki plošči, ki so jo preteklo’ nedeljo odkrili na hiši št. 24 v Ulici brače Jovanovič v Pančevu, piše: »Prvi srbski prevod Manifesta Komunistične partije je bil leta 1871 tiskan v tej stavbi.« To pa je bil tudi prvi jugoslovanski prevod tega zgodovinskega dela, ki je kasneje, zlasti po ustanovitvi Komunistične partije Jugoslavije, vzgojilo in teoretično oborožilo tisoče in tisoče jugoslovanskih proletarcev. Manifest Komunistične partije, je bil in je še dandanes napotilo za akcijo in kažipot naše Partije, ki je — sto let po njegovem izidu — ustvarjalno uporabila marksizem v novih pogojih in izbojevala proletarsko revolucijo. VESELJE ZMAGOVALCEV ' držal 400 milijonov kubičnih metrov vode, ter montirali vse stroje in naprave — dajal letno 400 milijonov kilovataih ur električne energije. NOV DRAVSKI MOST Kdo izmed šoferjev ne pozna starega lesenega ptujskega mostu, ki se je majal, in zibal, kadar sp vozili čezenj v večnem strahu, da se bo zdaj zdaj podrl. Minulo nedeljo pa so v Ptuju izročili prometu nov betonski most čez Dravo, ki je dolg 221 metrov in ima 10 metrov široko vozišče, stezo za kolesarje in pločnik za pešce. Načrte zanj sta izdelala inžefiirja Boris Pipan in Boltežar Hvastja. Pri gradnji tega betonskega mostu, ki je po veličini na šestem mestu med tovrstnimi objekti na svetu, so prvič v naši državi uporabili brezoderni način gradnje. Delo je bilo tako mehanizirano da je most gradilo le 60 delavcev. PROSLAVA V DOLIČU • v Doliču, prijazni vasici med Velenjem jn Slovenjim Gradcem, .so se 22. februarja zbrali številni borci, aktivisti in prebivalci Mislinjske doline ter proslavili petnajsto obletnico proboja XIV. divizije NOV na Pohorje. Namestnik komisarja divizije Matevž Hace je govoril o pomenu prihoda XIV. divizije na Štajersko in obudil spomin na velike boje, ki so jih Tomšičeva, Sercerjeva in Bračičeva brigada bile s številnimi in močnimi sovražnimi enotami. Bohor na Kozjanskem, okolica Rimskih Toplic, gorovje Lindeka . Paški Kozjak Basalisče./Oraška gora, Ravne nad Šoštanjem, Bele vode, Raztoki pogorje Radohe in številni drugi kraji na Štajerskem so spomeniki’ množičnega junaštva borcev XIV. divizije, ki kljub nemški premoči, pomanjkanju hrane in streliva ter hudemu mrazu niso klonili in so častno izpolnili svojo nalogo. PRVA TEKSTILNA TOVARNA V ČRNI GORI Letos poleti bodo začeli v Titogradu graditi prvo tekstilno tovarno v Črni gori. Zgradili jo bodo pod hribom Ljubičem ob Morati, blizu .mesta. Načrt predvideva, da bo zgrajena do konca leta 1961. V njej bo delalo 1200 delavcev, večinoma žensk. Tovarna, v kateri bodo izdelovali različne bombažne tkanine, bo imela dvorane za predilnico, tkalnico jn za dodelavo izdelkov. 150 KILOMETROV PREKOPA DONAVA—TISA—DONAVA Prekop Donava—Tisa—Donava so uvrstili med objekte, za katere bodo letos v Srbiji porabili naj-, več investicijskih sredstev. Pričakujejo, da bodo do konca leta i zgradili kakih 150 kilometrov prekopa, 24 mostov, 30 stanovanjskih in upravnih poslopij, več priključnih cest, železniških prog in drugih objektov. Prekop Donava— Tisa—Donava je eden največjih vodnogospodarskih objektov te vrste v Evropi. Ko bo zgrajen, bodo lahko namakali kakih 360.000 hektarov zemlje. Omogočil bo tudi izsuševanje kakih 1,500.000 hektarov močvirne zemlje. Odstranil bo nevarnost poplav ob rekah Begeju, Tamišu, Brzavi, Zlatici in Moravici. Te reke so ob poplavah ogrožale polja v dolžini nad 4.000 kilometrov. Predvidevajo, da bo prekop dolg nad 570 kilometrov in da bo zgrajen do lete 1966. NASA TOVARNA DELA ENEGA NAJVECJIH MOSTOV NA SVETU Delovni kolektiv tovarne D juro Djakovič v Slavonskem Brodu ki je znana po številnih kvalitetnih izdelkih od vagonov, lokomotiv in jeklenih mostov do tramvajskih vozil in različnih strojev bo letos izdelal kovinske dele mostu čez reko Bra-maputro v Indiji. Ta most bo med največjimi na svetu. Naročilo, naj naša tovarna izdela kovinske dele tako velikega mostu, je zgovoren dokaz, kako velik sloves si je naša industrija pridobila tudi v tujini. NAD 26.000 TRAKTORJEV JE PRIPRAVLJENIH Leta 1939 je bilo v Jugoslaviji komaj 2.300 traktorjev, letos pa jih je pripravljenih za bližnja pomladna dela v kmetijstvu že nad 26.000. S temi traktorji lahko v sezoni oranja zorjemo tri milijone hektarov zemlje. Tudi težkih traktorjev za globoko oranje imamo že kar precej in z njimi lahko zorjemo 625.000 hektarov zemlje. Letošnji plan predvideva, da bo naše kmetijstvo dobilo še kakih pet tisoč traktorjev, tako da jih bo ob koncu leta imelo že 31.000. STROJE ZA SLADKORNE TOVARNE BOMO IZDELALI DOMA Mnoge naše tovarne sladkorja so že zastarele, pa tudi premalo jih je, zlasti še, ker bomo v prihodnjih letini pridelali več sladkorne pese. Zato bomo morali v bližnji prihodnosti zgraditi več sladkornih tovarn — nekateri govore celo o desetih — če bomo hoteli doma proizvajati dovolj sladkorja za naše potrebe. Toda tovarne sladkorja so zelo drage. Uvoz strojev bi močno obremenil našo zunanjo trgovino in tako velikih izdatkov bi naše gospodarstvo za zdaj še ne zmoglo. Zato so investitorji pred nedavnim vprašali strokovnjake strojne industrije, če bi lahko doma v razmeroma kratkem času izdelali opremo za sladkorne tovarne. Odgovorili so, da je naša strojna industrija že dovolj razvita za takšno nalogo, čeprav bi za manjši del strojev bilo treba skleniti pogodbe za licence in zst sodelovanje s tujimi podjetji. Oživimo partizanske vzor W H 1 8 vi ZAPISKI IZ DOBRNE Gre za socialističnega zdravstvenega uclavca in ne samo za zdravstvenega delavca, za človeka z visokimi etičnimi vrednotami, prežetega z duhom požrtvovalnosti in nesebične skrbi za sočloveka, za človeka, ki je pripravljen pomagati vsak trenutek po svojih najboljših močeh. Taka je velika večina naših zdravstvenih delavcev. Tudi njim je treba poleg splošne skrbj družbe pripisati velike zasluge za tolikšen razvoj zdravstvene službe pri nas. Od kod potem očitki na račun zdravstvene službe? OSAMLJENI NEGATIVNI POJAVI MEČEJO SENCO NA CELOTNO ZDRAVSTVENO SLUŽBO Razumljivo je, da se zdravstveni delavec, ki prihaja iz okolja, ki ga revolucija še ni prek vasi la, ne more čez noč otresti ostankov preteklosti. Jasno je /tudi, da oblikovanje socialističnega lika zdravstvenega delavca ne more biti opravljeno z eno ali dvema šolskima urama moralne vzgoje na teden, marveč mora biti celoten pouk prežet z duhtim socialistične etike, kar je najmanj tako pomembno kot strokovna vzgoja zdravstvenih delavcev. Ce velja kje, potem velja to za vzgojo zdravstvenih delavcev. Brž ko pa ni enotnih prizadevanj v tej smeri, se vzdržujejo težnje že preživele kapitalistične družbe in maličijo podobo socialističnega zdravstvenega delavcai; od nadutosti, lova za moralno dvomljivimi zaslužki do kombiniranja prednosti javne službe s pridobitništvom v ilegalni zasebni praksi. Vendar naletimo danes ob graji takih in podobnih ostankov kapitalistične preteklosti Nesrečen slučaj? Na okrajni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani prihaja vsak dan kopica prijav o nesrečah pri delu. Prebrskali smo le tiste lažje nesreče, ki jih zavod ni poslal okrajnemu inšpektorju za delo, da hi raziskali vzrok nezgode. In prav te drobne nezgode so najštevilnejše. Pretekli teden so bile na primer tri nezgode, ko je gradbeni delavec stopil na žebelj i„ se ranil v nogo. V dveh primerih so zapisali, da je nezgodo povzročila delavčeva nepazljivost, v tretjo prijavo pa, da je bil to nesrečen slučaj. Ali gre res za »nepazljivost«, ali za »nesrečen slučaj«? Je mar res delavec kriv, da je stopil na desko z žebljem? Za delovodjo, ki je napisal prijavo nesreče pri delu, je to vsekakor nesrečen slučaj in je nezgode kriv delavec sam, ker ni gledal pod noge. Ne moremo sc kar tako pridružiti njegovemu mnenju. Na gradbišču mora biti red. In tudi delovodja je dolžan poskrbeti, da ne bodo deske razmetane povsod, najmanj pa take, iz katere mole žeblji. Ključavničarju F. L. Iz Zagorja je priletel v oko drobec železa. »Vse kaže«, je zapisano v prijavi, »da je priletel od brusilnega stroja, ki se nahaja v bližini«. Zapisali pa so, da je prišlo do nezgode, ker delavec ni poznal nevarnosti. In še dva primera. Neka uslužbenka se je peljala domov z avtobusom. Šofer je vozilo tako naglo ustavil, da je padla po tleh in dobila težje notranje poškodbe. V neki tovarni so že razložili ugasite s kamiona. Cesta je bila poledenela in šofer ni mogel speljati. Naročil je delavcem, naj se obesijo na tovorni avtomobil, da bo vozilo obteženo. Res Je speljal, toda sunek je bil tako močan, da je eden izmed delavcev padel ter se poškodoval. Mar so to res samo nesrečni slučaji? © OBLIKOVANJE SOCIALISTIČNIH ODNOSOV V KOLEKTIVIH ZDRAVSTVENIH USTANOV © SKRB ZA ČLOVEKA, NAJVEČJE BOGASTVO SOCIALISTIČNE DRUŽBE © POVEZANOST ZDRAVSTVENE SLUŽBE Z VSEM NAŠIM DRUŽBENIM ŽIVLJENJEM Tri temeljna načela, o katerih je razpravljal v Dobrni občni zbor sindikata zdravstvenih delavcev Slovenije na dokaj strnjen ©dpor precejšnjega dela zdravstvenih delavcev, kj se jz nekakšne cehovske solidarnosti (le-ta Pa spet sodi med preživela pojmovanja) smatrajo osebno prizadete. Občni zbor je jasno postavil načelo, naj se sindikalne organizacije odločno zoperstavijo vsem negativnim pojavom, ki maličijo socialistično podobo zdravstvenega delavca, saj bodo s tem najbolj prispevale k temu, da ne bo zaradi nekaterih posameznikov trpel ugled velike večine požrtvovalnih zdravstvenih delavcev. To pa pomeni, da se bodo ob graji nesocialističnih pojavov v naši zdravstveni službi toliko časa čutili prizadete, dokler jih v svoji okolici sami ne bodo obsodili i-n javno pokazali nanje. Vsj Pa se prav dobro zavedamo, kako težak boj začenjajo sindikalne organizacije zdravstvenih delavcev. Uspeh pa ni odvisen od njih samih, ampak morajo uživati močno moralno podporo tako občinskih kot okrajnih in republiških sindikalnih vodstev in organov oblasti. Slednji imajo tudi zakonite možnosti, da z vso ostrino pokličejo take zdravstvene delavce, ki jim je otopel čut do skupnosti in do človeka, na odgovornost. Razen tega pa pričakujejo, da bodo tudi strokovna društva ne le moralno podprla ta prizadevanja, marveč tudi sama obsodila take pojave. To je težak jn odgovoren del boja za oblikovanje socialističnih odnosov v kolektivih zdravstvenih ustanov. HIERARHIČNA RAZDELITEV KOLEKTIVA SLABI ENOTNA PRIZADEVANJA V ZDRAVSTVENIH USTANOVAH Druga plat tega boja pa je v oblikovanju enotnih prizadevanj vsega delovnega kolektiva ne glede na položaj, funkcijo ali naslov. Gr© torej za ustvarjanje takega tovariškega vzdušja v kolektivu, v katerem bo dobrodošla vsaka pobuda, naj jo je dal strežnik ali Pro" fesor, in ko si vsak Po svojem znanju in po svojih sposobnostih prizadeva, da postane skrb za bolnika plod enotnega napo. ra vsega kolektiva. Danes pa zasledimo v marsikaterem kolektivu zelo ostro razločevanj e po naslovih, položajih in funkcijah. Marsikje je ustvarjena tako huda hierarhija, da se celo člani kolektiva težko najdejo za isto mizo. Primerilo se je celo, da zdravnica ni hotela stanovati pod isto streho z bolničarko. Posledice takega razločevanja pa se kažejo tudi v podcenjevanju sindikalne organizacije, kar vse samo slabi moč kolektiva in duši pobudo vsakega njegovega člana. Občni zbor je posebej opozoril na bogastvo tradičij narodnoosvobodilnega boja, v katerem se je ves kolektiv zdravstvenih delavcev ne glede na doktorate ln naslove nesebično žrtvoval za ranjene in bolne partizanske tovariše. V takem vzdušju se je uveljavila vsaka pobuda, ne glede na to, od kod je prišla. Ta duh partizanskega tovarištva naj bo tudj danes vodilo pri prizadevanjih sindi- kalnih organizacij zdravstvenih delavcev za ustvarjanje socialističnih družbenih odnosov v kolektivih. GLAVNO JE ČLOVEK Nobena skrivnost ni, da so še primeri, ko je bolnik zgolj »zanimiv« primer, k; si ga podajajo jz rok v roke, in »zanimiv« toliko časa, dokler ni iz najhujše nevarnosti. Včasih je odnos do bolnika celo takšen, kot da je zgolj zato, da je dovolj oskrbnih dni, obiskev na domu, dežurstev, honorarnih zaposlitev itd. Seveda je treba znova naglasiti, da so taki pojavi osamljeni, vendar kaže nanje opozoriti, da taka miselnost ne okuži še drugih zdravstvenih delavcev. Sam sindikat Pa le bolj poredko obravnava tudi strokovno plat dela zdravstvene ustanove. Prvič je to posledica dokaj zakoreninjenega mnenja, naj se sindikat ne vtika v take zadeve, češ da za to ni pristojen. Drugič pa je vzrok tudi v hierarhični razdelitvi kolektiva in se sindikat sam ne čuti poklicanega, da bi razpravljal tudi o tej plati dela ustanove. Tudi ne bi mogli trditi, da so se sindikalne organizacije močno zanimale za to, kako se počuti bolnik v ambulanti, bolnišnici itd., kakšno je njegovo okolje, kakšna hrang, kakšno perilo Itd. To pa so zadeve, o katerih bi moral razpravljati sindikat ter jih reševati skupno s strokovnim kolegijem, vodstvom ustanove, zlasti Pa z družbenimi organi upravljanja. Vendar se sindikat ne more ustaviti le ob fiziološki obravnavi bolnika. Poskrbi naj tudi za to’ da bo bolnik med bivanjem v zdravstveni ustanovi na tekočem z dogajanjem v naši družbi ter da poskrbi tudi za bolnikovo razvedril©. Zlasti je to pomembno v ustanovah, kjer zdravijo dolgotrajnejša obolenja. Sindikat je torej poklican, da črpa iz izkušenj članov delovnega kolektiva pobude jn predloge, kako" v celoti organizirati delo zdravstvene ustanove. ZDRAVSTVENI DELAVCI SO JAVNI DELAVCI IN SE NE MOREJO IZOLIRATI OD DOGAJANJ V DRUŽBI Zdravstvena služba je že po značaju javna služba, ki ni stvar zdravstvenih delavcev samih, marveč vse družbene skupnosti. To pa tudi pomeni, da je vsak zdravstveni delavec javni delavec in se zato ne more odtegniti tej svoj-i družbeni odgovornosti. Menda ni treba posebej naglašati, da je uspeh zdravstvene službe v občini odvisen tudi od tega, kako ljudski odbor razume zdravstvene potrebe prebivalstva. Seveda. pa je potem tudi kolektiv zdravstvene ustanove dolžan seznanjati ga s to problematiko, mu posredovati svoje ugotovitve ter predlagati, kaj bi bilo treba storiti za zdravstveno zaščito prebivalstva. Interesi so skladni in sindikalne organizacije zdravstvenih delavcev naj bi usmerjale svoje člane tako, da bi se zavedali tega svojega poslanstva ter se ne odtegovali družbenemu delu. Iz tega pa izhaja še drugi zaključek; tudi sindikalne organizacije zdravstvenih delavcev se ne morejo zapreti vase, marveč naj se d isti tesneje kot doslej povežejo z drugimi sindikalnimi organizacijami in vodstvi, jih seznanjajo s problemi, ki niso samo njihovi, ampak splošni sindikalni problemi. Pogostnost posameznih vrst Bolezni in varovanje pred njimi, odnosi zavarovancev do zdravstvene službe, poklicne bolezni, bolezni zaradi slabega delovnega okolja itd., to so stvari, na katere bi morale opozarjati sindikalne podružnice sindikalnih ustanov druge podružnice. Obratno pa bi sindikalne organizacije podjetij in ustanov opozarjale na morebitne pomanjkljivosti zdravstvene službe in dela v zdravstvenih ustanovah, ki jih opazijo bodi zavarovanci bodi sama sindikalna Vodstva. Takšno sodelovanje bo na moč koristilo zdravstveni službi in vsej skupnosti. Posebej pa je takšno sodelovanje nujno pri širjenju zdravstvene prosvete. Ko bi sindikalne organizacije tako razumele svoje naloge, bi tudi pri organih oblasti naletel© na večj© razumevanje za probleme kolektiva zdravstvenih ustanov, n. pr. glede stanovanj. Ob tesnih stikih Pa bi uživale tudi njihovo podporo takrat, kadar bj se obrnili nanje ali na delavske organe upravljanja za pomoč pri nabavi inštrumentov jn pri investicijah. Kjer so tako sodelovanje že uresničili, so dosegli dosti večj© uspehe in so se le čudili, kako da do takega sodelovanja ni že prej prišlo. Težave, na katere danes marsikje nalete zdravstveni delavci, pa so pogosto posledica prav take izoliranosti kolektivov zdravstvenih ustanov jn tega, da družbeni organi dostikrat premalo poznajo probleme zdravstvene službe. Dobrih šest milijonov delovnih dni, ki smo jih izgubili v naši republiki leta 1957 zaradi bolezni in nezgod, pa zgovorno priča, kolikšnega tudi gospodarskega pomena je delo zdravstvenih zavodov in ustanov. Vsako zmanjšanj© tega števila s tem, da se ljudje hitreje pozdravijo jn vrnejo v proizvodnjo, je prav tolikšen uspeh, kot če gospodarske organizacije povečajo proizvodnjo za nekaj odstotkov. Zato je tudi povsem zgrešeno mnenje © tem, da je zdravstvena siužba neko nujno zlo, izključno socialno vprašanje, ki družbo samo bremeni. TESNEJŠI STIK MED ORGANI DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA IN KOLEKTIVI ZDRAVSTVENIH USTANOV Če bo sindikat v zdravstveni ustanovi tako deloval, bo močna opora družbenim organom ustanove. Upravni odbori ne bodo več tako navezani zgolj na tisto, kar jim predloži vodstvo ustanove, ampak se bodo mogli lotevati samostojne obdelave posameznih vprašanj, se opreti na stališča sindikata in se s tem tudi v polni meri uveljaviti kot družbeni organi upravljanja. Predvsem bodo temeljiteje poznali življenje v kolektivu in se ne bodo ukvarjali morda samo z ozko finančnimi vprašanji, ob katerih dostikrat niso mogli presoditi, koliko je kateri izdatek upravičen. Obratno pa bj imel tudi sindikat močno zaslombo v upravnem odboru pri graditvi Preventivna okrevanja tudi letos Ljubljanski zavod za socialno zavarovanje je letos namenil prav toliko denarja za preventivno okrevanje kot lani — okrog 11 milijonov dinarjev. Lani je bilo na okrevanju 1256 zavarovancev. Polne oskrbne in potne stroške je plačal za 560 zavarovancev, 56 zavarovancev je bilo po tri tedne na okrevanju v počitniških domovih delovnih kolektivov. Zanje je plačal zavod povprečno po 450 dinarjev na dan. Prek občinskih sindikalnih svetov pa so poslali na štirinajstdnevno okrevanje 620 zavarovancev, pri čemer je plačal zavod za vsakega povprečno po 250 dinarjev na dan. Predlog za okrevanje sestavi obratni ali domski zdravnik, lahko pa mu predlaga tudi sindikalna podružnica, koga bi bilo treba Po njenem mnenju poslati na okrevanje. Vsakega predlaganca pregleda še posebna zdravniška komisija, vendar merila še zdaleč niso tako stroga kot v tistih primerih, ko ne gre za preventivno okrevanje. Večina podjetij j,e razumela prizadevanje skupščine ljubljanskega zavoda za socialno zavarovanje in je odobrila delavcem izredne plačane dopuste. V nekaterih podjetjih pa So besedo snedli in so kasneje sporočali delavcem, da nimajo več rednega letnega dopusta. No, konec koncev se je stvar le uredila. V nekaterih podjetjih (Brest, Cerknica, Železniško transportno podjetje) pa jim dopusta niso hoteli odobriti. Močno so se branili poslati na okrevanje svoje delavce tudi v kočevskem rudniku. Upati je, da letos v podjetjih ne bodo povzročali predlagancem takih težav in da se bodo zavedali velikega pomena, ki ga ima preventivno okrevanje za zdravstveni položaj delavcev. — Na sliki dom v Poreču, kamor bo prvega marca odpotovala prva skupina 50 delavcev na okrevanje. socialističnih družbenih odnosov v kolektivu in v odnosih do bolnikov. Bogastvo misli in priporočil, ki jih je dal nedavni občni zbor sindikata zdravstvenih delavcev Slovenije, bo torej močna spodbuda vsem organi- zacijam tega sindikata za to, da postanejo zares močni nosilci socialistične družbene misli ter oblikovalci socialističnega lika našega zdravstvenega delavca. Ob podpori vseh družbenih činlteljjev bodo kos temu plemenitemu poslanstvu. V. J. ■SiglllllSlill8SSSISSSllll!llljiyiilliillj|iWljSiiW! UPORABA PRAVICE DO PRITOŽBE š. J. C.; Ali delavec res nima piravice pritožiti se na pristojne državne organe, če smatra, da je prizadet v kakšni svoji pravici? Ali ima res direktor pravico takoj odpustiti delavca, ki se poslužd pritožbe? — Odgovor: V 7. členu zakona o delovnih razmerjih je določeno, da je delavcem zajamčeno varstvo pri uveljavljanju njihovih zakonitih pravic, ki izvirajo iz dele. V 122. členu tega zakona j© predpisano, da se lahko delavec i® obrne na inšpektorat dela za varstvo svoj ih pravic. V 11. poglavju II. dela tega zakona pa so podrobnejše določbe, ki govore o tem, kakšnih potov in, organov se lahko delavec poslužuje za uveljavitev svojiih zakonitih pravic. Ce je res, da direktor odpusti delavca, ki se pritoži, je k takemu ravnanju treba pripomniti naslednje. Predvsem nima direktor nobene pravic© kogarkoli odpustiti. Odpust lahko izreče samo disciplinska komisija podjetja. Tudi odpoveduje lahko direktor šele, ko poprej sklene o odpovedi komi- sija za sklepanje jn odpovedovanje delovnega razmerja. Če pa direktor na delavčevo pritožbo reagira z odpustom ali odpovedjo, potem je treba takega1 direktorja takoj poklicati ha odgovornost zaradi nezakonitega ravnanja in zaradi kršenja delavčevih pravic. PLAČEVANJE S. J. C.: Kakšne pravice imajo nočni čuvaji, zaposleni na kmetijskih posestvih? — Odgovor: Ce so v rednem delovnem razmerju, imajo prav take pravice, kot vsi delavci v rednem delovnem razmerju, ne glede na to, v kakšni gospodarski or-■ ganizaciji so zaposleni. Plače nočnih čuvajev kmetijskih posestev morajo torej biti urejena v tarifnih pravilnikih, ki jih morajo imeti tudi ta posestva. Za čas nočnega dela mora biti nočnemu čuvaju osebni dohodek računan po tarif n; postavki, povečani za 12.5 odist. To pa je lahko urejeno tako, da je že v tarifnem pravilniku določena tarifna postavka hkrati s tem povečanjem. Republiški odbor sindikata rudarskih in metalurških delavcev Slovenije je ob koncu minulega leta razpisal anketo o varnosti pri delu v rudarskih in metalurških podjetjih Slovenije. Podatki, ki jih je zbral in jih je pozneje tudi razčlenil na eni izmed svojih sej, so zelo zanimivi, vendar tako obsežni, da ni mogoče obravnavati vsega gradiva v enem sestavku. Anketa namreč zajema podatke o poškodbah, njihovih vzrokih in o ukrepih, ki naj bi jih uveljavili, posebej za železarne, rudnike kovin in nekovin, za barvno metalurgijo, proizvodnjo nafte in premogovnike. Zato tokrat samo nekaj ugotovitev te ankete o varnosti pri delu v premogovnikih. Sam značaj proizvodnje v premogovnikih je takšen, da terja čimvečjo delovno varnost. Zato bi pričakovali, je rečeno v razčlembi ankete, prav tu več načrtnosti za preprečevanje delovnih nezgod. Prav tega pa je premalo. Organi inšpekcije dela in rudarske inšpekcije namreč v večini premogovnikov pogostokrat odkrivajo številne pomanjkljivosti glede higiensko-tehnične zaščite dela. Zhradi teh ' pomanjkljivosti se rudarji poškodujejo pri delu. To potrjujejo tudi podatki o poškodbah. Teh je v zadnjih letih zelo veliko. Od 1952. leta naprej se je ponesrečil namreč vsak tretji rudar. Predlanskim je bilo manj nesreč pri delu, lani pa so se spet pomnožile. Ce primerjamo poškodbe v premogovnikih s poškodbami v drugih gospodarskih dejavnostih, lahko ugotovimo, da se je v premogovnikih ponesrečilo dvakrat več delavcev (v povprečju) kot drugod. V letu 1957 se je v premogovnikih smrtno ponesrečilo 17 ljudi. Lani — do izvedbe ankete — pa devet. Ce imamo pred očmi samo številko, potem bi celo lahko rekli, da je bil dosežen uspeh v tej smeri. Vendar vsaka številka, ki smo jo tu omenili, pomeni človeka, delavca, upravljavca in zato bi bilo vsako zadovoljstvo ob zmanjšanju smrtnih nesreč le varanje samega sebe. Človek je dragoceno bitje in zato si je treba prizadevati, da se ne poškoduje ali zaradi pomanjkljive varnosti pri delu celo izgubi življenje. Napak bi bilo trditi, da si ponekod ne prizadevajo storiti, kar je v njihovi moči, da bi zavarovali delavca pri delu. V premogovniku Velenje, Pečev-nik, Laško, Kanižarica, Trbov-lje-Hrastnik in Senovo je nesreč precej in zato se nam zdi, da so mogoče v teh kolektivih storili premalo, da bi delavca poučili, kako naj se varuje pri delu, da bi poskrbeli za ustrezna zaščitna sredstvu, zahtevali, da jih vsakdo uporablja, skratka, uresničili, karkoli je treba, da ne bi bilo v nevarnosti delavčevo zdravje in. življenje. KAZEN NAJ BO PREDVSEM VZGOJNA Mogoče bo kdo dejal, da bi bilo »nesocialistično« kaznovati tiste, ki ne upoštevajo higien-sko-tehničnih predpisov. Ne! Zdi se, da bi bili takšni disciplinski postopki potrebni, kajti to niso kazni, to so vzgojni ukrepi. Marsikje pa se teh stvari izogibajo. Recimo v Trbovljah, Zagorju, Krmelju, Globokem in Presiki. Na to stvar velja pogledati tudi z dr.uge plati, namreč, da kolektivi dajejo veliko denarja za higiensko-teh-nična zaščitna sredstva in ukrepe in da marsikdaj del tega denarja ne uporabijo koristno. V premogovnikih, so namreč od leta 1956 naprej porabili za higiensko-tehnična sredstva več kot četrt milijarde dinarjev. V znesek niso všteti izdatki za zaščitne naprave pri strojih v nekaterih premogovnikih. Republiški odbor, ki je to anketo razčlenjeval skupno s predstavniki republiškega inšpektorata za delo, Zavoda za proučevanje organizacije in varnosti dela ter Centralnega higienskega zavoda je ugotovil, da imajo sicer v večini premogovnikov dokaj dobro organizirano higiensko-tehnično zaščitno službo, da so za to na razpolago potrebna materialna sredstva, da ob tem več ali manj razpravljajo organi delavskega upravljanja in sindikati ter ukrepajo tehnična vodstva, vendar da vsi ti ukrepi v premogovnikih še zdaleč niso zadovoljivi. Med glavne slabosti, ki jih naštevajo v tej razčlembi, so tele: zatrpan ost na deloviščih marsikdaj onemogoča delavcu, da bi se pravočasno izognil nevarnosti. Strop hi, stene so večkrat slabo zatoženi Osebna zaščitna sredstva, za katera izdajo v premogovnikih precej denarja, so marsikdaj pomanjk- ljiva. Mnogo nesreč se dogodi pri jamskem transportu. Le redki delavci nosijo zaščitne rokavice itd. POSEBEN SEMINAR V VELENJU ZA VSE VODILNE OSEBE V tej razčlembi je našteta vrsta vzrokov, ki bi jih ob dobri volji lahko odpravili v prene-katerem premogovniku. Republiški odbor sindikata metalurških in rudarskih delavcev Slovenije je ob -sodelovanju predstavnikov Zavoda za organizacijo in varnost pri delu in republiškega inšpektorata sklenil predlagati upravno-tehničnemu vodstvu in organom upravljanj* v velenjskem rudniku, da začno tu sistematično poučevati vs< odgovorno osebje d higiensko-tehničnih ukrepih. Za ta ukrep se je odločil zato, ker se j ib prav v tem premogovniku poškoduje na 100 zavarovancev nad 43. Vsi ti činitelji v velenjskem rudniku so to pobudo z zadovoljstvom sprejeli. Zato so začeli sedaj v velenjskem rudniku na nekajdnevnih seminarjih (v prostem času) poučevati o higiensko-tehničnih ukrepih prav vse vodilno osebje, od inženirjev do gospodarjev. Predavanje obiskuje okrog 300 ljudi. Vsi ti, kj bodo obiskoval* predavanja bodo pozneje v prostem ilasai ali med odmorom Prl delu opozarjaj i delavce, kafe0 naj se obvarujejo poškodb razčlenjevali tudi vzroke posameznih poškodb. Ta nazoreh pouk bo nedvomno koristen verjetno bodo te oblike poučevanja uporabili tudi še v mar**-katerem drugem podjetju. J Ljudje kakor ti in jaz KAMNI SPOTIKE INTERVJU Z ŽIVO BELTRA-MOVO, RAVNATELJICO CENTRALNEGA ZAVODA ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA V OBRATIH DRUŽBENE PREHRANE V akciji za izboljšanje obstoječih in za organizacijo novih obratov družbene prehrane igra Centralni zavod za napredek gospodinjstva pomembno vlogo. Zato smo zaprosili tovarišico Beltramovo, direktorico tega zavoda, naj nam odgovori na dvoje vprašanj: 8 kako osnutek splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih ureja položaj servisov za družbeno prehrano in kakšne olajšave predvideva zanje ter 8 kako bi obrate za družbeno prehrano najhitreje usposobili, da bi nam pripravljali res dobro, izdatno in ceneno hrano? Odgovora tovarišice Beltramove sta se raz-rastla v obširen članek, ki zelo tehtno in celotno rešuje vprašanja družbene prehrane. ljamo, da se ponekod delavci (zlasti velja to za delavke!) bolj gotavljanje nekaterih kritičnih materialov (nerjavečih kovin) oziroma delov (mernih naprav, ventilov, ki lih deloma še uvažamo. Proizvajalci naprav za malo poslužujejo svojih obrat- velike kuhinje (Isto velja tudi nih menz, še ne smemo misliti za pra!n,ce.in druge servise) s0 da je teh menz že dovolj ali pogost° nejevoljni: Zakaj uva- morda celo preveč. Potrudimo *amP na prlmf ltal 1lJan*” Šte' se raje dognati, kaj jim manj- dl nlke na trdo gorivo ali poka, da niso delavci zadovoljni m ™lne ”lze ,lz nerjavečega z njimi. Vse dosedanje ankete fkla ln, drPge kof “e prplzv?-in analize so pokazale, da za de' pe da b vprašali, kako da družine, kjer sta zaposlena mož naf domače tovarne ne zalagajo In žena, pomeni resnično po- s taikina ar,tik117 bi ed za to moč šele taka organizacija zan‘™a11’ bi Z^V prlJseb,od J HIMO preko TOBI do Emajlir- ke (vsi tl ln še drugi so dokazali. da so sposobni Izdelovati kvalitetne štedilnike, kotle, hladilnike. pralnice ln drugo), da nimajo deviznih sredstev, na primer za dekaplrano pločevino. In zaradi tega se lahko zgo- dmžbene prehrane, ki vsem družinskim članom zagotavlja enega Izmed glavnih dnevnih obrokov hrane. Zato res ni prav, da se nekatera podjetja tako oklepajo najožje oblike med obrati družbene prehrane: delavske menze, »samo za svo- ,, . , , ...___. je« čeprav se marsikje kaže dl, da morda dve leti ne bo na je . čeprav se marsikje kaže. trgu dobrlh kombiniranih šte- k snutek splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih vsebuje več členov, ki so za razvoj družbene pre da se te menze poslužujejo pretežno uslužbenci, ker le prilagojena njihovim navadam ln možnostim! Mislim, da so tudi na področju družbene prehrane taka vprašanja, ki se jih da pravilno, rešit! le v skladu z osnovnimi principi našega komunalnega sistema. Zgledne kuhinje le ml Razen organizacijskih in pravnih problemov — tl so še dilnikov TOBI In pralnikov HIMO. Nekaj zaščite bo le treba dati tudi domači Industriji gospodinjske onre-me. Najbrž pa bi bilo bolj gospodarno, če bi medtem, ko se bo naša Industrija usposabljala za večja naročila, nabavili za devize kompletno opremo za večji nov obrat družbene prehrane od ene izmed specializiranih tovarn za opremo velikih kuhinj v Zahodni Nemčiji, Italiji ali Svlct. razmeroma lahko rešljivi — se Te tovarne nudijo naročnikom Pojavljajo v zvezi z razvojem družbene prehrane še drugi. mestu zmenimo«. Tu so: pro- hrane zelo pomembni: pred- "lede katerih ni dovolj, da se vsem je važno to, da uvršča obrate družbene prehrane med servise stanovanjskih skupnosti. S tem dobiva zakonsko osnovno stališč?, ki se v praksi že uveljavlja: namreč, da družbene prehrane ne gre trpati v okvir gostinstva, ampak da jo je treba obravnavati ločeno seveda, ne da bi s tem razrešili gostinsko mrežo dolžnosti, da išče novih poti, kako bi bolje zadovoljila tudi redne abonente. Glede organizacije ln poslovanja servisov za družbeno prehrano je v tem osnutku zbrano vse, kar jim lahko pomaga do nižjih cen za usluge, ki jih bodo nudili potrošnikom. Rri tem se naslanja na predpise, ki veljajo za komunalna Podjetja ln za gostinske obrate. ter dodaja še ugodnosti, kj ve-*iaio za gospodinjstva (cene za električno energijo In kurivo Pavšalni prispevki za socialno zavarovanje). Več zakonom »o stanovanjskih skupnostih že ni mogoče predpisati glede organizacije jn poslovanja servisov. Vse to bo omogočilo upravnim organom, da bodo hrano pocenili tako, da bo stala približne toliko kot v zasebnih gospodinjstvih. Seveda Imajo nekatere delavske menze sedaj večje ugodnosti. Saj krijejo podjetja vse — od načrta do vozičkov za razvažanje. (Zagreb je prišel ob razstavi »Družina In gospodlnj-»ob pravem času In na pravem gtvo 1958« do kompletne uvože- ne restavracije strežbo. s samopo- stor. oprema, kadri. Hudo je, da nimamo v Sloveniji še nobene seznanile so se predvsem z raz-velike kuhinje, o kateri bi učnimi načini uporabe mleka mogli reči organizatorjem ln in mlečnih proizvodov za lz-projektantom: tu se lahko uči- boljšanje jedilnikov. Skratka — te! Tudi nove, na pogled narav- postavljene so tudi osnove za nost Imenitne kuhinje niso brez ureditev te plati družbene pre-_________ ^ ^ ^ ^ a napak ~ bodisi, da kapaciteta hrane. Od predpisov, preko Pnnek^neTam^režijo^'ampak f* "f1*?8 resničnlm Potrebam prostorov ln opreme do strd- in zato draga oprema ni izkorl- kovnega osebja — vse je pove-ščena (poučen primer je menza zano v verigo težav v zvezi z v Študentskem naselju) ali da razvojem družbene prehrane, se kar preveč pozna, da projek- prl premagovanju teh težav tant ničesar ne ve o poteku dela so se srečale naše družbene, go-v kuhinji (to velja v glavnem spodarske ln strokovne organl-za vse velike kuhinje). Saj tudi zacije. Vsaka prispeva svoj deni čudno, kajti prt nas še ni- lež. Zlasti pomemben pa je de-mamo strokovnjaka za to pod- lež tistih gospodarskih organt-ročje. Zato smo na našem zavo- zacij. ki Imajo možnost, da hodu radi sprejeli nalogo, ki nam do večino razpoložljivih sred-jo nalaga družbeni plan za le- stev določile za dvig življenj-tog (čeprav je obširna ln tež- ske ravni: za družbeno prehra-ka): Izdelati osnovne principe no ln druge oblike neposredne za načrtovanje, opremo ln organizacijo velikih kuhinjskih obratov. Ekipa, ki na tem dela, je seveda izhajala iz osnovnih tudi del Izdatkov za živila. Takega regresa pa zakon o stanovanjskih skupnostih ne bo legaliziral. Servisi so le razširjena gospodinjstva K osnutku tega zakona še eno Pripombo: To, da so morali njegovi sestavljavci navesti več ločenih predpisov, da bi opisali namen In organizacijo servisov, opozarja, da bo le treba servis s Posebnim predpisom še jasneje opredeliti kot novo organizacijo. Kot obstaja posebna uredba n. pr. o zavodih s samostojnim finansiranjem ali o gostincih podjetjih, bo potrebno tudi servisom, ki se pojavljajo v na-®em sistemu kot nova oblika, določiti zakonsko osnovo za or- ganizacijo in poslovanje. Brez stilo vsem. ki bodo hoteli dobro Iega bo 'namreč še vedno pre-več odvisno od dobre volje In razumevanj,a občinskih orga-d°v, aii b0d.o nastajajoči servisi deležni vseh ugodnosti, ki jih ®hko dobe. Ce računamo, da o Zvezna ljudska skupščina v pomoči članom svojih kolektivov in njihovim družinam. Tako bo lahko mogla rastoča , , , , mreža obratov družbene pre- zahtev pravilnega delovnega za. hrane odpravltl težave_ M jih poredja pri pripravljanju hra- lmajo našI de,ovnl ljudje do_ ne ki poteka od skladišča do ma ,n ko menzo tudi svoje fužine? Dalje; nikjer ni reče- kuhi • mogla taka velika n'1a "lzr^aja^ tudi nekaterih pripravlienih jedi. Ne top, ° namreč pozebi! 1. da ie s |g, 0 ma,ico v obratu storjen Prvi korak! In če ugotav- Nisem si mogla kai 888 to znanstveno m-odrost, »da kuhanje s plinom škodi« — v resnici pa ta kuhinja ne bo nikoli toliko zmogla, kot se hoče po sili doseči, ker je slabo urejena). Tudi vsi lepi načrti o razvoju bežigrajskega obrata za družbeno prehrano so v zvezi s precejšnjimi investicijami. Kar se je dalo brez tega napraviti, je napravljeno, ln škoda bi bilo če bi' ta velikopotezna zamisel z-aradl denarja padla v vodo. Če že ne pri vsem tem (morda je zamisel res preveč velikopotezna), se prav gotovo splača vztrajati pri uresničevanju tistega dela programa, ki bo sedanjo neustrezno kuhinjo zamenjal s sodobno ln primerno opremljeno. Zaščitimo domačo Industrifo gospodinjske opreme Opremo Izdelujejo za seda, domača podjetja le po naročilu Če bi se naročila naglo povečala, bi jih težko krila, vendar ne samo zaradi premajhne proizvodne zmogljivosti. Važen moment predstavlja redno za- Moram reči, da me je uslužbenka zmeraj lepo sprejela. , »Zelo nam je žal, ampak trenutno vam ne morem ustreči. Dekleta so ves dan vprežena. Zapisala si bom vaš naslov. Morda kdaj kasneje... In tako so me zadnje leto v Gospodinjskem biroju v Ljubljani že trikrat vpisali v knjigo prosilcev. Oni dan sem se spet spravila tja. Stanovski tovariš mi je namreč rekel, da zdaj laže dobiš gospodinjsko pomočnico, ker računajo 75 dinarjev na uro. »Ta vas je pošteno navlekel,« je rekla uradnica in je znova zahtevala naslov. Pred birojem je stopilo k meni dekle kakih dvajsetih let. »Slišala sem, da bi radi pomočnico. Bi mene vzeli?« Nisem mogla verjeti. Vse prijateljice in znanke sem že obredla in prosila, naj mi jkomandirajo1 kaikšno dekle, nazadnje pa jo dobiš pred Gospodinjskim birojem. »Ali vas tukaj ne marajo?« »Ne. Delam v tovarni in bi lahko samo nekaj ur pomagala. Take pa slabo plačujejo. Od 36 do 42 dinarjev na uro. Za ribanje in pranje. Pravijo, da več ne morejo dajati, ker še tako manj zaslužijo, kot s tistimi, ki redno delajo.« Zmenili sva se. Po 60 dinarjev na uro. Obe sva bili zadovoljni. Nisem si mogla kaj, da ne bi po telefonu sporočila biroju, kako sem pravzaprav po njihovi zaslugi prišla do pomočnice. Naročila sem še. naj me črtajo iz njihovega seznama prosilcev. Trikrat, da ne bo kake pomote. Uradnica se ni čudila. Tako je pač, ker se ravnajo po predpisih. Večkrat pride k njim kaka mlada delavka ali družinska upokojenka, ki bi rada po strani zaslužila. . In vzeli bi jih, če ne bi bile za honorarne moči še večje da- jatve, kot so za stalne. Gospodinjski biro je ustanova s samostojnim finansiranjem in tako... »Zakaj pa ne bi napisali njihovih imen? Ce bi inneli takle seznam, bi jaz verjetno že davno prej prišla do pomočnice!« Glas onstran telefona: »Draga tovarišica, premalo čašo imamo, da bi se ukvarjali še s tem. Razen tega: kako naj jamčimo za poštenost dekleta, ki ga ne poznamo?« Da, saj res, kako naj jamčijo? Hotela sem vprašati, kako neki jamčijo za poštenost tistih svojih stalnih pomočnic, ki so jih pred nedavnim zaposlili, pa sem se premislila. A zdaj vendarle imam gospodinjsko pom.očnico. Če se znajde kdo v podobni zadregi. mu rada postrežem z nasvetom: »Daj oglas v časopis, še manj pa te bo stalo, če se postaviš pred Gospodinjski biro,« M. K. Pohištveni standardi ? Novi stanovanjski prostori nas s tem pa lzguW ugodnosti da sl tako rekoč silijo, da si omislimo iah.ko postopoma sodobno uredimo sodobno pohištvo, kajti mogočne- stanovanje, precej na veljavi, ga klasičnega skorajda til moč strpati vanje. To se že pozna v ®e očitnejša potreba po standar-sami prodaji oziroma nakupu so- dih se kaže v sodobni kuhinji, dobnega pohištva. Naše trgovine s Medtem ko je sodobna sobna pohištvom prodajo že 50% prak- »Prema povprečno za 15 do 20% tičnih in higieničnih kombinira- cenejša od staromodne, je sred-nih sob, še več pa posameznih ko- n!e vel>ka sodobna kuhinja veliko sov stanovanjske opreme. Pohi- dražja kot klasična. Lc-ta stane štvo je pač drago, pa naj ‘bo kla- od 35 do 65 tlsoč din <če tma tudi sično ali sodobno, zato sl komple- omarico za pomivanje in delovne te nabavljajo v glavnem le mladi Ploskve prevlečene z ultra-pasom.) zakonci, za starejše, zlasti za tiste mcdtem ko stane sodobna kuhinja z večjimi družinami, pa je pri- 80 000 din- Resda si tudl sodobno kladnejša nabava po kosih. kuhinjo lahko postopno dopolnju- Pri tem postopnem nakupova- l' ma’ her 'e sestavljena iz več nju oziroma dopolnjevanju opre-, elementov, ki niso vsi nujno pome pa se kaže, kako nujno bi mo- trebni, vendar bi se proizvodnja rali uvesti za stanovanjsko opre- precej pocenila, če bi vse sodob-mo standarde. Ker še nimamo ne kuhinje gradili v določenih lz-barv, lakov, furnirjev, tapetnega merah, na primer v dveh ali treh blaga ln polivinila stalnih kako- velikostih. V tem primeru bi nam-vosti, nam tovarne pohištva ne re0 tovarna lahko serijsko proiz-morejo zagotoviti, da bodo čez dve vodnjo kuhinjskega pohištr^a pri-ali tri leta Izdelani kosi pohištva Ugodila tem izmeram In zato ne istih barv in kvalitete kakor so bl h'10 treba vseh elementov ozi-tlsti, ki smo jih nabavili prej. Ce roma stranskih ploskev na teh torej ne dobimo standardov za elementih prepleskati. Pleskanje omenjene materiale, postopno na- Pohištva od vseh strani namreč bavljeno pohištvo ne bo skladno. Precej podražuje proizvodnjo Na razstavi »Stanovanje za naše razmere« 1957. leta v rovarila pohištva v Novi Gorici razstavljala tale praktičen zložljivi kavč ki je tapeciran In ovzmeten, napolnjen z originalnim afrikom in prevlečen s pohištvenim blagom. Naslonjalo je premično Kadar ie dvignjeno, Je sedež kavča širok 5» cm, če ga položimo, meri ležišče 85 cm v širino. Vsi okviri so lz jelovega lesa, noge in predal za posteljnino pa iz trdega lesa. Ker je zložljiv, zavzame pri prevažanju zelo malo prostora. — Tovarna je napovedala, da bo že v januarju 1958 začela serijsko proizvajati te kavče, pa jih še sedal ni nikjer v prodaji. Po proizvajalčevi napovedi naj bi stal takle zložljiv kavč 28.000 dinarjev. V sredo je umrl, dvainosemdeset let star, slovenski pisatelj, dramatik in publicist Lojz Kraigher. Smrt ga je zatekla sredi publicističnega dela, ki se mu je enako kot svojemu zdravniškemu poklicu z neuničljivo energijo in vitalnostjo posvečal vse svoje življenje. Lojz Kraigher se je rodil 22. aprila 1877. v Postojni. Šolal se je v Novem mestu, v Ljubljani in na Dunaju, kjer je promiviral za doktorja zdravilstva leta 1903. Kot zdravnik je služboval v Ljubljani, v Bovcu, Slovenskih goricah, se specializiral v zobozdravništvu v Miinchenu, nato delal v Gorici in Ljubljani — med vojno pa je okusil strahote r^acističnega taborišča v Dachauu. Romana »Kontrolor Skrabar« in »Mlada ljubezen«, vrsta novel, drame »Školjka«, »Na fronti sestre Žive«, »Umetnikova trilogija«, pa študija o Ivanu Cankarju v dveh obsežnih knjigah, ki jo je zaključil lani — to so mejniki v njegovem življenjskem delu, za katerega je v lanskem letu dobil Prešernovo nagrado. Slovenska javnost globoko žaluje za pokojnim človekom in uthetnikom Lojzom Kraigherjem, čigar dela bodo trajno ostala v zakladnici - slovenske književnosti. Umrl je dr. Lojz Kraigher TA TEDEN BEREM BRANIH: ISKALCI sodobno sovjetsko prozo pravzaprav Q nimamo kakšnih trajnejših in trdnejših vezi. Po zaslugi Državne založbe Slovenije pa vendar lahko kdaj pa kdaj preberemo v slovenskem prevodu kakšno novejše in zanimivejše delo sodobnih sovjetskih pisateljev. Za štiridesetletnico oktobrske revolucije, ob nepravem času torej, je izšla pri nas kritika birokratskega sistema v Sovjetski zvezi, roman »Človek ne živi samo od kruha« Vladimira Dudinceva, nedavno p g, smo dobili od iste založbe podoben, a kvalitetnejši roman. Avtor je Daniil Granin, naslov romana pa »Iskalci«. Kakor Dudincev zajema tudi Granin snov iz sodobnega sovjetskega življenja in tudi tu je beseda o tehniški inteligenci, o inženirju Lobanovu, izumitelju iskalca napak na električnih vodih in o njegovih borbah z vodečimi tovariši za uveljavitev nekega izuma. Se pravi — skoraj ista tema, ki je izmučila Dudinceva. Ob njej se človeku vsiljunc’ ,j misli, ki jih velja zapisati: Najprej je tu očiten premik tematike, ki se ne suče več toliko po vasi ali okrog meščanstva, marveč se loteva snovi iz življenja sovjetske tehniške inteligence in delavca. Ta odmik od tradicionalnih tem je zanimiv že sam po sebi, še bolj "a zaradi načina obdelave in izhodišča, s katerega presoja pisatelj odnose p sovjetskih delovnih kolektivih. Granin pri tem ne zatiska oči pred resnico, a svoje kritike tudi ne posplošuje in svojega junaka ne idealizira. Se pravi, da ne zahaja kakor Dudincev v črno belo tipizacijo, marveč slika z večjim občutkom za človeka in z večjo pronicljivostjo resničnega pisatelja ljudi sodobne sovjetske družbe. Tako ni inženir Lobanov nikakršna kristalno čista osebnost, ki razgalja nezdrave razmere v sovjetski družbi, in niso vsi ostali okuženi z birokratizmom; nasprotno; pri vsej tudi dokaj ostri kritiki je Granin ljudem in razmeram pravičen — prikazuje jih v pestri raznolikosti in protislovnosti značajev ter išče v njih ne le slabo, marveč tudi zdravo in dobro. Tako ima roman kljub vsemu slabemu in zaskrbljujočemu, kar zaustavlja naprednejše in kriticnejše iskalce Lobanovega kova, vendarle optimistično poanto, ki je prepričljiva. In še nekaj; Graninov roman znova zavrača nesprejemljivo tezo o brezkon-fliktnosti, s katero so sovjetski literarni teoretiki toliko časa zelo odločno nastopali v imenu socialističnega realizma. Konflikt je prav glavna os »Iskalcev« in ta je take sorte, ki ga teorija socialističnega realizma že od daleč ni ne dopuščala in ne predvidevala: konflikt posameznika s konkretnimi uradnimi razmerami v sovjetski družbi. Če je bil ta konflikt v romanu »Človek ne živi samo od kruha« Dudinceva literarno neprepričljiv in umetniško šibak, pa je v »Iskalcih« mnogo bolj sugestiven in življenjski. Tudi zato budi več vere v nova pota sovjetske literature in nudi bralcu mnogo več zadovoljstva. Končno je zato tudi prav, da je obsežni roman Daniila Granina, ali kot se avtorju v resnici reče Jurija Germana, že v tretjem letu, odkar je bil napisan, prišel v roke slovenskega bralca. Tone Pavček »Svoboda« in mladina VEZNI ODBOR »Svobode« se je že zacljl, iz vrst katere so se dvajset let po-pred prvo svetovno vojno ukvarjal zneje pojavili pionirji in skojevci, ki so za z vprašanjem organizacije ln vzgoje časa osvobodilne borbe s tolikšnim poletom mladine, še bolj pa po vojni, ko se ie mla- sodelovali na terenu in v partizanskih torti ina vračala z raznih bojišč. S tem važnim macijah. vprašanjem se je takrat intenzivno bavllo Na istem občnem zboru ie bil sprejet še organizirano delavstvo po vsem svetu. NI drug važen sklep: pozvali so delavstvo po šlo več le za mladino v ožjem pomenu be- \rsej državi, »naj osnuje povsod lzobraževal-sede, šlo je tudi za vzgojo delavskih otrok, ne organizacije ter mladinske in otroške ki naj bi jih odtegnili kvarnim vplivom, sekcije po zgledu »Svobode«, ki nai stopijo Delavsko kulturne organizacije so začele z zveznim odborom v čim tesnejše stike«, ustanavljati sekcije po zgledu nemških mla- Odbor je napravil s tem sklepom prvi koti Inskih organizacii »Kinderfreunde« (Prija, rak v smeri združitve vseh delavskih kul-teljev otrok), To gibanje se je v razmeroma turnih organizacij v državi po zgledu delav-kratkem času razširilo po vsej Evropi in ie skih sindikalnih l.n političnih organizacij, bilo sestavni, del svetovne socialistične mla- »Svoboda« je s tem razširila svoj vpliv ln dinske konfederacije. Odtlej so na medna- svoje delovanje na druge pokrajine v dr-rodnih mladinskih manifestacijah korakale žavl, kjer so začeli nato naglo obnavljati v povorkah delegacije delavskih otrok iz delo prejšnjih kulturnih organizacij ln vseh držav. Podobno sekcijo »Prijateljev ustanavljati nove. Med hrvatsk-iml in srb-otrofc« so ustanovili tudi v okviru »Svobode« skim delavci so aktivno delovala že pred najprej v Mariboru, nato v Trbovljah ln v prvo svetovno vojno razna kulturna društva. Ljubljani. Zvezni odbor se je zavedal važ- ta društva so odslej po zgledu »Svobode« nosti ln pomembnosti tega vprašanja za ustanavljala tudi mladinske odseke ln sek-razvoi delavskega gibanja ln je zato že na cije. Prvo tako sekcijo so ustanovili v Za-občnem zboru oktobra 1. 1919 sprejel resolu- grebu, zatem v Beogradu in Vojvodini, cijo. ki poudarja: »1. Zbor polaga največjo Poročevalec na občnem zboru je v svojem važnost organizaciji mladine, zato naroča: govoru pravilno poudarjal: »Naša naloga je. a) po vseh delavskih centrih ln sedežih da vzgojimo mladino v duhu časa. ki je na-»Svobode« naj se ustanovijo otroške sekcije šel svoj izraz v besedi socializem, se pravi po zgledu mednarodne prosvetne organ Iza- v duhu duhovne in politične revolucije, ki cije »Kinderfreunde«; b) Istotako je po- jo bo moralo mednarodno delavstvo in ujeva od ustanoviti mladinske odseke za mladi, gova mladina v celoti izvesti, da sl pribori no od 14. do 18. leta.« blaginjo ln izoblikuje novega človeka.« SIo- V naslednjih letih je število »otroških venska mladina ie na ta poziv odgovorila fekcl.j« ln mladinskih odsekov narastlo. < z delom v svojih organizacijah ln z borbo. Bvezni odbor se m-orda takrat še ni prav ki j0 je s tolikšnim požrtvovanjem vodila ■avedal, da ie s tem položil temelj organi- proti staremu svetu. Gh I DELAVCI in GLEDALIŠČE # Intervju našega beograjskega dopisnika z režiserjem dr. Hugom Klajnom # Hugo Klajn: »Ne smemo gojiti # nikakih iluzij: danes v naših # gledališčih skorajda nimamo delavskega občinstva« Beograjski režiser In gledališki znanstvenik dr. Hugo Klajn je odgovoril našemu dopisniku na nekaj vprašanj o terfil: gledališče ln delavci. — Kaj mislite o vse večjem »pritisku« komuni na. gledališča, da se usmerijo na teren in si pridobijo »okrajni«, »polpotu-joči« značaj? Ali ni to eden od načinov — ki je že pokazal določene rezultate — da delovnega človeka pritegnemo v gledališče? — Samo eden od načinov, je odgovoril dr. Klajn, samo eden! Ne najvažnejši, ne prvi! Ta ukrep ima nekatere pozitivne strani. Z gledališčem se srečajo ljudje, ki so ga doslej malo poznali. Dalje — tudi najbolj oddaljeni kraji imajo priliko, da vidijo gledališko predstavo. Vendar Ima to tudi svoje negativne plati. Najprej se spet zastavlja vprašanje, ki ga imam za najvažnejšega: repertoar za delovne ljudi. Tako imenovane »ljudske igre« niso rešitev. Dalje: take predstave so pogosto bolj ali mani skrpane, improvizirane, tako glede ntioora igralcev kot tudi v inscenaciji. Za ljudi brez vsake gledališke kulture torel to ni vedno, pridobitev, ampak lahko pri njih ustvari celo napačne vtise o gledališki umetnosti in o prikazanem delu. S tem pa nočem reči. da ni treba odhajati v tovarniške hale. v kulturne domove na vas ln tako dalje. — V svoji študiji »Gledališče in delavci« ste na prvo mesto postavili domači repertoar s sodobno temo. Ali naša in tuja klasična ter »meščanska« drama ne more delavski publiki ničesar povedati? — Vsekakor lahko, ampak to ni dovolj! Drži, da nimamo sodobne domače dramatike, ki bi — razen v nekaterih primerih — mogla širše in globlje zainteresirati našega delovnega človeka. Vendar — z vse večjim prilivom delavcev v gledališče, bo gle- dališče čutilo v nekem smislu njihov pritisk, kar lahko v močni meri vpliva na ustvarjanje domače dramatike, ki bo blizu delavcem. Ne smemo gojiti nikakih iluzij: danes v naših gledališčih skorajda ni delavskega občinstva. Naše občinstvo so v večini ljudje, brez ozira na njihove politične poglede, z »meščansko« vzgojo, navadami, pa tudi mentaliteto. Zato tudi repertoar naših gledališč v znatni meri odgovarja okusu te publike. Redki so primeri, da naše gledališke hiše ne gredo za gledališkimi modnimi kriki in za vsako ceno dajejo dela avtorjev, ki jih »ljubi« .prav *- občinstvo. Da rezlml-ram: lahko igramo ln tudi moramo igrati klasična in druga dela domačih ln tujih avtorjev, ki imajo nekaj povedati našemu gledalcu — vendar moramo taka dela tudi. tako postavljati na oder. da nekaj povedo. Drugo, a prav tako važno — zdi se mi. da naši gledališki sveti ne Igrajo vedno tiste vloge, ki bi jo morali. Najpogosteje so sestavljeni iz ljudi, ki so gledališču potrebni ker branijo njegove interese, n. pr. finančne V gledaliških svetih bi morali sedeti tudi delavci, ljudje, ki poznajo delavce, njihove želje in potrebe. Če so delavci mogli osvo- jiti oblast, potem lahko in morajo — pa kakorkoli težko bi to bilo — osvojiti tudi gledališče! —- AZi bi bilo potrebno osnovati kvalitetna »delavska« potujoča gledališča ali nekaij podobnega? — Absolutno sem proti temu. da delamo dve vrsti ali dva razreda gledališč. Drži. da se delavec iz teh ali onih razlogov počuti v gledališču neprijetno, vendar ga moramo na vsak način navaditi na prihajanje v gledališče. Če gre gledališče v tovarno, to nima Iste vrednosti, kot če pridejo delavci v gledališče; najbolje je, če pridejo kolektivno ali v manjših skupinah. Mislim, da je v naših sedanjih razmerah zelo potrebno vzpostaviti čvrst kontakt gledaliških umetnikov z delavci. Podobno onemu, kar dela Vilar; organizirati sestanke z delavci, pred predstavo ali po njej, pogovore z njimi na široki in preprosti osnovi. Menim tudi. da bi bilo potrebno organizirati ankete. Iz katerih bi spoznali tudi socialno sestavo našega občinstva. Rezultati takih anket bi nam dali instrumente s katerimi bi boli določno ln sistematično začeli ustvarjati delavsko občinstvo v gledališču. B. Begovič PRVA GENERACIJA ŠOLE ZA OBRATNE INŽENIRJE V BEOGRADU Proizvajalci v šolskih klopeh Cez dve leti se bo kakih petdeset tehnikov in delavcev iz raznih podjetij tekstilne industrije vrnilo v kolektive, kjer bodo nadaljevali delo. Vendar ne« bodo več tehniki In visokokvalificirani delavci, marveč obratni inženirji. Tl ljudje bodo prva generacija strokovnjakov s takšnim nazivom v naši tekstilni industriji. Usposobila jih bo višja tehniška šola, ki so jo pred tremi meseci ustanoviti v Beogradu. V tekstilni Industrij 1 naše dežele je zdaj zaposlenih kakih sto Inženirjev, večinoma diplomiranih kemikov in tehnologov. Pravih »tekstilcev« je zelo malo, študirali na so na tujem. Vse do nedavnega namreč naše univerze niso pripravljale visokokvalificiranih strokovnjakov tekstilne stroke. Šele pred tremi leti so v Ljubljani ustanovili takšno fakulteto, osemdeset študentov je zdaj v tretjem letniku. « Tekstilni industriji primanjkuje 450 inženirjev Zato zdaj primanjkuje tej industrijski panogi 450 inženirjev, do konca leta 1961 pa bi morali glede na razvoj, ki ga predvideva perspektivni plan. zaposliti še 300 novih inženirjev. Spričo tega je popolnoma upravičen dvom ali bodo v omenjenem roku zadostili tolikšni potrebi po inženirskih strokovnjakih Ustanovitev šole za obratne inženirje v Beogradu je pomemben ukrep, če nam že pri- manjkuje inženirjev, je treba storiti vse, da bodo vsaj tl, ki jih imamo, opravljali delo. ki bo ustrezalo njihovim strokovnim sposobnostim. se pravi,* da bodo tehnično pripravljali ter pospeševali ln Izboljševali proizvodnjo. • Sprejemni izpit je opravilo 48 kandidatov Inženirji pa so včasih preobremenjeni z vsakdanjimi dolžnostmi ln praktično ne pridejo do tega, da bi še posvečali pospeševaniu proizvodnje, ln sicer v glavnem zato ne. ker ni nikogar, ki bi jih lahko nadomestil v obratih. Z drugimi besedami: ni strokovnega kadra, ki bi vzdrževal zvezo med proizvodnjo ln delavci na eni strani ter Inženirji na drugi strani. Pred tremi meseci ustanovljena šola naj bj pripravljala tak kader, obiskovali pa bi io absolventi srednietehničnlh, Industrijskih in mojstrskih šol. oziroma delavci z osemletko ln vsaj triletno prakso v tekstilni pro,-Izvodnjl, seveda c pogojem, da opravijo sprejemni Izpit, katerega program je na ravni srednje tehnične šole. Sprejemni izpit ni lahek. Dokaz: v šolo niso sprejeli toliko kandidatov, ljot bi jih lahko. Preizkušnjo je namreč srečno prestalo 48 kandidatov, v šoli pa ie prostora za 60 študentov. Res je, Ie malo časa je bilo med ustanovitvijo šole ln začetkom šolanja, tako da se mnogi zainteresirani delavci niso mogla pripraviti na sprejemni Izpiti Zato so v tem prvem razredu pretežno tehniki, ki so uspešno dokončali srednjo tehniško šolo. Letošnjo jesen pa naj bi se položaj spremenil v korist delavcev. Program sprejemnega Izpita bodo pravočasno sprejeli vsi kolektivi tekstilne Industrije, zato bodo imeli upravni organi dovolj časa za izbiro 4-judl. ki jih bodo poslali v šolo. še ooprei pa j im bodo omogočili, da se bodo pripravili na sprejemni izpit. Seveda' bodo kolektivi pošiljhli v to šolo le svoje najprizadev-nejše, najboljše delavce. Za šolo obratnih Inženirjev v Beogradu so pokazali zanimanje kolektivi lz vseh naših republik. Čeprav so študentje prvega letnika pretežno lz srbskih tekstilnih podjetij. študirajo tudi štirje študentje lz Makedonije. štirje lz Bosne ln Hercegovine, pet pa iz Hrvatske. Vsi študentje prejemajo štipendije svojih podjetij. D.M. POSVET V OBRATU ZA BOLJŠO ORGANIZACIJO PROIZVODNJE Delavskim univerzam sodobne prostore Ko smo pred dvema letoma na zveznem posvetovanju o kulturno-prcsvetnih domovih analizirali stanje v Sloveniji, smo ugotovili, da po številu domov in društvenih prostorov pri nas nismo tako zelo na slabem, da pa je njihova ureditev v večini primerov zastarela in enostranska — zgolj za zadovoljevanje ozkih amaterskih potreb, medtem ko prostorov za družabno življenje in izobraževanje skoroda nimamo nikjer. Po dveh letih bomo letos dobili dva lepa moderna objekta: kulturno - prosvetna domova v Zagorju in v Velenju. V obeh domovih bodo razen klubskih prostorov in dvoran tudi najnujnejši prostori za delo delavskih univerz. Drugod pa se stvari ne premaknejo z mrtve točke, čeprav Vedno znova ugotavljamo, da so za smotrno in kvalitetno vzgojno-izobraže-valno, kulturno in družabno življenje potrebni tudi ustrezni sodobni prostori. Posebno močno občutimo to sedaj, ko skušamo v delavskih središčih razviti delavske univerze v poklicne ustanove za sistematično splošno, družbeno-ekonom-sko in strokovno izobraževanje delavcev. Tako v Ljubljani kot v Mariboru, Celju, Kranju in na Jesenicah (da naštejem le najmočnejša središča) nimajo delavske oziroma ljudske univerze niti lastnih niti drugih primernih prostorov za sodobno organizirano in vodeno izobraževalno delo. O tem, da morajo- delavske univerze za svoje delo dobiti primerne prostore, ni več nobenega dvoma. Že dalj časa govore o tem tako v Ljubljani kot v Mariboru, ttelju in še marsikje drugje. Vendar od besed in dobrih sklepov ne napredujemo. Cas pa teče in z njim marsikatera ugodna priložnost, ko bi se sredstva za gradnjo le dobila, če bi le kdo začel z resnim delom. Iz izkušenj vemo, da poteče mnogo časa, Preden pridemo do gradbenih načrtov, potrebnih uradnih dovoljenj, odobrene lokacije itd. Vendar se doslej še nikjer v Sloveniji niso lotili niii teh pripravljalnih del, medtem ko je v drugih republikah v zadnjem času Preko 40 delavskih univerz že predložilo idejne osnutke za graditev lastnih delovnih • prostorov. Če hočemo v doglednem času priti do primernih prostorov za delavske univerze, tooramo že takoj pričeti Pripravljali predvsem idejne programe za izgradnjo in na osnovi teh načrtno zbijati Investicijska sredstva. Ob tem se nehote postavlja Vprašanje, kakšne prostore Zbirno in kdo vse naj so-deluje pri izdelavi idejnih osnutkov. Že na omenjenem Posvetovanju o kulturnih domovih smo zahtevali, da morajo pri izdelovanju projektov mimo strokovnjakov sodelovati tudi vsi družbenopolitični činitelji in ce-!otna javnost, ki bo najbolje ^hala vskladlti potrebe in j* Je s stvarnimi možnostmi *n zahtevami kraja. Zavze-niati se moramo za graditev enostavnih, a funkcionalno oh-" na,jb°lje postavljenih bjektov. Delavske univerze hišo šole — tu se razen pre-avanj dela predvsem v 8j*upah in študira individu-? no. Vsebinsko In metodo-o ko pestro delo terja tudi Primerne prostore in sodob-^o opremo. Za delo delav-’b univerz ni dovolj samo ekaj večjih učilnic — po-rebnj so tudi manjši prosto-. za seminarsko delo, za de-manjših grup in za in-m vidna In i študij. Za Člove-a- ki je ves dan zaposlen, e učenjg mnfiro napornejše, 0 mu je treba učno snov prt modernimi tehničnimi < bPmočki bolj, približati in z„, bnvnostaviti. Vse to pa eva tudi bogatejšo oPre-0 delavskih univerz z av-lovizualnlmi pripomočki, Premiijenim. kabineti krfji. žicami itd. km h VSe jR *reba misliti, o®n „m° Pripravljali idejne nutke. za g.aditev delav. nniverz. Začeti pa mo-. o dmprej, da nas čas ne "O »Del „ -i.,, . »Pet prehitel. T. B. ||| ajvečja slabost naše sta-1« re šole, je v tem, da je B H šola odtrgana od prafc-■ ® se, od življenja in dela. To ne velja le za splošno izobraževalno šolstvo, ampak tudi za strokovno šolstvo. Osnove našega šolskega sistema so nastale v času, ko je bilo v cesarski in, kraljevi Avstro-Ogrski znanih stopetdaset poklicev; danes poznamo pri nas poklicev približno dvajsetkrat toliko, v industrijsko bolj razvitih deželah pa še mnogo več. Potem ni čudno, da kaže naše šolstvo — in strokovno šolstvo v tem pogledu nikakor ni izjema — hude razpoke, ki jih z nobenimi sredstvi ni mogoče tako zamašiti, da ne bi že jutri spet še grozljiveje zazijale. Lansko jesen: 1200 odklonjenih* kandidatov Nihče, kdioir pozna naše šolstvo, ne bo oporekal trditvi, da so pri nas strokovne šole še vedno zapostavljene. Celo zbori proizvajalcev ne »ščipljejo« proračunov gimnazij pod najpotrebnejši minimum — medtem ko strokovne šole' čes-to ne vedo, v čigavi pristojnosti so in kdo jim bo rezal kruh. Stanje v našem strokovnem šolstvu je zaskrbljujoče. Skrajni čas je, da strokovno šolstvo postavimo na tisto me-sto, ki mu v naši družbi pripada. V vsem: od načelnjh zahtev, ki jih pred njega postavlja družba in gospodarstvo — pa do določitve finančnih pristojnosti in ureditve cele vrste drugih perečih vprašanj. V začetku letošnjega šolskega leta so srednje strokovne šole v ljubljanskem okraju odklonile 1200 mladih ljudi. Vzrok: ni prostora. Samo Teniška srednja šola je odklonila 560 kandidatov. Ta podatek zgovorno slika položaj, v katerem so naše strokovne šole. Pa ne gre samo za to. Sprehod po enajstih šolah Da ne bomo preveč in samo načelni, se sprehodimo po Ul srednjih strokovnih šolah ljubljanskega okraja. Dve ekonomski srednji šoli, v Ljubljani in Trbovljah. Ljubljanska odkloni letno 100 prijavljen-cev za vpis v prvi letnik. V Trbovljah novincev ne odklanjajo. Sprejmejo jih letno približno 70. Administrativna šola v Ljubljani t»- najbolj pereč je problem prostorov. Zares hudo pereč. Gozdarska srednja Šola — ta se seli v Postojno. Gostinski center s Srednjo gostinsko šolo: tudi ta šola ne more zadostiti potrebam po strokovnem kadru v svoji stroki. Gradbena srednja šola: gostuje v prostorih TSŠ. kjer zavzema njenih 27 oddelkov in 703 dijaki 14 učilnic. Vsako leto odkloni za cel oddelek novincev. Poseben problem na šoli so učne moči: vsak teden 380 honorarnih ur. Na šoli za sanitarne tehnike je stalno nastavljen samo ravnatelj, drugih 20 predavateljev pa je honorarnih. Sola za farmacevtske tehnike tudi vsako leto odkloni precej prijavljenih novincev, vendar ne toliko kot Zobotehnična srednja šola. ki jih vpiše 30, odkloni pa 90. Komu ni znano pomanjkanje zobotehnič-nega kadra? (Te tri zdravstvene šole se bodo menda še letos selile v nove prostore. Upajo, da bo s tem vsaj vprašanje prostorov urejeno.) Ostaneta nam še Podkovska šola v Ljubljani in usnjarska v Domžalah; obe delata v sorazmerno urejenih razmerah. Predavatelji: potrebnih 140, prijavljenih 20 Lansko jesen so naše strokovne šole z razpisi iskale učne moči. Iskali so 56 strokovno a-kov s tehniško fakulteto, 1 z veterinarsko fakulteto, 12 z ekonomsko fakulteto, 30 s TSŠ, 3 z medicinsko fakulteto in tako dalje — skupno je bilo razpisanih 140 mest. Na razpise se je prijavilo 20 kandidatov. Po dodatnih razpisih so jih uispeli dobiti še dvajset. Strokovnjaki, ki bi lahko vzgajali kadre na strokovnih šolah, raje odhajajo v gospodarske organizacije. Res je, da bo na strokovnih šolah vedno treba računati z določenim odstotkom honorarnih predavateljev, ven- dar je ta odstotek danes odtočno previsok. Zaikaj? Dobršen deil predavateljev na strokovnih šolah predava po svojem rednem delovnem času.' Nekatere šole so se iz te »honorarne zagate« rešile na ta način, da k honorarjem doplačuje dotočen odstotek še zbornica njihove stroke. Vendar je to le prehodna rešitev. šoia na poti od vrat do vrat Gre za Industrijsko papirniško šolo v Vevčah: papirniška industrija pravi, da odvaja sredstva v sklad za kadre — zakaj bi potem še šoli dajala denar; ljubljanski okraj šole noče, ker je z njegovega področja v tej šoli zelo -malo učencev — pretežna večina jih je celo iz drugih republik; morebiti bo obveljal predlog Združenja papirne industrije, naj hi šolo finansirala podjetja iz materialnih stroškov? Obenem pa je predviden tak razvoj papirniške industrije, da bo šola, če bo »izdelovala kadre« s polno zmogljivostjo, komaj zadostila potrebam. Značilna pot strokovne šole. V začaranem krogu od osemletke do fakultet »Obljubi, da boš Sel za vajenca ali pa v industrij s.k o problemih delovnih norm, plačnega sistema itd. — če$ar v prejšnjem zakonu ni bilo). Toda bistvo problema mi v tem, zakaj vse to so nadrobnosti. Poljsko javno mnenje je sprejelo novi zakon z velikim zadovoljstvom. Zakon ureja odnose v podjetjih, vzpostavlja preciznejšo in boli organizirano sodelovanje med predstavništvi treh delavskih organizacij, ki obstajajo, uvaja novo obliko samoupravljanja tam. kijer delavskih svetov ni, navaja sindikalne in partijske organizacije na sodelovanje s kolektivom po naj-pravilnejši noti. Predvsem pa je, po najglobljem občutku poljskih delovnih množic, zakon o delavskem samoupravljanju nov element utrditve in krepitve velikega uspeha poljskega oktobra — demokratizacije družbenega živlienia na Poljskem. Teofil Glowacki »Podatki« in podatki TOVARNA &vt®opreiaie PTUJ, Mlinska ulica 1 a ključavnice za vozila vseh vrst, specialno za PIONIR, TAM, FIAT 615-B TAM-4.500 in DKW, dvigala, kompletna stekla, zunanja ln notranja ogledala ter senčnike in signalne luči za vozila vseh vrst. PRIPOROČAMO SE TRGOVSKI MREŽI S KVALITETNIMI IZDELKI Bralci »Rabotničeskega dela« so bili bržkone presenečeni, ko so v svojem časniku prebrali članek, v katerem so našli množico »podatkov«, ki so jih že pred manj kot dvema mesecema prebrali v istem časniku, toda tedaj v članku, ponatisnjenem iz moskovske »Pravde«. V »Pravdinem« članku so med drugim primerjali gospodarski vzpon Bolgarije in Jugoslavije, da bi dokazali, da je v Jugoslaviji gospodarstvo v zastoju. »Rabotničesko delo« je članek »Pravde« ponatisnila v celoti, toda sodeč, da se je treba po dobrem zalogaju tudi oblizniti, se je smatralo za poklicano, da svoje bralce vnovič seznani s »podatki« o »očitnem« razcvetu Bolgarije in zastolu Jugoslavije. Toda kakšni so ti podatki in kako so jih servirali v »Pravdi« in dvakrat v »Rabotničeskem delu«! ‘ Industrijska proizvodnja v Bolgariji se je na podlagi teh podatkov povečala v primerjavi ^ predvojnim stanjem za devetkrat, v Jugoslaviji pa sam0 za 3.4 krat. Kakšen tempo na eni, a kakšna ■ polževa hoja v drugi deželi — bodo bržkone pomislili naivni bralci, če jih sploh' še kaj je — 9 proti 3,4! Pomislite, kaj bi bilo, če bi na primer mi začeli zvoniti z vsemi zvonovi, da na pr. zdaj načrpamo 300-krat več nafte kot pred vojno, vtem ko, denimo, Amerika in ZSSR načrpata komaj dva ali trikrat več kot pred vojno. Potemtakem bi tudi mi lahko rekli, glejte, kakšna polževa hoja v ZSSR v primerjavi z našim skokom. Ravno v takšnih »umetelnostih« pa tudi tiči skrivnost razmerja 9 proti 3,4. Poglejmo, kako to gre; po podatkih »Rabotničeskega dela« se je v Jugoslaviji proizvodnja električne energije po vojni povečala za 5,7 krat, v Bolgariji pa za desetkrat. Toda avtorji teh člankov so zamolčali, da se je v tem obdobju proizvodnja električne energije v Jugoslaviji — pri čemer ne upoštevamo, da sm» morali nadoknaditi velikanske izgube v vojni (teh pa v Bolgariji sploh ni bilo) in ne vštevši izgub zaradi informbi-rojevske blokade — povečala za 5.079 milijonov kWh/ v Bolgariji pa za 2.379 milijonov kWh ali za več kot dvakrat manj kot v Jugoslaviji. Od 1946 do 1958, torej v 12 letih, med katerimi je prišlo tudi do blokade, se je proizvodnja električne energije povečala v Jugoslaviji za 6.206 milijonov kWh, v Bolgariji pa od 1939 do 1958, torej v 19 letih pa za 2.389 milijonov kWh. In še en podatek, takrat n* naslov naših rudarjev. »R^bct-ničesko delo« trdi, da znaša proizvodnja premoga v Jugoslaviji samo 87 % predvojne kolčir-® ( nakopanega premoga! Kes J® žalostno, kakšne laži uporabljajo naši kritiki. Ca bi očrnili socialistično Jugoslavijo. Nemoralnost teh pisunov, kot kaže, nima meja »Rabolniče' skega dela« ni sram ponovili trditve »Pravde«, da se je proizvodnja sladkorja v Jugosl*' viji povečala v primerjavi 9 predvojnimi leti komaj za dvakrat, medtem ko se je v Bolg»' riji za petkrat, čeprav dobr® ve, da je Bolgarija prišla že J* vojne s podvojeno proizvodni® sladkorja, Jugoslavija pa s 38 °/» manjšo. Vendar je treba priznati tol®: pisc. članka v »Rabotni eskeC delu« so nekoliko spretnejši- ®a-rovniki, kot njihovi kolegi i? »Pravde«. Toda oboji bi, če 5* bili pošteni, odprli eno izB1®® zadnjih številk ekonomske?* biltena OZN in našli v njem bele, iz katerih je razvidno, je bil tempo naraščanja Pr0 .' vodnje v Evropi v zadnjih P6** letih najhitrejši ravno v J°®-slavi ji. Hitrejši celo kot v 9®* N. 1* ZA NAS LIST N APISAL EMBAREK DJ1LAN1, PREDSTAVNIK SPLOŠNE ZVEZE ALŽIRSKIH DELAVCEV Sindikati v alžirski revoluciji Sindikalno gibanje v Alžiriji ima dolgoletne tradicije. Ker pa je bitlo že od kraja »uvoženo« iz Francije, so se v njem zrcalili visi premiki v francoskem sindikalnem gibanju. Sindikati so se zlasti utrdili v velikih mestih, a zelo malo po vaseh ter skoraj nič v duarih (manjših vaških naseljih) in n.a podeželju sploh. Razvoj sindikatov in akcije sindikalnega gibanja so bile tesno povezane s francoskim gibam jem; njegova struktura je pomenila golo posnemanje sestave francoskih sindikatov. Vse težave in vsi razkoli v francoskem sindikalnem gibanju so povzročili v vrstah delavskega alžirskega razreda prav takšno razdejanje. Alžirski sindikati so bili privesek francoskih — orientacija je bila skupna in iste smernice so pošiljali na obe strani Sredozemlja, ne da bi jih kakorkoli prilagodili nacionalnim posebnostim. Alžirski delavci so zelo pozno dobili sindikalne svoboščine, do leta 1934 pa jim je bilo prepovedano imeti vodilne položaje v sindikatih. V tedanje sindikate .so se delavci le počasi vključevali: to včlanjevanje je bilo bolj izraz uporniškega duha kot odsev razredne zavesti. Splošna težnja alžirskih delavcev je bil predvsem boj proti francoskemu kolonialnemu režimu in pri tem so bili delodajalci samo edem izmed sestavnih delov tega režima. Zato so alžirski delavci težko prenašali to sindikalno »kolonizacijo« ih, francoski pečat na alžirskem sindikalnem gibanju. Niso mogli privoliti v to, da bi manifestirali aili stavkal; iz razlogov, ki so jim bili docela tuji, včasih pa celo v nasprotju z njihovimi koristmi in koristmi njihove dežele. Ta Integracija na sindikalnem torišču je začela vzbujati proteste in. je zadela na obsodbo sindikalnih aktivistovi ter postopno Privedla do nezaupanja in izgube naklonjenosti. Rojstvo UGTA Zato so narodno zavedni člani alžirskih sindikatov skušali ^at; s številnimi intervencijami klavskemu gibanju nacionalno orien;tacijo in ustanovit; avtonomno sindikalno centralo. Toda vodilni aparat Generalne konfederacije dela Francije (CGT) je zatiral in dušil te težnje. To alžirskim sindikalnim aktivistom ni vzelo poguma; niso se nehali borit; v sindikatih, marveč so začeli ustanavljati sindikalne celice po podjetjih, izdajati interne biltene ter priobčevali članke v »Svobodni Alžiriji«, osrednjem glasilu gibanja za zmagoslavje svobode in demokracije (MTLD, nacionalna politična organizacija). To dejavnost je v nacionalnem oziru koordinirala centralna komisija za sindikalne zadeve, podružnica MLTD, ki je povezovala delo in pripravljala pogoje za ustanovitev nacionalne sindikalne centrale. Na predlog te komisije -je kongres MTLD sprejel aprila 1953 resolucijo o ustanovitvi alžirske sindikalne organizacije. Zatem je prišla revolucija, ki je pretresla ves itoionialni sistem in navdala alžirski n,ar od z velikimi upi in novim poletom. V letu 1953 so bili na vrsti pripravljalni sestanki, 24. februarja 1956 pa je bil občini mesta Alžira predložen v odobritev Statut Splošne zveze alžirskih delavcev (UGTA). Ta dam je pomemben datum v življenju alžirskega naroda in delavcev v boju za svobodo, mir in neodvisnost. Nastala je nacionalna delavska organizacija, prosta vseh spon, na njenem čelu so bili alžirski voditelji, prav tako odgovorni in dinamični kot so bili odkritosrčno vdani narodni stvari. Ustanovnega kongresa UGTA so se udeležili predstavniki 12 sindikatov. Od 24, februarja do 24. marca 1956 — se pravi — v enem mesecu, s,e je v UGTA včlanilo 50 sindikalnih organizacij, prav tako pa so se začeli formirati številni okrožni in krajevni sindikalni forumi. To je bila prava pravcata poplava. Alžirski delavci, katere so tuji sindikati dolgo časa Izkoriščali In jim vladali, so se množično odzvali pozivu voditeljev združenja UGTA. Prvikrat so se lahko s popolnim zaupanjem pridružil; svojim sindikatom, ki so pogumno in realistično izražali njihove zahteve In težnje. Ti sindikat; so zvesto izpovedovali njihove najintimnejše želje in ideale. Zato so Alžirci sprejeli rojstvo UGTA z velikim olajšanjem in navdušenjem. Smernice in navodila niso več prihajala iz francoskih in evropskih sindikalnih central ter političnih strank, marveč so ^zvirala izključno iz lastnih sklepov in bila odsev alžirske stvarnosti. Potrebno je poudariti, da so voditelji UGTA prišli iz vrst iz-, kušenih sindikalnih aktivistov, ki so bili dorasli sindikalnim nalogam. Niso se zbrali slučajno, marveč so jih združil; skupni ideali ln skupni boj. Z alžirsko revolucijo, ki je odločno napravila konec poniževalni minulosti In kolonialni nadvladi je alžirsko sindikalno gibanje uresničilo tudi svojo revolucijo in odstranilo sindikalni kolonializem. ^ _____ POLDNE' POROČENIM VSTOP PREPOVEDAN * Ko je znani italijanski pisatelj toamzoni pred poldrugim stoletjem Pisal svoja »Zaročenca«, eno naj-toamenitejših del italijanske književnosti, bržkone ni slutil, da bo Ojegov junak d o n Rodrigo živel todi dandanašnji v podobi njegovih rojakov — bankirjev, to-'arnarjev tn direktorjev ustanov. »Ni možno sprejeti v službo potočene ženske, razen če gre za X!!0ve, ki se same vzdržujejo, to-®a v primeru, če se spet poroče, Se delovno razmerje avtomatično Ptokine. Neporočene nameščenke ,e smatrati za odpuščene, kakor hi!r<> sklenejo zakonsko zvezo.« To P*še v členu 5 Interne uredbe Podjetja »Carate-Brianca, Chloro- aont«. Podobno ravnajo v malone vseh °varnah kemične industrije v ta'iJt, pa tudi v drugih industrlj-sk*h panogah. ^ članku italijanskega časnika »Pavoro«, posvečenem temu pro-v.L'mu. beremo izjavo neke name-ei,ke Trgovske banke: »Prisilje-e smo poročiti se na skrivaj, za-al Po členu 76 kolektivne po-°3be moramo zapustiti službo, alt0r hitro se omožimo.« s ^ bekolikanj boljšem položaju 0 nameščenke milanske narodne ^anke m nekaterih drugih bank, katerih se je ženskam posrečilo ^bojevati pravico, da lahko de-še leto Neki Nova: dni po poroki, uradnici narodne banke v let Frl se Posrečilo, da je tri je a skrivala svojo poroko, dokler j, nj naposled izdala »štorklja«. bar; prid delavcem prt obrambi njihovih koristi in pri njihovem sodelovanju v gospodarskem življenju In izgradnji njihove dežele. Naša želja je, da bi delavski razred vseh dežel sveta učinkovito podprl alžirske delavce ln alžirski narod v njihovem sedanjem boju in iskanju lastne poti. Netilci razdora V času, ko zahodnonemška veleburžoa-zija uporablja najrazličnejša sredstva, da bi zatrla vpliv delavskega gibanja in okrnila že izbojevane pravice delavcev (posebej še pravico do soodločanja v velikih rudarskih in metalurških podjetjih in pravico do stavkovnih akcij), stari klerikalni razbijači sindikalne enotnosti spet dvigajo glavo. To sovpadanje pojavov vsekakor ni naključje V zadnjih letih se je pokazalo, da krogi, ki si žele razdora v enotni šest-milijonski Nemški zvezi sindikatov (DGB), izdatno podpirajo — v večini primerov za kulisami — tako gmotno, kot sicer tako imenovano krščansko sindikalno gibanje. Ta igra je dokaj prozorna: krščanski sindikati, ki niso del DGB in krščansko socialne grupacije znotraj te enotne sindikalne centrale, naj bi utrle pot k ustanovitvi razmeroma močne sindikalne organizacije na verski podlagi (kakršna je bila pred prihodom nacistov na. krmilo), ki bi. -odtrgala-del članstva Nemški zvezi sindikatov in oslabila njen vpliv. Dosedanji poskusi v tej smeri so samo deloma uspeli — V tem smislu namreč, da je socialnodemokratska večina v DGB. težeč za enotnostjo po vsej sili. uveljavljala politiko popuščanja in sporazumevanje s krščanskosocialnimi grupacijami 'v D GB. ki so nastopate s često r> reti-ranimi zahtevami. Pred letošnjimi volitvami v tovarniške odbore (mešane organe v podjetjih, ki imajo posvetovalne pravice), ki bodo spomladi, je nekaj krščanskih organizacij začelo nov manever. Formirali so tako imenovano -Krščanskosocialno akcijo 7959,— v katero so se vključili socialni odbori Adenauerjeve krščanskodemokratske unije. Katoliško delavsko gibanje (KAB), dve krščanski mladinski organizaciji, krščanska zveza sindikatov (CGD) in še nekatere druge. Ta -krščanska družba- ima pred seboj določen cilj — nastopiti na bližnjih volitvah z lastnimi listami, s katerimi nameravajo -prebiti enotno fronto DGB«. Poziv, ki ga je Akcija nedavno naslovila na delavce, ne vsebuje nikakršnega programa, še zlasti pa ne govori o najbolj perečih skrbeh in težavah nemških delavcev. Namesto tega je težišče na -krščanski solidarnosti-, ki naj bi bila — nič več in nič manj — nad splošno solidarnostjo delavskega razreda. Takšni -pozivi- sami po sebi ne bi zbudili pomembnejšega odmeva v delavskih vrstah, saj so tudi poprej že doživeli neuspeh. Toda odziv krščanskosocialnih grupacij v okviru DGB na to kadjo kaže, hkrati pa opozarja na pripravljenost teh grupacij, da. izsilijo od socialnodemokratske večine ZAHODNONEMSK1 KLERIKALCI SKUŠAJO RAZBITI SINDIKALNO ENOTNOST popuščanje v nekaterih stvareh. V članku, objavljenem v -Družbenopolitičnih komentarjih-, glasilu krščanskih sindikalnih aktivistov v DGB razglabljajo približno takole: Nastopili bomo na listah DGB, če bomo dobili toliko kandidatov, kolikor jih zahtevamo. Ce pa naše zahteve ne bodo sprejete, bomo postali zavezniki -Krščanskosocialne akcijeTo pa pomeni, da ne izključujejo možnosti, da bi se sporazumeli in združili z ogorčenimi nasprotniki DGB. Da gre za nevaren poskus izpodkopavanja sindikalne Enotnosti, potrjujejo tudi nekatera poročila v nemškem meščanskem tisku. Časnik -Reinische Post-, ki je naklonjen krščanskodemokratski uniji, napoveduje, da bo marca v Mainzu kongres združenja krščanskih sindikatov Zahodne Nemčije in Posarja in da se bo sindikalno gibanje na verski podlagi formiralo v organizacijskem pogledu po zgledih izpred 25 let. Hkrati govore o sklicanju krščanskosocialnega delavskega kongresa, ki naj bi bil jeseni letos. Namen vseh teh manevrov je potisniti DGB v obrambo in ohromiti morebitne akcije sindikatov na političnem torišču (zlasti še v boju proti atomski oborožitvi) in pri obrambi ekonomskih in socialnih pravic delavcev, ki so še posebej ogrožene v Porurju spričo množičnega odpuščanja in skrajšanega delovnega časa v rudarstvu. Računajo namreč, da v primeru, če se bodo morali sindikati ukvarjati z notranjimi težavami v zvezi z Ohranitvijo enotnosti, ne bodo mogli odločno in enodušno povzdigniti svojega glasu zoper vladno politiko, kateri predvsem očitajo, da ne upošteva razpoloženja in koristi delavskega razreda. Vodstvo DGB stoji za zdaj na opreznem stališču in v glavnem poudarja, da je nujno potrebno ohraniti sindikalno enotnost. Posamezni, v DGB včlanjeni sindikati, pa ostreje očitajo krščanskim sindikalnim aktivistom, ker so privolili v možnost sodelovanja z razbijači, toda hkrati izražajo upanje, da bot večina razumela potrebo po enotnosti. Za zdaj so se postavili na stališče, da je treba počakati, dokler ne bo jasno, ali se bo sedanja akcija izpodkopavanja DGB nevarneje razširila ali ne. Vendar kaže, da se bo morala DGB tokrat pošteno potruditi, da bi ohranila svoje pozicije — napadene z več strani in iz več smeri. B. R. Nasprotni smeri Ko se je začela protijugoslovanska gonja Sovjetske zveze ln drugih vzhodnih dežel, najprej s kritikami na račun nekakšnega brezimnega revizionizma (pri čemer ni bilo težko dognati, kam merijo), zatem pa z napadi »Pravde« na osnutek programa ZKJ in odkritimi napadi na ta revizionizem, kateremu so dali etiketo »jugoslovanski«, je bilo vsakomur jasno, da so spravili v tek velik mehanizem, da še je začel proces, ki se, ker ga ženejo njegove notranje blokovske zakonitosti, ne bo mogel ustaviti pri »bratski« kritiki • ZKJ, marveč mora sčasoma zajeti tudi vso politiko socialistične Jugoslavije Zdaj se je gonja razširila že malone na vsa torišča naše dejavnosti, čeprav očitno še ni iz črpala vseh potencialnih možnosti širjenja ln zaostrovanja. V zadnjem času so prenesli težišče gonje na dve fronti — na domnevni zastoj v gospodarskem razvoju Jugoslavije in na njeno zunanjo politiko. Na tem mestu se bomo ukvarjali samo s slednjim. Kakor zmeraj, tudi tokrat točka, izbrana za napad, sama razkriva namene napadalcev, njihove — da se tako izrazimo — strateške cilje. Lager se je dejansko spravil nad izvenblo-kovsko politiko in položaj Jugoslavije. Glavne elemente napada je dal ministrski predsednik Hroščev, ko je na XXI. kongresu KP Sovjetske zveze rekel: »Jugoslovanski voditelji trdijo, da so zunaj blokov, čeprav sn dejansko v balkanskem bloku, ki povezuje Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo... Ta .izvenblo-kovska’ pozicija . .. močno diši po ameriških monopolih.« Blokom je podobno, da zahte vajo odgovor: ste z nami ali proti nam? To pa dalje pripelje do gesla, ki se je že tako kompromitiralo, da ne smejo odkri to reči: kdor ni z nami, je proti nam. Ko napadajo Jugoslavijo in njeno izvenblokovsko stališče,- organizatorji gonje dejansko merijo s svojimi puščicami tudi na politiko drugih dežel, ki se nočejo vključiti v blok in ki sodelujejo z Jugoslavijo. Vzhodno blokovsko politiko žele istovetiti z družbenim napredkom, vsak pridržek nasproti njej pa proglasijo za »razbijanje fronte mira« in »imperialistično Novi naročniki za Delavsko enotnost V preteklem tednu se le naročilo na Delavsko enotnost 672 NOVIH NAROČNIKOV Sindikalne podružnice so naročile 21 izvodov; posamezni naročniki 76 izvodov; kolportaža v podjetjih se je povečala za 575 Izvodov. Največ novih naročnikov smo dobili’ v preteklem tednu v podjetju »Delta« Ptuj — 44. Občinski sindikalni svet v Murski Soboti je pridobil 12 naročnikov. Največ izvodov v kolportaži pro-Jajo v Tovarni emajlirane posode Celje — 150. zaroto« proti azijskim in afriškim narodom. NI dvoma, da obstoj socialističnega sveta, vštevši Sovjetsko zvezo in droge socialistične dežele, podpira osvobodilni boj zatiranih narodov, prav tako pa tudi ni dvoma, da boj teh narodov pomaga in olajšuje v svetovnem obsegu boj za socializem. Toda napačno je in stvari socializma ne koristi, če kdo izenačuje stvar miru in družbenega napredka z državnimi potrebami neke dežele ali skupine dežel in zahteva podrejanje njihovim interesom. Naprednosti določene politike ni možno opredeliti s pripadnostjo temu ali onemu bloku, marveč s tem, koliko ta politika objektivno prispeva h krepitvi ln razvoju tistih procesov in sil v sodobnem svetu, ki potiskajo človeštvo naprej. Zreducirati vse na podporo bloku pomeni dejanske zavirati in obubožati razvoj za mir in socializem. Kajti blokovska gledišča sploh ne morejo biti platforma za široko in vse obsegajoče gibanje za mir. Ker v bistvu sloni na sili, zahteva blokovska politika podrejanje (v lagerskem besednjaku pravijo temu »kompaktnost«), zato z napadi na Jugoslavijo dejansko žele žlgošati sleherno neodvisno težnjo. Po svojih namenih je ta napad v enaki nieri tudi naperjen zoper ostale dežele, ki se ne žele povezati z bloki. Napadi na zunanjo politiko Jugoslavije torej niso ozkega protijugoslovanskega značaja, ampak so usmerjeni sploh na politiko držav, ki se nočejo povezovati z bloki. Čas, ko je prišlo do teh napadov, namreč jasno kaže na to, komu so namenjeni Ti napadi so namreč objavljeni prav v času, ko je tovariš Tito na_ obisku v azijskih in afriških državah. Na XXI. kongresu je bilo rečeno, da Jugoslavija podpira imperialistično dejavnost v azijsko-afrišklh deželah. To je mogoče razbrati tudi iz propagandnih govorov in članov ob ••-1 di*"1 Ne zamudite zimskega škropljenja proti ameriškemu kaparju! Pri tem uničite tudi jajčeca listnih uši in drugih škodljivcev, ki bi sicer spomladi" začeli s svojim nevarnim delom. Tovarno sredstev za zaščito rastlin »Pl N US« v RACAH PRI MARIBORU Vam izdeluje v ta namen RUMESAN OLJE, RUMESAN PASTO, PARAFIN IN ŽVEPLENO APNENO BROZGO 30 Be Parapin ne pušča rumenih sledov, kar je posebno važno za škropljenje drevja ob zidovih. , obletnici ZAR, da ne omenjamo propagandnih napadov iz Pekinga, Tirane in drugih središč protijugoslovanske gonje. Sklenitev sporazuma' o Cipru in v zvezi s tem tendenciozne novice o obnovi Balkanskega pakta, ki jih širijo tako z Zahoda kot z Vzhoda, vsak iz svojih iazlogov, še zlasti izkoriščajo v tej gonji kot dokaz, da jugoslovansko izvenblokovsko stališče »diši po ameriških monopolih«. V tem pogledu je značilno, da lagerska propaganda sploh ni omenila Jugoslovanskih uradnih demantijev teh govoric, niti jasne izjave predstavnika državnega tajništva za zunanje zadeve, da ni govora o obnovi Balkanskega pakta. Sicer pe je težko pričakovati obzirnost od ljudi, ki vodijo proti Jugoslaviji takšno breznačelne gonjo. Zanimivo je, kako se ta kampanja ujema s splošno sovjetsko politiko. Vzporedno s to gonjo si danes Sovjetska zveza prizadeva, da bi popustila napetost Protislovje med tema dvema smerema — pozivanja drugega bloka k sodelovanju in napadi na Jugoslavijo ter izvenblokovsko politiko sploh ki jih žele prikriti z izjavami, da žele sodelovati z Jugoslavijo v vprašanjih miru itd., ie tako očitno, da na mnogih straneh zbuja dvome o odkritosrčnosti sovjetskih teženj po popuščanju napetosti. Glede protijugoslovanske gonje obstoje izkušnje iz minulosti. Vemo, kako se je že enkrat zaključila. Ni dvoma, da tudi tokrat ne bo moglo biti drugače. Socialni demokrati zapuščajo Saragata Voditelj italijanskega Gibanja socialistične pobude, ki je nastalo po Izstopu socialnodemokratske levice izSaragato-ve stranke, so objavili podatke, iz katerih je razvidno, da je razen 22 članov Centralnega komiteja In pet poslancev pristopilo h gibanju 340 članov okrajnih izvršnih odborov socialnodemokratske stranke. Osem federacij je v celoti zapustilo Saragata, medtem ko so v 50 federacijah predstavniki levice izstopil; iz njihove stranke ln ustanovil; odbore novega gibanja, ki se pripravlja na združitev v' socialistično stranko. f n a naše ljudi je prav gotovo najnepri-/i jetnejši od vseh škodljivih žuželk — komar. Sledita mu človeška uš in pa hišna muha. Posebno slednja je postala v zadnjem času kar se da nadležna in zadaja strokovnjakom, ki se borijo proti njej, nemalo preglavic. Večina žuželk v tem letnem času počiva, toda že nekako čez dober mesec bodo spet oživele. Naša zdravstvena služba se že dolgo na razne načine bori proti žuželkam, ki ogrožajo človekovo zdravje, in tako naši strokovnjaki tudi sedaj, ko še ni »sezone«, ne držijo križem rok. Biološki oddelek Hi-gijenskega instituta LR Srbije se s škodljivimi žuželkami ukvarja že nekaj let in je sestavil posebno skupino strokovnjakov, ki raziskujejo le to področje in je dosegla že znatne uspehe. Institut sodeluje tudi z Mednarodno zdravstveno organizacijo, ki ji v zameno za tuje izsledke sporoča svoje lastne. Dr. Pavle Vukasovič, vodja biološkega oddelka inštituta, je obiskovalcem najprej v nekaj besedah opisal glavno delo raziskovalne skiupme: — Predvsem proučujemo odpornost žuželk proti raznim insekticidom,, t.j. proti snovem, ki žuželke uničujejo. Preizkušamo delovanje diditija, cindana m še nekaterih drugih insekticidov. — Ali je znani prašek didtti res tako učinkovit, kot pravijo? — Res. Diditi je k sreči zelo učinkovit insekticid. Toda bržkone ne bomo več mogli dolgo ostati samo pri njem. Nenehno moramo raziskovati, kako deluje, kajti med S* Rezanje linoleja ali stragule z navadnim nožem je kaj težavno In zamudno. Sami pa si naredimo poseben nož za te namene: Star, že odsluženi nož »krivec« priredimo tako, kot kaže skica. Tam, kjer preide krivina noža v ravno rezilo, zapi-limo — 2—3 milimetre globoko zarezo, nato pa njen spodnji del nabrusimo. Stari »krivec« nam bo tako Se Imenitno služil. NAPRAVA ZA ODVIJANJE BOP'"'" ?1CE Kdor je že kdaj moral napeljati ograjo iz bodeče žice, ve, kako nehvaležen posel je odvijanje bodeče žice brez primernega stojala. Zato si je treba znati pomagati: V samokolnico -postavimo preprosto stojalo — dve deski, ki vanju zažagamo širši zarezi za os zvitka, tako kot to kaže slika. S tem pa Je preprosta naprava že tudi narejena. Da je zelo pripravna, boste videli, ko boste z njo prvič nape-ljavali bodečo žico: ograja bo kar hitro nared brez prask in ranic ln brez strgane obleke. Naši biologi že dolgo proučujejo razne oblike boja proti škodljivim žuželkam - Hišna muha je postala odporna proti vsem insekticidom, kar jih poznamo žuželkami se že pojavljajo takšne, ki so postale povsem odporne proti vsem vrstam danes znanih insekticidov, tudi proti diditi ju. — Mar naj to pomeni, da se žuželke branijo tako, da postajajo vedno bolj odporne, da se iz roda v rod prilagajajo strupom — insekticidom? — Natanko tako je. Hišna muha je postala poseben problem prav zaradi tega, ker je v zadnjem času že odporna tako proti diditiju kot proti vsem drugim insekticidom. Proti muhi bomo morali najti kaj novega... STANOVANJA ZA KOMARJE V laboratoriju oddelka smo opazili steklene posode, polne raznih žuželk. -Profesor Vukasovič nam je potrdil, da so to "■stanovanja« za ujete žuželke, ki jih strokovnjaki potem preiskujejo. _— Toda laboratorij ni naše glavno področje dela; tu izsledke samo dokončno preiščemo in primerjamo dobljene rezultate. Komarji, ki jih vidite, so iz okolice Beograda im. iz Pančevačkega rita. Naše glavno delo se namreč odvija na terenu, v močvirnatih predelih in tam, kjer je moč najti žuželke, ki prenašajo razne bolezni. — Torej ste vi nekakšni »lovci« nd žuželke? Katero orožje pa najraje uporabljate pri tem lovu? — Najpripravnejše so običajne steklene — epruvete. Vanje lovimo komarje, ki prenašajo malarijo, in to — kajpak — vsakega posebej. Največ jih nalovimo po lesenih stenah hlevov v malaričnih krajih. Strokovnjak z vajenim očesom takoj loči komarja, ki prenaša malarijo, od njegovih »pohlev-nejših« bratcev. Ta vrsta komarjev ima drugačno obliko kril in tudi na tleh se postavijo v značilen položaj. — Ali malarija pri nas še hudo razsaja? — K sreči vam lahko odgovorim, da ne. Pri nas je malarije že dosti manj kot nekoč, le v južnem delu države so še mala-rični predeli. Pa tudi tam bo kmalu bolje, kajti v načrtu je, da bi malarijo povsem preprečili. Seveda pa je zato nujno proučiti delovanje insekticidov na komarje, ki prenašajo malarijo, kajti ne smemo pozabiti, da je danes malarija še vedno med najbolj razširjenimi boleznimi na svetu. — Kaj pa pegasti tifus? — Tifusa pri nas ni dosti, uši pa je žal še mnogo. Tudi uš bomo morali čimprej povsem zatreti, saj vemo, kakšen sovražnik človeka je ta mrčes, posebno kadar je vojna. Bolezni, ki jih prenaša uš, so med vojno uničile cela naselja. K sreči pa imamo v mirnem času proti ušem še en odličen »insekticid«, ki jih zatre prav tako kot pravi, in to sta — voda in milo! »HRANJENJE« ŽUŽELK — Kaj pa jedo te žuželke, če jih imate zaradi raziskav dalj časa zaprte v njihovih steklenih »stanovanjih«? — Imamo tudi posebne »hranitelje« zanje! — ??? — To so navadno ljudje, ki so sami že preboleli nalezljive bolezni, ki jih prenašajo lačne žuželke. Večkrat so to tudi člani našega oddelka, ki delajo poskuse, Žuželke nahranijo z lastno krvjo. — Kako pa poteka takšno »kosilo«? — Žuželke zapremo v posebno okroglo škatlico, da nam ne bi ušle. Ta škatlica je iz prozorne snovi in je podobna ohišju ročne ure, »hranitej« pa si jo z jermenčkom pritrdi nd roko ali na, nogo. Spodnja stran škatlice, ki je pritisnjena na kožo, je narejena iz tenke mrežice. Tako žuželka lahko doseže kožo in se napije krvi... — Naše delo terja dosti -potrpljenja in mnogo naporov — je dejal ob koncu prof. Vukasovič. — Vsaka, skupina, ki jo sestavljajo biologi, zdravniki in njihovi pomočniki, raziskuje v svoji smeri. Posebno nam pri naših naporih pomaga KOMNIS (Komisija za znanstvene raziskave), katere pomoč nam zelo koristi pri proučevimju rezistence — odpornosti naših žuželk proti insekticidom. Veliko koristi imamo tudi od naprav, ki smo jih prejeli od Mednarodne zdravstvene organizacije. Tako uspehi naših raziskav ne zaostajajo za rezultati drugih držav, ki se prav tako kot mi z vsemi sredstvi borijo proti človeku škodljivim žuželkam. D. L. DELAVSKA ENOTNOST, štev. 8. — 28. februar 1959 v bremenilskem centru ELES v Ljubljani q ilo je neke noči v začetku letošnjega K januarja. Natanko povedano — ura je kazala trideset minut čez polnoč, torej čas, ko večina ljudi že trdno spi in počiva. V bremenilskem centru ELES v Ljubljani je bedel tisto noč dežurni dispečer inž. Ljubo Havliček. Kot običajno je sedel za mizo, polno stikalnih gumbov, ki mu pomagajo, da lahko po telefonu vsak hip pokliče katero koli naših elektrarn. Morda je bil prav sredi vpisovanja podatkov v dežurno knjigo, ko se je nenadoma zgodila nesreča. Natanko v tistem hipu je namreč nastal kratek stik na električnem daljnovodu Jajce—Zenica. Kadar je z daljnovodom visoke napetosti kaj narobe, se mu vsak raje na daleč ogne, saj si predstavljamo, da pri takšnih okvarah vedno lahko švigne električna isSjra in koga do smrti ožge, da tok visoke napetosti lahko koga v hipu ubije. Strokovnjaki pa gledajo na te glavne žile električnega omrežja drugače: za tiste, ki imajo neposrednega opravka s prenosom električne energije, pomeni lahko takšna okvara nesrečo, ki si je nestrokovnjak ne more niti približno predstavljati. V trenutku, ko je zaznal nesrečo, dežurni dispečer ni imel kaj dosti časa za razmišljanje: reka j hipov nato je bila že vsa Ljubljana v temi, potem pa so ji sledili še Zidani most, pa Kidričevo, Hrastnik itd. Pogled na kontrolni instrument in mladi inženir je kar prebledel. Od običajnih 50 hertzov, ki jih mora imeti električni tok v našem omrežju, je frekvenca padla kar na 33 Hz! Pritisk na gumb za telefonsko zvezo s Hrvatsko, od koder bi izvedel, kaj se je zgodilo, je bil zaman: tudi telefon je prenehal delovati. Potem pa je začel dispečer ukrepati bolj po ijagibih, ki o njih niti ni utegnil razmišljati, kot pa po preudarku (pozneje so ugotovili, da so bili njegovi ukrepi najboljši od vseh možnih); prekinil je zvezo s Hrvatsko, tako da je elektroenergetski sistem Slovenije osamil, ih je začel nato naglo pritiskati na gumbe za visokofrekvenčno zvezo z elektrarnami. Komaj petnajst minut po okvari, ki bi lahko povzročila pravo katastrofo, je bilo v y omrežju elektroenergetskega sistema spet vse v redu. Inženir Havliček je šele tedaj utegnil pomisliti, kaj bi bilo, če... — da so proizvodnja, razdeljevanje in poraba električne energije istočasni in so nepretrgan proizvodni proces od generatorja do potrošnika, — da ni moč proizvajati električne energije za zalogo, — da je ves elektroenergetski sistem v bistvu ena sama velika elektrarna, katere agregati so razporejeni po vsej deželi in pošiljajo električno energijo v omrežje, ki se iz njega oskrbujejo potrošniki — in pa da sa delovni pogoji takšnega sistema vsak le.ni čas, v nekaterih letnih časih vsak dan, ob posebnih vremenskih pogojili pa celo vsako uro povsem različni. V tako velikem sistemu seveda ne more imeti vsaka elektrarna pregleda nad celotnim energetskim položajem: zato je nujno imeti središča, ki upravljajo proizvodnjo, pr-nos in razdeljevanje električne energije. Dispečerji (bremenilci) v teh središčih morajo dobro poznati potrebe vseh večjih potrošnikov po posameznih krajih, t. j. predvsem industrije, ob vsakem času morajo vedeti, kakšno zmogljivost ima katera koli od elektrarn sistema, znati morajo najbolj ekonomsko usmerjati proizvodnjo in prenos električne energije in pa v primeru okvar morajo znati naglo in pravilno ukrepati, da kar najhitreje spet vzpostavijo ravnotežje med proizvodnjo in porabo, ki je pri proizvodnji električne energije nujno. Inženirji, ki opravljajo ta zahtevni posel, imajo v bremenilskem centru vrsto naprav, ki jim omogočajo delo, mimo tega pa se lahko zanesejo edinole na svojo sposobnost, na svoje znanje. V bremenilskem centru ELES v Ljubljani smo se v razgovoru seznanili z dispečerjem-planerjem inž. Lubejem, z dežurnim dispe-čerjem tistega dne inž. Belcem in pa z njegovim pomočnikom, junakom naše uvodne resnične zgodbe — inž. Havličkom. Za dan naprej in za Vsako uro posebej Nujen je pregled nad vsem sistemom Kot nestrokovnjakom nam v bremenilskem centru niso zamerili, če smo vprašali kaj takšnega, kar se zdi njim samim povsem razumljivo, povsem enostavno. Tako smo izvedeli, da se dejavnost elektrogospodarstva — ki naj skrbi za proizvodnjo električne energije in pa za to, da bo ta energija prišla po daljnovodih do vseh potrošnikov — bistveno razlikuje od dejavnosti drugih industrijskih panog, ker tvori enoten tehnološki proces, ki je zanj značilno zlasti: Od decembra 1957. leta je vsa naša država z medrepubliškimi daljnovodi povezana v en sam velik elektroenergetski sistem, v katerega edinole Makedonija še ni vključena. Elektroenergetski sistem Slovenije sam zase proizvaja sedaj 5,5 milijona kWh električne energije na dan, naši potrošniki pa je porabijo vsak dan okoli ,6 mili jenov kWh; pol milijona kWh energije, kolikor bi je bilo premalo, dobimo iz drugih republik. Seveda pa je včasih položaj tudi obraten: včasih je pri nas zmogljivost večja od potrošnje, v drugih republikah pa električne energije primanjkuje, Takrat jo dobijo oni od nas. V bremenilskem centru ELES morajo vsak dan za en dan vnaprej predvidevati, kolikšne bodo naslednji dan potrebe odjemalcev električne energije. Večji odjemalci imajo večidel stalne potrebe (tovarna v Kidričevem 1 milijon kWh na dan, Ruše približno pol milijona kWh, Store 0,25 kWh itd.) in sporočajo spremembe glede tega že vnaprej. Večje ali manjše potrebe širokih Ni VEDNO TUDI POČITEK lavna značilnost vseh življenjskih po-I m javov v našem telesu je, da potekajo enakomerno, v določenem ritmu. Delovanje vseh naših organov — srčni utripi, dihanje, stalno delo mišic in živčevje — je enakomerno. V to enakomernost pa se vključuje tudi pojav utrujenosti našega telesa hkrati s počitkom, to je obdobje dejavnosti ln počitka, oziroma obdobje porabe energije in njenega ponovnega kopičenja. Prehud napor ln pomanjkanje počitka motita delovanje organov in vsega telesa ter telo slednjič uničita, ker smo z lahkomiselno porabo izčrpali lastne sile, ki smo jih le trošili, ne pa tudi obnavljali. DOBER POČITEK OB PRAVEM ČASU Obvezni počitek na račun delovnega časa je tam, kjer proizvodnja sama terja neprekinjeno delo (delo pri strojih), koristen tudi s stališča povečanja delovnega učinka. To so dokazale znanstvene raziskave v angleških, sovjetskih, nemških ln ameriških tovarnah. Poskusi so pokazali, da pravilna razporeditev delovnih naporov in počitka tudi pri miselnem delu zelo 'koristi. Kjer pa ritem dela ni pogojen s tehničnimi okoliščinami, ampak je poljuben (zemeljska dela ln podobno), služijo za počitek odmori, ki jih naredi delavec sam po lastni volji ali pa odmori. ki jih terjajo tehnično-organlzac 1 jskl člniteljl (popravilo orodja, dovoz surovin itd.). Ugotovili so, da v teh primerih obvezen počitek ne daje zaželenega učinka, ampak da so mnogo koristnejši tisti odmori, ki jih naredi delavec po lastni volji. Če vzamemo delovno storilnost kot merilo za koristnost počitka, vidimo, da je najugodnejši trenutek za počitek prav takrat, ko postane storilnost največja. Hip za tem se namreč začne delovna storilnost manjšati. Toda vprašanje počitka ni le vprašanje dolžine odmora ln njegove razporeditve. Posebno pomembno je, kako počivamo, kal storimo, ko prenehamo delati. čltek (da eno vrsto dela zamenjamo z drugo) povsem učinkovit. Poskusi so dokazali, da se utrujene mišice dosti hitreje odpočijejo, če začno delovati tiste, ki so dotlej mirovale. Utrujenost mine hitreje, če med odmorom spremenimo držo telesa ali pa spremenimo gibe udov. Če med delom sedimo,/ se telo med odmorom spočije bolje tako. da stojimo ali celo hodimo; v utrujenih mišicah s tem poživimo krvni obtok ln tako se hitreje Izločijo škodljive snovi, ki so se tam nabrale med delom. V sodobni Industriji v enakomernih časovnih obdobjih spreminjajo način dela, kar je zelo koristno. Zmerno gibanje med počitkom po razgibanem delu omogoča boljši krvni obtok ln pospešuje odstranjevanje škodljivih snovi v mišicah. Jdlmo tega pa koristi tudi zato. ker se telesu po počitku ni treba spet prilagajati ritmu dela. ALI VEDNO AKTIVNI POČITEK? Razumljivo je, da ljudem, ki delajo sede ali pa z enolično ponavljajočimi se gibi, sprememba telesne drže ali celo hud telesni napor zelo koristita pri počitku. To velja tudi za tiste, ki opravljajo naporno umsko delo, saj je tudi sprostitev živcev laže moč doseči z raznimi gibi, ki usmerjajo pozornost na nekaj drugega, šolski pouk postane mnogo lažji, če v njegov razpored vnesemo tudi premore za razgibanje in dosežemo s tem počitek po umskem naporu. Utrujeni živčni sistem našega telesa pa lahko odpoči- jemo tudi z drugimi vplivi, n. pr. z ritmično glasbo med delom, kar koristi posebno UČINKOVITOST AKTIVNEGA POČITKA Vselej ne velja mnenje, da je počitek uspeSen edinole'takrat, kadar povsem mirujemo. Dostikrat tudi po hudih naporih popolno mirovanje ne pospeši okrepitve telesa. Znanstveniki, ki so to proučevali, so ugotovili, da je mnogokrat počitek najuspešnejši takrat, kadar eno vrsto dela zamenjamo z drugo. Če je utrujenost nastala zaradi stalno ponavljajočih se Istih gibov (kretnje role ali nog), je takšen, tako Imenovani aktivni po- potrošnikov pa mora po krajih predvideti dispečer-planer sam: če pritisne mraz, bodo ljudje bolj kurili peči, če je napovedano slabo, oblačno vreme, se bo prej stemnilo in ljudje bodo prej prižgali luči. Potrošnja se tako spreminja iz dneva v dan. Iz podatkov o vodnem režimu na rekah, kjer so hidrocentrale, dispečer-planer nato ugotovi, koliko električne energije bo naslednji dan na razpolago (proizvodnjo ter-mocentral seveda sam usmeri, saj ni odvisna od naravnih, marveč le od ekonomskih činiteljev — od cene porabljenega premoga). Kolikor bo morda prebitka, ga bodo dobile druge republike! če pa bo energije tudi tam dovolj, jo po Dravskem sporazumu izvažamo v Avstrijo. (Ta sporazum je za nas zelo ugoden, saj določa, da energije nismo dolžni izvažati! kadar pa jim jo lahko pošljemo, jo je Avstrija dolžna kupiti.) Na podlagi vsega tega pa dispečer-planer naredi načrt, ki bodo po njem naslednji dan proizvajale električno energijo vse naše elektrarne. Tu mora temeljito poznati ekonomiko proizvodnje električne energije na svojem področju. Načrt namreč ni splošen, ampak je natančno izdelan za vsako uro za vsako elektrarno posebej. Nekatere elektrarne obratujejo draže, druge ceneje; te imaj‘o takšno zmogljivost, druge spet drugačno. Ena hidroelektrarna bo imela, postavimo, vode na pretek, drugi je bo primanjkovalo. Ta termoelektrarna potrebuje takšno, dražjo vrsto premoga, druga kuri ceneje itd. Skratka, dispečer-planer je ves delovni čas zaposlen s preudarjanjem, kako najceneje usmeriti proizvodnjo naslednji dan. Dežurni dispečer v centru jn njegov pomočnik pa imata naslednji dan nalogo, načrt uresničiti. Zdaj tej, zdaj oni elektrarni sporočita: Vozite s polno paro! Do te in te ure obratujte s polovično zmogljivostjo! Ugasite kotle za toliko in toliko časa! (Vendar se termoelektrarni spet ne izplača ugašati le za nekaj ur, ker potem traja razmeroma dolgo, preden lahko začnejo zopet obratovati.) Po drugi strani je pa spet negospodarsko, pustiti polno obratovati termoelektrarno, če hidroelektrarnam teče voda čez jez.) Seveda, vedno ne gre vse tako, kot si je bilo moč zamisliti prejšnji dan. Nenaden dež utegne naglo spremeniti vodni režim in s tem lahko postavi ves načrt na glavo. Ta-kra. mora dežurni ukrepati sam; iz podatkov, ki mu jih nenehno posredujejo kontrolni instrumenti v centru, ve vsak hip, kakšen je položaj v energetskem sistemu, ker morata biti proizvodnja in poraba energije v ravnotežju, v primeru potrebe poveča proizvodnjo, če pa to ni moč, omeji porabo. Da more upravljati z vsem sistemom, ima iz centra naglo telefonsko zvezo z vsemi elektrarnami, pa tudi z večjimi odjemalci. pri neprekinjenem enoličnem delu. Kadar Pa je pri delu nujno osredotočiti pozornost na delovni postopek, je vpliv glasbe prej škodljiv kot koristen. Seveda so povsod določene meje. C© bi med počitkom telesno delal tisti, ki tudi sicer naporno telesno dela, mu takšen počitek gotovo ne bi koristil. Ko bi med odmorom še utrujali tiste dele telesa, ki so od dela že tako utrujeni, se naše telo ne bi odpočilo. Zato terja vsaka vrsta dela določeno obliko počitka, da bo le-ta res koristen. Napačen aktivni počitek lahko utrulenost še .poveča, posebno kadar delamo med počitom kaj takšnega, kar še pomnoži posledice prenapetosti živčnega sistema ali kadar obremenjujemo tisto, kar je že med delom najbolj trpelo. Tam, kjer so čas 5 do 10-mlmutnega odmora porabili za aktivni počitek z lahnimi gibi, je bilo moč ugotoviti, da takšen počitek med delom res zelo koristi. ■ dr. V. P. Zaključimo tam! kjer smo začeli: z »razpadom* omrežja, ki se je pripetil tiste januarske noči, ko je bil dežurni dispečer inž. Havliček. Električni tok v omrežju vsega sistema mora imeti, kot že rečeno, frekvenco 50 Hz. Vsi stioji v industriji, pa tudi vse elektrarne so narejene tako, da ne morejo obratovati pri drugi frekvenci električnega toka. V primeru, da se frekvenca zmanjša ali zveča, jih varovalne naprave samodejno izklopijo iz omrežja. Kadar se ravnotežje proizvodnje in porabe energije naglo poruši, se naglo spremeni tudi frekvenca električnega toka. Ker je vsa naša država povezana v enoten sistem, st to ravnotežje, razumljivo, poruši, če nastane okvara na katerem od medrepubliških daljnovodov. Takrat omrežje »razpade*, zaradi nagle spremembe frekvence pa se začno izklapljati tako potroš-na središča kot elektrarne. Torej res prava »verižna reakcija«! V dispečerskem centru se najbolj bojijo »razpada« takrat, kadar je energetski sistem naše republike pasiven v primeri z drugimi, t. j. kadar moramo električno energijo sprejemati, da je v omrežju pri nas ravnotežje med proizvodnjo in potrošnjo energije. Ob »razpadu«, ki ga je januarja moral reševati inž. Havliček, sta bil* Hrvatska in Slovenija, ko sta ostali odrezani od celotnega sistema, obe skupaj Pa' sivni, medtem ko je bila Slovenija saffl3 zase aktivna (takrat je imela Hrvatsko sama dosti nižjo proizvodnjo od lastne porabe). Ko je Hrvatsko izklopil, je dežurni dispečer v Sloveniji upostavil ravnotežje in s tem rešil položaj. (Tu bi bilo s moč govoriti o podrobnostih, ko se žara« prenizke frekvence republiški elektroenergetski sistem ne more priključiti na celotnega itd., a to bi preseglo obseg našeg prispevka.) In za konec še to: kakšno »katastrofo«, smo prej o njej govorili, je dispečer s te®1 preprečil? . ■„ Dispečerji bremenilskega centra iniaj posebno na skrbi nekatere gospodarske o' ganizacije, kjer električnega toka ne «® reje pogrešati, ne da bi to povzročilo ' liko škodo. Tako n. pr. premogovnik » čovlje že po nekaj urah zalije voda. zmanjka električnega toka, podobno J tudi v Mežici in v Zabukovici pri cflJet tovarna v Kidričevem pa sme ostati o napetosti najdalj pol ure, sicer ji v eie» tričnih pečeh »zamrznejo« tone in t0 aluminija. aluminija. tgX- Tisto januarsko noč so iz transforma tj ske postaje Laško nujno klicali breitieni- f A« — 1 C 1 —. — 3T S — —. /t,«« • kV 1 9 center po fisokofrekvenčni zvezi: »V ». klarni Hrastnik nujno potrebujejo nape . v peči imajo 20 ton stekla to čez P0,veij- ga že ne bo več moč rešiti! Skoda bo kanska...« Katastrofe ni bilo niti v Hrastniku, v Kidričevem: električni tok so dobin po petnajstih minutah. S. Pa® ni« Ž« Najhuje - »razpad« rmrežja i Slika ob naslovu: Bremenllskl cen tgT rx&s J SiiiiiiiiieiiciiiiiifliiiiramiEiiiiiLTiiHiainBiiiEiian] I Roman je zasnovan na resničnih | dogodkih, spremenjena so le imena oseb in krajev ■ ■ ■ • 1 1 ■ JHSHMIUMMH Nekaj dni kasneje so prišit na dan vzroki. Ustaši so vdrli v stanovanje Steva Narandžiča v prvem nadstropju železniške postaje. »Znesi svoje cunje vkup!« se je glasil ukaz. »Toda, ljudje, kaj je? Zakaj?« Stevan je nejeverno gledal ustaše. »Jezik za zobe, mater ti... Dovolj je bilo vašega!...« »Toda, česa mojega, zaboga, ljudje?« je spet vprašal Stevan. Udarec s puškinim kopitom med rebra je presekal njegove besede. Pol ure kasneje je Stevan Narandžlč z ženo in sinom, Štirinajstletnim dečkom stal z ducatom drugih moških, žensk in otrok na peronu, čakal je n? svoj zadnji vlak. Peter je vprašal nekega ustašo: »Zakaj jih peljete proč? Kaj so zakrivili?« »Zakaj neki, vprašuješ? E, pravi Hrvat sl mil« je odvrnil ustaš s prezirljivim pogledom. V Petru je zavrelo, v obraz mu je šinila kri. Zadnji hip se je obvladal. Vlaki so vozili dalje. Dolge vrste tovornih vagonov, polnih solza in obupa, so se pomikale proti vzhodu. Eni so govorili, da jih peljejo v Srbijo, drugi — da v taborišča. Bilo je proti večeru, ko je na postajo v Bogunovu prihrumela iz Gorja večja skupina ustašev. Vriskali so, peli in se hrupno smejali. Čakali so na vlak za Sredo-grad. Ko jf stopil na peron, je Peter opazil, da imajo nekateri uniforme umazane s krvjo. Ves osupel je obstal. »Kaj je, prijatelj? Kaj pa zijaš?« se je obregnil obenj eden Izmed ustašev, pogledal n? svoj rokav, posut s temnordečimi madeži In se zakrohotal. »Ha-ha-ha! Bratje, ljudje! Tule imate nekoga, ki še ni videl krvi. Hej, Mate,« je vzkliknil, iščoč s pogledom nekoga, »daj mu požirek ali dva!« Ustaši so se zgrnili okrog Petra. V Petrovih očeh se je zrcalila zmedenost. Skozi gnečo se je prerinil plečat fant, ki je bil že bolj majav v nogah. V roki je držal pločevinasto vojaško čutaro. »Nal Bi malo? Poskusi, ni slabo!« Zaudarjal je po žganici. »Kadar sem v službi, ne pijem,« je odvrnil Peter. Ustašem je bil očitno njegov odgovor všeč, zakaj vsi so prhnili v smeh: »V službi ne pije! V službi ne pije!« so kričali, opletali z rokami In tolkli drug drugega po hrbtu. Obrnil se je in se s težavo prerinil skozi množico ustašev do postajne pisarne. S hrbtom se je naslonil na peč In loveč sapo strmel v neko točko. Toda te točke ni bilo. Ničesar ni bilo. Samo širjava, neznanska širjava brez barve, brez zvoka, brez misli... Tiste noči Peter Pajlč nikoli ne bo pozabil. Kakor hitro je jel legati na zemljo mrak, je prižgal luč. Strah ga je bilo. Bal se je nečesa nejasnega. Iznenada je luč ugasnila. Vrata sobe so se počasi, neslišno odprla In na pragu se je pojavila krvava uniforma. Razlegel se je smeh. Peter je planil... Luč je gorela. Vrata so bila zaprta. Peter je začel drgetati po vsem telesu. Vstal je ln stopil k oknu. Veter se je Igral z drevesnimi krošnjami in snemal zrele sadove. Vas je bila tiha, še psi niso lajali. Petelin je zakikirikal, vendar je kmalu utihnil, zakaj njegov klic je ostal brez odmeva. Peter je s pogledom taval čez ravnino, dokler se mu ni pogled ustavil na temnih obrisih Gorja, Kakor pogled, so mu brezciljno tavale tudi misli. Spomnil se ie krvave uniforme, toda to ga ni navdalo s strahom, uiti s studom. Samo obrvi so se mu strnile nad nosnim korenom. »Psi!« v • Nekaj dnd kasneje sta dva žandarja privedla na železniško, postajo zvezanega moža. Potisnila sta ga v njegovo pisarno. Eden izmed njiju je rekel: »Tega komunista morava odpeljati v Sredograd. Tu bbva počakala na vlak.« »Dobro,« je odvrnil Peter. Neznanec je trudno sčdel na dolgo leseno klop ob zidu nasproti Petrove mize. Nedaleč od njega se je usedel eden Izmed žandarjev. drugi pa je postajal pred vrati. Peter je opazoval neznancia. Kakih štirideset let mu je pripisal. Zmršeni rdečkasto rumen 1 lasje so mu silili na čelo, gosti brki pa so prikrivali kotičke njegovih ust. Z debelo vrvjo zvezane roke je držal med koleni. " se občutil na sebi Petrov pogled, je dvignil glavo, a sta si gledala naravnost v oči. Neznanec se »■Ah, bil je zelo priljubljen,« je hripavo dejal CrowIey. »Kakor da tega ne vem!« se je obregnil oče. »Ali mar ni bil moj najboljši prijatelj? Dva dni pred smrtjo — komaj dva dni— mi je še pripovedoval, kaj se dogaja s stanovanjskimi zadevami. Lopovi pri Zvezi kradejo noč in dan. Ampak še jaz si nikoli ne bi predstavljal, da je imel toliko znancev.« Oče je stopal za krsteč kot otrok, vse mu je bilo všeč: drugi pogrebci in lepe hiše ob Sunday’s Wellu. Vedel sem, da se znamenja za nevarnost kopičijo s polno paro: sončen dan, lep pogreb ter imenitnh družba duhovnikov in javnih delavcev so pripomogli, da se je razmahnila vsa prirrv=na semozadovoljivost in lahkomiselnost očetove?- « B;lo mu je kar v <>_ resnično veselje, ko je videl, kako njegovega starega prijatelja spuščajo v grob; zbujal se mu je občutek, da je opravil svojo dolžnost, in prijetno ga je grela zavest, da bo v dolgih poletnih večerih ubogega gospoda Dooleya sicer hudo pogrešal, toda navsezadnje bo pogrešajoči vendarle on sam in ne ubogi gospod Doto^. »Saj bomo še korenine pognali, preden bodo opravili,« je oče zašepetal Crowleyu, ko so grobarji vrgli na krsto prvo lopato ilovice, in je odšel, kakor koza preskakujoč z ene travnate grbe na drugo. Kočijaži, ki jim je bilo verjetno enako pri duši kakor njemu, čeprav jih niso tako podžigali meseci vzdržnosti, so pričakujoče pogledali. »Ali že končujejo, Mick?« je zakričal eden. »Razen zadnjih molitev je vsega konec,« je zatrobental oče z glasom človeka, ki prinaša zelo veselo novico. Kočije so naju prehitele v oblakih prahu več sto metrov pred krčmo in oče, ki so ga v vročini bolele noge, je stopil hitreje in se živčno oziral čez ramo, če je na hribu že videti kakšno znamenje, da prihaja glavnina pogrebcev. Ce je gneča, lahko človeka pustijo čakati. Ko sva končno le prispela v krčmo, so kočije že stale pred njo in resnobni možje s črnimi ovratnicami so previdno prinašali tolažbo skrivnostnim ženskam, katerih roke so ponižno segale izza spuščenih zastor-čkov na kočijah. V gostilni so bili samo kočijaži in nekaj zahomotanih žensk. Če sem sploh hotel delovati kot brzda, sem čutil, da je zdaj čas za to; zato sem pocuknil očeta za škric pri plašču. »Očka, ali ne bi šla zdaj domov?« sem vprašal. »Čez dve minuti,« je prijazno rekel in kar žarel. »Samo še steklenico limonade, pa poj deva domov.« To je bila podkupnina in dobro sem vedel, da je, toda zmeraj sem bil otrok šibkega značaja. Oče je naročil limonado in dva vrčka piva. Jaz sem bil žejen in sem svojo pijačo v hipu pogoltnil. Oče pa ne tako. Za njim so bili dolgi meseci vzdržnosti, pred njim pa cela večnost blaženosti. Izvlekel je pipo, pihnil skoznjo, jo natlačil in potem z glasnim cmokanjem prižgal — oči so mu izstopile. Nato je svojemu vrčku nalašč obrnil hrbet, se naslonil s komolcem na mizo v drži človeka, ki ne ve, da je vrček za njim, in si premišljeno začel čistiti tobak z dlani. Usidral se je za ves večer. Vztrajno je predeloval vse važne pogrebe, pri katerih je bil kdaj navzoč. Kočije so se odpeljale in prihajali so manj pomembni pogrebci, dokler se ni krčma sko*"’j napolnila. ~ (Nadaljevanje prihodnjič) je na. ...amil, nato pa se vnovič zagledal v s vole zvezane roke. Čuteč, da mora nekaj reči, je Peter glasno dejal: »Če ne bo zamude, bo vlak prispel natanko ob osmih.« »Se pravi, še pol ure čakanja. K vragu,« je odvrnil žandar, potem ko je izvlekel Iz gornjega levega žepa bluze uro In jo dolgo ogledoval. »Se pol ure, še pol ure,* je zvenelo v Petrovih ušesih. Vstal je in se jel sprehajati po pisarni. Stopil je na peron, se ozrl na prazno progo. 2 and ar, ki je ostal pri vratih, je stal zdat pri Dostojni vodovodni pipi ln se pomenkoval z dvema kmetoma. Peter se je vrnil v pisarno. Ko je stopil k mlzL je opazil na njej žepni nožiček. Kupil mu ga je oče. ko je opravil malo maturo. Nožiček je bil odprt. Peter je sedel za mizo. Skrivaj, kakor da krade, je z dlanjo pokril nož ln, ne da bi zaprl, vtaknil v žep. Potlej je vzel v roke časnik in ga razgrnil. »Imenitno,« je vzkliknil. »Najkasneje v dveh mesecih bo Rusom odklenkalo!« Dvignil je pogled. 2andar je brezizrazno buljil vanj. Na obrazu zvezaneg neznanca Pa je zaigral porogljiv nasmeh. Peter je vstal ln stopil k žandar ju. »Kar poglejte, kako daleč so Nemci prišli v petnajstih dneh,« mu je rekel ln mu potisnil časnik pod nos. Žandar je vzel časnik in sc zagledal v zemljevid vzhodne fronte, ki je zavzemal več kot četrt strani »Ko se boste tale dva klina združila,« je nadaljeval Peter, kažoč s prstom levice na dve debeli črni puščici, »bo ostalo v kotlu najmanj milijon Rusov.« »K vragu, Švabi imajo res grozovito strategijo.« 1e »strokovno« pripomnil žandar. Peter je sedel na klop med žandarja In zvezanega neznanca. »In poglejte tale klin proti Moskvi...« Glas mu je opazno drhtel. Z desnico je izvlekel nožič lz žepa, se sklonil nad časnik in nožič položil zvezanemu neznancu v naročje. Roko je umaknil šele. ko je občutil rahel sunek s komolcem. Sedel je še nekaj minut ln se pomenkoval z žan-darjem o von Listov! strategiji. Nato je vstal ln krenil naravnost v sosednjo sobo. Ko se je vrnil, je žandar stal zraven vrat ln bral časnik. Mož na klopi je sedel z glavo sklonjeno nad zvezanimi rokami. Videti je bilo kakor da spl. »Vaš voz ima še enajst minut zamude. Tu se bo križal z brzcem,« je rekel žandarju. Preostalih petnajst minut do prihoda vlaka lz Lošinja se je Peter pomenkoval z žandarjem. Ko se je oglasil signalni zvonec, je prižgal luč. Zvezani neznanec se je zdrznil, kakor da se je pravkar zdramil ln mu pomežiknil. »Za vas bom poiskal poseben kupe. Tako bo varneje,« je rekel Peter žandar j ema. ko je stopil na peron. »Kar tu počakajte.« . Zavore so zaškripale. Voz je obstal. Peter se je razg’edal po dolgi vrsti vagonov ln stopil k sprevodniku, ki je nekako brez volje vzkliknil: »Bogunovo.« Nekaj mu je rekel, nato Pa se je vzpel v vagon drugega razreda. Pogledal je v vsak kupe. Nato je pogledal skozi odprto okno In prisluhnil. In dalje je bilo slišati žvižganje vlaka, prihajajočega iz Sredograda. »Se dve minuti. Zdaj je pri zavorntcl,« je pomislil ln stopil v sosednji vagon. Ko je pregledal še tretji vagon, se je sklonil skozi okno ln vzkliknil: »Hej, brž seml Posebnega kupeja ni. Toda eden le skorajda prazen!« Žandarja sta stopila proti njemu. Neznanec z zvezanimi rokami je stopal pred njima. Bobnenje prihajajočega vlaka je bilo čedalje močnejše. »Vstopite!« je vzkliknil Peter. Človek z zvezanimi rokami je počasi postavil levo nogo na stopnico, nato brž z desno roko odrinil Petra, skočil na ploščad vagona in izginil na drugi strani. »Stoj,« sta zavpila presenečena žandarja v en glas. »Stoj,« je vzkliknil Peter in kažoč žandarjema hrbet, stopil za poSeglim. Eden Izmed žandarjev se je zaletel vanj. Od udarca je klecnil. Voz k Sredograda je pribobnel po sosednjem tiru. Žandar se je prvi znašel in skočil na tla. Za ni Im je skočil Peter, nato pa še drugi žandar kričeč: »Kje, mater mu!« (Nadaljevanje v prihodnji številki.) VSEBINA PRVEGA NADALJEVANJA Ustaši so poslaU na osvobojeno ozemlje okoli Gorja svojega vohuna, preoblečenega v domobranca. Vohun je že začel pošiljati prva poročila. Brigada, ki je bila doslej na osvobojenem ozemlju Gorja, se je čez noč premaknila preko reke Savne. Na tem ozemlju je ostal samo še Gorenjski partizan siti odred in petdeset ranjencev. Ustaši so opazili partizanske premike in bojnik Simič je sam poletel z letalom na izvidnlški polet. Ko se je vrnil s poleta, je poklical v svojo pisarno šefa' svojega obveščevalnega oddelka, nadporočnika Stjepana Benka. »Sedite,« je rekel bojnik in nedoločno pokazal proti štirim usnjenim naslanjačem, ki so bili pravilno razporejeni ob okrogli mizi. Ni pa čakal, da bi Benko sedel, marveč je takoj vprašal: »Kdaj je Rumeni javil, da se brigada pripravlja na odhod?« »Predvčeraj šn jim.« »Pa potem?« »Nič več. Z zvezo je težko. Za sedaj nam lahko pošilja poročila le takrat, kadar ga pošljejo v patruljo ali kadar gre njegova enota kje mimo ene izmed treh točk, o katerih smo se domenili. Sicer pa mu je ukazano, naj zbeži k nam le v primeru, če bi izvedel kako novico odločilnega pomena in bi nam je ne mogel sporočiti kako drugače.« Bojnik Simič je stal pri oknu in kazal Benku hrbet. Nekaj trenutkov je molčal, nato pa ga je vprašal, ne da bi se obrnil: »Koliko jih je zdaj v Gorju?« »Po podatkih, ki jih imamo, jih ni več kot 200 ali 300. Seveda _e je brigada zares odšla. Vsekakor pričakujemo od Rumenega natančnejše poročilo.« Simič je stcpil h okrogli mizi in se zleknil v naslanjač. »Poslušajte,« mu je rekel in ga ostro pogledal. »Davi sem bolj za zabavo kot zares letel z izvidniškim letalom nad Gorjem. Kakor vam je znano, so se čez noč močnejše partizanske enote premaknile čez Savno. Če je ta njihov prekleti odred ostal sam, potem...« Utihnil je in razprostrl roke. »Potem se nam ponuja Idealna priložnost, da enkrat za vselej obračunamo z njimi. Ali razumete?« Nadporočnik Benko je razumel. Vedel je, da so v minulih dveh mesecih trikrat pripravljali in vsakikrat spet odložili ofenzivo na Gorje. Enote, ki naj bi sodelovale v tej akciji, je bilo vselej treba poslati kam drugam. Pa zdaj? Če je gorjanski odred sam, bi se lahko te akcije lotili s precejšnjim upanjem na uspeh. Le neznatno bi okrepili ustaške in domobranske enote na odseku Banarevo—Lošinj—Sredograd. Bojnik Ivan Simič je počasi vstal. Tudi Benko. »Mislim, da razumete,« je rekel bojnik in nadaljeval prejšnjo misel. »Pazite na Gorje! Brž ko boste izvedeli kaj pomembnejšega, mi sporočite. Takoj se bomo začeli pripravljati.« Benko je šel. Simič pa je nekajkrat stopil po sobi gor in dol. Nato je vzel iz kupa na pisalni mizi zemljevid Gorja, ga razgrnil in se zagledal v rjave lise na zelenem polju. 5 Ko je sam jahal skozi gozd, je Peter začutil, da je utrujen. Na jasi, ki so jo z vseh strani obdajali visoki bori, je ustavil konja in sestopil. Z zadnjega dela sedla je odvezal nemško pelerino ln jo razprostrl po travi. Ležeč na hrbtu, z rokami povitimi pod glavo, je gledal bele kose oblakov, ki so pluli po nebu. Vrtinec misli ga je ponesel daleč v preteklost... Na peronu železniške postaje Bogu novo je stal mršav fant visoke rasti. Vlaki, neskončna vrsta vlakov je vozila toimo njega. Enolični dnevi, enolične noči. vse to se je stapljalo v enoličnem bobnanju koles. Zmeraj na Istem kraju, zmeraj ob Istem času je stal tam fant v modri uniformi In z rdečo čepico ni glavi. Iz vlakov — tako iz tistih, ki so s© za hip ustavili kot iz onih, ki so z nezmanjšano hitrostjo zdrveli mimo — so ga gledali zmeraj enako brezbrižni, zmeraj enako ■odsotni obrazi. Zdelo se mu je, da so potniki v vlakih kar naprej isti. Kako je prišlo do tega? Kaj je pravzaprav v tej enolični gmoti razločil dekliški obraz, ki so ga obrobljali kratko prirezani kostanjevi lasje? Kdaj je prvikrat opazil te oči? Tega ni mogel nikoli razvozlati. Pomnil je samo to, da sta se nekega zimskega dne sredi februarja leta 1941 njuna pogleda srečala. Od tistih dob je vsako jutro s pogledom Iskal »dijaški vagon« In zmeraj na Istem oknu zagledal Isti obraz, iste oči, Isti nasmeh. V enoličnem življenju železniškega uradnika Petra Pajiča je ta vsakdanja igra počasi' postajala nekaj več kot samo običajno razvedrilo. Potlej je prišla vojna. Dvaindvajset let mu je bilo, toda nihče ga ni vpoklical. Nihče se ni zmenil zanj. Ne da bi se ustavili, so nemški tanki zdrveli skozi Begunovo ... V začetku maja je prispela naredba, naj Stevo Na-ramdžič pri priči izroči posle postajnega načelnika Petru Pajiču. Sprva nihče izmed njiju ni razumel, za kaj gre. »Prav gotovo so me upokojili,« je z otožnim glasom dej a' ■ Stevan, »pa saj je že čas...« 9t®v. 8 — 28. februar 1959, DELAVSKA ENOTNOST NOVA NALOGA: ŠE šmurnovo slavje V Ženici so bile prve metalurške igre Jugoslavije v namiznem tenisu. Nastopilo je osem ekip s 35 tekmovalci. V ekipni razvrstitvi so zmagali Jeseničani pred Ravnami, Zenico I in Zenico II, v igrah posameznikov je imel največ uspeha jeseniški veteran Lojze Strumbl, ki je pustil za se-bci tudi tako znane igralce, kakršen je Krasiič (Zenica). Vrstni red je bil v podrobnem tako: 1. Strumbl, 2. Krasič, 3. Jamšek (Ravne), 4. Korbar (Jes.). 'Edino zmago so gostitelji slavili v igrah parov, kjer sta Krasič jin Uverič porazila vse nasprotnike. Druge namiznoteniške igre metalurgov bodo maja na Jesenicah. Servis športn ih rekvizitov Športna zveza Slovenije je na enem izmed zadnjih sestankov pred dnevi sklenila, da bo čimprej ustanovila uslužnostni servis s športnimi rekviziti In potrebščinami. Prvi tak servis bo v Ljubljani, kaže pa, da jih bodo ustanov Hj še več drugod Po Sloveni j 1. Rekreacija >t ekateri so mnenja, da so z rekreacijo mišljene telesne vadbe kot aktiven odmor med delom ali učenje med de-ovnim ali šolskim časom. Medtem že izvajajo raziskave laboratorijskega značaja z manjšimi skupinami izbranih delavcev v nekaterih tovarnah in ocenjujejo izide pri tistih, ki vadijo, igrajo in aktivno počivajo, nato primerjajo s kontrolnimi skupinami iz iste tovarne s tistimi, ki se tak- rekreacije ne udeležujejo. Po drugi strani pa vidimo mnogo širšo in globljo razlago rekreacije kot dejavnosti v prostem času, in sicer vsako prostovoljno izbrano dejavnost v kolektivih ali med posamezniki, ki bogati brezdelje kot premišljeno izbrano razvedrilo q redstva za razvedrilo in za-0 bavo ter za igranje in aktiven počitek so lahko raz- V zadnjem času je vse bolj na jeziku vseh rekreacija kot naloga za družbene organizacije telesne kulture, organe upravljanja v industriji in podjetjih, pa tudi za znanstvene ustanove telesne vzgoje. Hiter napredek naše industrializacije, graditev novih naselij, pogostna selitev vaškega prebivalstva v mesta in industrijske centre, ustvarjajo značilne pojave, v katerih prihaja do izraza vprašanje koristne in prijetne izrabe prostega časa kot važnega družbenega problema. To fazo so industrijsko naprednejše države na Vzhodu in Zahodu preživele že prej, tako da je dandanes skrb za premišljeno izrabo brezdelja važna tema na mednarodnih sestankih sociologov, psihologov, pedagogov in športnih strokovnjakov. Spričo tega bi morali tudi mi čimprej proučiti našo vlogo pri tem novem delu, ki se mora polagoma začeti opravljati. Najprej se je treba dotakniti kratke razlage, kaj je to rekreacija in kakšen je odnos naše sedanje množične športne dejavnosti naproti njej. Tudi smučarski izleti so lepa oblika rekreacije. Naš posnetek kaže smučarje, ki čakajo, da jih žičnica potegne na Krvavec (foto: F. Močnik) III, RIMSKE METALURŠKE IGRE JUGOSLAVIJE JESENIČANI NAJUSPEŠNEJŠI K proslavam ob 90-letnici jeseniške železarne in 40-let-nici KPJ in SKOJ so prispevali velik delež tudi športniki. Jeseničani so se kot organizatorji letošnjih III. zimskih r"^ i - , Jože Zidaj je zmagal na III. metalurških igrah Jugoslavije v skokih metalurških iger Jugoslavije odlično izkazali, najuspešnejši pa so bili tudi na tekmoval-, nem področju. Ali tedaj preseneča, če so bili Jeseničani z izkupičkom minulih športnih dni več ko zadovoljni? 0 Pri vsem tem pa so imeli obojestransko težko nalogo. Organizacijsko plut jim je zasolilo vreme, po športni strani pa se je zbralo toliko enakovrednih tekmecev, da je bil boj za prvo mesto izredno hud. Vse nasprotnike pa so vrli jeseniški železarji le ugnali. Kaj, če na Jesenicah ni bilo snega. Resda so bili Jeseničani ob užitek smučarskih tekem, toda športniki vendar niso bili prikrajšani. Na Vršiču in na Pokljuki so se bili hudi boji za mesta. Zanimanje gledalcev pa je bilo pač tako osredotočeno na dobro zasedeni mednarodni hokejski turnir, ki je domačinom prinesel zasluženo zmago. Veselje domačinov je bilo popolno ob končnem izračunu točk III. zimskih metalurških iger. Jeseniška ekipa je nam-teč v konkurenci osmih že- lezarskih podjetij iz Jugoslavije in Avstrije zasedla prvo mesto. Končni vrstni red je bil tak: Železarna Jesenice 3575,88 točk, 2. Vost (Avstrija) 3411,94, 3. Ravne 3225,10, 4. Bleiberg, 5. Idrija, 6. Mežica, 7. Zenica. 8. Štore. • 9 Ce pobliže pogledamo posamezne tekmovalne discipline moramo ugotoviti, da so imeli Jeseničani najbolj ize- ZMAGOVALCI: Smučanje — veleslalom: GAPP (Vost), slalom: ZEILHOFER (Vost), tek na 12 km: ROBAC (Ravne), skoki: ZIDAR (Jesenice), štafeta 4X8 kilometrov: JESENICE I. Hokej: 1- JESENICE, 2, Landsberg, 3. Ljubljana, 4- Cerveno zname. Kegljanje na ledu: 1. VVEIZKLAMM, 2. Sc Krottendorf, 3. Atus Weiz. načeno ekipo. V alpskih disciplinah so bili najuspešnejši gostje iz Avstrije, v tekih Ravenčani in Jeseničani, v skokih pa sv odskakovali Jeseničani. ® Hokejski turnir je prinesel nekaj zagrizenih bojev in pomembni zmagi jugoslovanskega državnega prvaka Jesenic proti bolgarskemu šampionu Cerveno zname in močni zahodnonemški ekipi Landsberg, medtem ko so na mednarodnem tekmovanju v kegljanju na ledu tekmovalci avstrijskega Vfeizklamma ponovili svoj nedavni uspeh z evropskega prvenstva na Bledu. lična, od individualnega dela v vrtu ali na polju do zapletenih oblik kulturno-prosvetnega dela, kot na primer učenje tujih jezikov, dramatika, igranje v orkestrih in podobne dejavnosti. Ne samo zato, ker nas to tu najbolj zanima, temveč tudi zaradi tega, ker so to pokazale statistike po svetu, v katerih uživa razvedrilo dognano pomoč in strokovno vodstvo; igre, šport, izleti, bivanje v naravi, izdatne telesne vadbe imajo največ privržencev in jim gre prvenstvo pred drugimi oblikami razvedrila, ki so jih neki tuji avtorji porazdelili v skupine takole: — kulturne prireditve: koncerti, dramske predstave, razstave, filmske predstave, ustni časopisi, knjižnice, ljudski plesi, predavanja in podobno; — telesne vadbe, Igre in tekmovanja za osvežitev, aktivni počitek, zabava, brez pretiravanja, umerjeno; — življenje v naravi; izletni-štvo, kopanje, veslanje, drsanje, sankanje, smučanje, vrtnarstvo, taborjenje, jadranje, šotorski tabori; — zbirke in veščine: filatelija, rezbarstvo, ladjedelništvo, stru-garstvo, modelarstvo, izdelovanje usnjenih predmetov in podobno; — družinske prireditve; sindikalna zabava, kolektivni izlet s skupnim obedom, letna skupščina In priložnostna razstava, družabni ples, »mikrofon je vaš«, gospodinjski ali kuharski tečaj in podobno; — slavnostne prireditve in narodni prazniki: prvi maj, dan mladosti, dan borca, dan vstaje, dan republike in podobni dogodki za priložnostne prireditve in slavnosti. V te kategorije spada vse tisto (ribolov, lov, zbiranje rastlin in rudnin, raziskovanje podmorskih in podzemeljskih tajnosti), kar lahkp ljudem izpopolnjuje in bogati prosti čas. Očitno je, da se bo tildi pri nas nekdo moral posebej posvetiti razvedrilu, oziroma koristni izrabi prostega časa z vsemi temi sredstvi in v vseh razmerah. Ne samo za odrasle, za zaposlene moške in ženske, s katerimi se ukvarjamo mi — na primer — v delavski športni dejavnosti, temveč tudi za otroke, predšolske in šolske. To bomo storili, če bomo svoje "študije in programe dela širili tudi med študentsko mladino, za razvedrilo v bolnišnicah, v garnizijah (posebno v manjših in osamljenih), v letoviščih in okrevališčih do razvedrila upokojencev in starcev. Vse to so dandanes po nekaterih državah že posebne stroke za visokokvalificirane upravnike razvedrila in izrabo prostega časa. Začetek takega načrtnega dela opažamo na zagrebški delavski univerzi, ki je ustanovila poseben center za rekreacijo, s katerim sodelujejo tudi nekateri organizatorji delavske športne dejavnosti. Ker se mi zdaj zavzemamo samo za koristne in zdrave telesne vadbe, igre in tekmovanja, se nehote naša skrb omejuje na premišljeno razvedrilo delovnih ljudi in mladine s pomočjo športa in bivanja v naravi v najširšem pomenu besede. Brez zastopnikov Slovenije NA ČRNO-BELIH POLJIH Še ni vse odločeno... Za spremembo začnimo enkrat naš zapisek o sindikalnem moštvenem šahu v Ljubljani z drugega konca, pri tako imenovanih »slabših«. Vendar je treba takoj pristaviti, da se v drugi in tretji ligi nič manj krčevito ne bore za čim boljšo razvrstitev kot v najboljši skupini, da so borbe za prehod y višji razred in za obstanek v istem razredu enako ogorčene. Druga liga je, tako kot prva, že dobila prvaka. Najboljše mesto bo zasedla ekipa Elektroprojek-ta (doslej je zbrala 26 točk); nič čudnega, ko pa nastopata zanjo znana bivša aktivna igralca inž. Marek in inž. Slokan. Odlično se drže tudi slepi lz ekipe »Karel Jeraj«, saj so z 22 točkami še vedno trdno drugi. Tretji je Zavod za raziskavo materiala 20 in četrti Litostroj II 18.5 Itd. Tretja liga vprašanja prvaka še ni rešila. Med Slovenskim poročevalcem In tovarno koles »Rog« je komaj pol točke razlike, čePrav sta jih obe ekipi nabrali doslej že skupno 25 odnosno 24.5 in čeprav se je medsebojno srečanje končalo z rezultatom 4:2 za kombinirane novinarje in grafike. Ker je ta skupina najštevilnejša — do konca manjka še vedno pet kol _ bo šele finiš odločil prvaka. Prva liga je še vedno nadvse ALI STE Z E PILI DOBRO PIVO? Potem poskusite SVETLO 16% PIVO ki je izdelek TOVARNE ALKOHOLNIH IZDELKOV IN SADNIH SOKOV »TA L J S« V MARIBORU / zanimiva, čeprav so nekatere stvarj že popolnoma jasne — prvak in pa zadnji na lestvici, torej eden od dveh, ki bosta prihodnje leto morala v nižje tekmovanje. To sta Inštitut »Jožef Stefan« (2a) in druga ekipa DSNZ (7). Ostalih osem ekip Pa je razdeljenih v dve grupi. V prvi so DSNZ I (23.5), DOZ (21), Železničar (20) in PTT (19), ki se potegujejo za uvrstitev od drugega do petega mesta, v drugi pa Radio, Banka (oba 16), OLO Ljubljana (15.5) in Litostroj (13), ki naj v preostalih treh kolih odločijo drugega »nesrečneža«. Kdo bo podprvak? Po prednosti, ki jo ima, zelo solidni ekipi in približno enakim nasprotnikom kot Železničar bi naj na koncu pristalo na drugem mestu prvo moštvo državnega sekretariata. Toda zadnje kolo, ko so kljub trem zmagam brez boja premagali Litostroj »samo« s 4:2, je dalo slutiti, ka-, kor da se jih je po porazu s »Stefanom« lotilo malodušje. Nasprotno pa so Železničarji nabrali zadnji dve sredi 10.5 točk in mislijo v tem stilu prav gotovo nadaljevati še dve sredi, ko se srečajo s kandidati za izpad. DOZ in PTT bosta v medsebojnem srečanju in v spopadih z ekipama neposredno pred njima urejala svoje ln njuno končno mesto. Na drugem koncu te skupine je na najboljšem Litostroj, čeprav se to glede na njihov skromen izkupiček po šestih kolih precej nenavadno sliši. Toda do konca se srečajo z -najslabšim in dvema neposrednima »tekmecema« za odhod v drugo ligo. Vendar se bodo rešili le, če bodo prihajali na dvoboje vsi, ne pa samo trije možje kot zadnjič. Najslabše se piše okraju, ki bo moral igrati še s Pošto, prebujenim Železničarjem in prvakom. Ostala dva kandidata za izpad (Radio in Banka), pa upata, da se bosta -v tem metežu že nekako rešila. Uspela dvodnevna in tretja zaporedna konferenca za delavsko športno dejavnost na Hrvatskem, ki je bila pred dnevi v Zagrebu, se je nadaljevala s sestankom, ki bi ga mogli označiti kot USTANOVNI SESTANEK JUGOSLOVANSKE DELAVSKE ŠPORTNE DEJAVNOTI ali — morebiti še bolje — športnega razvedrila odraslih zaposlenih ljudi. V Delavskem domu v Zagrebu so se zbrali zastopniki Centralnega sveta sindikatov Jugoslavije, Zveze športov Jugoslavije, Partizana Jugoslavije, zveznega zavoda za telesno kulturo in zastopniki republiških sindikalnih svetov ter športnih organizacij in zavodov iz Srbije, Hrvaške, BiH, Makedonije, Vojvodine, Kosova in Metohije. Odborniki za delavsko športno dejavnost iz Hrvatske so v obsežnem poročilu prikazali načela te zelo razpredene iif uspešne dejavnosti, ki v sedanji obliki stalno napreduje od ustanovne skupščine delavsko-kul-turno prosvetne skupnosti v Zagrebu, ki je bila na jesen leta 1954. Zelo koristna in živahna razprava, v kateri so sodelovali skoraj vsi navzoči, je potrdila pravilnost postavk, ki so pripomogle, da se je to športno razvedrilo odraslih razvilo v 70 mestih Hrvatske z več kot 60 tisoč udeleženci in udeleženkami v številnih prireditvah preteklega leta. V Bosni in Hercegovini se je po zgledu hrvat-skih delavcev in s pomočjo strokovnjakov iz Zagrebu razvila slična dejavnost s 16.000 udeleženci v letu 1958, pa tudi v Vojvodini se število udeležencev pri delavskih igrah giblje v tem razmerju. Žal ni bilo nikogar, da bi bil v imenu Slovenije postregel s temi podatki in stavil predloge, vendar je znano, da je tudi v tej ljudski republiki mnogo udeležencev v delavskem športnem razvedrilu tako da je mogel Ratko K tiru z o v i č iz Centralnega sveta sindikatov Jugoslavije brez pretiravanja govoriti o vsaj 100 tisoč zaposlenih moških in ženskah, ki se redno ukvarjajo z igrami, tekmovanji in zdravimi telesnimi vežbami v svojih sindikalnih aktivih in zunaj registriranih športnih organizacij. To veliko silo je treba še močneje in smotrneje povezati in ustvariti mednjo čim tesnejše sodelovanje. Da bi skupno reševali enake probleme, je bilo sklenjeno, naj se pripravi vse potrebno za ustanovitev jugoslovanskega centra ali odbora za delavsko športno razvedrilo pri Centralnem svetu sindikatov Jugosla- vije. Pripravljalni odbor bo deloval v Zagrebu, od koder bo izhajala tudi nadalje vsa pobuda na tem področju. Konec letošnje spomladi bo v nekem sindikalnem počitniškem domu drugo in čisto delavsko posvetovanje, na katerem bodo v tednu dni proučili delavsko športno dejavnost v Jugoslaviji in po svetu ter nato ustvarili zadovoljivo dolgoročno sodelovanje med vsemi prireditelji delavskih športnih iger v Jugoslaviji. Razen tega bodo pripravili referate in študije o telesni vzgoji delavske mladine v strokovnih šolah, o šolanju kadrov za športno razvedrilo v podjetjih in strokovnih šolah, proučili odnos družbenih organizacij telesne kulture in delavske športne dejavnosti s konkretnimi predlogi za njegovo izboljšanje ter govorili tudi o rekreaciji, propagandi, izdajateljski dejavnosti, igriščih za razvedrilo brez prostorov za gledalce in športnih parkih. Ko bodo odrejena vsa ta načela in dogovorjen načrt za sodelovanje, bodo jeseni letos v Centraiem svetu sindikatov Jugoslavije ustanovili telo, ki bo postopoma združilo vso to dejavnost ter jo predstavljalo v inozemstvu in doma. In to je velik korak naprej. H. Macanovič OHO - AHA nekaterimi Oho, to je pa res senzacionalno, Glavno vlogo na boksarskem dvoboju Poljska : Jugoslavija v Zagrebu so objektivni opazovalci prisodili sodnikom, ki so z neobjektivnimi odločitvami spravili domačine ob zaslužen remi. Ko so v dvoboju Walasek : Laskovič dosodili zmago gostu, so morali dvoboj za kakih 20 minut prekiniti. Občinstvo je.namreč temperamentno reagiralo in zmetalo v ring vse, kar v dvorani oziroma na ljudeh ni bilo pritrjenega. Dežniki, pomaranče, klobuki, vžigalniki itd. so povzročili ob oglušujočem žvižganju malodane paniko. In kot je ob takih priložnostih že običaj, so jo skupili nedolžni. V mislih imamo fotoreporterje,« ki se niso bali toliko za sebe kakor za svoje dragocene škatle ... Aha, lepa zmešnjava. Ob vesteh iz ZDA o novih rekordih v skokih v višino in s palico so v zadregi še pravi atletski strokovnjaki, Kako tudi ne, ko pa lahko v vsa- kem listu preberejo nove verzije istih izidov. Tako pravijo nekateri najnovejšemu Thomasovu rekordu v skoku v višino v dvorani — 216,5 nov absolutni svetovni rekord, podobno pa se godi tudi Don Braggu zaradi njegovega skoka s palico 481 cm. Resnica pa je taka, da so rekordi na prostem rekordi na prostem, rezultati v dvorani pa rezultati v dvorani. Le da vsi, ki bi to morali vedeti, niso na tekočem... Oho, zdaj pa je le jasno. Kaj, boste vprašali? No — to, da je Vladimir Markovič naposled vendar kot peti uvrščen v državno namiznoteniško reprezentanco za svetovno prvenstvo v Dortmundu. To peto mesto si je priboril po zares dramatičnih zapletlja-jih. potem ko je po turnirjih v Beogradu in Ljubljani še v posebnem dvoboju, porazil najhujšega tekmeca Uzorinca. Vladimir Markovič bo tako v Dortmundu gotovo igralec, ki si je najtež# priboril nastop na prvenstvu. In zlobneži pravijo, da ga to vendar ne bo rešilo — hitrega izpada ... «-ha, pa še ena domačj. Razprave o tem, kje, kako in kdaj bi se vendar lotili gradnje umetnega drsališča v Ljubljani, so naposled vendar rodile sadove. Prelito črnilo, argumenti in protiargumenti so Imeli za posledico, da bodo zgradili umetno led&io ploščo — v Osijeku. Brez komentarja... r| o naših večletnih skušnjah £ lahko govorimo, in to je že očitno, da je že začetna namera, še bolj pa razvoj dejavnosti sam potrdil, da so najprej delavske športne igre, zdaj pa množična športna dejavnost ustvarjena oblika za rekreacijo delovnih ljudi in mladine v prostem času. Nam je uspelo, da smo z našimi občasnimi, ponekod daljšimi, drugod krajšimi igrami, izleti, zleti, tekmovanji, sestanki, srečanji, turnirji in prvenstvu, izpolnili prosti čas mlajših in starejših s premišljenim športnim razvedrilom. Po nekaterih mestih LR Hrvatske so že položeni temelji za rekreacijo v prostem - času. Ustvarjenih je nekoliko primerov, ki bi bali lahko za vzorec za nadaljnje čim širšo in čimbolj dognano uporabo naše oblike premišljenega razvedrila za mladino in zaposlene odrasle ljudi. Razpoložljivi podatki nam bedo dali odgovor na mnoga vprašanja, ki ne bo več nezanesljiv, saj je deset tisoč udeležencev In udeleženk pri naših igrah od spodaj odgovorilo in se prostovoljno oprijelo nadaljnjih oblik delovanja. Tako se za nadaljnje širjenje rekreacije ponuja prva naloga, kako bi razširili in poglobili to delovanje, da bj postalo pravo in premišljeno razvedrilo in čim koristnejše uživanje v prostem času, obilen in izdaten aktiven počitek po do sedaj doseženih rezultatih ob nadaljnjem delu na tistem, kar že imamo. Po svetu je nekaj zanimivih primerov. Nekateri naši tovariši so pazljivo spremljali zadnje reorganizacije sovjetskega sindikalnega športa. Tam so športna tekmovanja »za vsakogar« znotraj delovnega kolektiva, krajevna tekmovanja med delovnimi kolektivi __ torej naše delavske športne igre — poglavitna oblika premišljenega športnega razvedrila za odrasle zaposlene ljudi. V Sovjetski zvezi so v zadnjih dveh letiti™odločno obnovili telovadne vadbe, v odmorih med delom. To je »proizvodstvena gimnastika«, ki se po vrsti dela uvršča po pet minut v enem ali dveh dodatnih odmorih med delovnim časom. Delavci in uslužbenci vadijo po navadi blizu svojega delovnega mesta ob spremljavi glasbe z ozvočenjem. (Nadaljevanje prihodnjič) Pri nas izumrla panoga1 umetnostno drsanje, ki pa J® zelo privlačno, kar nazora kaže tudi naš posnetek Gozdarski dom na Mačkovcu ob glavni cesti PRI GOZDNEM PODJETJU POSTOJNA ŠUMENJE GOZDOV ŠUMENJE BOGASTVA Tiho šumijo gozdovi na pobočjih Nanosa, Snežnika, Javornika in njihovih sosedov, tiho šumijo, kot bi peli pesem bogastva. Kdaj pa kdaj se ukrivijo v silnem naletu kra-ške burje, zaječe v svojih krošnjah, toda uklonejo se ne. Kdaj pa kdaj sredi njih družno zapoje žaga in sekira in tedaj zašelesti v krošnjah, debla padajo kot mrtvi junaki in neutrudni drvarji oznojeni vihte sekire. Udarec za udarcem... — Ni šala, prijatelj, če se moraš tedne in tedne poganjati po teh naših kraških globačah, vse dneve vihteti sekiro in potem iz teh strmih grap vleči debla, težka na cente. Ni šala! Pljunil je v dlani in v rokah mu je spet zapela sekira, da so iveri letele naokrog kot iskre iz kremena. Ni šala, verjamem vam, kra-ški drvarji. Toda obetajo se vam boljši in lepši časi. Tokrat zares. Morda še ne jutri, pojutrišnjem, toda... CILJ: MEHANIZACIJA Ko sem prestopil prag velike bele stavbe v Postojni, kjer domuje Gozdno gospodarsko podjetje, sem pri vhodu naletel na veliko tablo, na Icateri je bil razporejen seznam oddelkov. V enem izmed belih oken, ki je pritegnilo mojo pozornost, je bilo z velikimi čr- kami natisnjeno: ODDELEK ZA MEHANIZACIJO. — Nimamo kdo ve kakšnih cilje'v, enega pa imamo in tega bomo dosegli! V sekretarjevi sobi je stekel pogovor kot med starimi znanci. — Čimprej in čimbolje hočemo mehanizirati naše gozdno gospodarstvo. Motorne žage, razne izvleke, žičnice morajo čimprej olajšati delo našim drvarjem. Delovni pogoji gozdnega delavca so v sedanjih okoliščinah res zelo težavni; v zvezi s tem nastaja v podjetju kopica problemov. Delo je včasih preveč sezonsko, zlasti zategadelj, ker je večina gozdov v višjih legah, kjer pozimi ni moč drva-riti, prav zaradi tega pa se porajajo težave, kako zadržati delavce, da ne bi zapuščali go-' zdov in odhajali v tovarne, kjer jih za stalno zaposle. — Sedaj smo si že povsem na jasnem, da bomo prav kmalu imeli težave z delovno silo, so mi povedali v sekretariatu. Prav zato pa so se tako odločno zavzeli za mehanizacijo, saj bodo le s pomočjo mehanizacije lahko dosegli z manjšo delovno silo isto storilnost. Delovna sila 500 do 900 delavcev je več ali manj stalna, le za sezonska dela pri negi, vzgoji in urejanju gozdov najemajo druge ljudi. Lani so v podjetju izvedli strokovne seminarje in nato izpite za kvalificirane delavce, ki jih je z uspehom opravilo 341 delavcev in 24 logarjev. V Gozdnem gospodarskem podjetju Postojna so zlasti v zadnjem času posvetili mnogo skrbi svojim delavcem. Tako so Umi kupili zanje za 11 milijonov dinarjev najrazličnejše obleke, pelerin, bund. čevljev, golenic in podobno. Razen tega pa so na deloviščih v gozdu zgradili več gozdarskih hiš, jih opremili s posteljami in kuhinjami in tako omogočili delavcu v gozdovih udobnejše življenje. Delokrog Gozdnega gospodarstva Postojna je precej obsežen, saj zajema nič manj kot štirideset tisoč hektarov gozda. Vsevprek po svojih gozdnih področjih pa so speljali cestno mrežo. Gozdnih cest je nad 400 kilometrov in služijo predvsem tovornjakom, ki prevažajo les. Toda ledor si misli, da postojnski drvarji v gozdu samo drvarijo, sekajo in podirajo, živi v zmoti. Res so morda v letih obnove, v prvih povojnih letih zaradi velikih potreb po lesu morali seči nekoliko globlje v zaklade svojih gozdov. Po letu 1950 pa se je stanje uravnovesilo, sedaj pa je posek že veliko manjši kot prirastek. V letu 1957 so svoje gozdove precej negovali in vzgajali, kar jih je stalo skoraj 23 milijonov dinarjev. Pri tako vzornem gospodarjenju ni bojazni, da bi kraški gozdovi zaradi prevelike sečnje kdaj kazali svoje goličave. Lahko pa pričakujemo kvečjemu prav nasprotno, kraška slemena se bodo vse bolj .in bolj skrivala pod zeleno odejo''košatih gozdov. Razen posebne sekcije za pogozdovanje gozdov ima Gozdno gospodarsko podjetje Postojna še svoje lastne drevesnice. V devetih drevesnicah, ki so raztresene širom po notranjskih gozdovih, goje najrazličnejše sadike tistih dreves, ki tam najbolj uspevajo. * Tako žive ih delajo kraški drvarji. Morda kdaj pa kdaj spuste kakšno krepko, lco sekira. zadane v grčo in delo ne gre in ne gre tako izpod rok, kot bi hoteli. Morda, toda samo včasih ... Morda bo tudi ta ali oni obesil sekiro na klin in obrnil hrbet zelenim gozdovom. Morda se bo kdo naveličal gozdov, toda ne vsi. Kraški drvarji so preveč zaljubljeni v svoj gozd. Kar resnično vzljubiš, ne zapustiš zlahka. T.F. I OBISK V TOVARNI 2ABJAK PRI PTUJU Jutro je bilo hladno, s tistim rezkim mrazom, ki te — morda ve, da ga bo vsak čas pregnalo sonce? — tako vneto, celo zagrizeno prešlnja in zbada s svojimi bodicami. Meglice z Dravskega polja so se počasi razblinjale proti oblačkom. Pač jutro, kakor mnogo njemu enakih ali podobnih, nov delovni dan. Tudi v Opekami Žabjak pri Ptuju, kjer sem prek dopoldneva obračal porumenele liste kronike podjetja, poslušal pripovedovanje o opravljenih izboljšavah, modernizaciji, načrtih. .. »TEGA PRI NAS NI VEC!« Petdeset let nazaj. Takrat, 1909. leta, so v Žabjaku pri Ptuju zadeli izdelovati opeko. Delo so opravljali ročno, kar je bilo tedaj — ponekod je tudi dandanes še tako — nekaj običajnega. Zmogljivost opekarne je bila kajpak majhna. Po novem, po prvih izboljšavah in modernizaciji podjetja, je zadišalo šele v letih pred zadnjo vojno. Potem? Od 1954. leta dalje postopna modernizacija- s tipiziranimi domačimi stroji. Proizvodnja? V obeh obratih, v Žabjaku in v Janeževcih, so lani izdelali 4,300.000 kosov opeke. Za letos so predvideli bolj »okroglo« številko: 5 milijonov opek. V neki drugi opekarni sem pred leti opazoval delavce, kako so kopali ilovico in jo nakladali na vagončke. Delovni čas ja škarjasta okna in vrata, rešetke, različna pomična vrata, razna velika sita itd. Potem so mi še povedali, da v zad- njem času precej narašča povpraševanje po žičnih transportnih trakovih in ko so mi pokazali še vrsto različnih žičnih tkanin, nekatere spletene tako kot blago, spet nisem mogel prikriti začudenja. Razen vsega tega pa izdelujejo še različne posteljne vložke, avtomobilske sedeže in celo vrsto različnega železnega pohištva: otroške in bolniške postelje, opremo za bolnišnice, ordinacije ipd. Menda niti vsega ne boste verjeli, toda če bi eno samo dopoldne preživeli v tem kolektivu, bi kaj hitro zavrgli sleherni dvom. BREZ ZAKLJUČKA Zdi se, da ta kolektiv živi kot strnjena družina. Ko je v zgodnjih dopoldanskih urah zvonec naznanil polurni odmor, je nekaj delavk prineslo v tovarno velike aluminijaste škatle, v katerih so bile zložene majhne posodice. »Našim delavcem vsako dopoldne preskrbimo iz bližnje restavracije toplo malico. Obroki so dobri in vsak delavec plača za en obrok le 30 dinarjev, drugo plača tovarna.« Nedavno je tovarna kupila devet stanovanj in tako za prvo silo rešila svoje delavce najhujše stanovanjske stiske. In če naj za konec navedčmo še dva podatka, potem bo lahko ta reportaža ostala brez zaključka. V zadnjih dveh letih v tovarni ŽIČNA niso dobili niti ene reklamacije. In če si sedaj ogledamo še delovno disciplino tega kolektiva, nam odgovori statistika: v tovarni žičnih izdelkov ni bilo lani niti enega večjega disciplinskega prekrška. NO, CMERA,' POODI !___J NAKLEPE. 2ASUSAUI TEGA NJEGOVEGA FURtO! KRlvJ/7'"^V SEM 3AI, KERS£M^Ž2^#S^ TRDNO GA ŽEVEŽI/PANkRAc! PRITEGNI vRV,> l Bonifac ! /< PRlStL prepozno' G LEO, PE&AT 6ENE5K.E VLADE ! SIGNOHE, ni st*= tajni glasnik a Benetk'. strašno! Poslušat e :V n ker. boste Posle 3 ^ KUPOVALI LA00E PR) NRS, ODLOČAMO DA V DALMACIJI NE.e#>Do VE Č GRADI U .VEURIH LADO «».•)) , MARIN,TO JE ZOPET VI KAR pobegnite,) signore'. oaz pa.se \ S' \ POSTAVIM l ORoaOEMj#?/ J T)o c o v urin • <■ NEKA "UKANA 1 POSlLORt j I 30 GA BENEŠKI Gospo-. ( DJE HRVATSAUMPLEM,. £em ea Boj prom nam! nikar, marjnT) PRED VHOD ! __I NE >-La GANITE SEt UJETNIK .u š> el !r \ v Pristani šču gneva Kombinirajmo 1 *« V **.* \ . v. * V« **.•*.. **•*..• » u,„ o. pcoikovna mera, a. močno hlapljiva tekočina, 10. samo-težni voziček, 13. vrsta plazilcev (množ.), 14. dovoljen, potrjen, 17. vlsolka planota na Primorskem, 19. hrup. 21. nasilen odvzem lastnine, 23. tečaj, 27. geometrijski lik, 28. preprost plug, 29. pisalo, 30. gora pri Ljubljani, 32. steze, 33. pokrajina v Tn-dokini, 35. pojav na vodni gladini, 36 veznik, 39. začetnici priimka jn imena našega naj večjega pisatelja, 40. vrsta zemlje. mmumiiiiiiHiiiiiiiHiiiiimiii inii(uiiiiii«iiimiimiiiiiiiiiiffliii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiHnmiii;iiii:iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHmiiiHiHiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiRiiiiiiinii!t!!:iiii!iii!i|!iiiii!iiiii!iiiiiHiiiiiiiniiiHiiiiiiiii Ko je računal, pa se je Tonček zmotil: tisto število je najprej pomnožil z dva, potem pa je od dobljenega zmnožka 3 odštel. In vendar — kljub napačnemu računanju je dobil pravilen re zultat, Ali znate povedati, s katerim številom je moral računati? Dvu in dva ni vedno štiri Imamo štiri steklenice, od katerih vsaka drži po en liter V dveh steklenicah imamo čisto vodo, v drugih dveh pa čisti alkohol. Vsebino vseh teh steklenic zlijemo v večjo posodo. Pričakovali bi seveda, da bo sedaj tudi v tej posodi vse tekočine štiri litre, saj smo zlili vanj« štirikrat po en liter bodisi alkohola, bodisi vode. V resnici pa to ne bo tako. Ali veste, ali bo sedaj vse tekočine več ali manj kot štiri litre in koliko je bo? Štev. 8 Križanka 2 Vodoravno: 1. priletna ženska, 6. posledica zamaha s pesti o, 11-čaranje, 12. priprava za merjenje temperature, 15. osebni zaimek, 16. koledarska enota, 18. požreš-než, 19. oblika, kroj, 20. prvi letalec, 22. ikos njive, 23. luknjica v koži, 24. del obraza, 25. začetnici imena in priimka predsednika Sabora LR Hrvat-eke, 26. težko orožje, 27. vrela voda, z9, nasad, 31. uz desk zbita hišica, 34. etiopski 'plemenski poglavar, 35. eden. od planetov našega osončja, 37. glas, 38. pivo starih Slovanov, 39. uslužbenci na meji, 41. kazalni zaimek, 42. motor, 43. ne zinem, niti besedice. Navpično: 1. velike lesene posode, 2. ozek, dolg kos blaga, 3. kos kopne zemlje, k'i se zajeda globoko v morje, 4. naša ptica pevka, 5. gradbena snov. 6. pameten, preudaren, 7. vrsta pada- Vremsnska napoved Postavimo, da nocoj opolnoči močno dežuje in da je nebo povsem zakrito z oblaki. Odgovorite brž: ali je moč pričakovati, da bo čez 72 ur lepo sončno vreme? Kljub napaki - pravilno Tonček je dobil v šoli kaj lahko nalogo: neko število je moral najprej deliti z dva, potem pa dobljenemu številu prišteti 3. UPORABNA OPTIKA Kaj pa gledaš? Povečujem meso v menuju. In ti? Zmanjšujem račun .. •: ODLIČNA KONFEKCIJA — Verjemite, kar vam pravim: pristoja vam kot ulito! HR... NEVARNA BOLEZEN — Ta zdravnik pa res prav nič ne zna... Nič mi ni, on pa je ugotovil, da sem simulantl BELI: K gl, Dg3, T(12, Tel, La3, Le 2 b2, 63, 13, gZ, g7 (10) ČRNI: Kg8, D as, Td7, SI6, Pa7, C3, el, e5, f7, g6, 67 (U) Obe vojski sta se tako zagrabili In talko zapletli, da nihče ne ve, kako in kaj. Tako beli kot črni igrata odločno na mat. Kdo bo hitrejši? Cmi je videti nevarnejši, saj grozi po L:fs vdreti s trdnjavo na drugo vrsto in niattrati nasprotnika. Toda to Je samo navidez res, kajti beli udari močneje, se pravi hitreje. Torej? NAŠA NAGRADNA UGANKA / Ni nas presenetilo, da je bila večina odgovorov pravilna. Uganka ni bila težka. Stolpnice grade na Jesenicah in sredstva zanje je dala jeseniška železarna. Med objekti družbenega standarda, ki jih bodo gradili letos na Jesenicah, pa je treba poleg stanovanj omeniti še tržnico, osemletko, trgovsko poslovno hišo itd. To so odgovori na prva tri vprašanja. Zanimivo pa je tudi mnenje, kaj je na Jesenicah najbolj potrebno. Večina tovarišev in tovarišic, ki so nam poslali odgovore, se ogreva za odprto in zaprto kopališče, zatem pa za pekarno. Žreb je naklonil nagrado 5.000 dinarjev tovarišu Rajku Kuharju iz Gozd Martuljka. » * » Današnja slikovna uganka je bolj zapletena: Povejte, v katerem industrijskem središču je bilo nedavno tega posvetovanje, katerega del je ujel na film naš fotoreporter. O čem so razpravljali in kdo je bil referent? Osnovni zaključki posveta. Izmed pravilnih odgovorov bomo enega izžrebali in nagradili s 5.000 dinarji. Kupon 2 — Eh, in to naj bo razpis za delovno mesto! Ne ponujajo mi niti Fiata 600, niti motornega kolesa, niti televizijskega aparata... RAZPRAVA O DELOVNEM ČASU — Pepe pravi, da mu je prav vseeno, kakšen delovni čas bodo uvedli!.. • REŠITEV KRIŽANKE St. 1. Vodoravno: 1, terakota, 8. tepke, 13. politiki, 14. kvarim, 15. an, 16. vas, 17. por, 19. meti, 20. kalam, 22. Labin, 24. tat, i, 25. Alani, 27, amebe, e, 39. sak, 31. nomad, 33. srpan, 35. tisa, 37. gat, 38. Ata, 39: N(ikola) TtesleJ, 40. adenda, 42. oglodati, 45. Nanos, 46. smatrati. •ati reutjisAv-OP ujmtdtrud faidfeM oq eRpei — srdappuoz areuz IJV 031®sjau as Bupjoara; Ul BjjOlfOUtB 3[n3[3[0!UI Btu OfOjpOA epoA aimtepoiui a® opoiA z Biopooi -I* n Krešam- ud jttpeaf S4‘S O3p33(0U ‘Krnu fepas oq auijgoafatt i— lJI)g O Upa A lu »Ap UJ BA<| > raotiAatg s -[eungiBJ »P naguoj. — Pteduu qnfix 'oonf0^ 4®dis oq jn Zi za? !?Ce>{ ‘ajj — :paAOdeu ejjs -uauiaJA lAOHRHO ATXIS3R PRITLIKAVI RUDARJI Btieu našega znanega rudnika Majdanpeka so še danes ohranjeni rovi starega rudniška, v katerem s>o po mnenju strokovnjakov kopali rudo že za časa Rimljanov. Ta prastari rudnik je še dovolj ohranjen, da zgodovinarji lahko z gotovostjo presodijo, kako so pred toMkriimii stoletji v njem delali takratni rudarji. Vhodni rov v rudnik je visok komaj dobrega pol metra in je prav toliko tudi širok. Ko so raziskovalci rudnika prodirali v rudnik, so morali ponekod odkopavati na pol zasute rove, da so mogli naprej. Našli so majhne svetilke, še dobro ohranjene lojene sveče, majhne krampe in lopate. Rudo so v starih časih spravljali na beli dan v košarah, ki so bile privezane na debelo vrv. Najbolj zanimiva pa je misel, ki se je raziskovalcem tega dnevnega rudnika utrnila, ko so primerjali velikost najdenih predmetov z današnjimi rudarskimi pripomočki: vse je zelo majhno in zato strokovnjaki sodijo, da so v tem starorimskem rudniku delali ljudje zelo majhne rasti, najbrž celo takšni, ki so imeli od rojstva pravcato — pritlikava rast. Tako je bilo treba kopati dosti tesnejše rove, saj to pri takratnih sredstvih gotovo ni bil ravno lahek posel. PRSTI ZA MILIJON DINARJEV Zagrebčan Vladimir Veseli je na oko prav takšen, kot vsi ljudje, ki jih srečujete po ulicah, v kinu ali v kavarnah. Nič posebnega ni na tem človeku. ki je pravi velemojster, toda ne — šahovski. Kadar namres sede Vladimir Veseli za pisalni stroj, preneha biti podoben drugim ljudem, kajti njegovi prsti plešejo tako urno po tipkah tastature, da si sledijo nezmotljivi udarci kot iz strojnice. Da, to je Zagrebčan Vladimir Veseli, ki vsaj za sedaj še nima tekmeca med evropskimi strojepisci. Januarja 1957. leta je bilo na Dunaju prvo zvezno tekmovanje avstrijskih strojepiscev in strojepisk. Pravila tekmovanja so bila izredno stroga: predpis je določal, da strojepiscu za vsako napako pri eno minuto trajajočem tipkanju odštejejo — kar sto točk! Tekmovanje torej, kjer ste ne smeš zmotiti! Ta pogoj je bil tako težaven, du so se tekm.o-vanja udeležili sami domači daktiilografi, le en tujec je bil izjema in ta je bil — naš Veseli. Med tri sto tekmovalci je Vladimir Veseli prepričljivo zmagal. Osvojil je prvo mesto s 519 udarci v eni minuti, pri čemer je naredil komaj 0,1% napak. Za primerjavo naj navedemo še, da je tekmovalka Herta Hlebeček, ki je osvojila drugo mesto, zaostala za njim kar za 99 udarcev! Vladimir Veseli je človek srednjih let, ki je svoje moj-strstno dosegel z neverjetno vztrajnostjo: že vrsto let sede vsak dan za pisalni stroj in po pet ur dnevno piše, piše kar najhitreje more. Koliko so izredni njegovi umi prsti, je videti tudi po tem, ker je podjetje »Seriv«, na čigar pisalnem stroju »Everest« Veseli piše, zavarovalo njegove roke za primer nezgode kar za milijon dinarjev. To se je zgodilo po .1955-letu, ko se je Veseli vrnil iz Mont e Carla, kjer je bil na svetovnem prvenstvu daktMo-grafov spet prvi s 521 udarci v minuti. Naj omenimo tudi, da je sedaj Vladimir Veseli s 534 udarci v minuti daleč najboljši strojepisec v na^ državi. PLES NA VRHU DIMNIKA Kragujevčani prav gotovo še dolgo ne bodo pozabili svojevrstnega dogodka, ki so 9& mogli opazovati nedavno te-9a: Na največjem tovarniškem dimniku v mestu so monterji podjetja »Crvena zastava« P0" stapljali napis, ki naj bi bi* ponoči razsvetljen, in pa vek' ko peterokrako zvezdo. Dim' nik je hudo visok, na vrhu Pa ima nekako štiri metre v Pre' meru. Neko nedeljo pa se je P° zunanjih lestvah povzpela dimnik manjša skupina denijčev in deklet; nekaterio® njih so imeli s seboj glasb* in ko so priplezali na sam vr, dimnika, so začeli živo Drugi pa so se prijeli za roK in sb — seveda previdno, P vendarle — zaplesali pravo . šumadiijsko kolo. Ta ples na vrhu dimnika se j končal brez nesreče, sati se 1 vsa skupina, ko je dala svojemu veselju, spet sre spustila po lestvah z dim’