8534 A A 601002011 OSREDNJA KNJIŽNICA P. P. 126 Primorski s u nevrnk P°$tnma plačana v gotovini ~ Abb. postale I gruppo Cena oUU lir Leto XXXV. Št. 286 (10.505) TRST, nedelja, 9. decembra 1979 ^MORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* * Covcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. RAZVOJNE SMERI NAŠEGA GOSPODARSTVA Slovenska kulturno - gospodarska zveza bo prihodnjo nedeljo slovesno in delovno počastila 25-letnico svojega obstoja in akcijske Prisotnosti v našem narodnostnem življenju kot osrednja in po svoji vlogi najpomembnejša organizacija Slovencev v Italiji. Temu srebrnemu jubileju želi Primorski dnevnik prispevati s prikazom njenih stališč o nekaterih ključnih vprašanjih naše manjšinske eksistence. O nekaterih splošnih značilnostih SKGZ je Prejšnjo nedeljo spregovoril tajnik Dušan Udovič, tokrat objavljamo razgovor s predsednikom njenega odbora za gospodarstvo dr. Darijem Cupinom. " Že v imenu naše osrednje na-“dnostne organizacije je ob kul-’*ri poudarek tudi na gospodar-:tvu, v zadnjih letih pa so prav ‘Jspodarska vprašanja v ospredju "lenih prizadevanj. Zakaj? , -j Odgovor je preprost. Vedno W se zavedamo, tako mi sami tudi tiste sile, ki so naši narod-n°stni skupnosti naklonjene, da je G°spodarsko uveljavljanje eden od °s,}ovnih pogojev a obstoj in raz-J°i vsake narodnostne skupnosti. 7°to je nujno, da manjšinska sfeup-J°st vzporedno s krepitvijo kulturna in jezikovnega bogastva ra-***ia tudi svojo gospodarsko osno-?“■ Nastopati kot gospodarski su-jbefct je za našo manjšino impera-,'v, ki posebno v zadnjih letih vse ?°lj preveva in pogojuje tudi na-s° splošno politično usmeritev. To P® seveda pomeni, da si moramo Nadevati za aktivno udeležbo v Gospodarski dejavnosti, da moramo ‘Ugotoviti rasi življenjske ravni Pripadnikov, naše skupnosti in da vratno obravnavati celotno našo ?°SPodarsko problematiko iz vidi-m izjemnosti položaja, v katerem ‘e nahajamo kot asimilaciji izpo->tavljena skupnost. ~~ So danes, v današnji politični "'varnosti, dani ugodni pogoji za »“spodarsko uveljavljanje naše Manjšine in če so, v čem so ti polšji? " Stališče naše Zveze je, da ti JjOfloji, kljub nekaterim zaviralnim "^mentom, ki so se pojavili kot P°$ledica pfeiUika državne in kra-fone politične osi na desno po inskih volitvah, obstajajo in so fhšotni predvsem v splošno sprejmi politiki odprte meje, v politi-čim večjega obmejnega gospodarskega sodelovanja, v politiki .inje k integraciji našega podro- met (S potnlmfTjfti), Vi fe -upade! za 17,88%. Pa še to' nazadovanje je povzročil izključno padec obiska prebivalcev z italijanskega obmejnega pasu na sosedna območja, medtem ko se je nasprotno obisk prebivalcev z jugoslovanskega območja nekoliko povečal. Podrobnejši podatki tega prometa so namreč naslednji: z obmejno prepustnico se je v novembru podalo na sosedna območja 647.077 italijanskih državljanov, to je 7,69% manj kakor v lanskem novembru, ko so jih mejni organi našteli 701.022. Število jugoslovanskih državljanov s sosednih območij, ki so stopili čez mejo v smeri proti Trstu, pa se je kakor rečeno povečalo, in sicer za 1,38%, to je z lanskih 347.978 na 352.808 v letošnjem novembru. Celokupen maloobmejni promet je tako dosegel 999.885 prehodov, medtem ko je liiii»ii»i»m»«niniii»iHi»iiiiiiui»mi»»ii»iiii»»l»i»»HMMi«iiuiiiMiiHiHiiiii»«ii«iMiii*im»Hi»fiiiiiiiHiim»iiuini» V KROŽKU ZA KULTURO IN UMETNOST ,V sredo bodo predstavili knjigo o slovenski glasbi Knjiga je delo Aleksandra Rojca - Predsla-vitev na pobudo Italijanskega združenja za spoznavanje slovenskega jezika in kulture kulture v našem mestu že deset let, v tem mesecu pa je začelo tudi s posebno «kampanjo za podpo-re», ob kateri nudi različnim ustanovam, združenjem in posameznikom dvojezični koledar za prihodnje leto. Koledar so opremili v Grafi-centru pri ZTT. Ob koncu bomo spregovorili še o eni pobudi, ki jo namerava združenje izvesti med božičnimi prazniki. Takrat bodo v umetnostni galeriji na sedežu tržaške pokrajine odprli razstavo del slovenskih in italijanskih grafikov. znašal v lanskem novembru 1.049.000 prehodov. V mednarodnem prometu (s potnimi listi), pa je število prehodov pri italijanskih državljanih letos u-padlo kar za 30,03%, in sicer z lanskih 430.094 na 300.918 prehodov. Skrčilo se je tudi število tujih turistov, in sicer z lanskih 902.839 na 793.684 (—12,09%), tako da je celokupen mednarodni promet nazadoval z 1.332.033 na 1.084.602 prehoda. nju, ko se je začelo razlegati v mali dvorani lepo petje. Ob odhodu se je Miklavž za prav kratek čas vrnil v gostilno Ljudskega doma, kjer se je pomudil med presenečenimi gosti in jim daroval ščepec veselja in obudil v njih spomin na otroška leta. Pred konferenco o ladjedclstvu Jutri sindikalni posvet v Arpalu Prihodnjo sredo, 12. decembra, bo v tukajšnjem Avditoriju meddeželna konferenca o ladjedelstvu, ki se je bodo udeležili predstavniki vseh italijanskih dežel, v katerih delujejo ladjedelski obrati. V okviru priprav na konferenco bo na pobudo pokrajinske sindikalne zveze kovinarjev FLM jutri ob 13. uri v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku sestanek predstavnikov tovarniških svetov vseh kovinopredelovalnih obratov z našega območja. Na sestanek so povabljeni tudi tržaški parlamentarci. Italijansko združenje za spoznova-nje slovenskega jezika in kulture bo v sredo, 12. t.m., ob 18.30 v Krožku za kulturo in umetnost (Verdijev trg) predstavilo knjigo Aleksandra Rojca «Glasbena kultura Slovencev v Trstu od leta 1848 do fašizma», ki jo je založilo Založništvo tržaškega tiska. Ob tej priložnosti bo okrogla miza, ki jo bo vodil dirigent Giulio Viozzi in na kateri bodo sodelovali še prof. Pietro De-rossi (tržaška univerza), Carlo de Incontrera (konservatorij Tartini), Gojmir Demšar in Ubald Vrabec (Glasbena matica), Claudio Gher-bitz (gledališče G. Verdi), Pavle Merku (deželni sedež italijanske radiotelevizije) in Marko Kravos v predstavništvu založbe. Predstavitev Rojčeve knjige gre postaviti brez dvoma med pomembnejše kulturne dogodke v našem mestu, saj bodo ob tej priložnosti izvedenci lahko poglobili doprinos, ki ga je dala slovenska glasbena kultura svetovni in mestni kulturni zakladnici. Glasba pa je tudi taka zvrst umetnosti, ob kateri ne more biti nikakršnih nacionalističnih zapor. saj je med drugim tudi neposredna posredovalka različnih kultur in zbližuje posameznike drugačnih narodnosti. Na tem mestu gre tudi poudariti, da deluje Italijansko združenje za spoznavanje slovenskega jezika in Skupščina mladih , o zakonu št. 285 Pokrajinski koordinacijski odbor mladih, ki so bili sprejeti v javne službe na podlagi zakona o mladinskem zaposlovanju (znani zakon št. 285, ki ga je izdelala tedanja ministrica Tina Anselmi), je sklical za jutri skupščino, na kateri bodo razpravljali o dokumentu, ki ga je izdelala sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL o mladinskem zaposlovanju in o pripravah na vsedržavno stavko, ki so jo oklicali za 13. december. Skupščina se bo začela ob 16.30 na sedežu CISL v Ul. S. Spi-ridione 7. Prva soja novega odbora Sindikata slovenske šole Novoizvoljeni odbor Sindikata slovenske šole bo imel v torek, 11. decembra, svojo prvo sejo, na kateri si bodo odborniki porazdelili funkcije in razpravljali o programu. Seja se bo začela ob 15. uri na sedežu sindikata v Ul. Filzi 8. ki bo služil za vpis nakupov spremnih listin in ga vidimirati pri krajevnem uradu IVA; — takoj morajo naročiti tiskovine, ki jim bodo služile pri prevozu blaga. Vsa tisti, ki ne bodo pravočasno uredili omenjenih formalnosti, ne bodo mogli več opravljati prevozov blaga. Podjetniki se morajo zave dati, da zakon določa visoke glo- Odkrivanjc bolezni z novimi tehnikami Nad 300 strokovnjakov iz vse Italije se je včeraj zbralo v Trstu na dvodnevnem vsedržavnem zasedanju o radiologiji, na katerem so se že v prvem dnevu soočili z velikimi možnostmi, ki jih nudijo novi tehnološki prijemi za uspešnejše zdravljenje številnih bolezpi. Delo strokovnjakov je bilo včeraj razdeljeno v tri okrogle mize. Na prvi je bil govor o anevrizmah (grobo povedano razširitvah) srca — slednje lahko povzročijo smrt zaradi tromboze, krvavitve, embolije — in prav v tem pogledu je bil poudarjen pomen nove metode diagnoze z ehografijo, pri kateri uporabljajo ultrazvoke. Uporaba te metode je za pacienta mnogo bolj primerna, saj bolnik pri njej ni izpostavljen radioaktivnemu žarčenju, kot je bil še do nedavnega pri drugih metodah diagnoze te bolezni. V tržaški bolnišnici uporabljajo to metodo že od leta 1977 z odličnimi rezultati. Na drugi okrogli mizi so obravnavali anevrizme aorte, pri čemer je prišla predvsem do izraza tako imenovana kompju-terizirana tomografija za odkrivanje anevrizem na prsno trebušnem področju. Pri tej metodi je pacient sicer minimalno izpostavljen radioaktivnemu sevanju, njena prednost pa je v omogočanju tridimenzionalnega videza organov in elektronske obdelave podatkov. Metodo v Trstu še ne uporabljajo pač pa deluje že v nekaterih drugih bolnicah naše dežele. _ Zasedanje, ki ga prireja inštitut za radiologijo pri tržaški univerzi, se bo nadaljevalo in zaključilo danes z okroglo mizo o najnovejših tehnikah ža dia: gnozo raka na želodcu in na 1 vranici. ........ IIIIHIlllllHIIIHIIIIIHIIIHIHHIIHIHHIIHIHIHIIHIHHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHnilHIIIIIIIIIIHIIIHIIIHHIIHHI OD VČERAJ PRI M0NTEBELU ZIMSKI SEJEM V ZNAMENJU PREDPRAZNIČNIH NAKUPOV V dveh paviljonih bogat izbor izdelkov 150 domačih in tujih firm - Že prvi dan si je razstavo ogledalo mnogo obiskovalcev SPD IGO GRUDEN vabi na SILVESTROVANJE vse člane in prijatelje. Igral bo priznani ansambel GALEBI. Rezervacije pri Nevenku Grudnu in Stanku Devetaku. Vabljeni! Miklavžev anjc v slovenskem prosvetnem društvu v Podlonjcrju Miklavž, ki je prišel lansko leto obiskat otroke iz Podlonjerja, nas ni hotel pustiti brez svojega radostnega obiska niti letos. Prikazal se je namreč v Ljudskem domu, kjer so ga čakali mnogi otroci (bilo jih je 26) s svojimi starši. Vzdušje je bilo zelo veselo, zlasti po obdarova- IIUHHIIHIU««!ll»IIHIIHII»minil»IIH»UHHHIIIUmil»»UI»Hm*l*ll»IIIIIIIHIimHmi»Hlimilimmi»»HHH»IHIII» ZARADI NAPAKE V VODNI NAPELJAVI SILOVITA EKSPLOZIJA NA SREČO BREZ ŽRTEV Škode je za več milijonov lir Včeraj okrog 17. ure je prišlo v Ul. Šalita di Contovello 2 do eksplozije grelca, ki bi lahko imela dokaj tragične posledice. V hiši, ki je last Tržaškega Lloyda, stanujejo tri družine, ena v pritličnem stanovanju, ena v prvem, ena pa v drugem nadstropju. V prvem nadstropju stanuje 44-letni Riccardo Bressan s svojo družino. Ob omenjeni uri je bil ravno vpleten v telefonski razgovor s prijateljem, ko je nenadoma silovito počilo in razneslo utico, v kateri sta bila večji in manjši grelec na plinsko olje. Eksplozija je v polmeru kakšnih deset metrov uničila vse; podrla je vrata, sesula šipe vhoda na vrt, poškodovala notranjost hiše, raztrešči- la klopce na vrtu in iztrgala iz cementne obloge debelo železno ograjo. Poleg tega je seveda uničila tudi oba grelca. Škode je za več milijonov lir. Na kraj eksplozije so takoj prihiteli gasilci in agenti letečega oddelka. Z gasilci je prišel tudi podpolkovnik Sgorbissa, ki je skušal ugotoviti vzroke nesreče. «Eksplozi-jo moramo pripisati visokemu pritisku, ki se je ustvaril v sistemu vodne napeljave, kljub temu da je varnostni ventil normalno deloval,* je dejal podpolkovnik, ko je natančno pregledal ostanke grelcev in se podrobno porazgovoril s prizadetim Bressanom. «Zimski sejem 79», ki so ga včeraj dopoldne odprli v dveh obsežnih obnovljenih paviljonih na razstavišču pri Mohtebelu, je že prvi dan privabil nepričakovano mnogo obiskovalcev. K temu je verjetno vsaj deloma pripomoglo neprijazno vreme z meglo in drobnim rosenjem, tako da je marsikdo opustil misel, da bi praznični dan izkoristil za družinski izlet ter se raje .zatekel v razstavne dvorane pri Montebelu, ki so poleg vsega kakor znano po novem ogrevane in opremljene tudi s klimatskimi napravami. Obiskovalci so začeli zahajati na sejmišče že ob 10. uri, uradno odprtje pa je bilo uro kasneje, ko so si številni povabljenci in gostje ter predstavniki oblasti — med temi je bil tudi predsednik deželnega sveta Colli — v spremstvu predsednika in ravnatelja sejemske u-stanove dr. Toreselle in dr. Linas-sija ogledali stande, ki jih je v obeh paviljonih postavilo okrog 150 proizvajalcev in trgovcev z našega območja, iz Italije in tudi iz tujine. Razstava povsem ustreza zamisli, po kateri je bila zasnovana, da bi namreč služila kot kažipot širokim slojem prebivalstva pri opravljanju tradicionalnih predprazničnih nakupov. Razstavljeno blago je zaradi tega seveda takoj dosegljivo in kolikor smo lahko videli včeraj popoldne, kupčije dejansko ne zaostajajo. Razstavljeno blago je za vse okuse in lahko rečemo tudi za vsak žep. V skrajnem primeru si lahko tudi omislimo kaj proti plačilu na obroke, kar velja zlasti za električne gospodinjske stroje in za razne knjižne zbirke. Dober del razstave je namenjen prikazu stanovanjske opreme, izdelkov domače in tuje, rekli bi eksotične, obrti in seveda igrač. Dobro so zastopani tudi športni rekviziti, od koles do športnega čolna. Dalje so na zimskem sejmu razstavljeni izdelki tekstilne industrije, pletilni in šivalni stroji, krzneni in usnjeni izdelki, stilno pohištvo ter kinematografski, fotografski in optični material. Kdor bi rad ob praznikih obdaril svoje drage, sorodnike, znance in navsezadnje tudi samega sebe, bo torej našel na tem sejmu dovolj idej in napotkov za trezno in primerno odločitev. V zadregi pa ne bo tudi tisti, ki bo obiskal sejem samo z namenom, da si ob. praznikih kaj boljšega za na mizo . in kozarec žlahtne kapljice, če pa se kdo ukvarja z mislijo, da bi trinajsto plačo «zapravil» za | turistično potovanje, naj se oglasi I kar v štandu, ki ga je na sejmu odprla neka potovalna agencija. Zimski sejem bo odprt do vključno 16. decembra. Danes, prihodnjo sobote in nedeljo bo odprt od 10. do 20. ure, ob delavnikih pa od 15. do 21. ure. Vstopnina znaša 1000 lir, s popustom pa 500 lir. Vhod na sejmišče je samo s Trga De Gasperi. JUTRI NA POMORSKI POSTAJI Srečanje o temi «Muzej kako in zakaj» Ob uradnem zaprtju razstave «Mu-zej kako in zakaj», ki jo je priredilo Združenje italijanskih muzejev ob sodelovanju tržaške občine, bodo jutri ob 18. uri priredili na pomorski. postaji srečanje o tej temi in o muzeju kot ustanovi v riašem mestu. Srečanja se bodo udeležili kulturni delavci, javni upravitelji in ufnetniki, vabljeni pa so tudi vsi tišti, ki jih vprašanje zanima. be za kršitelje. Nekaj primerov: — pošiljatelj (npr.: prodajalec) je odgovoren, če spremna listina ni bila izdana, oz. ni popolna. Denarna kazen gre od 1 do 3 milijonov lir; — prevoznik odgovarja v primeru, da nima pri sebi predpisane spremne listine, oz. če je ne podpiše (kazen od 100.000 do 300 tisoč lir). Pri hujših primerih (npr.: če podjetnik prekrši trikrat zakon o spremni listini) finančna uprava odredi pregled vsega knjigovodstva v podjetju. Prevozniku, ki trikrat v treh letih prekrši ta zakon, odvzamejo vozniško dovoljenje (patent) za dobo, ki gre od 15 dni do 3 mesecev. Podjetja, ki bodo morala gotovo uporabljati spremne listine, so: — trgovci na drobno, če prodajajo blago podjetnikom; — grosisti; — trgovski zastopniki; — vsi obrtniki, ki delajo za podjetja; — gostilničarji, ki kupujejo vino pri kmetu. SDGZ vabi vse člane, da se nemudoma zglasijo v uradih združenja — v Trstu ali Gorice — kjer jim bodo nudili vsa potrebna pojasnila in jim tudi uredili vse, kar je potrebno, da bodo lahko nemoteno nadaljevali s svojo dejavnostjo. K. S. «Božična izložba 1979» Stalni odbor za izložbena okna bo tudi letos od 15. do 25. decembra priredil natečaj «Božična izložba 1979», na katerem lahko tekmujejo vse trgovine, prodajalne in javni lokali, ki imajo izložbena okna na javni cesti ali ulici. Natečaj velja za naslov najlepšega izložbenega okna 1979. Prijave (tudi po telefonu) sprejema do 15. decembra Združenje trgovcev na drobno, Ul. S. Nicolo 7, tel. 62431/2/3. Zbiranje podpisov Na občinskih tajništvih zbirajo podpise za zakonski osnutek proti nasilju nad žensko. V Zgoniku se interesenti lahko zglasijo vsako sredo in četrtek od 9.30 do 11.00 ure, na Repentabru pa vsak torek in soboto od 9.00 do 11.00 ure. ill.VTU! B /r Upokojenec utori?l pred Barkovljarrir011 Priletni moški je včeraj utonil v morju pred barkovljansko obalo, potem ko je po nesreči iz še nepojasnjenih vzrokov padel vanj s pomola v bližini kopališča Excel-sior. Upokojenec Renato Zucciotti, bilo mu je 80 let, se je ob 16.30 sprehajal po pomolu, ko je kar naenkrat po vsej verjetnosti zgubil ravnotežje in se s pomola zvrnil v hladne morske valove. Dogodku je tam blizu prisostvoval Sergio Visintin iz Milj, ki se je takoj pognal v morje, da bi rešil moškega, medtem pa so nekateri mimoidoči že poklicali rešilec Rdečega križa in tržaške gasilce. Kljub hitremu posegu Visintina upokojenec ni prenesel hudega padca v morje in je po nekaj minutah umrl. Motorni kolesi v plamenih Predvčerajšnjim so gasilci z vso naglico prihiteli v Ul. P. Veronese, kjer sta bili v plamenih dve motorni kolesi. Eno je last 15-letnega Fabiana Gollie, drugo pa 14-letnega Stefana Lanfagnina. Gasilci so ugotovili, da je nekdo namenoma podtaknil ogenj, ker sta bila bencinska rezervoarja koles odprta, da je bencin lažje dotekal na plamene. Mladeniča si ne vesta razlagati, kdo bi lahko bil njun skupni sovražnik, ker sama nista ne politično angažirana, pa tudi nimata izrazitih osebnih sovražnikov. Športno društvo Primorje izreka odbornikoma Silvestru Umku in Angelu Blazini globoko sožalje ob izgubi drage tašče Marije Škabar vd. Ukmar. Dne 8. decembra nas je nenadoma zapustil naš dragi PINO (Valter) PRAŠELJ Žalostno vest sporočajo: žena Vilma, hči Norma, oče Jožef, sestri Nerina z družino in Edi ter drugo sorodstvo Prebeneg, Dolina, Trbiž, Genova, 9. decembra 1979 Za vedno nas je zapustila naša draga JOSIPINA SM0TLAK por. PECCHIARI Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bol nišnice v cerkev v Mačkolje. Posebna zahvala gre dr. Vidi Pecchiari, zdravniku ter vsemu zdravstvenemu osebju urološkega oddelka. Žalostno vest sporočajo: mož Vitalc, sin Re-migio, snaha Fiorella, sestra Marija z možem, bratje, svaki in drugi sorodniki Mačkolje, 9. decembra 1979 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 Za vedno nas je zapustila naša draga MARIJA ŠKABAR vd. UKMAR Pogreb bo jutri, v.ponedeljek, 10. t.m., ob 14.30 iz proseške cerkve .. Žalostno vest sporočajo: hčeri Mara in Ana, sin Floriano, snaha, zeta, vnuki, brat, sestra in drugi sorodniki v Trst, 9. decembra 1979 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 Sporočamo žalostno vest, da nas je 8. decembra, po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš dragi BERTO PERT0T Pogreb bo v torek, 11. decembra, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči: žena Jelka, sin Sandi z ženo Anito, vnuka Sebastijan in Irina ter drugi sorodniki Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 9. decembra 1979 Občinsko pogrebno podjetje ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage mame .aaitt MATILDE FURLAN vd. FERF0LJA ipy iri tab t9>! '.ombMIojlej;.1 Billfc r' -lin- SVOJCI Medja vas, Trst, Sydney, 9. decembra 1979 6. 12. 1978 6. 12. 1979 Ob prvi obletnici smrti drage žene ROZALIJE LEBAN roj. KRALJ se je spominjajo mož Štefan in drugi sorodniki Slivno, 9. decembra 1979 11. 12. 1978 11. 12. 1979 Ob prvi obletnici smrti naše drage mame in none JULKE OBAD vd. RUSTJA se je z žalostjo spominjajo sinovi Darko, Marjo in Oskar z družinama, brata in sestra Gabrovec. 9. decembra 1979 9. 12. 1978 9. 12. 1979 Ob prvi obletnici smrti našega predragega DANILA SARDOČA se ga z ljubeznijo spominjajo žena Marija in otroci z družinama Prosek, 9. decembra 1979 10. 12. 1977 10. 12. 1979 Ob drugi obletnici smrti našega dragega in nepozabnega ALBINA KALCA se ga z neutolažljivo žalostjo spominjajo mama Dora, brat Milan in sorodniki Bazovica, 9. decembra 1979 PO PODPISU SPORAZUMA 0 PRIJATELJSTVU V BOLJUNCU Važno politično dejanje ki obvezuje vse občine Gledališča tlUbSEl 11 Danes, 9. t.m., ob 16. uri (konec ob 19.15) red «druga nedelja* drama «Utva* Antona Čehova v izvedbi gledališkega ansambla Emilije - Roma-gne v abonmaju odrezek št. 3. Zadnja predstava. « # * Od prihodnje srede dalje bo Tea-tro Stabile iz Turina predstavilo Pi-randellovo: «1 giganti della monta-gna*. V abonmaju odrezek št. 4. Rezervacije pri osrednji blagajni. VERDI V torek, 11. t.m., ob 20. uri premiera opere Lea Delibesa «Lakme». Kritik Paolo Isotta bo opero predstavil jutri, ob 18.30 v mali dvorani Verdijevega gledališča, Ul. S. Car-lo 2. AVDITORIJ Danes, 9. t.m., ob 16. uri predstavlja Cecilia Polizzi «Fedra, mit in ženska*. Rezervacije pri osrednji blagajni. Parter 4000 in galerija 2000 lir. Abonenti imajo 50 odst. popusta in skupine študentov 1500 lir. Koncerti lipani pobratenih in prijateljskih občin: IViller Bordon, Evin Švab, Mario Abram, Savo Vovk in Dante Cruicchi v petek zvečer v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu Sporazum o prijateljstvu je važ politično dejanje, posebno v da-®4šnjem trenutku, ko smo na med-JJ^odni politični sceni priča vse •jtočnejšemu rožljanju z (atomskim) ™-jem. Taki dogovori med majh-JJJhri skupnostmi imajo svojo od-l&vnost tudi v širšem merilu, ker konkretni in oprijemljivi in prej S slej prodrejo skozi vse filtre ^Užbenega življenja, tudi skozi raibolj hermetične. Po dogovoru J® podpisu na ravni občinskih u-j|rav, ki so jih predstavljali župa p je zdaj naloga baze, da načela ^ obveze sporazuma o prijatelj-5tvu uresničuje, širi in oblikuje jj° Potrebah svoje kulturne, gospo ?arske, športne, rekreacijske in še jN»re etike. V tem je bil skriti •toisel vseh govorov na slovesno sti: to je bilo polno čutiti v razkuženju ljudi, ki so sedeli v dvo-£a>ti in ki niso bili samo kot ku-asa, temveč kot živa sila. iz ka-”^re se bo odslei hranil akt, pod aaterim leži podpis treh županov. Na slovesnost ob podpisu soora-Jbria o prijateljstvu med občino °°lino. občino Milje ir. občino Ko-k^r je prišel tudi župan iz Mar *abotta Dante Cruicchi. Ugledni j>°st je prišel v Dolino nalašč za 10 priložnost in njegov obisk je Podstavljal prvi stik z občino in Očestvom, s katerim se namera-Va občina Marzabotto pobratiti. t Dante Cruicchi je .nosilec zlate *°lajne za zasluge v odporništvu ^aradi nezaslišanega pokola, ki so leta 1944 izvedli .nad civilnim ft6bivalstvom Nemci pa. je zlato v^ličje dobila tudi sama občina J^rzabotto. Dante Cruicchi je bil N našimi kraji in njihovimi pre Hvalci navdušen in je dejal, da je s takimi ljudmi lepo sklepati pri teteljstvo. Na večerni s'ovesnosti je prinesel “-»■načinom, gostem in nastopajočim l?Pel p-jzdrav tudi v imenu svoje Plinske uprave. «Poverjena mi je Nla prijetna dolžnost, da vam pri-®*sem bratski pozdrav svojih Mudi. •istih ljudi, ki so si raje izvolili o-fenj in meč, ko da so klonili oku-Patorju. Ob našem srečanju tu v talini, nas preveva občutek zado-V°ljstva in ganjenosti, kajti to je Jfseanje ljudi, ki jih v duši zdru-‘uje globok antifašizem, obenem pa jh-čne vezi solidarnosti in prija-*®l.istva.» Dante Cruicchi je nato orisal trapijo tiste noči, ko je pod naci-stičnim ognjem umrlo 1830 njego-v'h vaščanov: bili so to same ženice, otroci in obnemogli starci, fodčrtal pa je tudi velik doprinos Ptgoslovanskih narodov (in med nji-Pti tudi Slovencev ki sedaj živijo J Italiji) v borbi proti nacifašizmu. “Pomnil je tudi na zadnje srečanje Pted Titom in Pertinijem, ki je iz-lv«nelo kot pečat k prijateljstvu med ?bema državama. «Tudi mi,» je zaključil Cruicchi, «bomo naredili, aar bo v naših močeh, da bomo u- čvrstili solidarnost in sodelovanje med italijanskim in jugoslovanskimi narodi ter narodi vsega sveta.* V spomin na svoj prvi obisk v Dolini je župan Marzabotta podaril svojim kolegom Edvinu Švabu, Trillerju Bordonu, Mariu Abramu in Savu Vovku iz Kočevja spominsko kolajno z upanjem na čimprejšnje srečanje v Marzabottu. (ris) Danes bo v Avditoriju peti kon-• eert. novega ciklusa nedeljskih koncertov. Nastopil bo komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta Severina Zannerinija. # * Za tržaško koncertno društvo bo jutri, 10. decembra, v gledališču Ros-setti koncert italijanskega kvarteta. V 2 VEII1 ZAPRTJEM URADA ENEL V NABREŽINI Nezadovoljiv odgovor ministra Jelki Gerbec Bisaglia meni, da lahko občani plačujejo račune na pošti in v banki ali pa naj se vozijo v Trst Državna ustanova ENEL, ki u-pravlja električno omrežje, je pred nedavnim, kot znano, zaprla svoj urad v Nabrežini (pri kamnolomih). Ukrep je napovedala že mnogo prej in razumljivo razburila prebivalstvo devinsko - nabrežinske občine. Občinska uprava ter občinski svet sta skozi dobrih šest mesecev z raznimi protestnimi posegi skušala doseči od ustanove, da odstopi od nepopular nega sklepa, vendar zaman. Za stvar se je zanimala tudi komunistična senatorka Jelka Gerbec in naslovila na ministra za industrijo Bisaglio ustrezno vprašanje z zahtevo do nojasnilih. Minister ji je odgovori 26. novembra. in to, kot je bilo pričakovati, .'povsem nezadovoljivo;. rBisaglia je zaprtie Urada preprosto utemeljil z okoliščino, ker naj bi vanj zahajalo čedalje manj naročnikov, torej z i-sto tezo, ki jo je bilo izneslo že vodstvo ustanove ENEL. Zaradi zredčenih vrst koristnikov te javne službe v omenjenem uradu, naj bi vzdrževanje slednjega postalo deficitarno, torej ga je bilo treba zapreti. Kaj pa občani? Brez problema: kar v Trst nai se vozijo, sai so med devinsko - nabrežinsko občino in mestom prav dobre prometne zveze... Sicer pa — zatrjuje minister — se tudi prebivalci zgoniške in renen-tabrske občine rajši vozijo v Trst kakor pa v Nabrežino, ko morajo v ta ali oni javni urad. Zakaj? Za- , / • ’■•••*« gn ipgp • ,•*•••,••••••• ••••• •••■, • • I ••••“ ••••• • .* •„ I I ! ’• ! ! ,* *. * .• •* *. ...• : • _ • • • .* • v .* .• i • ••••*•••••* • I. nagrada FIAT RITMO 60L5p. • • •* • 2. nagrada TV-COLOR PHONOLA 26” 3. nagrada STROJ ZA POMIVANJE POSODE CANDY P440 4. nagrada' : ‘ .5. nagrada rezervna nagrada Pralni stroj Radio i registratoriem Prenosni radio IGNIS AWF 710 HITACHI 4000 PHILIPS 091 PRIDRUŽENE TRGOVINE pooblaščene za prodajo listkov Usnjena galanterija GIOLLI Čampo S. Giacomo 18 Trgovina VERGANI (usnjena galanterija) Čampo S. Giacomo 6 Usnjena galanterija ARIELLA Via deiristria 3 Obutev CECCHELIN Via del Rivo 19 Obutev VEGLIA Čampo S. Giacomo 9/1 Obutev SAMANTHA Via deiristria 17 Ribarnica BENVENUTI Via deiristria 7 Ribarnica TOGNON Čampo S. Giacomo 5 Sadje in zelenjava HUSU Via deiristria 7 Delikatesa MASČ Via deiristria 9 Delikatesa LEO Mario Via dei Giuliani 25 Slalčičarna pekarna BRAIUCA Via deiristria 1 Slaščičarna pekarna LORENA Čampo S. Giacomo 17 Pekarna AL BON PAN yia deiristria 21/a Slaščičarna In pakarna JERAN Via deiristria 16 Vina in likarji SELF SERVICE CONCORDIA Via 'della.Concordla 6/a Hotel SAN GIUSTO Via Belli 3 Kino MODERNO Via deiristria 5 Bar GRAND PRIX Čampo S. Giacomo 4 LUČE E TECNICA Via S. Marco 4 Elektrotehnika FEDELE Via deiristria 17 Gradbeni material In predat. COMICI A GIANOLLA Via della Concordla 3 Pohištvo oprema F.lll CRASSO Via dei Giuliani 40 Gospodinjski stroji In sanitarij« RIOSA Via deiristria 1 Gospodinjski stroji RADIO ADRIATICA Via S. Giacomo in Monta 18 Gospodinjski stroji GERMANI Via deiristria 13 Gospodinjski stroji RAGUSEO Via S. Giacomo in Monte 2/1 Artikli za kuhinjo In darila FABRO Piazza Puecher 9 Vse za otrok« CUCCIOLO Čampo S. Giacomo 3 Papirnica in igrač« MICKEY MOUSE Čampo S. Giacomo S Moški frizer LO ZODIACO Via S. Giacomo, in Monte 24 Avtoelektričar in nadomestni dali GIGI BILLA Via dei Giuliani 38 Konfekcija drobnarija RUDAN Via del Rivo 40 Konfekcija VELIAK ŠPORT Via Ponziana 5 Konfekcija PRISCO Čampo S. Giacomo 3 Konfekcija LUCILLA Via deiristria 2 Boutlque MIK MAK 2 Čampo S. Giacomo 11 Konfekcija MAURI Via Ponziana 3 Konfekcija VVERK Čampo S. Giacomo 8 Mode MARIA Via del Rivo 21 ILBOTTEGONE DELLA PELLICCIA Via Frausin 16 Kemična čistilnica LAMPRECHT Via Belli 5 Drogerija DORATTI Via deiristria 4 Parfumerija STULLE Čampo S. Giacomo 4 Foto kino ATTUALFOTO Via deiristria 3 Optika RADIVO Čampo S. Giacomo 23 Optika VISUS Čampo S. Giacomo 11 Barve laki EDILCOLOR Via S. Oiacomo in Monte 20 Vsa za risanje in zidna tapet« ARTEDILCOLOR Via S. Giacomo in Monte 24 Pokali In kolajne CECCHINI Claudio Čampo S. Giacomo 14 Urama zlatarna FERLUGA Via deiristria 14 Zlatarna ARGENTI Via S. Giacomo in Monte 13 Urama zlatarna MIKOLJ Čampo S. Giacomo 3 Urama zlatarna PRISCO Via deiristria 8 Urama zlatarna CARLIN Via Ponziana 1/a Urama zlatarna GIANNINI & RIMANI Piazza Puecher 1 Cvetličarna RIVIERA FIORITA Via deiristria 19 Pridružene trgovina ne pooblaščene Mesnica SCHILLANI Via deiristria 9 Mesnica RIZZIAN Via deiristria 1 Ce kupuješ pri S. Jakobu v pooblaščenih trgovinah, dobiš listke za loterijo zastonj SAN GIACOMO/^gr NEGOZI ADERENTI SLOVENSKI KLUB TRST Ul. sv. Frančiška 20/11 v torek, 18. decembra, ob 20.30 POGLED V DELAVNICO TELEVIZIJSKE AGENCIJE ALPE - ADRIA Razvoj televizijske komunikacije pri nas. Proces ustvarjanja televizijske vesti in tehnični a-spekti produkcije. Družbeni in politični pomen in problematika odnosov med javnostjo in množičnimi občih. Razgovor s televizijskimi delavci bodo spremljale projekcije iz delavnice Alpe - Adria. PD RDEČA ZVEZDA ŠK KRAS prirejata v torek, 11. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu predavanje DANAŠNJI POLITIČNI TRENUTEK in 25 LET SKGZ Predaval bo tajnik SKGZ Dušan Udovič VABLJENI! PD F. Prešeren — Boljunec ŠD Breg prirejata v sredo, 12. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu predavanje DANAŠNJI POLITIČNI TRENUTEK in 25 LET SKGZ Predaval bo član IO SKGZ Karel šiškovič VABLJENI! ŠD BREG vabi na SILVESTROVANJE 1979 v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu. Rezervacije sprejema in vstopnice prodaja mlekarna Laura Kofol v Boljuncu, od četrtka, 13. decembra, dalje. Vabljeni! SPDT prireja v okviru svoje predavateljske sezone v četrtek, 13. decembra, predavanje vodje enote za varstvo narave pri zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani Staneta Peterlina na temo: SOČA, PREIZKUS NAŠE ZRELOSTI Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom točno ob 20.30. Vabljeni! Na razpolago mest za je še nekaj ZIMOVANJE za otroke ki ga prireja Komisija za do-raščajočo mladino pri SKGZ od 23. do 30. decembra 1979. Vpisovanje in informacije na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 v uradnih urah, tel. 74A2-49. Zainteresirani naj se vpišejo takoj! ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino (pl Ulica Buonarroti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980 Celoletna 38.000 lir Polletna 25.000 » Mesečna 5.000 » Letna naročnina na PRIMORSKI DNEVNIK v višini 38.000 lir velja samo do 30. aprila! Po tem datumu bo znašala 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revi|o DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 Tel. 794672 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun štev. 1192 TALB0T VAM PREDSTAVLJA MODELE ZA LETO 1980 Nov 1510 — Horizon — Sunbeam — Bagheera — Ranch — 1100 — 2000 cc PRI NAS POSKUSITE IN IZBERITE VAM NAJUSTREZNEJŠI MODEL TAKOJŠNJA DOBAVA ZASTOPNIK TALBOT - SIMCA - MATRA - SUNBEAM DUPLICA GIOVANNI Viale Ippodromo 2/2 — TRST — Telefon 76-34-87 TALBOT CITROEN * VISA J&cL —JAu 11 m SERVIS - NADOMESTNI DELI dinCCDnti Ul. Coroneo 33 TRST Tel. 762-381 VELIKA IZBIRA RABUENIH AVTOMOBILOV e ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC 7% OBVEZNIŠKO POSOJILO 1971 > 1986 ZA 200 MILIJARD LIR Po izžrebanju, ki je bilo 3. decembra 1979, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika, bodo s 1. marcem 1980 vnovčljive v višini 104% nominalne vrednosti pri običajnih poverjenih bančnih zavodih vse obveznice, ki sestavljajo naslednjih štirinajst oštevilčenih «serij»: 2 - 7 - 39 - 48 - 52 - 58 - 79 - 111 - 127 - 159 - 161 - 185 - 191 - 194 ki so bile izžrebane in bodo izplačljive v smislu amortizacijskega načrta. GORIŠKI DNEVNIK lr%§tlt 9. decembra 1979 USPEŠEN ZAKLJUČEK 28. MEDNARODNE KONFERENCE 0 LOVU Primerjava zakonodaje in ureditve lovišč na območju sosednjih dežel Družbeni pomen lova v Sloveniji - Pravica izvajanja lova v Avstriji pove-zana z zemljiškim lastništvom • Svojstvena ureditev lovišč v naši deželi V Gorici so se v petek in včeraj sestali na 28. mednarodni konferenci predstavniki lovskih organizacij obmejnih dežel Jugoslavije, Avstrije in Italije. Gostitelj letošnjega srečanja je pokrajinski lovski odbor za Goriško v sodelovanju s pokrajinsko sekcijo italijanske lovske zveze. Zasedanje je potekalo, kakor smo že poročali, v Attemsovi palači na Komu, kjer se je poleg lepega števila gostiteljev in predstavnikov različnih organizacij in društev, ki so tako ali drugače povezani z lovsko dejavnostjo, zbralo tudi številčno močno predstavništvo lovskih organizacij iz Slovenije, Koroške, Štajerske, Tirolske, Južne Tirolske ter seveda predstavniki lovskih organizacij iz vseh štirih pokrajin naše dežele, med njimi tudi predstavniki Društva slovenskih lovcev Furlanije-Julijske krajine. Delovni del mednarodnega srečanja se je odvijal včeraj dopoldne, medtem ko so si člani «mednarod-ne» zelene bratovščine popoldne o-gledali nekatere zanimivosti v go-riški okolici. Zasedanje se je pričelo s poročilom, ki ga je prebral predsednik izvršnega odbora Lovske zveze Slovenije, Rado Pehaček, ki je pojasnil s pravnega in družbenega vidika pomen lova v SR Sloveniji in način upravljanja lovišč. Osnovno izhodišče je v pojmovanju lastnine divjadi. Ta ni več last nikogar, ampak pripada vsej skupnosti, zato je tudi slednja dolžna zagotoviti potrebno skrb za njeno varstvo in nemoten razvoj. Rado Pehaček je nato pojasnil bistvene sestavine lovskega zakona iz leta 1976, ki je bil pred sprejetjem predmet široke razprave v lovskih organizacijah, posebej pa je poudaril novo pojmovanje lova v SR Sloveniji in Jugoslaviji. Ne gre zgolj za golo upravljanje s številom divjadi. Odstrel sam na sebi ni več toliko pomemben, ampak je važnejša skrb za globalno varstvo, ki vključuje poleg zaščite divjadi tudi prizadevanja za ohranitev in izboljšanje naravnega okolja. Predsednik Rado Pehaček je nato obrazložil način upravljanja 422 lovišč na področju Slovenije, ki obsegajo okrog 1.935.000 hektarjev in v katerih se zadržuje sledeča divjad: medved, jelen, srnjad, gams, volk, ris, kozorog, muflon, divji prašič, divji petelin, ruševec, fazan, zajec, divja raca in jerebica. V lovskih družinah v Sloveniji je včlanjenih približno 20 tisoč lovcev. O pravnih vprašanjih lova ter o izvajanju slednjega v Avstriji je poročal Gherhard Anderluh. V Avstriji ni okvirnega državnega zakona, pač pa o lovu odločajo posamezne zvezne dežele. Poleg tega pa je izvajanje lova povezano tudi z lastninskimi odnosi zemljišč, tako da lastniki večjih posestev (preko 115 hektarjev) avtomatično pridobijo pravico za izvajanje lova na lastnem zemljišču. Vse ostalo področje pa pripada skupnemu občinskemu lovišču. Obširno poročilo o ureditvi lova v Italiji, posebej pa na področju Furlanije-Julijske krajine, kjer je obveljala stara, avstrijska ureditev lovišč v okviru lovskih družin, je pripravil tajnik pokrajinskega lovskega odbora dr. Amos Pazzagli. Poleg skupnih lovišč, ki obsegajo okrog 92 odstotkov deželnega ozemlja, obstajajo v naši deželi tudi zasebna lovišča, ki se razprostirajo na približno 8 odstotkih površine. Pazzagli je omenil tudi glavna določila okvirnega državnega zakona o lovu, deželne zakone s tega področja in tudi težave, ki se pojavljajo v zvezi z usklajevanjem državne in deželne zakonodaje. Poročilo o delovanju mednarodne lovske zveze (CIC), ki šteje danes 52 članic, je pripravil Marko Bulc, član jugoslovanske zvezne skupščine. Gre za organizacijo, ki si v svetovnem merilu prizadeva, poleg skrbi za ohranitev staleža divjadi, tudi za širše ekološko varstvo. Skratka za izboljšanje naravnega okolja. Ena poglavitnih nalog pa je v prihodnjih letih pritegniti k sodelovanju kar največ držav iz tako imenovanega tretjega sveta, ki sicer razpolagajo z visokim staležem različne divjadi, ki pa je zaradi različnih okoliščin (tudi zaradi naglega razvoja gospodarstva) resno ogrožen. Jutri seja pokrajinskega sveta Jutri popoldne bo v pokrajinski palači na Koizu seja goriškega pokrajinskega sveta. Brez dvoma bo seja zelo polemična, saj bi morali zaključiti razpravo o goriškem skladu, ki so jo zadnjič prekinili zaradi nesoglasja med demokristjani in levico. Nekateri upajo, da bodo spor u-gladili, drugi pa so nasprotnega mnenja. Komunisti so zelo polemično poslali pokrajinskemu predsedniku interpelacijo o neskladjih psihiatri- čne oskrbe. Socialisti so pred dnevi poslali interpelacijo, v kateri zahtevajo novo stališče pokrajine o cesti 56 bis in pravilnik o razdeljevanju podpor kulturnim društvom. Sicer pa imajo na dnevnem redu seje še vrsto drugih točk, ki zanimajo pokrajinsko avtobusno podjetje, odobritev načrta za nov srednješolski center v Starancanu, imenovanja zastopnikov pokrajine v nekatere ustanove in komisije. Seja se bo pričela ob 17. uri. Denarni prispevki za spomenik v Jamljah Objavljamo še en seznam darovalcev, ki so prispevali za postavitev spomenika nadlim v NOB v Jamljah. Tokrat so prispevali: Doberdob: Antonio Burba 5.000, Radovan Paulo 10.000, Giuseppe Corso 3.000, Giuseppe Sacco 2.000; Doberdob, Ul. sv. Martina: Ra-dislav Gergolet 5.000, Vilko Ferle-tič 5.000, I,van Jarc 5.000, Lucija Čemic 2.500, Ivan Jarc 2.000, Gior-gio Ulian 1.000; Doberdob, Doljanska ul.: Olinto Zanier 10.000, Arnaldo Jarc 15.000, Mario Lakovič 10.000, Rudolf Černič 5.000, Giordano Battisti 5.000, Armando Gergolet 5.000, Andrej Lakovič 10.000, Marino Frandolič 5.000, Emil Jarc 10.000, Orlando- Ge-rin 5.000, Andrej Jarc 20.000, Jožef Frandolič 10.000, Rado in Branko Frandolič 10.000, Aldo Ferletič 5.000, Vojko Frandolič 5.000, Jožef Gergolet 5.000; Doberdob, Tržaška ul.: Arnaldo Ferfolja 3.500, Andrej Ferfolja 20.000, Ida Ferletič 1.000, Ernest Frandolič 5.000, Aldo Cades 5.000, druž. Ferrari 10.000, Aldo Jarc 7.000; Doberdob, Jezerska ul.: Jožef Jelen 2.000, Jožef Gergolet 10.000, Jožef Černič 5.000, Stanko Kosič 10 tisoč, Silvano Frandolič 5.000, Valerij Frandolič 10.000, Karlo Frandolič 10.000, Karlo Gergolet 10.000, Srečko Frandolič 2.500, Jožef Jelen 6.000, Jožef Cades 5.000; Doberdob, Ul, Marconi: Marčela Frandolič 4.000, Karlo Ferfolja 5.000, Jožef Lakovič 3.000; Kraška ul.: Lado Gergolet 5.000; Ul. Bo-neti: Bruno Dusman 10.000, Marija Ferfolja 5.000; Jožef Ferletič - Poljane 20.000, Marčela Pahor - Gorica 15.000, N N - Boneti 5.000, Egidij Radetič -Boneti 10.000, Adrijan Vižintin - Hi-šarji 5.000, Alojz Vižintin - Palki-šče 5.000, Albin Šuligoj - Palkdšče 20.000, Karel Boneta - Palkišče 10.000, Leopold Vižintin - Palkišče 10.000, Slovenski oktet v petek v avditoriju DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiitiMiiiiiiiiiMmiiiriiniiiiiiiMiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiintiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN TO SKGZ ZA VIDEMSKO POKRAJINO V NOVI GORICI Okrepiti slišnost in vidnost RTV na celotnem obmejnem prostoru Neposredni stiki in kulturno - prosvetna izmenjava so velikega pomena za proces narodnostnega osveščanja beneških Slovencev Na povabilo skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Nova Gorica je v petek prišla na obisk v ta kraj delegacija teritorialnega odbora Slovenske kutturno-gospodar-ske zveze za videmsko pokrajino. V prostorih skupščine je delegacijo, ki jo je vodil predsednik TO SKGZ prof. Viljem Černo, sprejel predsednik Jože šušmelj. To srečanje je bilo prvo, ki je bilo izvedeno na takšni ravni, ter je potrdilo zavzemanje obmejnih slovenskih občin za življenje pripadnikov slovenskega naroda v Italiji. Bolj pogostne in tesne stike pa beneški Slovenci vzdržujejo s svojimi najbližjimi sosedi, rojaki v Tolminu. Predsednik šušmelj je v uvodnem govoru najprej predstavil novogoriško občino, ki na livško-kambre-škem območju meji z Benečijo. Navedel je posege gospodarskega značaj, ki so jih v zadnjih letih sprejeli z namenom, da bi zausta- • lllllllllllMmilimilllllllllllltlMIlIHMIIHtlinilllHIIMHlIlllllllflMIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIHHIIItHIIIIIIIIMimtllllt V EN0TEKI «LA SERENISSIMA* V GRADIŠČU Razstava nad 300 vzorcev malih steklenic z žganjem Najstarejša «mignonette» je iz leta 1940 ■ Strastni zbiralci se za unikate precej zanimajo Nad tristo vzorcev različnih malih steklenic, znanih pod imenom «mi-gnonettes», bo razstavljenih v posebnih vitrinah do 8. januarja v deželni enoteki «La Serenissima* v Gradišču ob Soči. Razstavo so odprli včeraj ob prisotnosti domačih oboževalcev vinskih pridelkov in članov deželnega kluba zbiralcev malih steklenic. Gre za izredno razstavo, saj je v steklenicah samo žganje najrazličnejše kvalitete in znamk. Zbiralcem, ki so v glavnem iz naše dežele, ni bilo lahko zbrati, nad 300 vrst stekleničk z žganjem. Že res, da se danes s tem ukvarjajo vse tovarne likerjev in žganih pijač, saj se je konjiček zbiranja razširil med številne ljudi v vseh državah. Male stekleničke so doživele rojstvo v Franciji, kjer so služile tovarnarjem kot reklamni vzorec. Kasneje so jih ljudje pričeli zbirati in strast se je razširila v vse države. Na odprtju razstave v Gra dišču včeraj zjutraj je eden izmed zbiralcev rekel: «Nekateri so tekočino, ki je bila v steklenički popili, drugi pa smo vztrajali v tem, da smo jo prihranili.* Med razstavljenimi stekleničkami je najstarejša datirana v letu 1940 in je opremljena s kovinskim žigom italijanskega kralja. Ob razstavi je enoteka «La Serenissima* dala ustekleničiti tisoč numeriranih malih ročk, v katerih je požirek žlahtnega vina picolit. V Sovodnjjah umrla Marjeta Tomšič V Sovodnjah je v petek ponoči nenadoma preminila Marjeta Tomšič vdova Pahor, Štehčeva po domače. Bila je skromna, a poštena in zelo zavedna žena in tako jo bodo ohranili v spominu vsi, ki so jo poznali in spoštovali prav zaradi njenih vrlin. Rodila se je v Sovodnjah pred 82 leti, v Sovodnjah pa je preživela tudi vse življenje, razen krajšega obdobja med prvo svetovno vojno. Bila je ena najbolj prizadevnih aktivistk narodnoosvobodilnega gibanja, članica in nekaj časa celo predsednica vaškega odbora AFŽ. Redno je sledila kulturnim dogodkom v Sovodnjah in dokler je mogla, se je tudi redno udeleževala različnih prireditev. Zadnja leta je preživljala v družbi hčerke, in treh vnukov ter pra vnukinje. Pokopali jo bodo jutri na domačem pokopališču, skromno in tiho, kakor je sama želela. Na Poljanah pokopali Mirka Žurina Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi ANTON HVALIČ Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 11. uri iz bolnišnice sv. Justa. Žalujoči žena, hči, sin, zet in drugi sorodniki Gorica, 9. decembra 1979 Žurinovo družino na Poljanah je dokaj prerano obiskala smrt. Umrl je komaj 54-letni Mirko Lavrenčič, gosp- dar majhne kmetije in oče petih hčerk. Bil je človek, kateremu je življenje razpredlo kopico lepih in grenkih trenutkov. Mlada leta so se mu iztekla kot večini tovarišev. Najprej pastirstvo in pomoč očetu pri obdelovanju kmetije, na to zaposlitev v tržiški ladjedelnici Ob prihodu vojne je brez oklevanja vstopil v partizane in se odlikoval kot minerec. Ob povratku na rojstni dom, mu je veselje po pridobljeni svobodi kalila žalost po bratu Jožefu, ki je padel v partizanih. V ladjedelnico se ni več vrnil. O-; prijel se je očetove kmetije in jo - skrbno obdeloval do smrti. Leta 1952 se je oženil z Jolando Devetak, Rlševo iz Dola. Leto kasneje pa mu je umrl oče, tako da je moral prevzeti nase vso odgovornost družinskega poglavarja. Skrbnega moža in očeta je doletela še druga nevšečnost. Pri neki cestni nesreči je popolnoma izgubil sluh. Rad je bral vse, kar mu je prišlo pod roke in bil je zvest naroč nik Primorskega dnevnika. Zapušča ženo, 5 hčerk, štiri sestre in mater, katerim gre naše iskreno I sožalje. vi porušene Furlanije in zlasti Benečije ter povedal, da so zgradili 90 «slovenskih» hiš. Skrb društva je danes posvečena predvsem vračanju izseljencev. Podatki govorijo o tem, da je po vojni kar 60 odstotkov prebivalstva odšlo na delo v tujino. Nekaj se jih je že vrnilo, ostali kažejo interes za to, vendar je potrebno zanje predhodno rešiti vprašanja hiše, šole in delovnega mesta. Hiše zato, ker je nimajo, šole zato, ker obiskujejo urejene šole, kakršnih v Italiji ni, delovnega mesta pa zato, ker ne bodo zapuščali dela in prišli domov kot brezposelni. Del Medico je dejal, da bi morali v naslednjih petih letih odpreti v Benečiji 2000 delovnih mest za izseljence. Izidor Predan, predsednik društva «Ivan Trinko* je poudaril važnost kultumo-prosvetne izmenjave za medsebojno spoznavanje in razumevanje ter je izrekel priznanje prizadevanjem za boljšo slišnost in •vidnost radijskih in televizijskih programov v slovenskem jeziku. Takšni programi bi predstavljali nadomestilo za izobraževanje in vzgojo v slovenskem jeziku, ki je oblasti še ne priznavajo ter obstaja kvečjemu možnost, da se kdaj kasneje omogoči nekajurni pouk slovenščine na italijanskih šolah, ki jih obiskujejo beneški otroci. Kino vili odhajanje prebivalstva iz hribovskih, zlasti še obmejnih krajev v dolino. Pri tem je omenil izgradnjo industrijskih obratov v teh krajih, vštevši obrat «Irske» na Ligu. S takšno politiko skušajo odpirati predvsem delovna mesta za ženske, ki predstavljajo 46 odstotkov vseh zaposlenih v občini. Poseben poudarek je dal vzgojno-izobraževalni politiki, v okviru katere deluje v Novi Gorici deset višjih srednjih šol, v zadnjem času pa tudi šola za strojništvo, ki je oddelek fakultete iz Ljubljane. Potem ko je povedal. da sodi Nova Gorica s 4.400 dolarji družbenega proizvoda na prebivalca med razvite občine v Sloveniji (v zadnjih letih je s petega zdrknila na deseto mesto) ter med srednje razvite kraje v Evropi, je šušmelj spregovoril o pobudah novogoriške in tolminske občine, da bi z odprtjem stu-’ia v Novi Gorici ter nameščanjem prenosnikov povečala slišnost in vidnost radijskih in televizijskih oddaj na celotnem obmejnem prostoru, z vključevanjem zamejskega prostora, na katerem prebivajo Slovenci. Vodja delegacije beneških Slovencev Viljem černo je nato osvetlil razmere na Videmskem, ki se kljub nasprotnikom narodnostne identifikacije Slovencev postopoma vendarle izboljšujejo. Manjšinska konferenca v Vidmu, ugodno stališče videmske škofije Jo narodnostnih pravic, vse večja aktivnost in številčnost beneških društev, posegi gospodarskega značaja za zaposlovanje v domačem kraju, vse to vliva ljudem, ki so aktivni na tem področju, poguma pri njihovem boju, da dosežejo enak, položaj beneških Slovencev v deželi kot ga zaenkrat imajo Slovenci na Goriškem in Tržaškem. Delovanje vseh slovenskih beneških druriev je nsmerieno k temu, da politične sile videmske pokrajine začnejo priznavati obstoj Slovencev na Videmskem ter jih po določilih ustave in deželnega statuta vključevati v svoje akcije. Po opisu dejavnosti beneških društev, zlasti še prizadevanj za učenje jezika, po poudarku na važnosti odprte meje za oblikovanje enotnega jezikovnega prostora, zahvali za najrazličnejšo pomoč (izobraževanje kadrov v znanju slovenskega jezika v Novi Gorici, predavanja, gostovanje gledališča in zborov podaritev kipa Ivan; Trinka) je Černo obširno govoril o odpravi posledic potresa ter se izrecno zahvalil za dragoceno pomoč matične domovine pri obnovi porušenih domov. Predstavnik društva izseljencev Dino Del Medico se je navezal na besede predsednika černa o solidarnostni akciji Slovenije pri obno- 40-letniki iz sovodenjske občine Pris Slovenski oktet pride spet v našo sredo. V goriškem avditoriju bo imel koncert v petek, 14. decembra, ob 20.30, v okviru slovenske abonmajske glasbene sezone. Ta priznani slovenski vokalni ansambel, ki uspešno nastopa že sko-ro tri desetletja, pride tokrat v Gorico v novi zasedbi. Ne bomo več videli na našem odru nekaterih pevcev, s katerimi se je gori-ška publika spoprijateljila ob njihovih obiskih v našem mestu. V Gorici je Slovenski oktet nastopil že šestkrat, zadnjič pred nekaj leti v Attemsovi palači. Koncerte pa je imel tudi drugod v naših krajih. Odveč bi bilo reklamizirati Slovenski oktet, saj ni znan samo v Sloveniji, Jugoslaviji in sosednem zamejstvu, marveč širom po vsem svetu. Slovenski oktet poje sedaj v naslednji sestavi: Danilo Čadež, Igor Ziemfeld, Peter Ambrož, Jože Babič, Tomaž Tozon (Samo Vremšak), Peter Bedjanič, Peter Čare, Marjan Štefančič. Umetniški vodja je Anton Nanut. , To bo drugi koncert v letošnji slovenski glasbeni sezoni. Gorica VERDI 15.15-22.00 «Sindrome cine-se». Y. Lemon in J. Fonda. CORSO 15.15-22.00 «Alien». S. Wea-ven. Barvni film. VITTORIA 15.30-22.00 cJustine*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 16.30-22.00 «Ratata plan*. PRINCIPE 17.30-22.00 «The champ — il campione*. l\orn Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 16.00—18.00— 20.00 «Krč». Slovenski film. SVOBODA (Šempeter) 16.00-18.00-20.00 «Človek pajek*. DESKLE 17.00—19.30 «Nori seks*. P'5'’film. Namesto cvetja na grob očeta tov. Edmunda Košute darujejo T. Bla-žina, F. Clavora, D. Cupin, V. Černo, I. Komel, J. Koren, M. Košuta, S. Lipovec, P. Petricig, I. Predan M. Primožič, B. Race, A. Rupel, B. Samsa, B. Simoneta, K. šiškovič, D. Udovič, S. Venosi, G. Vesel in S. Malalan 100.000 lir za Dijaško matico. Predavanja brusivo s.uvensKin ut>o.,UjUiu ul ia Goriškem vabi vse člane in ne člane v soboto, 15. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevo dvorano na Korzu Verdi 13, kjer bo M 'adi i Černe pre laval o Kitajski in predvajal krat kometražni film o tej oddaljeni de želi. Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980 Celoletna............................ 38.000 lir Polletna............................. 25.000 » Mesečna............................... 5.000 » Letna naročnina na PRIMORSKI DNEVNIK v višini 38.000 lir vel|a samo do 30. aprila! Po tem datumu bo znašala 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO; Uprava; Gorica, Ul. XXIV. ma|a 1 Tel. 833-82 Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Ob včerajšnjem 93. rojstnem dnevu čestitajo FRANČIŠKI TOMŠIČ (Žefetovi) vsi svojci in prijatelji. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold, Ul. 1. maggio, tel. 73-228. V Debeljakov; galeriji v Kanalu je do 25. decembra odprta razstava fotografij Viljema Zavadlava in 3o-žkota Prinčiča na temo «Kamen na kamnu*. Galerija je odprta ob sredah od 9. do 12. in od 16. do J8-' ob petkih od 16. do 18., ob sobota*; od 15. do 18. in ob nedeljah od K do 11. ure. Ob ogledu galerije si lahko ogledamo tudi obnovljeni stolp in starinske zanimivosti Kanala. Ln —i GORICA, Korzo Italijo 76 —yj tal. 81-032 EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ 54 trgovin združenja CORSO A M KO v GORICI vam v decembru nudi možnost zmagati na loteriji dva avtomobila. Pri vsakem nakupu v vrednosti 5.000 lir vam v teh trgovinah izročijo listek za loterijo. ceNJno 34070 SOVODNJE (Gorica) UL. RUPA ČASE SPARSE 66 - TEL. 30910 - 32731/2/3 TELEX INTERGO 46482 VELIKA IZBIRA VSAKOVRSTNE ŠPORTNE OPREME NAJBOLJŠIH ZNAMK • SMUČI LAMBORGHINI, ROSSIGNOL, ELAN, FISCHER, KNEISSEL, DVNASTAR, VITTOR TVA, SPALDING, MAXEL • OKOVJE ZA SMUČI MARKER, SALOMON, LOOK NEVADA, TYROLIA, GEZE • KONFEKCIJA ELLESSE, COLMAR, GIGI RIZZI, MARILENA, LA FONT, SAMAS, LA COSTE, ICEVVOOL, DUBIH, BENNING, TRISSI • ČEVLJI ZA SMUČANJE IN PO SMUČANJU CABER, NORDICA, LANGE, GARMONT, ORTLES, MERI-BELL, ORMA GLAVNA CESTA ZA TRST (MED LETALIŠČEM IN MEJNIM PREHODOM MIREN) Včeraj so se v Sovodnjah zbrali občini, ki praznujejo letos svoj 40. rojstni dan. Zjutraj so bili pri maši, nato pa so položili venec na spomenik padlim v NOB. Obiskali so tudi groba umrlih vrstnikov. Popoldne so šli na izlet na Tržaško, kjer so med drugim obiskali Rižarna, zvečer pa so imeli skupno večerjo pri Nanutu v Štandrežu, Na sliki je skupina sovodenjskih 40-Ietnikov, med katerimi je tudi va-ščanka Frančiška Tomšič, ki je prav na včerajšnji dan praznovala svoj 93. rojstni dan BOŽIČ... v trgovini ELEO «IN» DO KONCA DECEMBRA BLAGO PO IZREDNIH IN SKORAJ NEVERJETNIH CENAH ŽENSKE IN MOŠKE ŽAMETNE KAVBOJKE 250/R LIR 9.900 OTROŠKE ŽAMETNE KAVBOJKE " 8.900 . OTROŠKE ŽAMETNE HLAČE Z NARAMNICAMI " 9.900 VOLNENE ŽENSKE OBLEKE " 14.900 ŽENSKA KRILA IZ SUKNA " 11.900 ORIGINALNE SUPER JORDANS KAVBOJKE (že oprane) *’ 9.500 ORIGINALNE SUPER RIFLE KAVBOJKE " 11.900 MOŠKE IN ŽENSKE PLETENINE " 4.000 ŽENSKI IN MOŠKI ŠPORTNI ŽAMETNI JOPIČI 250/R ” 21.900 ŽENSKE IN MOŠKE HLAČE (širok model) " 9.900 IN ŠE VELIKO DRUGIH ARTIKLOV PO CENAH...ELIO «IN» če želite kupiti darila In prihraniti denar OBIŠČITE NAJMANJŠO, NAJPRIVLACNEJSO IN NAJBOLJ POCENI TRGOVINO NA SVETU! Poskusiti ne stane nič, kupiti pa pomeni... skleniti dobro kupčijo! ELIO «IN» MODE Ulica Formica 28 GORICA it ! f t Verna podoba našega delovanja Kulturno delo naših ustanov, društev, skupin in posameznikov, ki se dan za dnem odvija v vsem zamejskem ozemlju, na katerem Slovenci prebivamo, je tisto, ki nas kot narodnostno skupnost še najbolj odločno izpričuje. To zato, ker se v tej dejavnosti, na vseh možnih ravneh, vsi zamejski Slovenci, ki smo ostali zvesti svoji besedi, spoznavamo. Kulturna dejavnost je otipljiv izraz naše volje, da se kot narodnostna skupnost ohranjamo in razvijamo. Predstavlja našo najbolj verno podobo, kajti v njej se sami lahko najbolje opazujemo in je istočasno tudi naša osebna izkaznica, da nas drugi lahko spoznajo. Negovanje te podobe je najboljši dokaz spoštovanja lastnega dostojanstva, istočasno pa naš doprinos v prizadevanjih za bogatenje medčloveških odnosov, kajti kulturna konfrontacija med omikanimi narodi ne more biti usmerjena v drugo kot v vedno boljšo medsebojno povezanost in sodelovanje. Priloga o kulturnem delovanju v zamejstvu, ki naj bi bila izraz teh hotenj, ni absolutna novost za naš dnevnik. Lahko celo rečemo, da so bile strani Primorskega dnevnika vedno najbolj zvesto zrcalo vsega, kar se je na kulturnem in prosvetnem področju pri nas dogajalo kot tudi vseh naših teženj in načrtov. Vendar bi ta priloga hotela postati, ob vseh dosedanjih pobudah, še u-porabnejši instrument pri informiranju, povezovanju, spodbujanju vseh slovenskih zamejskih društev in skupin, kot tudi priložnost za vse tiste, ki jim je pri srcu slovenska beseda in kultura, da svoje misli posredujejo naši javnosti. KLAVDIJ PALČIČ TRINKOV SPOMENIK SIMBOL BOJA BENEŠKIH SLOVENCEV Nedavno odkriti kip Ivana Trinka v Čedada RAZMIŠLJANJA 0 LEPI VIDI Cankarjev dramski tekst Lepa Vida je brez dvoma problematično besedilo, saj privede do skrajne napetosti motiv izobčenosti in hrepenenja, ki je v bistvu pisatelja mučil skorajda vse življenje. Izobčenost je velika Cankarjeva tematika, izobčeni so mladi umetniki v Cukrarni, izobčeni so proletarci Na klancu, izobčene so deklice v Hiši Marije Pomočnice, na svoj način družba izobči Martina Kačurja, Jermana v Hlapcih, Maksa v Kralju na Betajnovi. Korumpi-rana, oblastniška družba izloči vse ljudi, ki se postavljajo kot vest, ki kažejo na krivice in nečlove-škost družbenih medčloveških odnosov. Vladajoča družba, tista, ki narodu ne dovoli, da bi si «pisal sodbo sam», obračuna s svojo (slabo) vestjo tako, da jo odrine in porine v pogub), Na klanec, v Cukrarno, v gostilne, skratka, med berače. Izobčencem ostaja hrepenenje po drugačnem svetu in temnejši je njihov Blatni dol tem bolj boleče je hrepenenje. Hrepenenje lahko potem postane upor, odkrit spopad, vzmet, ki sili ljudi v boj, hkrati pa je hrepenenje večkrat obsojeno na propad, na de-ziluzijo, zanešeni študentje, učitelji, pesniki sami ne morejo spremeniti družbenega reda, ko s svojim hrepenenjem obležijo na bojišču, odpirajo praznino, ki jo morajo napolniti drugi, to je zavesten narod, ki se puli do svobode. -Nove, zanj utopične družbe ne morejo uresničiti posamezniki. Zaključek, ki smo ga mi potegnili, je seveda do določene mere ideološko obravnan, če prebiramo posamezne Cankarjeve tekste, opazimo, da se večkrat končajo tragično in s porazom, Cankar jf poleg vsega večplasten, večdimenzionalen u-metnik, ki ga ne moremo zreducirati na eno konstanto. Lepa Vida je brez dvoma eno izmed «problematičnih» Cankarjevih besedil. Klasična dramska oblika je močno omajana, karakterji niso več pravi, to je z bolj ali manj realistično začrtanimi potezami. Dejanje ni uravnano po klasični shemi zaplet, vrh, razplet; tekst je v bistvu literaren, prepisan. Prav zaradi tega je marsikdo trdil, da Lepe Vide ni mogoče u-spešno uprizoriti. Izkušnje modernega teatra govorijo nekoliko drugače, prav tako govori Korunova odrska realizacija Lepe Vide v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Jasno pa je, da se je moral režiser spopasti s precejšnjimi u-prizoritvenimi težavami. Mile Korun se je s Cankarjevim dramskim tekstom «soočal» zelo o-sebno, njegova interpretacija, pa omogoča, da Cankarjev tekst u-telesi v dramsko dejanje, ki na določen način razkrije «resnico» hrepenenja in začrta tisto skrajno točko, kjer hrepeneči izobčenci hrepenenje uresničijo. Skratka. Korunova Lepa Vida uresniči neuresničljivo hrepenenje, uresniče-nost pa pomeni v zadnji konsekvenci smrt. Smrt je tisti skrajni rob, kjer postane hrepenenje stvarnost. Če je tako, potem pomeni, da je hrepenenje po nedosegljivem v bistvu hrepenenje po smrti, samo tako, samo v smrti se razdalja med bolnimi izobčenci in Lepo Vido izniči, neskončna pot i-skanja, se razkrije kot želja po smrti. Vsak mesec bomo v prilogi objavljali preglede delovanja po društvih. Da bo pregled čim popolnejši, prosimo vsa društva in skupine, da nam sporočijo čim več podatkov o njihovem opravljenem in programiranem delu. Podatke je treba poslati v naše uredništvo ali v urada SPZ v Trstu in Gorici do Z. januarja 1980. Če Korunovo Lepo Vido razumemo v tem smislu, razumemo tudi, kako to, da je bila predstava na svoj način odbijajoča», trda, polna krikov in muke; scena in kostumi (delo Mete Hočevarjeve) zarišejo skrajno hladen prostor neke bolnišnice ali hiralnice. Prostor diši po bolezni in počasnem hiranju. Igralci govorijo besedilo s trdimi poudarki, ki se večkrat spreminjajo v krike groze in o-bupa; romantična bolečina izgine, nadomesti jo svojevrstno naturalistično igranje. Muka bolnega študenta Poljanca (igra ga Janez Bermež) je fizično otipljiva. Zapit pisar Mrva (igra ga Bogomir Veras), pripoveduje v bistvu o odčaranem svetu in pripravlja razplet zgodbe. Večni popotnik delavec Damjan (igra ga Pavle Jeršin) se vrti v začaranem risu, kjer se hrepenenje prikaže kot dosegljiva točka, a ko se ladja bliža varnemu pristanišču, nenadoma o-tok ponikne in se prikaže točno na začetku poti. Petnajstletni študent Dioniz (igra ga Janez Starina), je najbolj krhek v svojem doživljanju muke izobčencev v hiralnici. V prvem dejanju je stalno v ospredju prav Poljanec, ki se še vedno bori s hrepenenjem in fizično uničen, sledi Vidini... Ljudje hrepenijo po Lepi Vidi t (igra jo Anica Kumrova), vendar se Lepa Vida že v prvem dejanju odkrije kot čisto nekaj drugega , kot sanja, čeprav v zavesti izobčenih tjudi njena zvezda še sveti in kliče. Drugo dejanje je zelo važno za razumevanje Korunove interpretacije. Mladi posestnik Dolinar (i-gra ga Miro Podjed) je razklan med hrepenenjem po Lepi Vidi in uživanjem konkretnega, mesenega življenja, ki ga predstavlja Milena (igra jo Ljerka Belakova). Dolinarjev prijatelj, zdravnik (igra ga Sandi Krošl), cinično prepričuje posestnika, naj se prepusti uživanju trenutka, skratka življenjskim nasladam. Dolinar se končno odloči za Mileno. Odločitev pa je utemeljena v preprostem dejstvu, da Dolinar ni zrel za hrepenenje in za spoznanje tega, kar hrepenenj' pomeni. Njegovo vedenje je infantilno, neodločno, svet odloča o njem, prepusti se glasu, ki je močnejši a zato manj resničen in izbere uživanje življenja. Tretje dejanje pomeni v bistvu katarzo, skratka razumsko spoznanje. Hrepeneči ljudje se umikajo med sence. Lepa Vida je povila mrtvo dete, odkrila se je kot senca, ki se čez skrajni rob prevesi v noč. Počasi vsi odhajajo za zvezdo hrepenenja, ki pomeni odhod v raj senc, miru, smrti. Sredi odra ostane Poljanec, ki ga obdajajo le še sence smrti. Predstava Lepa Vida je izdelana skrajno premišljeno in izvirno, čeprav sta groza in bolečina spoznanja izredno ostri. Igralci so svoje «like» podali dovolj prepričljivo, včasih še prekr-čevito, skratka vse je bilo na pravem mestu. Scena Mete Hočevarjeve se je skladno vraščala v igro in poudarjala mrzlo ozračje. Dramaturg dela je bil Igor Lampret, skladatelj pesmi pa Darijan Božič. V vlogah dveh študentov sta nastopila Borut Alujevič in Matjaž Arsenjuk, Vidina mati je bila Jana šmidova. Korunova predstava je torej pomemben umetniški dosežek, zapisati pa moramo še to, da tam, kjer se naša ocena konča, bi verjetno moralo slediti zelo osebno razmišljanje o svetu, ki ga je na odru uresničil Mile Korun, razmišljanje bi verjetno pomenilo konfrontacijo dveh pogledov na svet... ACE MERMOLJA Fotografska razstava «Kamen na kamnu» V goriškem Avditoriju je bila od 18. do 31. oktobra v priredbi Slovenske prosvetne zveze, fotografska razstava z naslovom «Ka-men na kamnu*. Slike sta pripravila Jožko Prinčič iz Sovodenj in Viljem Zavadlav iz Štandreža, člana slovenskega fotokluba «Sku-pina 75». V sodelovanju s kulturnimi ustanovami v Sloveniji, na Koroškem m na Tržaškem, bodo razstavo najprej prenesli v Slovenijo (Kanal, Ajdovščino, Idrijo in še dalje), zatem v Celovec in kasneje tudi na Tržaško ter v razne kraje Goriške. NATEČAJ ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA V počastitev spomina pokojnega časnikarja ALBINA BUBNIČA in za spodbudo k nadaljevanju njegovega dela, razpisuje Primorski dnevnik NAGRADNI NATEČAJ za spise in študije na temo narodnoosvobodilnega boja s posebnim ozirom na nacifašistična taborišča v drugi svetovni vojni. Obdelava tem je svobodna: zajema lahko zapise po pripovedovanju neposrednih udeležencev dogodkov v letih 1941 -1945, raziskave na podlagi ohranjenih dokumentov, aktualiziranje problematike narodnoosvobodilnega boja na raznih celinah sveta in druge možne oblike. Natečaja se lahko udeležijo dijaki in dijakinje slovenskih nižjih in višjih šol na Tržaškem in Goriškem in zamejski študentje katerekoli univerze oziroma fakultete. Spisi ne smejo biti krajši od 5 tipkopisnih strani (po 30 vrst) oziroma od 15 tipkopisnih strani za univerzitetne študente. Poslati jih je treba v dvojniku do 31. marca 1980 na uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. Montecchi 6, in v Gorici. Ul. XXIV. maggio 1, opremljene z oznako »Natečaj za nagrado Albina Bubniča*, s podpisom in polnim naslovom. - Spise in študije bo ocenjevala komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki uredništva. Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in literarni ustvarjalci. Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade iz »Sklada Albina Bubniča*: Za študije univerzitetnih študentov: 1. nagrada 500.000 lir 2. nagrada 300.000 lir Za spise dijakov: 1. nagrada 200 000 lir 2. nagrada 100.000 lir 3. nagrada 50.000 lir Posebna nagrada 100.000 lir je predvidena za šolsko blagajno zavoda, s katerega bomo prejeli največ prispevkov. 5 Kaj nam pripravljajo Zborovska revija «Pesem v prijateljstvu« 12. januarja prihodnjega leta bo v tržaškem Kulturnem domu že tretja izvedba zborovskega srečanja «Pesem v prijateljstvu - Can-tare l’amicizia», ki ga prireja Slovenska prosvetna zveza. Nastopili bodo pevski zbor «1 mini polifo-nici« iz Trenta, ki je že odnesel vrsto nagrad in odličij na raznih zborovskih tekmovanjih, mešani a-kademski pevski zbor «Boris Kraigher« iz Maribora, zbor «11 coro polifonico« iz Trsta ter še en pevski zbor iz zamejstva. Namen o-menjene prireditve, ki jo bo SPZ prirejala vsaki dve leti, je še bolj utrditi in razviti.kulturno spoznanje med tukaj živečima narodoma tudi na specifično pevskem in zborovskem področju. Tečaj za tamburaše Na pobudo SPZ in TFS «Stu ledi« se bo začel januarja tečaj za tamburaše, ki ga bo vodil Stane Križ iz Metlike. Do tedaj bo članica skupine Mirna Čerovac skušala seznaniti začetnike, ki se doslej še niso ukvarjali z nobenim glasbilom, z osnovami teorije in poznavanja not. Zainteresirani se lahko prijavijo na sedežu SPZ v Trstu ali folklorni skupini sami. V KRIŽU Kmalu otvoritev doma «Albert Sirk« V Križu se že nekaj časa vestno pripravljajo na otvoritev obnovljenega prosvetnega doma ^Albert Sirk«, ki bo po vsej verjetnosti prve dni februarja 1980. Ob tej priliki bo domače PD Vesna v sodelovanju s ŠD Mladina priredilo bogat kulturni spored na katerem bosta nastopila vaška pevska zbora, moški in dekliški ter otroška baletna skupina omenjenega športnega društva. Prosvetar-ji bodo ob otvoritvi doma priredili tudi fotografsko razstavo o kulturno - prosvetnem delovanju v vasi. Kot znano, bo v prosvetnem domu «Albert Sirk» večja dvorana za prireditve, bogato opremljena knjižnica ter manjša dvorana. namenjena družabni in mladinski dejavnosti. Natečaj za najboljši barvni diapozitiv Briški fotoklub iz Števerjana je razpisal natečaj za najboljši barvni diapozitiv na temo »Jesen«. Prispevke je treba dostaviti najkasneje do 15. decembra letos na naslov Briški fotoklub. Trg svobode 6 - števerjan. Vsak avtor lahko pošlje največ tri diapozitive. Mimo objektiva — uspeh pri občinstvu Razstava «Mimo objektiva«, ki je začela svojo pot v dolinski Tor-kli pred kakšnim tednom, beleži velik uspeh. Trenutno so slike raz: stavljene v fojerju gledališča France Prešeren v Boljuncu. Slučaj je nanesel tako, da je ravno v zadnjih štirinajstih dneh v Boljuncu precej pomembnih prireditev, na katere se naši ljudje množično odzivajo. Če hočejo v osrednjo dvorano gledališča pa morajo nujno skozi špalir fotografij in doslej se je še vsak u-stavil in pogledal umetnine šestih fotografov, med katerimi sta tudi dva gosta z Goriškega. Janko Furlan, Ladi Komar, Sašo O-ta, Oskar Kocjančič, Jožko Prinčič in njegov kolega Zavadlav so svojo izpoved oblikovali zelo prečiščeno, tako da je dostopna vsem in da v najbolj neinformiranem gledalcu vzbudi svoj odmev. Kdor si razstave še ni ogledal, naj izkoristi priliko. Sicer bo šla razstava iz Boljunca v Boršt in nato, pred koncem leta, v Babno hišo, v Ricmanje. Zanimanje zanjo pa se zbuja tudi po prosvetnih društvih na Krasu. V tej smeri imajo dolinski delavci že konkretne stike z Bazovico in Zgoni kom. (ris) Pestra dejavnost glasbenih ansamblov Za glasbene ansamble, neločljive sopotnike vaških praznikov in veselic, ki se nepretrgoma vlečejo skozi poletne mesece, je nastopil sedaj čas počitka, čeprav imajo nekateri še na programu razna snemanja. V zamejstvu deluje veliko tovrstnih glasbenih ansamblov, če- prav moramo v njihovi skupini razlikovati med ansambli, ki igrajo izključno na šagrah in skušajo torej slediti zlasti modernim glasbenim tokovom in ansambli, katerih delovno področje je bolj raznoliko in pisano, saj težijo k u-stvarjanju nekakšnega lastnega jaza. Tržaški in goriški ansambli, ki so na tej poti dosegli že vrsto pomembnih uspehov, tako v kakovosti izvajanja kot tudi pri iskanju lastnih izraznih zmožnosti, pa so zadnje čase zašli v določeno krizo, saj so se delovne razmere, v katerih delujejo, korenito spremenile v njihovo škodo. Poglav- ... S ► ■ ■■**» Narodnc-zabavni ansambel Lojzeta Furlana INTERVJU l VOJKOM SLAVCEM Neposredno o našem kadrovanju Vojko Slavec Skrb za kvalitetno rast naše kulturno - prosvetne ustvarjalnosti je stalno prisotna v delovanju in v načrtih Slovenske prosvetne zveze ter naših društev, ki se dnevno neposredno srečujejo z vprašanjem pomanjkanja strokovno usposobljenih ljudi, ki bi znali na določeni ravni izpeljati specifične pobude ter voditi društvene odseke. O teh problemih se je sicer že mnogo govorilo in razpravljalo, tudi napisanega je bilo že piecej, akcije in pobude pa niso vedno stekle vzporedno z vedno bolj razvejanimi potrebami današnjega časa. To ne pomeni, da ni bilo v ta namen storjenega prav nič, saj je SPZ že pred leti izdelala temelje za usposabljanje kadrov in strokovnega osebja na nekaterih najbolj popularnih in najbolj razvitih področjih kulturnega delovanja, kot je npr. zborovsko petje, kjer so bili doseženi uspešni in spodbudni rezultati. Časovni razvoj pa narekuje nove oprijeme in novo politiko tudi na področju kadrovanja, predvsem upoštevajoč nove zahteve in nove potrebe, ki se dan za dnem porajajo po naših kulturnih društvih in skupinah. O teli vprašanjih smo se pogovarjali z Vojkom Slavcem, predsednikom boljunskega PD France Prešeren in član predsedstva SPZ. Kako si naša osrednja kulturna organizacija zamišlja vjh ašanje kadrovanja? »Menimo, da je treba te probleme začeti konkretno reševati. Ne smemo se stalno samo pritoževati, da nam pri našem vsakodnevnem delovanju manjka sposobnih ljudi. V tem smislu je SPZ izdelala širši program akcij, ki smo ga že začeli uresničevati.« Pa odziv na te vaše pobude? »Poglejmo primer seminarja o lutkarstvu. Sami smo se na tihem celo bali, da ne bo uspel. Obisk pa je brez dvoma demantiral vsako pesimistično predvidevanje v tem smislu.« Kaj ste še priredili v tej sezoni za usposabljanje kadrov? «V oktobru smo organizirali v Boljuncu in v Nabrežini seminar za «začetnike», to je za mladince in mladinke, ki so komaj stopili v prosvetno društvo in se tudi morda prvič temeljiteje srečali z našo splošno zamejsko stvarnostjo.« Kako so mladi sprejeli mnenja »izkušenih« kadrov ali starejših kulturnih delavcev? «Moram priznati, da sem bil popolnčma presenečen o stopnji zanimanja mladih za našo kulturno problematiko. Le škoda, da se je našemu vabilu odzvalo le malo naših včlanjenih društev in manjkali so predvsem mlajši predstavniki reprezentativrejših kulturnih društev, ki 'e dolga leta plodno delujejo.« Kaj pa druge pomembnejše akcije? »V Ljubljani smo priredili uspeli seminar za kulturne delavce in tako imenovane vodilne odbornike naših društev. Tudi ta pobuda je dokazala, da je zanimanje za naša kulturna vprašanja zelo veliko, ampak . . .« Kaj pa za naprej, kako si ti o-sebno zamisliš perspektive (če jih lahko tako imenujemo) naše kadrovske politike? »Osebno sem optimist, čeprav ne skrivam, da smo pri reševanju teh problemov za nekaj let v zaostanku. Preprosto povedano: nadoknaditi moramo zamujeno. Kako? Gotovo jasno sliko o tem nimamo še izdelano, kajti tako bi bili vsi problemi že zdavnaj rešeni. SPZ skuša izdelati in uresničili nekatere pobude, levji delež pri tem morajo imeti društva. Potrebe in zahteva po kadrih morajo prihajati iz društev, iz naše baze, ki se dnevno srečuje s pomanjkanjem režiserjev, pevovodij, animatorjev in še mnogo drugih strokovno usposobljenih kadrov.« SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU GIUSEPPE BERTO NEZNANI BENEČAN igra v dveh delih Danes, 9. decembra, ob 17. uri v gledališču «F. Prešeren« v BOLJUNCU Abonenti, ki so bili v lanski sezoni prikrajšani za nekatere predstave, dobijo pri blagajni brezplačno vstopnico V sredo. 12. decembra, ob 20.30 v Prosvetni dvorani «1. Gruden v NABREŽINI « * * VSEVOLOD MEJERHOLD in JURIJ BONDI ALINUR mladinska igra v dveh delih Jutri, 10. decembra, in v torek, 11. decembra, oL 1.30 v gledališču «F. Prešeren« v BOLJUNCU V sredo, 12., v četrtek, 13. in v petek, 14. decembra, ob 15.30 v Kulturnem domu v TRSTU GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1979-80 4. abonmajski koncert V petek, 14. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu TRIO LORENZ Na sporedu: Beethoven, Lebič in Turina Predaja vstopnic v pisarni GM 13. in 14. 12. od 9. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma je zase predstavlja Benečija, kjer je narodno - zabavna glasba še razmeroma nov pojem in ima zato veliko uspeha, zlasti po zaslugi ansambla Bintars, krizi narodno - zabavnih ansamblov na Tržaškem in Goriškem je nedvomno pripomogla skokovita dekvalifika-cija vaških in političnih praznikov, na katerih se vedno pogosteje iz ekonomskih razlogov odločajo za ansamble, ki zahtevajo manj denarja. S tem v zvezi je treba omeniti, da je zadnje čase izredno upadlo povpraševanje po ansamblih narodno - zabavne glasbe iz matične domovine, ki so bili še pred par leti reden gost naših praznikov, a se jih sedaj zaradi navitih cen upajo vabiti le maloštevilni organizatorji. Vsak obiskovalec vaških šager se bo strinjal, da je zadnja leta teh praznikov odločno preveč, saj je nujna posledica njihove številčnosti ta, da na njih nastopajo povečini vedno eni in isti ansambli, ker množičnost teh praznikov ne dopušča, da bi bila izbira bolj pestra. Na Tržaškem so v pretekli sezoni najpogosteje nastopali ansambli Lojzeta Furlana, Taims in Pomlad. Za vse tri je značilna velika predanost narodno - zabavnemu melosu, ki so ga prilagodili svojim inštrumentalnim in vokalnim zmožnostim. Ti ansambli, o-ziroma narodno - zabavna glasba v splošnem imajo v zamejstvu veliko privržencev, pa tudi veliko kritikov, ki ji očitajo med drugim zastarelost, tehnične pomanjkljivosti ter enoličnost. Marsikdo pa sploh ne pomisli s kakšnimi težavami se srečujejo ti naši ansambli, ki delujejo zgolj na amaterski osnovi in ki se morajo razen z letno modernizacijo repertoarja, ubadati še z organizacijskimi in tehničnimi problemi. Nedvomno pa predstavlja enega najhujših problemov, ki zadevajo sam obstoj tovrstnih glasbenih skupin, krajevna omejenost, saj pomeni meja še vedno nekak zid, preko katerega ta zvrst glasbe prehaja le enosmerno. Naši ansambli tako po večini nastopajo le v zamejstvu, od Doberdoba do Doline. Ker je njihova številčnost obratno sorazmerna praznikom,, si ljudje pogosto želijo večje slikovitosti v izbiri, ki pa je v bistvu nemogoča. Z ozirom na posnemanja ansamblov v matični domovini pa je treba žal ugotoviti, da našim glasbenikom še ni uspelo najti lastne poti, ki bi bila nekaj izvirnega, oziroma značilnega za zamejstvo in kar bi lahko odločilno prispevalo k bogatenju slovenske ljudske glasbene umetnosti. Šele z uresničitvijo teh ciljev bi bilo mogoče govoriti o kakovostnem pristopu in pomembnem prispevku narodno - zabavne glasbe k ustvarjanju slovenskega enotnega kulturnega prostora. Če se strinjamo z ugotovitvijo, da mora kultura živeti v ljudstvu, črpati iz njega moči in sile za svoj obstoj, ker bi drugače postala sama sebi namen, smo prepričani, da tudi narodno - zabavna zvrst, kot pomemben dejavnik ljudskega izročila. lahko v odločilni meri prispeva k rasti naše kulturne bit-nosti. V ta namen pa bi bilo potrebno, da se glasbenim skupinam, ki delujejo na tem področju, nudi ustrezna pomoč, da se stimur lirajo k načrtni izbiri lastne glasbene poti, da imajo v javnih občilih, vključno v naši radijski postaji, vnetega zagovornika. Narodno - zabavna glasba ima prav zaradi svoje melodičnosti in obenem navezanosti na ljudsko dediščino možnost, da zaživi tudi v zamejstvu tisto vlogo, ki ji pripada. Dandanes, ko je opazen na zborovskem področju določen porast zanimanja tudi s strani mladih, bi najbrž ne bilo odveč, če bi določeno mero pozornosti posvetili tudi našim ansamblom in njihovim težavam. Spomniti se nanje v času šager in praznikov je premalo. Škoda bi namreč bila. da bi njihova prisotnost izvenela kot komerciahzirana popevka, ki v kratkem času najde svoj zaton. IGO RADOVIČ Fotografija novost jZborovska prireditev v Devinu našega ustvarjanja V zadnjih letih je doživela fotografija precejšen razmah kot posebna oblika kulturno - prosvetnega delovanja. Ta je namreč moderno izrazno sredstvo, ki je dosegljivo najširšemu krogu ljudi. Še pred leti je bilo fotografiranje izključni privilegij maloštevilnih, ko-. Ukor je zahteval tehnični proces razvijanja določeno strokovno pripravo. Danes pa z relativno nizkimi stroški in z zadovoljivim obvladanjem fotografskega procesa, uspešno sami razvijamo in povečamo naše posnetke. Ce k temu dodamo še komercialno zainteresiranost proizvajalcev fotografskih potrebščin, si lahko razlagamo razširitev ljubiteljev a-materske in umetniške fotografije. Tako smo zamejski Slovenci v okviru prosvetnih društev marsikje u-stanovili društvene odseke z nalogo, da sledijo fotografski dejavnosti svojih članov, posebno mladih, ki so z zadovoljstvom in zanimanjem sprejeli tovrstne pobude. Na vrsti so bili tečaji, priprave temnic in razstave na najrazličnejše teme. Imeli smo že vrsto samostojnih razstav, ki so bile tudi na zanimivi umetniški ravni. Nadalje smo s kamero dokumentirali tako naše okolje, kot važnejše zgodovinske momente društvenega delovanja. Fotografski posnetki bodo tako ostali najvažnejši pri- kaz našega delovanja, moramo pa jih primerno u-rediti v društvenih arhivih. Potreba po organiziranem delovanju je privedla, da fotografski odseki delujejo predvsem v vaškem krogu, ko pa se gre za nastope zunaj vaških meja je nujno, da ti nastopajo enotno. Čeprav je bilo že veliko napravljeno za fotografsko dejavnost, smo brez dvoma šele na pragu večjega razmaha. JOŽKO PRINČIČ Prosvetno življenje je v tem času doseglo nedvomno svoj višek. To nam potrjujejo prireditve in manifestacije, ki se kot na ukaz zvrščajo po nekem določenem vrstnem redu in nam nudijo dragoceno obogatitev, to pa na najrazličnejših kulturnih, umetniških, po- DEKLIŠKI ZBOR DEVIN KULTURNI KROŽEK DEVIN - ŠTIVAN prirejata danes, 9. 12., v dvorani Motela AGIP v Devinu, ob 16. uri KONCERT MEŠANEGA KOMORNEGA ZBORA IZ : IOVE GORICE Vstop prost - Vljudno vabljeni Odsek za zgodovino pri NšK in Folklorna skupina «STU LEDI» razpisujeta likovni in literarni natečaj za učence slovenskih osnovnih šol in slovenskih nižjih srednjih šol «IZ DOMAČE SKRINJE« dijake Vsi, ki so si ogledali istoimensko razstavo v Kulturnem domu, bodo lahko prav iz nje črpali navdih za svoje likovne ali literarne prispevke. Vsakdo naj pogleda v svojo «domačo zaprašeno skrinjo*, ki jo nemara ni že dolgo nihče odprl, in v njej bo prav gotovo odkril marsikaj zanimivega. Morda bo v njej našel ljudske noše, staro orodje in vsakovrstne druge predmete, pa tudi marsikatero staro in že pozabljeno ljudsko pripovedko, pesmico, legendo, pregovor ali kaj podobnega. Zelo važno je, da ne gre vse to v pozabo. Prav otroci bodo lahko s svojimi prispevki pripomogli, da se ti dragoceni ljudski zakladi ohranijo. Vse, kar bodo odkrili in slišali, lahko narišejo ali opišejo. Prispevke zbirajo na Slovenski prosvetni zvezi v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20 — tel. 767303) ter na Odseku za zgodovino NŠK (Ul. Petronio 4). Risbe in rokopisi ostanejo na razpolago prirediteljem. Rok za izročitev prispevkov poteče 31. januarja 1980. Prispevke bo ocenila posebna strokovna komisija in najboljše nagradila. litičnih in socialnih področjih, žal pa večkrat zapazimo, da se nekatere vasi le težko vključijo v to organsko društveno delovanje in ostajajo nekje v ozadju; niso del tistega prenavljajočega vala, ki je za obstoj naše narodne manjšine skoraj nujen. Med take vasi, če jih smemo tako označiti mirnejše vasi, spadata tudi Devin in Štivan, ki pa slovita v naši krajevni zgodovini po zelo samosvojen in pomembnem kulturnem centru. V Devinu ima svoj sedež Kulturni krožek Devin - Štivan, ki pa ne more zaradi konkretnih razlogov delovati v polni meri. Kulturni krožek bo danes popoldne, ob 16. uri priredil v sodelovanju z Dekliškim zborom iz Devina v dvorani motela Agip koncert Mešanega komornega zbora iz Nove Gorice. Dirigent zbora, ki ga naša slovenska javnost prav gotovo pozna, je prof. Štefan Mauri. Mešani komorni zbor je prav pred nedavnim nastopal v Gorici in žel tam velik uspeh in odobravanje. Naj tu še navedemo, da se zbor u-deležuje mednarodnega tekmovanja «C. A. Seghizzi», ki se vsako leto zvrsti v Gorici. Že po tem podatku nam je jasno, da gre za izredno kvaliteten zbor, ki se med drugim ponaša z izvajanjem zahtevnih skladb in pa tudi z izrazitim in občutenim podajanjem. Na prireditvi bo v nedeljo nastopal tudi Dekliški zbor iz Devina. Zbor je bil ustanovljen že leta 1972 na pobudo samih domačink, vodi ga tudi Devičan Herman Antonič. Z vajami so dekleta začela na dirigentovem domu dokler se niso preselile v župnijsko dvorano, kjer so že vadili Fantje izpod Grmade. Naj še omenimo, da šteje zbor 17 pevk, nekatere prihajajo iz okoliških vasi. Vse ljubitelje naše slovenske pesmi toplo vabimo, da se udeležijo te prireditve, vstop je prost. Torej nasvidenje v Devinu. Dolinski TABOR izhaja že 2 leti Prihodnji teden bodo Dolinčani dobili v roke šesto številko glasila PD Valentin Vodnik »Tabor*. S to številko se zaključuje drugi letnik. »Tabor* je doslej zelo redno izhajal, njegova vsebina pa je bila vedno osredotočena na doma- če dogodke, na dogodke, ki so pač pomembni za vas in celotno vaško skupnost. Da bi bilo glasilo tudi oblikovno bolj razgibano, so ga uredniki skušali popestriti z bogatim slikovnim gradivom. V listu je tudi nekaj stalnih rubrik in pa zapisi domačina Ivana Furlana, ki segajo še v prejšnje stoletje in nam v originalni obliki pristno posredujejo Dolino in Do-linčane, ki so živeli v njegovem, sicer že zelo oddaljenem času. Zapiski Ivana Furlana imajo doku-mentarično in starinsko vrednost. Zadnja številka nekako potrjuje, da je Tabor dobil svojo dokončno podobno in da bo tako tudi bolj ali manj ostal. Seveda se pa ne bo upiral izboljšavam in koristnim novostim. Doslej so Tabor prejemali v vsaki hiši, zaradi stroškov in težav z raznašanjem pa se je društvo odločilo, da ga posreduje samo tistim, ki so redno plačali članarino za letošnjo sezono. Zadnja letošnja številka prinaša osrednje dogodke v kulturno - prosvetnem življenju, od oktobra do zaključka redakcije, (ris) SLOVENSR. PROSVETNA ZVEZA prireja tečaj za fotoamaterje (začetna in izpopolnilna stopnja) in kinoamaterje (začetna stopnja). Tečaji se bodo predvidoma pričeli v januarju prihodnjega leta. Vsi, ki jih zanima tovrstna dejavnost, se lahko prijavijo na sedežu Slovenske prosvetne zveze, v Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767303) do 15. decembra. V galeriji Teatro Romano Ul. Donota 20 do 14. decembra razstavlja ATILU KRALJ URNIK; delavniki od 17. do 20. ure sobota od 10. do 12.30 in od 17. do 20. ure nedelja od 10. do 13. ure SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA IN ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE najavljata revijo pevskih zborov »PRIMORSKA POJE 80» K sodelovanju so vabljeni vsi pevski zbori Primorske, ki gojijo slovensko narodno in umetno pesem in imajo laičen značaj,- Začetek revije bo v marcu prihodnjega leta. Prijave sprejemajo v uradih Slovenske prosvetne zveze v Trstu — Ul. sv. Frančiška 20 in v Gorici — Ul. Malta 2 ter v uradih Združenja pevskih zborov Primorske v Novi Gorici. Rok za prijavo zapade 31. decembra 1979. Vsak zbor naj navede ob prijavi vsaj 4 skladbe, ki jih namerava izvajati na reviji. Primorska poje 80 življenjskost in svežino, ki jo od vselej potrjujejo naši pevski zbori tostran in onstran meje, bomo spet okušali in preizkušali na številnih odrih v okviru manifestacije, ki je od vselej zasledovala, poudarjala in razvijala predvsem dva cilja, množičnost in kakovost. Primorska poje — množična manifestacija, ki je prešla že nekako v kri našega ljudstva in ki je najboljše merilo pevskega zborovskega utripa, kot najbolj značilnega, priljubljenega, najbolj neposrednega in obče veljavnega način kulturno umetniškega izražanja, prehaja v svojo enajsto pomlad. V vseh teh letih pa se še ni izčrpala. Nasprotno, postaja vse živahnejša in množičnejša. Ob vsem tem lahko samo izrazimo upanje, da bo tudi prihodnja revija potrdila navezanost našega ljudstva na zborovsko petje, da bo še enkrat poudarila enotnost primorskega kulturnega prostora, pokazala na množičnost in obenem, kar je še zlasti pomembno, pokazala tudi na kakovostno rast zborovskega petja. Prihodnja revija, ki jo kot običajno prirejata Slovenska prosvetna zveza in Združenje pevskih zborov Primorske, bo predvidoma v enajstih krajih tostran in onstran meje. Posamezni nastopi zborov bodo predvidoma 14. marca v Novi Gorici, 15 marca v Ronkah, 16. marca v Tolminu, 21. marca v Postojni, 22 marca v Ajdovščini (ta nastop naj bi bil obenem proslavitev 35. obletnice prve slovenske vlade), 23. marca v Komnu, 29. marca v Gorici, 30. marca v Dobrovem, 6. aprila v Idriji, 19. aprila v Trstu in 20. aprila v Ljesah v Beneški Sloveniji. Sodelujoči zbori n Kultura slehernega naroda je predvsem kultura vsakega človeka tega naroda, ni kultura samo v sprejemanju kulturnih vrednosti, ampak predvsem ustvarjanja teh vrednosti. In zborovska pesem je prav tista oblika kulturnega ustvarjanja, ki lahko zajema največ ljudi. Veseli me zato, da je zborovska pesem na Slovenskem spet dobila tisto me sto, ki ga je nekdaj imela in ki ga mora imeti v kulturi slovenskega naroda. EDVARD KARDELJ Leto Število revij Jugoslavije Italije Skupaj zb 1970 4 25 24 49 1971 4 26 25 51 1972 4 29 21 50 1973 5 37 23 60 1974 7« 40 23 63 1975 8* 42 24 66 1976 8 52 31 83 1977 7 49 32 81 1978 9 70 32 102 1979 lOa 67 41 108 * Ena dcdatna »jubilejna* revija v Dobrovem • Ena dodatna «jubilejna» revija v Trstu a Ena dodatna »jubilejna* revija v Trstu Čuvaj preteklosti v Samalorcl PROSVETNI DOM V POPRAVILU: DRUŠTVO TABOR PRISILJENO K ZAČASNEMU DELNEMU MOLKU «Naprej $ skupnimi močmi» Intervju s Srečkom Orlom, predsednikom Prosvetnega društva Prosek - Konto vel Malokatero prosvetno društvo pri nas je razvilo tako razvejano in pestro dejavnost, kakor jo je razvila opensko prosvetno društvo »Tabor*. Navadili smo se bili že kar na več prireditev tedensko in ta dejavnost je zajela skoraj vsa področja kulturnega udejstvovanja, od zborovskega petja, folklore in koncertnih večerov, do dramskih stvaritev in galerijske razstavne dejavnosti. Kar nekam čudno in nerazumljivo se zato zdi marsikomu, ki od daleč spremlja življenje tega društva, da se po časopisju zadnje čase ne pojavljajo več tako pogosto razne društvene kulturne napovedi. Razlog za la začasen molk je zelo preprost. Dvorano openskega Prosvetnega doma, kjer se zlasti v poznih jesenskih, zimskih in tudi pomladnih dneh odvija vsa dejavnost, namreč preurejujejo. Obnavljajo električno napeljavo, nameščajo ogrevalne naprave in urejujejo vhode ter oder. Zal so se gradbena dela zavlekla krepko čez predvidene roke. Z deli so pričeli že ob koncu prejšnje sezone, tako da so nekatere načrtovane prireditve odpadle. Tako niso mogli na primer ponoviti Bevkovega dela. ki ga je ob poimenovanju openske šole pripravil Marko Sosič in ki je imelo precejšen uspeh in odziv. Prav tako niso mogli ponoviti Brechtovega dela »Puške gospe Carran in odpadla je tudi ena likovna razstava. Odbor in članstvo društva je lipa!o, da bo vsaj s pričetkom nove sezone mogoče pričeti z redno dejavnostjo, a stvari so se zataknile. Ne samo s prireditvami, celo z vajami so določene težave. Kdaj se bodo vrata Prosvetnega doma lahko spet odprla openskim prosvetnim delavcem in širšemu občinstvu? Zagotavljajo, da bi to moralo biti pred koncem leta. Tega si resnično vsi želimo, kajti velika škoda je, da o-pensko prosvetno društvo ne more uresničevati vseh svojih letošnjih načrtov. In teh je veliko. Kot rečeno se kljub vsemu dejavnost openskega društva ni povsem ustavila. Nekatere skupine redno vadijo in tudi nastopajo. Zlasti velja podčrtati dejavnost najmlajših. Število otrok v folklorni skupini se je v novi sezoni še povečalo. Trenutno vadi pod vodstvom Anke Kocjančičeve (ki vodi skupino mlajših) in Stojana Petarosa (ki vodi ostali dve skupini) okrog 70 otrok ne samo z Opčin, temveč z vseh krajev vzhodnega Krasa. Nekajkrat so v novi sezoni tudi že nastopili (na prazniku Ringa - ringaraja pri Sv. Ivanu, na prazniku v Dutovljah, pri Sv. Jakobu, v Skednju in še kje). Redno vadita tudi moški in ženski zbor. Prvi praznuje letos 10. obletnico obstoja in pripravlja temu jubileju primerno proslavo, vendar so morali ta načrt zaenkrat odložiti. Najbolj okrnjeno je dramsko delovanje. Odložiti so morali nekatere dramske ponovitve. V začetku prihodnjega leta bodo začeli s pripravami Torkarjeve drame «Pisana žoga*, ki jo bo režiral Boris Kobal. V pripravi je še druga dramska uprizoritev, ki jo snuje Drago Gorup, a zaenkrat je vsa zadeva še zavita v skrivnost. Izvedeli smo, da gre za satirično delo. Vse je ustavljeno tudi na področju galerijske dejavnosti. Pred- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI vabi mladinke in mladince k sodelovanju v FOLKLORNI SKUPINI Vpisovanje sprejemajo na sedežu SPZ v Gorici, Ulica Malta 2 (tel. 24-95). sednica Stanka Hrovatinova nam je v zvezi s tem izrazila precejšnjo zaskrbljenost. V tekoči sezoni naj bi bilo poleg običajnih likovnih razstav tudi bienalno srečanje slikarjev amaterjev in drugo srečanje primorskih fotografov. Povedati moramo, da je odprtje vsake razstave spremljala prava kulturna prireditev. Med važnejše pobude društva «Tabor* v tej sezoni sodi tudi odprtje knjižnice. Tudi to je seveda vezano na prostore. Prav ob letošnjem miklavževanju so naslovili na opensko prebivalstvo vabilo, da bi prispevalo s knjižnimi darili. Težnja društva je, da bi bila knjižnica zlasti bogata z deli, ki obravnavajo tako ali drugače našo zamejsko problematiko. Knjižnico bodo poimenovali po Pinku Tomažiču. to so seveda samo bežni obrisi tega, kar se na Opčinah snuje na kulturnem področju. Ob tem lahko samo še enkrat izrečemo željo, da bi se vprašanje prostorov čimprej uredilo in da bi sTabor» spet zaživel, kot zna. (dk) Martinovanja na Goriškem Tudi letos so naša društva na Goriškem priredila tradicionalna martinovanja. Tako je Briški grič iz Števerjana priredil veselo martinovanje v gostilni pri Tildi na Oslavju, ženski odbor prosvetnega društva Danica na Vrhu pa v gostilni Devetak. Redni občni zbor PD Danica z Vrha PD Danica je imelo 11. novembra svoj redni občni zbor v domači gostilni pri Lovcu, saj domači prosvetarji, kljub velikemu prizadevanju, ne premorejo še lastnega sedeža. O delovanju društva v prejšnji sezoni je poročal dosedanji predsednik Darin Devetak, tajniško poročilo pa je podal tajnik Žarko Grilj. Na občnem zboru so izvolili nov društveni odbor, v katerem je mnogo mladink in mladincev. Odbornikom PD Danica želijo oL.-j uspehov pri njihovem delovanju. Srečko Orel »Želel bi, da bi se vaščani, ki jim je pri srcu prosvetno - kulturno delovanje v naših dveh vaseh, čini več angažirali in potrudili ter da bi pri tem pozabili na vse stare razprtije in na škodljiva trenja, kajti le na tak način bomo lahko še popestrili in dvignili kulturno dejavnost na Proseku in na Kontovelu* S to željo je Srečko Orel, predsednik Prosvetnega društva Prosek - Kontovel, končal pogovor o delovanju društva, ki mu predseduje od februarja letos, odkar je zadobilo društvo novo podobo koordinatorja vseh prosvetno - kulturnih dejavnosti v obeh vaseh. Delovanje, pobude, ki so izšle v teh devetih mesecih, dokazujejo, da je bila na ta način zasnovana reorganizacija društva pravilna rešitev za izkop iz kulturnega mrtvila, ki je zajelo Prosek in Kontovel v zadnjih letih. «V obeh vaseh so že delovale številne organizacije, ki pa so zašle v trenutne krize. Potrebno jim je bilo pomagati, vliti poguma, jih stimulirati za uspešnejše nadaljevanje njihovega dela, v tem smo nekako uspeli, saj se rezultati že kažejo v večjem številu prireditev, ki smo jih pripravili v primerjavi z lanskim letom.* Tak je bil primer pevskega zbora »Vasilij Mirku . .. «Da. Petje je pri nas že stara tradicija. Naš pevski zbor je letos občutno več nastopal kot še do pred kratkim, poleg tega tudi skrbi za pomladitev svojih vrst.» V še večji meri je zaznati pomladitev pri Godbenem društvu. »Pomladitev godbe na pihala me Š3 najbolj razveseljuje. Mladi vztrajajo pri igranju, kar pomeni, da so jih starejši godbeniki lepo sprejeli v svoje vrste. Prav pred kratkim sem bil prijetno presenečen, ko sem videl, kako je najstarejši godbenik kar ža- DELOVANJE SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V NOVEMBRU 1979 11. nov. 79: Mednarodna revija folklornih skupin »Čez tri gore, čez tri dole* DELOVANJE DRUŠTEV V NOVEMBRU 79 9. nov. TFS Stu ledi s sodelovanjem Odseka za zgodovino pri NŠK: Iz domače skrinje (razstava noš in domačih predmetov). 5. nov. SPD Igo Gruden: Predavanje s predvajanjem barvnih diapozitivov na temo: »Gobe z naše gmajne*. 6. nov. Slovenski klub: Torek s kitaro in pesmijo. 10. nov. PD France Prešeren: Večer hrvaške folklore. 11. nov. PD Slavec: 1. razstava domačin vin. 13. nov. PD Rdeča zvezda: Predavanje: Gobe s kraške gmajne. 13. nov. Slovenski klub: Tretje oko — predstavitev nove pesniške zbirke Marka Kravosa. 17. nov. PD Slovenec: Družabni večer. 17. nov. PD V. Vodnik: Odprtje fotografske razstave Mimo objektiva. 18. nov. PD V. Vodnik in PD Slavec: Koncert godbe na pi-) hala Breg in koncert godbe na pihala iz Ricmanj. 23. nov. PD Primorec in ŠD Primorec: Današnji politični tre- nutek in 25 let delovanja SKGZ (predavanje ob 25-let-nici SKGZ). 24. nov. SPD Igo Gruden: Literarni večer ob 100 letnici roj- stva pesnika Josipa Murna - Aleksandrova. 24. nov. PD Lipa: Nastop zborov Dekliški zbor iz Devina, Fantje izpod Grmade, Mešani pevski zbor Lipa. 27. nov. Slovenski klub: Praznični torek (ob 29. novembru, dne- vu Socialistične federativne republike Jugoslavije). 28. nov. PD Lipa: Koroški večer — Diapozitivi o izletu na Koroškem. 28. nov. PD Lonjer - Katinara - ŠD Adria: Današnji politič- ni trenutek in 25 let SKGZ. 29. nov. PD Kraški dom: Miklavževa razstava (traja od 29. XI. do 5. xn.). 30. nov. Društvo Slovencev miljske občine: Današnji politični trenutek in 25 let SKGZ. Ženska skupina TFS »Stu ledi* rel od veselja, ko mi je pravil, kakšno voljo da imajo mladi.* Kakšno pa je stanje pri drugih odsekih, ki so vključeni v Prosvetno društvo? »Amaterski oder Jaka Štoka ima novega, mladega režiserja, ki je takoj vzpostavil stik z novim okoljem. Z njim so pri dramski skupini zelo zadovoljni. Sedaj pripravljajo novo igro in mislim, da se bo oder v kratkem tudi kakovostno povzpel. Harmonikarji Glasbene matice z dinamično voditeljico na čelu nadaljujejo svoje delo, prav tako otroški pevski zbor. Taborniki družine Šumečih borov so sodelovali pri nekaterih naših akcijah, poleti pa so priredili taborjenje blizu Proseka.* Kaj pa mladi? Pred letom so ustanovili Mladinski krožek in so v začetnem obdobju presenetil’ s svojim živahnim delovanjem, nato pa so se nekoliko umirili, tako da je bilo po obeh vaseh že slišati zlobne govorice o ... »pokojnem* Mladinskem krožku ... «Mladini se je zdelo v začetku vse zelo lahko, verjetno se niso zavedali, kaj vse jih še čaka. Sedaj je potrebno, da reorganizirajo svoje delovanje; mi, starejši, jim lahko damo nasvet, podporo, vsa teža pa stoji prav na njih samih. Mogoče bi bilo pravilno, da še raztegnejo svojo dejavnost na nova področja. Z druge strani pa se moramo tudi zavedati, da so člani Mladinskega krožka aktivni še pri drugih kulturnih, prosvetnih in športnih organizacijah — že to je razveseljivo. Povedati moram še, da mladi poleti niso spah. Prav pred kratkim sem imel sestanek z njimi v skoraj dokončanem sedežu, ki so si ga sami uredili v gornjih prostorih Kulturnega doma. To dokazuje, da si hočejo ustvariti družabni prostor, kjer se bodo v bodoče srečevali.* Drug problem, s katerim se obe vasi že dalj časa ubadata, je poimenovanje šole po kontovelskem revolucionarju Ivanu Regentu. Kaj se z njim obeta? »Pred poletjem smo posredovali pri parlamentarnih predstavnikih, da bi oni podprli našo prošnjo. Sen. Gerbčeva je junija pisala predsedniku Pertiniju, konec oktobra pa je minister za šolstvo Vali tu tti pismeno obvestil posl. Lo-risr Fortuno, da se bo o stvari pozanimal. Vsekakor mislim, da imajo Prosečani in Kontovelci dovolj trme, da si bodo izborili poimenovanje lastne osnovne šole po osebnosti, ki so si jo sami izbrali.* Ves razrast delovanja v obeh vaseh je bil verjetno mogoč, ker sta vasi decembra lani končno dobili svoje kulturno središče — Kulturni dom . .. »Da, in za to ima velike zasluge Zadruga za Kulturni dom. Sedaj bi morah še urediti položaj doma in koordinirati delovanje v njem, zaželel pa si bi tudi globlje sodelovanje z Zadrugo, da bi se vse to tudi dokončno uresničilo.* Kakšni pa so bližnji programi? »Godbeno društvo je dalo pobudo za obnovitev tradicije božičnih večerov. Tak večer bo 26. decembra, seveda v Kulturnem domu, sodelovali pa bodo tudi drugi naši odseki. Kmalu bomo začeli z akcijo včlanjevanja v Prosvetno društvo, za kar se je angažiral pevski zbor. Zaželel W, da bi postal član društva prav vsak vaščan in da bi se v njem angažiralo čim več ljudi. Obnoviti moramo knjižnico, za kar smo se v preteklosti že pozanimali; seveda pa ostajajo odprti še nekateri problemi, ki jih bo mogoče rešiti le z dobro voljo čim večjega kroga ljudi, njihovim zanimanjem, aktivnostjo in požrtvovalnostjo, tako da bo lahko želo kulturno -prosvetno delovanje na Preseku -Kontovelu še nove uspehe.* r-t. t III i Z ; i *> r ) i i i i t > r l i 1 5- C T t k 5 lomi KULTURA jfctS /g ZA OBA NAVDIH IN IZPOVED... V isti točki sklenjena črta kroga Kosovelove in Spacalove umetnosti Esej Cirila Zlobca k razkošni mapi, ki obsega Kosovelove pesmi in Spacalove grafike z besedili v treh jezikih V Slovenskem klubu je bila minuli torek predstavitev razkošno zasnovane in izpeljane umetniške mape «Kras» s trojezičnim (slovenskim, italijanskim in nemškim) naslovom in notranjim besedilom, ki v slogovni ubranosti povezuje Spaca-lovo slikarsko in Kosovelovo pesniško vizijo Krasa. Gre za pravi založniški podvig dveh slovenskih izvenmatičnih založniških hiš — Založništva tržaškega tiska iz Trsta in Založniške in tiskarske družbe Drava iz Celovca-Borovelj, ki se postavlja enakovredno ob stran največjim tovrstnih dosežkom celotnega slovenskega založništva, pa tudi slovenskih kulturnih naporov. Mapo sestavlja 15 snopičev, vsak snopič pa vsebuje na eni strani po eno Kosovelo pesem v slovenskem izvirniku in italijanskem in nemškem prevodu, na ločenem listu pa barvno reprodukcijo Spacalove grafike in sicer tako, da se vsebina pesmi in slike nekako dopolnjujeta vsaj v občutkih, ki jih ustvarjata v bralcu in gledalcu. Spremni esej v mapi je napisal Ciril Zlobec, tretji umetnostni predstavnik Krasa v tej zbirki, in zaradi njegove miselne globine se nam zdi Prav, da ga ponatisnemo v celoti: jlam je kaka pokrajina bolj pri (Cu zaradi svojega dejanskega Jn, svoje nenavadne lepote? Ali /-dvsem zaradi svoje poudarjene JOačnosti? Kdaj, kako, zaradi esa smo jo sploh opazili, da se .e kot lepota kot poseben čar vtis-,!'« v našo zavest, v naša obču-,|a? In je morda zrno resnice v *** znani misli, ki pravi, da je j?Kajina to, kar je o njej povedal ‘“»e/c? Takšna, kot jo je prika-V človek? Izjemna, pesniška, če jo vase sprejeli prek izjem- ie besede pesnika, z zvokom glasnika, z barvo in črto slikarja? 'je takšna pokrajina Kras? Je Kras poetska pokrajina po za-pfli Kosovela? Slikarsko vznemir->,va po zaslugi Spacala? Pdkrivamo v njunih delih real-! Kras? Smo se za realni Kras v tonem opusu sploh kddj zanima- požari, s samotno svetilko v oknu, ki je pravzaprav izpostavljeno u-miranje v temi, in naša kritična zavest nam zlahka dokaže, da je to pravi Kosovel, pesnik, ki je tako intenzivno čustvoval, se izpovedoval, skozi domala totalno metaforo Krasa, dotlej mrtve pokrajine, ki jo je oživil s svojo govorico, ni je torej opeval, ampak si jo je prisvojil, se z njo poistil, ji dal svojo in prevzel njeno pesniško besedo. Povsod ta dvojnost in enost hkrati: pesnik — pokrajina in hkrati drug drugemu prispodoba, istost usode, čutenja; kakor tudi dvojnost in istost v samem pesniku, ki je bil tej pokrajini hkrati tujec in njen alter ego. Premalo je seveda reči, da je Kosovelu Kras totalna prispodoba, pesnik ga neprestano napolnjuje sam s sabo, tako da se ta pokrajina sa- 0vojnica za mapo Kras (Kosovel - Spacal) jj! Navadili smo se na to, ne da ,* l * * * * * o tem mnogo razmišljali, nabili na enačaj: Kosovel — Kras, »dcal — Kras. S tema dvema J°jicama vzpostavljamo zelo do-Jč, zaupljiv odnos, vse se nam t‘* jasno, preprosto, predvsem pa J? jepo, kot da je prav to depo* preprosta zadeva, okrog J®fere se lahko zberemo vsi in je r‘°h ni treba razumeti, ne je raz-flOati sebi in drugim, saj jo, ta- 0 se nam zdi, vsi občutimo. Ali res zmožni tega spoja emocio-tomega z estetskim? Namreč: ?redvsem za to gre, ko razmišljajo o svojem odnosu do obeh u-JM°V in do pokrajine, ki ju ako reprezentativno, vsakega na ';°j način, označuje. Samo preplet iracionalnega z estetskim potiska . °spredje tako imenovano lepoto . obliki' ko nas njena abstraktna Java ne bega, ne sili v iskanje ,,triujočih razlogov zanjo, tem-Jč nas čisto preprosto osvaja, Jeminja se v čar. Takšen je r?s v Kosovelovi poeziji, tako Jnkuje, čeprav docela drugačen, Spacalovem slikarstvu, v nje-e°»i grajiki. Sam sem otrok Krasa in zdi se ■da se ne motim, če trdim, da 1 Predstava, ki jo imajo o tej po-J°jini Kraševci sami, pravzaprav Jčutek o njej, še najbliže ne-Jkšnemu ponosu, razigranosti, rešljivo pa ni nič mučnega v “j predstavi, nobene žalosti, sije, nobenega nadiha smrti, tudi Vene bližine ne. In vendar je Ko-Jelov Kras docela drugačen: siv, Jan, razklan, tuj. bolan, krva-Jč, z nemo grozo v šelestečih bo-, ■ s slutnjo in podobo smrti na Vsakem koraku, z zarjami, ki so ma, oživljena, živeča svoje lastno življenje, osamosvaja, izgublja svoje realne dimenzije in postane prostor v gibanju, kozmos, torej nekakšna dokončna osvobojenost, neovirano gibanje pa tudi izginjanje, smrt. Vestni preučevalci Kosovela ugotavljajo, da je prav smrt najpogosteje omenjena v njegovi poeziji. Nenavadno pogostokrat v povezavi s Krasom. Kritična analiza, tekstovna razčlemba bi najbrž pokazala, da imamo o-pravka z najbolj temno, pesimistično, že skoraj nekrofilsko liriko, ki pa vendar vzbuja v nas drugačne občutke: bolj kot za temo smo dovzetni za drobno lučko, ki jo ta tema oklepa, ogroža, bolj kot smrt nas prevzame pesnikovo upiranje smrti. Tako tudi Kras v tej liriki: bolan, ranjen, krvaveč, na smrt obsojen se neprestano nečemu u-pira, v tej liriki ni mirujočih stanj, tudi predsmrtne krče, pesnikovo grozo življenja občutimo hkrati tudi kot dragocenost človeka, kot neko njegovo globljo radoživost, ki jo bližina smrti ali neizbežno odtekanje vanjo samo poudarja. Čeprav pogostoma ne v avtentični izpovedi pesnika — ta je največkrat resnično tragična, temveč v bralčevem podoživljanju, ki se neizbežno pretaka skoz estetski filter. Tako umetniška lepota. Kosovelova najvišja ambicija, blaži tragiko izpovedi in zato tudi Kras, govoreč Kosovelov jezik, razkrivajoč skozenj svojo in pesnikovo usodo hkrati, ostaja v naši nekritični zavesti, toda z odločilnim doživljajskim nabojem, predvsem simbol neke posebne dragocenosti, ki je postala, ker umetniška, tudi lepota. In najbrž je prav to tisto, zaradi česar je Kras tako izpostavljen med slovenskimi pokrajinami, nekako sugestivno privlačen, ne da bi si to znali razložiti, kot je lahko privlačna samo pokrajina, ki svojim prebivalcem in naključnim popotnikom govori Z besedo pesnika, ki jo je oživil, je torej Žitki, odzivajoča se lepota. Seveda je v Kosovelovi poetski inkarnaciji Krasa vse pesnikovo življenje najprej skoraj boječe približevanje, tiho odkrivanje, spoznavanje, potem nenadno preže-manje drug drugega, drug drugemu glas in odmev, krik in tolažba, skupna nemoč, pobitost in nezadržen vzpon v prostor, svobodno gibanje in izginjanje v njem. Kosovelov' Kras ni abstraktno po-človečan, ostro individualiziran je, s pesnikovim obrazom, z njegovo dušo, razpoznaven, nezamenljiv, kbsovelovski. In to je ta dragocenost, ta izjemnost v pesniško govorico oživljene pokrajine. Kras je v Kosovelovi poeziji, tako smrt, velika tema, živa literarna oseba, protagonist, bolj izpovedan kot u-podobljen, zato si ga lahko tudi bralec sproti prisvaja, je z njim v neprestranem dialogu, ga občuti kot svojo sočasnost. Bralec sam, prebirajoč to poezijo, je neposredno pritegnjen v čar obnavljajoče se navzočnosti te pesniške pokrajine, v čar, ko se pred našimi očmi, skozi medij pesnikove besede, abstraktnost, imaginacija, spoznanje, doživetje spreminjajo v neko novo kvaliteto realnosti, ki se nam zdi že kar predmetna, prostorsko izmerljiva, v naši zavesti in občutku navzoča, preprosto, kot Kras. Drugačen, smo rekli, je Spacalov Kras. S Kosovelovim ga povezuje prav tako totalna predanost, doživljajska in estetska, s katero se mu Spacal predaja in se prek nje, že desetletja, tako uspešno izpoveduje. Tudi pri Spacalu gre torej predvsem za izpoved, za iskanje slikarske metafore, ki naj bi razkrivala neko veljavnejšo resnico, tisto celovitost spoznanja, ki jo lahko enačimo z življenjem. Kosovelova pesem je vrenje, Spacalo-va grafika mir, obvladanost, premišljenost. Spacalovo roko vodi, ko razvršča svoje asketske črte, odbira, z vso skopostjo, le maloštevilne barve, docela obvladana estetska zavest. Kot že rečeno: Krasa ne upodablja, ga ne preslikava, fiksirati poskuša njegovo dušo, njegovo likovno bistvo, spreminja ga v simbol, v zapomljivo obliko, znak, viden spomin, v katerem se oba pojma, Spacal in Kras, prekrivata, prežemata, z e-nako intenziteto označujoč drug drugega. Spacal Kras razstavlja, pravzaprav: najprej ga razstavi, razvidno izpostavi vsak njegov del, potem pa ga spet sestavi v novo celoto, v spacalovsko. Ta postopek je, zdi se mi, razviden tako v risbi kot v razporeditvi barv. Kraško domačijo (tako tipičen motiv njegove pozornosti) oživi s preprostim, skoraj otroški risbi podobnim oknom, vrati, obešenim listnim košem, postavljenim v arhitektonsko strukturo temnih in svetlih ploskev, vzporednih in sekajočih se ravnin, ko so same po sebi največkrat že blizu abstrakciji, bolj razpoloženje kot predstava, in so predvsem ti poudarjeni, takoj razpoznavni detajli tisti, ki s takšno zanesljivostjo evocirajo celoto, recimo: kraško domačijo. Človek, praviloma, je iz tega sveta izločen, oziroma: čutimo, z duhovnimi očmi ga vidimo v vsem tistem, kar je njegovo bistvo: v domu, kjer prebiva, v dvorišču, ki simbolno zamenjuje njegov svet, v predmetih, orodju, ki so delo njegovih rok, pa tudi simboli njegovega življenja. Tudi iz samotnega kamna, ki ga Spacal postavi kot nekakšen bel madež v prostor, diha neposredna bližina človeka. V skoraj sleherni Spacalovi grafiki se nam oko ustavi najprej na takem detajlu, ki je razpoznavni ključ za vso podobo, znamenje, jedro doživetja. Mir in samota sta temeljni čustvi teh podob, morda pa tudi osamljenost in v tej osamljenosti, navezanosti samo nase, tudi nekakšna globlja, usodna odgovornost tega prisotno - odsotnega človeka, jetnika in svobodnjaka znotraj nekih trdih in trdnih zakonov življenja, jasno postavljenih drug ob drugega, razvidno se sekajočih — kot črte, ploskve in barve kraških domačij Spacalovih grafik. Spacalov odnos do sveta, tudi Krasa, je najprej estetski, vendar ta estetskost učinkuje kot izpoved, kot spoznanje in je zato za ogledalca* te grafike odprt odnos, ki vselej omogoča nove spoznavne in doživljajske zveze. Tako se na dveh povsem različnih koncih, vendar v isti točki kot sklenjena črta kroga, stikata Kosovelova in Spacalova umetnost, ki ji je Kras navdih in izpoved. Trio Lorenz za GM Trio Lorenz bo gost prihodnjega abonmajskega koncerta Glasbene matice v petek, 14. decembra. Nastopil bo namesto Akademskega tria iz Beograda, katerega koncert zaradi tehnično -organizacijskih vzrokov tokrat odpade. Uprava Glasbene matice se zaradi nepredvidene zamenjave oprošča vsem svojim obiskovalcem koncertnih prireditev. TRIO LORENZ, ki se prav te dni mudi na koncertni turneji v Španiji, bo nastopil z zanimivim sporedom glasbenih del skladateljev L. van Beethovna, J. Turine in slovenskega glasbenega u-stvarjalca Lojzeta Lebiča. Trio Lorenz med enim svojih novejših nastopov ...........mn..,..,.....m...............................n.........m...........'".n.""".".'....""»'»• SLOVENSKA GLASBA NA GRAMOFONSKIH PLOŠČAH HIŠE HELIDON POJAJ MI, POJAJ ČEREN KOUS Slovenske pesmi in napevi iz najmanjše med vsemi slovenskimi deželicami Porabja - Kmalu prideta na vrsto Rezija in Nadiške doline Na ovitku te nove plošče, ki jo je izdala ljubljanska gramofonska hiša HELIDON, ti že lepa barvna slika pričara domačijo v mehki jesenski pokrajini: stara kmečka hiša je pokrita še s slamo, nebo je sinje in jo razgiba le toliko oblakov, kolikor je za fotografijo prav. Žolto listje leži, kakor je padlo, pod mogočnim razvejenim drevesom. Vrata v domačijo so odprta. Teda streha kaže rebra. Vrata so nema. Slika je mrtva. Na nji ni ne človeka, ne piščet ali gesi okoli hiše, niti štorklje ne na strehi. Slovenska glasba (Slovene Musič): PORABJE. Zvočni primeri i7.virne ljudske glasbe (A Selec-tion of Original Recordings of Folk Musič). Sekcija za glasbeno narodopisje instituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (Department of Ethnomusicology, Institute of Slovene Ethnology of the Slovene Academy of Sciences and Arts). FLP 03-008 HELIDON. Z ljudsko glasbo in z vsem ljudskim izročilom sploh (vštevši narečje) je tako, kakor je s to prelepo, a nemo sliko. V preteklost sodi, v muzej, med lepe spomine, med specialitete za sladokusce, med kulturne skomine. V najboljšem primeru za rabo znanstvenikov, ki si z njo in z njim prirejajo kongrese, pišejo razprave, tiskajo učene knjige, čez prag njihovih delavnic (pardon: institutov!) to bogastvo malokdaj zaide med ljudi. Kvečjemu odpade kaka drobtinica na mizo (če že ne pod mizo) prosvetarjev: kako poljudno predavanje pri polovici praznih stolov v dvoranici, nekaj posnetkov s traku, nekaj diapozitivov. Drugo jutro pa greš spet v ta naš vsakdan, pri katerem slišiš pri vsakem koraku komercialno glasbo, lahko glasbo, narodnozabavno glasbo, privzvi-šeno zabavno glasbo, radijske in televizijske glasbene sigle, pri vsakem koraku le komercialno glasbo. Pa ne samo po mestih. Prav tako tudi po vaseh in pri samotnih kmečkih domačijah. Če že niso prazne, opustele, mrtve — kakor je videti porabska domačija na ovitku te plošče — sedijo v njih zvečer ljudje, pol delavci pol kmetje, pred televizijskim ali pred radijskim sprejemnikom in poslušajo komercialno glasbo. Odmev petja po vasi je že zdavnaj odmrl. Novi rod ni sploh nikoli slišal fantov pri vasovanju podoknice peti, deklet in žena peti pri kmečkih opravilih. Asfalt in televizijske atitene so pometle to petje še z zadnjih skritih kotičkov, kjer si ga lahko slišal še pred desetimi, rajši recimo pred dvajsetimi leti. L« etnomuzikologi hitijo, da najdejo v kaki vasi stare ljudi, ki še pomnijo, kako so nekoč peli pri vasovanju in pri mrliču, pri delu in pri ženit-kah, za pust in za božič. Kriza identitete, ki jo je po- trošništvo izsililo na dan posebno pri mladih, jih pa že več let sili v iskanje te identitete tudi v ljudski glasbi. To potrebo je industrija takoj spet spremenila v Business: pobude z etiketo «folk» se množijo kot gobe po dežju. Toda kdo zna pri njih ločiti med klasom in plevelom? Najmanj prav mladi, ki jim je ta proizvod namenjen. Ta plošča ne bo prav ničesar spremenila pa tudi ne cela serija takih plošč, ki nam jih hiša HELIDON obljublja. Ljudje — mladi, stari, mestni, podeželski — bojo še vedno kupovali komercialne plošče na tone, pri nas predvsem narodnozabavno glasbo. Toda vsaj oni ljudje, ki jih še žulijo kulturne skomine, in vsi oni venci. Ustvarjalci in nosilci so bili slovenski ljudje povsod, kjer so bili, in v vseh časih, ko so bili. Zato je slovenska ljudska glasba samo slovenska, tudi če so se teme in melodije priteple k nam od vsepovsod in od nikoder. Všeč mi je nadalje, da je hiša HELIDON pričela s to serijo plošč prav v Porabju, v ti najmanjši deželici med vsemi slovenskimi deželicami, na ti krpici Panonije, ki je od pamtiveka sestavni del Madžarske, a kjer so donedavna slovenski kmetje obdelovali zemljo in peli slovenske pesmi. Danes hodijo v tovarno in poslušajo radio tudi oni. Vendar je prav v obrobnih, odročnih deželicah slovenska ljudska pe- Ovojnica za gramofonsko ploščo »Porabje* mladi, ki se zanimajo za pravi «folk», bodo odslej razpolagali s serijo plošč, po kateri bodo lahko zlahka spoznali SLOVENSKO GLASBO. Všeč mi je, da je hiša HELIDON — ali etnomuzikologi pri ISN SAZU zanjo - izbrala za te plošče prav ta naslov. Seveda, ta glasba je bolj slovenska od katerekoli druge, pa čeprav jo pišejo slovenski skladatelji, «klasični» in «zabavisti» (sta vam ti dve besedi všeč?). Pa ne zato, ker bi skrivala v sebi recept za nacionalno identiteto, nikakor ne: v tem primeru ga išči prej v zavestni in zavedni proizvodnji učenih glasbenikov, saj je ljudska glasba pobrana od štirih vetrov in od devetih sosedov v vsaj tolikšni meri, kolikor je je samonikle, prav z izvirno slovensko žavbo maziljene. In vendar je najbolj slovenska: iz preprostega razloga pač, ker je nastala, se je razvijala, je odmirala (in v lepi meri umrla) med Slo- DEJAN BRAVNIČAR IN ACI BERTONCELJ ZA GM Interpretativno odgovorno Dne 4. t.jn. je Glasbena matica priredila v Kulturnem domu svoj tretji redni koncert v letošnji sezoni. Nastopila sla ljubljanska umetnika: violinist De- jan Bravničar in pianist Aci Bertoncelj, ki sta tudi tokrat potrdila svojo visoko izvajalsko raven. Na sporedu sta imela znamenito Kreutzerjevo sonato, kakor nazivamo sonato v A-duru opus 47 Ludviga van Beethovna. V prvem stavku sta očitno še iskala orientacijo v pogledu zvočnih relacij v prostoru dokaj neopredeljivih akustičnih pogojev. Šele po drugem stavku sta. po sicer nekoliko prehitrem tempu na začetku prešla v čedalje za-znavnejše in pristnejše muziciranje ter z močnim muzikalnim občutjem, ki je zajelo oba izvajalca, v skladni igri izoblikovala ta stavek. Z isto zanositostjo sta v pristnem poletu zgradila tretji stavek in tako zaključila sonato, ki je zapustila učinkovit doživljajski vtis. V drugi polovici koncerta smo slišali Vodnjak Arethuse, opus 30 štev. 1 za violino in klavir poljskega skladatelja Karla Szy-manoivskega, Sintheses Janeza Matičiča in Italijansko suito Igorja Stravinskega. Skladbo Szuma-noivskega je Bravničar izvedel v virtuozni igri in z občutkom za tonske odtenke muzikalno prepričljivo, seveda ob enakem interpretativnem prinosu Acija Bertonclja. Prav tako sta v interpretativno enomiselno zasnovanih Sintezah Janeza Matičiča združila v enakovredno oblikovanje in celotno delo poustvarila z nazornostjo ki je vzbudila živo občutje in spoznanje vrednot te ustvaritve. Z ozirom na to sodobno zasnovano delo, ki je, če lahko tako rečemo tudi po svoji muzikalni izpovednosti dokaj intenzivno. Italijanska suita Igorja Stravinskega, ki je sledila, ni ob njej delovala posebno učinkovito, nasprotno ie s svojo neizvirnostjo povzročila občutek neke splah-nelosti. Sicer pa sla jo izvajalca izvedla v vsej natančnosti, kar zadeva igro samo in pa tudi z visoko umetniško odgovornostjo v interpretativnem pogledu. IVAN SILIČ sem živela (in delno še živi) bolj trdovratno kakor v središču in predstavljajo zato razkošno lovišče za narodopisce, glašbene in ne. Za Porabje,' tako so mi rekli pri Helidonu, prideta • na vrsto Rezija in Nadiške doline. Vso čast ljubljanski lastovki, ki je šla izvirno ljudsko glasbo iskat najprej v (od večine že zdavnaj pozabljeno, odpisano) obrobje. Na zadnji strani ovitka zagledamo lep zemljevid Slovenije in ob nji je Porabje tiskano z drugo barvo: kdor ni še nikoli slišal ali bral o njem, na ta način takoj vidi, kje je. Zraven pa zemljevid Porabja z imeni sedmih vasi in mesteca, proti kateremu te vasi pravno in gospodarsko težijo. Toda čas je, da ploščo predstavim. Njena tehnična kakovost je, kolikor morem presoditi, odlična, kakor je odlična tehnična raven večine plošč te resne ljubljanske gramofonske hiše: priznanja za to ji ne manjkajo. Kdor ve, v kakšnih razmerah in sredi kakšnih težav snemajo etnomuzikologi in to zvečine po tujih hišah, kjer ne moreš prepovedati ljudem govoriti, se gibati in dihati, medtem ko snemaš, ta bo še bolj cenil tehnično kakovost te plošče, saj so morali tehniki očitno z zelo zamudnim delom in velikim naporom uravnovešati zelo različne posnetke, jih verjetno filtrira' i in ustvariti iz njih privlačen in užiten proizvod. (V zadregi in iz obzirnosti sem pač izpustil pridevnik »komercialen*). Za vsebino pa nam vskoči na pomoč tiskana priloga v obliki zvezka ali knjižice enako velike razsežnosti, kakršno ima sama plošča; ta zvezek ima dvanajst strani: prešteti sem jih moral, ker niso oštevilčene, kakor je pri knjigah v navadi. (Zakaj ne7). Na prvih štirih straneh nam Julijan Strajnar razlaga v slovenščini, angleščini (Translation: Fr. Slivnik) in madžarščini (Magyar-ra forditottak: Csabai Kl&ra, Doncsecz Ibolya, Horvath Maria) to, kar bo nedvomno vsak poslušalec plošče rad izvedel o nje- nem nastanku, o kriterijih za iz bor pesmi, o značilnostih slovenskih ljudskih pesmi iz Porabja ter o kriterijih, ki se jih je avtor držal pri zapisih materiala in razlagi posameznih pesmi na plošči. Ta uvod je napisan skrbno in resno ter hkrati poljudno in lepo, kakor piše ta avtor vedno. Strajnar veliko zna, zato mu ni treba amplificirati svojega znanja skozi povečevalno steklo; narobe: pripoveduje nam, za katere ve, da nas ljudska glasba zanima, in vodi nas za roko kakor se spodobi dobro vzgojenemu in hkrati ljubeznivemu in živemu spremljevalcu. Na naslednjih sedmih straneh sledi opis vseh 19 pesmi, kj nam jih plošča prinaša v užitek. Ob številki strani in vreza na plošči je takoj naslov pesmi, sledijo podatki o posnetku (kraj, datum, številka), zapis melodije in besedila, podatki o pevcih, slovarček sicer težko razumljivih narečnih izrazov in tujk ter končno kratka oznaka pesmi. To so vsi podatki, ki so potrebni za strokovnjaka in dajejo tudi ljubitelju na voljo osnovne informacije o pesmih. Notni zapis melodije je she-matiziran, kolikor more upošteva variante v posameznih' kiticah besedila, natančno prinaša metro-nomsko vrednost in oznako izvirne tonalitete, kakor je navada v strokovnih publikacijah. Toda. tudi ljubitelji in skladatelji dobijo na ta način dragoceno gradivo. Zapis besedila ne beleži vseh narečnih nadrobnosti v izreki ter posebnosti, vendar prav zato o-lajša branje ter razumevanje večini Slovencev težko razumljivega prekmurskega narečja. Zapis ni vedno natančen in dosleden (zakaj živ in mrtef Pevke pojejo žif al mrtef: po besedi žif dihajo in pavza opravičuje nezveneč sklep besede; če potem tekst bereš pri mizi ali ga daš komu brati, ne da bi pel, bo seveda v eni sapi izgovoril živ al’ mrtef), tudi ni prost tiskovnih napak (rada nam radva), toda na take malenkosti je trebe računati pri najboljših publikacijah. Ne motijo in postanejo lahko samo paša za dlakocepce, kakršen znam tudi jaz biti, ko se grem kritika. Ne iz hudobije, da se razumemo, saj do dobrega kolega in prijatelja ne bi mogel biti hudoben, temveč iz profesionalne dolžnosti. Vsak bralec bi lahko opazil vse to, več bralcev bo to gotovo opazilo in bi mi potem očitali: kako da nd recenzent tega opazil? Edino, kar me pri ti sicer skrbno urejeni predstavitvi moti, je nezadostnost narečnega slovarčka. Nekatere besede sc v slovarčku ponavljajo, (podje = pob je, fantje; lagva = slaba) za druge pričakuješ zaman rešno razlago. Kaj, recimo, pomeni cin-tor? Bo vsakdo razumel, da je to latinski coemcterium, po naše pokopališče? Sam sem moral iskati v slovarju potrdilo za to slutnjo. Skop prostor, ki je odmerjen slovarčku, me jezi ob popolnoma deviški dvanajsti strani zvezka: dela bi se ta praznina izrabiti, napolniti z razlago izrazov, ki jih v slovarčku ni. Devetnajst pesmi: davne pripovedne in mlajše lirske, pristne slovenske starine in izposojenke od včeraj: iz madžarske operete in iz hrvatske ljudske glasbe; enoglasne in dvoglasne, moške in ženske, izredno zanimive in preproste, za vsakdanjo rabo. Tudi vsebina plošče mi je všeč: pravi izsek iz ljudske zakladnice katerekoli deželice mora biti tak. Sam nisem bil nikoli v Porabju: toda ta plošča s priloženo razlago vred mi ga posreduje v otipljivi človeški, socialni, nacionalni in kulturni razsežnosti. In to ni malo. (Založnik naj mi ne zameri — ali naj mi pač zameri, če mu je tako bolj všeč — vprašanje: koliko plošč narodnozabavne glasbe mi lahko v enaki meri posreduje o-tipl.jivo podobo slovenskega središča v enaki človeški, socialni, nacionalni in kulturni razsežnosti? Bralcu lahko njegov odgovor sam anticipiram: vse skupaj vendar, za dobiček, ki preseže gmoto Tri- glava: samo iz statistične veljavnosti tega podatka lahko razberemo «politično» enako tehtno pomenljivost!). Ne. Poslušajmo rajši, s kako lahkotnostjo poje Fincin Feri Jas bom jedne citre kupo: njegov hrapav glas je tu le porok za nepotvorjenost posnetka. Prepuščajmo se naravnosti petosmin-skega takta v Tou staro navado. Ne pustite se motiti, če je v naslednji pesmi Bouk vreden velike začetnice, v drugih pesmih pa ne: kdo pa sploh sledi še pravopisu, ko vendar na splošno prevladuje nad njim ideologija? Poplača vas že naslednja Če bi jas bejla fčejlica, ki zgubi v grlu in Ustih ljudske pevke ter z izvirnim ljudskim besedilom vsak okus po opereti, iz katere naravnost in pred kratkim prihaja. Edna ftica priletejla me spominja celo na zahodno Benečijo: in ne zgolj slučajno, toliko podobnosti lahko razberem iz ljudskega izraza teh dveh obrobnih deželic. Pa poslušajte Pojaj mi, po-jaj čeren kous in poveje mi, kdo izmed vas zna peti petnajst kitic te splošno znane pesmi; povrhu še s tako prozorno čisto in lepo melodijo! In p>ovejte mi, če vas more ritmična podoba pesmi Fantiček v osemnajstem leti puščati neprizadete, tako je begata ip napeta in nenavadna. Če gledaš zdaj spet sliko na prvi strani ovitka, zaslutiš za nemim pročeljem stavbe ter za mrtvim videzom narave planje davne kulture, ki jo sedanji živi ljudje v takih hišah ter v takem okolišu še znajo posredovati in izpričevati. Bogato slikovno gradivo v notranjih straneh dvojnega ovitka nam na srečo pokaže tudi te žive ljudi: fotografski aparat jih je posnel pri vsakdanjem delu, pri petju, v družbi; z iskrim izrazom v očeh: z vsebino pesmi, ki se skozi grlo in usta razliva po obrazu, celo po drži telesa, odgovorni in napeti pred delom in sredi družbe, ter od dela in družbe zadoščeni in zadovoljni. Če prej prebereš zvezek in poslušaš njihove pesmi, potem bojo te slike lahko zaživele pred tabo: drugače ostahejo mrtvo (in posrebreno) muzejsko gradivo pred tabo. Od človeka, ki vzame to ploščo V roke in jo posluša, je odvisno, ali bo iz nje ustvaril oseben muzej, zaprt, brez vsake koristi, ali bo rajši črpal iz nje bogastvo, ki ga bo oplajalo in ki ga bo lahko pozneje spet razdajal drugim. Slovenska glasba: res, toda bo zanimala današnje slovenske ljudi, ki so slovenski le še iz inercije in jim ni mar za lastno fiziognomijo? PAVLE MERKČ revi j e DAN, štev. 86 Nova številka mesečnika «DAN» prinaša obilo aktualnega in na zanimiv način obdelanega gradiva. O današnjem političnem trenutku Slovencev v Italiji razmišlja tajnik SKGZ Duško Udovič v sestavku »Od obljub ne živimo*. Bojan Brezigar objavlja razgovor s psi-h atrom Basaglio pred njegovim odhodom iz Trsta v katerem pravi, da bi vsekakor ponovil svojo pot novega pristopa k psihiatriji. Informativno zanimiv je članek Petra Gruma o novi hidroelektrarni na Soči pri Solkanu, saj neposredno zanima tudi italijansko stran. Marta Ivašič Kodrič «obračunava s kalupi* glede obravnavanja ženske enakopravnosti. Marko Wal-tritsch piše o svojih vtisih z obiska v Dachauu. Aldo Rupel piše o izkušnjah akcije »Nič nas ne sme presenetiti* v Sloveniji in Hrvaški, ki se vključujejo v organiziranost za vsak primer, ki ga lahko predstavljajo bodisi elementarne bodisi druge nesreče ali nezgode, ki lahko dolete posameznika ali skupnost. Boris Štrekelj nadaljuje svoj prikaz razvoja kmetijstva v tržaški pokrajini. To so glavni članki ob drugih, ki so vsak po svoje zanimivi. Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA PROSEKU Ob 1. obletnici smrti dragega Da-nilota Sardoča daruje žena Marija 5.000 lir. Peter Gregorič daruje 30.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU Ob prvi obletnici smrti nepozabnega očeta Karla Puntarja daruje hči Mara 5.000 lir. ZA OSNOVNO ŠOLO K. D. KAJUH - GROPADA V počastitev spomina Milene Kalc darujeta mož Karlo in tašča Marija 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Milene Kalc darujeta družini Natural in Gojča (Gropada 49) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Milene Kalc daruje družina Gojča (Gropada 9) 10.000 lir. Ob sedmi obletnici smrti Alfonza Škabarja deruje družina Škabar 10 tisoč lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Milene Kalc darujeta Aurelia in Cvetko (Gropada 70) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Milene Kalc derujeta Marija iz Boršta in Milka iz Ricmanj 20.000 lir V blag spomin na Marijo Žagar por. Vodopivec darujejo bratranci in sestre (Bazovica) 10.000 lir. V spomin na Ivana Guština daruje Guštin (Col 12) 3.000 lir. V spomin na Ivana tn Angela Guština in ob deseti pbletnici smrti Milana Guština darujeta Angela in Stano Raubar (Repen 2) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Milene Kalc darujeta družini Natural in Gojča (Gropada 49) 5.000 lir. ZA SKLAD MITJE ČUKA Giustina in Anica Danieli daru Jela 20.000 lir. Openski petdesetletniki in petdesetletnice darujejo 27.500 lir. D. Škabar (Veliki Repen 30) da ruje 10.000 lir. « • « Ob obletnici smrti bratov Danila in Vladimira Godine darujejo sestre Nada, Vida in Milči 30.000 lir za Sklad Albina Bubniča. Namesto cvetja na grob Josipa Kocijančiča deruje skupina tesar jev iz Trsta 50.000 lir za PD Jože Rapotec - Prebeneg. Ob priliki miklavževanja daruje Alfredo Grzančič 10.000 lir za PD Rovte-Kolonkovec. M. F. daruje 50.000 lir za TPPZ. Danilo Pilat daruje 10 000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Francke Lajtove daruje družina Grgič (Bazovica 13) 10.000 lir za PD Lipa. Namesto cvetja na grob Jankota Širce daruje družina Stankota Per-tota (Nabrežina - Kamnolomi) 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežin... Ob priliki miklavževanja daruje Elviro Savi 10.000 lir za PD Rovte-Kolonkovec. V isti namen daruje Alfredo Grzančič 2.000 lir za PD Rovte-Kolonkovec. V počastitev spomina strica Ber ta Uršiča daruje Štefanja Kalc 15 tisoč lir za TPK Sirena. Ob 9. obletnici smrti Frančiške Hreščak por. Rapotec daruje sestra Milka 10.000 lir za Dijaško matico. Za tržaško folklorno skupino Stu ledi daruje M. <2. 10.000 lir. V spomin na Marijo Regent vd. Gerlanc daruje Mara Puntar 5 ti soč lir za TPK Sirena. Ob prvi obletnici smrti nepozabnega očeta Karla Puntarja daruje hči Mara 10.000 lir za TPK Sirena. Ob drugi obletnici smrti nepozab nega Albina Kaira darujeta nona in nono 10 000 lir za TPPZ. V počastitev spomina Milene Kalc darujeta mož Karlo in tašča Marija 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Milene Kalc daruje družina Komar 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Nine Bernetičeve vd. Slobec daruje družina Viktorja Corbatija 10.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice. V spomin na Franco Križmančič darujeta Ludvik Križmančič 10.000 in Dora Pahor 5.000 lir za ŠD Zarja Namesto cvetja na grob Frančiške P v I pam železnina |V| STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI za industrijo, kmetijstvo In za dom TRST (Induitrljska cona) D O M J O. 132 - Tol. 124-179 Križmančič daruje Marija Šemčeva 5.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na Mileno Kalc daruje Marija Pečar 5.000 lir za Sklad bazoviških noš. Ob 34. obletnici smrti očeta Stanka Milkoviča darujeta hčeri Stana in Sonja 10.000 lir za ^PD Tabor Opčine. V spomin na brata Jankota daruje Stanislav Širca 25.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade in 25.000 lir za SK Devin. Mario Kralj daruje 50.000 lir za SK Devin. Openski petdesetletniki in petdesetletnice darujejo 27.500 lir za ŠD Polet. Ob 1. obletnici smrti sestre Katarine Sedmakove darujeta Karla in Francka Sedmak 0.000 lir za Skdanc in 10.000 lir za PD Vesna. V spomin na Alojza Lukšo darujeta Alenka i.i Edi Sossi 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob 1. obletnici smrti dragega Danila Sardoča daruje žena Marija 20.000 lir za ŠD Primorje. Ob 1. obletnici smrti Ladija Bo-gatca daruje Marija Sardoč 5.000 lir za ŠD Primorje. Za ŠD Kontovel darujejo Savica in Ottavio 10.000 in Majda in Peter 10.000 lir. RADIO TRST A DANES, NEDELJA, OB 16.00 POSLUŠAJMO OTROKE! V pestrem sporedu današnjega nedeljskega popoldneva izstopa neposreden prenos prireditve ob Mednarodnem letu otroka v Kulturnem domu v Trstu z zbori in recitatorji. Nastopilo bo približno 200 otrok. Prireditev pripravlja SLOKAD. RADIO TRST A JUTRI, PONEDELJEK, OB 18.05 Kulturno pismo o Koroški Ponedeljkov »Kulturni prostor* vsebuje tokrat pregled bogatega prosvetnega življenja na Koroškem. Celovška tednika NAŠ TEDNIK in SLOVENSKI VESTNIK zvesto beležita krajevne kulturne dogodke. Oddaja je sestavljena z odlomki njunih kronik, ki prikazujejo uspehe, delo in probleme naših rojakov v Avstriji. Ponovitev v torek ob 12. uri. Boris Rac« jutri na radiu in IV Ljubljana Pred bližrtjd' phislavo ob 25 - letnici ustanovitve Slovenske kulturno *-■ gospodarske zveze v Italiji je predsednik te osrednje nestrankarske organizacije Boris Race dal posebni izjavi tudi za radio in TV Ljubljana. V pogovoru za radio oziroma njegov program Val 202 je obravnaval uspehe, ki jih je SKGZ dosegla v petindvajsetih letih, število društev, u-stanov in organizacij, ki v njej delujejo ter zlasti napore SKGZ, da bi vlada in parlament čimprej sprejela zakon o globalni zaščiti Slovencev. Pogovor z Borisom Ra-cetom bo objavljen v ponedeljek dne 10. decembra o-krog 9.30 V izjavi oziroma pogovoru za TV Ljubljana pa je Boris Race pojasnil vlogo, ki jo je SKGZ opravila pri pro-svetljevanju (osveščanju) in večanju enotnosti med Slovenci v njihovem boju za uveljavitev v tukajšnji družbi in za izpolnitev njihovih narodnih in drugih pravic. Obrazložil je tudi prihodnjo usmeritev, strategijo in politično akcijo SKGZ, da bi premostili zaostajanja in obotavljanje nekaterih političnih sil večinskega naroda glede priznanja pravic in zaščite Slovencev v Italiji. Oba pogovora je pripravil stalni dopisnik - komentator RTV Ljubljana v Furlaniji-Julijski krajini Marijan Dro-bež. Bob Woodward Carl Bernstein NIX0N0V PADEC 51. v.v.v.v.vi* Prevedel Dušan Dolinar I 1 ii i: I j Javvorski si je prizadeval miriti razpravo, ki je divjala v njegovi pisarni. Občudoval je vnemo, s katero so njegovi sodelavci pritiskali, naj obtoži predsednika, a si je hkrati priznaval, da ima Bela hiša v nečem prav. Nekateri mlajši pravniki so bili vneti privrženci strank. Med njimi je bilo nekaj kennedyjevskih demokratov, ki so včasih dopuščali, da jih je zavajala ideologija. Ti ljudje bi pravzaprav z globoko privoščljivostjo in zadoščenjem opazovali, kako skupina triindvajsetih državljanov spravlja predsednika Nixona, kamor sodi. Javvorski je menil, da mora razsojati med skrajnostma. O sebi je menil, da je drugačen kot Cox. Cox se ni mogel otresti učenjaštva, zanj je bil vse na svetu sodni postopek in po prepričanju Javvorskega si je pravo zamišljal svečeniško, kot spomenik človeški dobroti. Ja- ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.30 Dokumentarna oddaja 13.00 DNEVNIK ob 13. uri 13 30 DNEVNIK 1 - Vesti 14.00 - 19.50 V teku nedelje . ., 14.15, 15.15 in 18.10 Športne vesti 14.20 Disco ring 15.25 Tri sobe in kuhinja, TV nad. 3. del 16.30 90. minuta 16.50 Bis, Parafortuna della Lot-teria Italia 17.30 Jane Eyre, TV nad., 3. del 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo B lige Vremenska slika 20.40 Martin Eden, TV nad., 3. del 21.40 ŠDOrtna nedelja 22.40 Pregled sporeda za naslednji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Risanke 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Alla conquista del West, TV nad., 10. del 15.00 Pregled sporeda za naslednji teden 15.15 DNEVNIK 2 - Neposredni pčenos športnih vesti Milan: konjske dirke Rim marauinski tek Limone - smučanje 16.30 Pomeridiana Apollon Mussagete, balet Bili so vsi moji otroci, drama v treh dejanjih 18.40 DNEVNIK 2 - Gol flash 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo A lige - Vremenska slika 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 DNEVNIK 2 - Nedelja sprint 20.40 Alberto Sordi: Zgodba nekega Italijana, 6. in zadnji del 22.00 DNEVNIK 2 - Dossier V svetu ciganov ?2.55 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.10 Simfonični koncert JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.55 Padlo je drevo, otroška oddaja 10.25 čebelica Maja, risanka 11.00 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila 13.50 Botanik, dokumentarni film 14.15 Temelji na poti, oddaja iz cikla Mehanika pod svojim nebom 14.45 Kako se oblačimo 14.50 Poročila 14.55 Med klasiko in romantiko, odd. iz cikla Komorna glasba skozi stoletja V 15.35 Stepa, sovjetski film ' 17.45 Risanka 17.55 športna poročila 18.00 Svetovno prvenstvo v gimnastiki, posnetek iz Fort Wortha 20.30 DNEVNIK 20.00 Etna, dokumentarna oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Celovečerni film Koper 18.30 Gimnastika - svetovno prvenstvo, ženske posamezno 19.30 Otroški kotiček Pomlad v zelenem gozdu, film iz serije Zgodbe iz zelenega gozda 20.00 Pregled sporeda za naslednji teden 20.15 Stičišče 20.35 Trije možje na divjem zahodu, film Zagreb 9.50 Poročila 10.00 Otroštvo v mladosti 10.30 Pogumna kraljica, serijski film 11.(X) Kmetijska oddaja 13.40 Gledalci in TV 14.10 Mladinski film 15.40 Nedeljsko popoldne 19.30 DNEVNIK 20.00 Naša leta, TV nadaljevanka 21.10 Svet na razpotjih, dokumentarna oddaja 21.55 DNEVNIK 22.10 Risanka 22.10 Športni pregled ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Le astronavi della mente 13.00 Vse o knjigah 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Didaktične perspektive za obnovo šole 17.00 Remi, risani film 17.25 Con un colpo di bacchetta, 9. del 18.00 La cibernetica 18.30 Napo orso capo, risanka 18.50 Osmi dan 19.20 Happy days: Stanovanje za fante, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 La donna del bandito, film • Režija: Nicholas Ray Igrajo: Cathy 0’Donnel, Far-ley Granger in Hovvard De Silva 22.15 Zgodbe v zrcalu Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika. Drugi kanal 12.30 Menu letnega časa 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele 17.00 Program za mladino: Peter, risanka 17.05 Rdeča rokavica, TV film 17.35 Spazio dispari 18.00 Tečaj za prvo pomoč 18.30 Iz parlamenta, DNEVNIK 2 — Športne vesti 19.05 Dober večer z Peppinom De Filippom Vmes risani film iz serije «Atlas Ufo Robot* Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 La traviata, opera 22.45 Protestantizem Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55, 10.00 in 11.10 TV v šoli 16.25 Poročila 16.30 Svetovno prvenstvo v gim- nastiki, posnetek iz Fort Wortha 17.45 Divji bik Ferdinand, glasbena pravljica 18.00 Obračun osebnih dohodkov po merilih 18.20 Košarka, oddaja iz cikla Pravila iger 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.20 Cikcak 19.30 DNEVNIK 20.00 Končna postaja raj, TV drama 21.35 Kulturne diagonale 22.35 DNEVNIK Koper 19.00 Gimnastika — SP ženske 19.45 Stičišče 19.58 2 minuti 20.00 Risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 Ladri di biciclette, film Režija: Vittorio De Sica Igrata: Lamberto Maggiora-ni in Lianella Carell 22.15 Baletni večer: Romeo in Julija 22.45 Morava 76, 2. TV nadalj. Zagreb 17.15 DNEVNIK 17.45 Min ji, otroška oddaja 18.00 Mali šlager 18.15 Ekskurzija, izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 DNEVNIK 20.00 TV drama 21.10 Glasbeni trenutek 21.15 Kulturna oddaja 22.00 DNEVNIK ‘ 22.15 Glasbena oddaja ŠVICA 18.00 Program za otroke 18.25 Program za mladino 18.50 DNEVNIK 19.05 Tre giovani in mare, TV film 19.35 športne vesti 20.30 DNEVNIK 20.45 Kristjani, TV nad. 21.40 Basso obligatorio ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Kibernetika 13.00 Dan za dnem Posebna oddaja Dnevnika 1 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Remi, risani film 17.25 Vlakec 17.50 Tisti ihtavi, simpatični Brac-cio di ferro, risanka 18.00 Kinoteka - Kultura 18.30 Kulturne aktualnosti Dnevnika 1 19.05 Programi pristopanja 19.20 Reppy days: Fonzie, nov James Dean? TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Obljuba, 1. del 21.45 Dentro e fuori la classe, 3. del 22.30 Pustolovec: Ukradena slika, TV film - Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in vremenska slika Drugi kanal 9.25 Evrovizija: Zimski šport, smučanje 12.30 Obiettivo Sud 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Iz osnovnih v srednje šole, 2. del 14.00 Evrovizija: smučanje 15.00 Catania: odbojka Program za mladino 17.00 Simpatiche canaglie, komike 17.20 Mladih trideset minut 18.00 Otroštvo danes: Otroška psihologija, 3. del 18.30 Iz parlamenta - DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.50 Dober večer s . .. Peppinom De Filippom Vmes TV film iz serije A-tlas Ufo Robot: Supergol-drake - Beg, TV film Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 - Galleria 21.30 Sette passi nel fantastico: Toby Dammit, film -1 clowns, film - Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.25 - 12.25 Slalom za moške 15.35 TV v šoli 16.25 Slalom za moške 17.25 Poročila 17.30 Litvanski komorni orkest« 18.00 Pustolovščina 18.35 Obzornik 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 60 let univerze - Ob jubilej« slovenske univerze 20.55 človek hoče navzgor, nadalj. • -m- 21.50 Komorna glasba skozi st" letja 22.20 TV DNEVNIK Koper 19.20 Odprta meja 19.45 Stičišče 19.58 Dve minuti 20.(X) Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Steptoe in sin - film Režija: Cliff CHvenn; 'F* jo: Wilfrid Brambel, Ham H. Corbett in drugi 22.30 Aktualna tema . . 22.40 Narodna glasba - Pesmi 91 plesi sveta: Egipt 1 4 tl C ii tl P Zagreb 17.15 TV DNEVNIK 17.35 TV koledar 17.45 Palčki nimajo pojma 18.15 Knjige in misli 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Signali, aktualna oddaja 21.00 Celovečerni film SViCA i 18.00 Program za najmlajše: ™ lovadba 18.05 Program za mladino: kamen 19.35 Svet, v katerem živimo 20.30 TV DNEVNIK 20.45 Gabriella e l’extraterres“e - film TRSTA 8.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja: 9 00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Poslušali boste; 10.15 15 minut z orkestrom Helmuta Zachariasa; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji in Aktualnosti; 11.05 Mladinski oder: «Psiček v prepadu*; 11.30 Nabožna glasba; 12.15 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Glasba po željah; 14.10 «Radio Klopotača*; 15.00 Nedeljsko popoldne: šport, glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30, 13.30. 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 6+1=7, in je nedelja; 9.15 15 min. z Jadranko Stojakovič; 9.30 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Skupina Abba; 10.32 Pesem dneva; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kim, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na i; 14.00 Automobile story; 14.30 Zbrani za vas; 15.00 Stisk roke; 15.15 Poje skupina The Kay Gees; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Free show; 16.30 Crash; 17.00 Pesmi tedna; 17.30 Disco hits; 18.15 Poje Ray Dahrouge; 18.30 Male skladbe velikih mojstrov. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.55, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.05 Jutranji spored narodnozabavne in zborovske glasbe; 8.30 Reportaža; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.20 Minute z Oskarjem Kjudrom in njegovo plonarico; 13.37 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Naša ustvarjalnost; 15.15 Tri skladbe s skupino «Ranjeno srce*; 15.30 Sijaj mi sončece: spored slovenskih ljudskih pesmi v izvedbi pevcev in ans. narodne glasbe; 16.00 Primorski dnevnik; 16.25 Programi tedna; 16.30 Male skladbe velikih mojstrov: Johann Strauss; 17.00 Posnetek javne glasbene prireditve. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.34 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Kar znaš, to veljaš...; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11. lo Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Listi iz notesa; 15.30 Nedeljska reportaža; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularni operni koncert; 17.50 Radijska igra; 18.31 Igrajo zabavni orkestri; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.Q5 Lirični utrinki; 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. TRSTA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: «Bratje, le k soncu, svobodi!*; 9.05 Iz naših oddaj; 9.45 Socialna problematika; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Zakonski tandemi; 12.00 «Radio Klopotača*; 12.50 Filmska glasba; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Otroško o-kence: «Zdaj pa zapojmo!; 14.30 Roman v nadaljevanjih: John Galsworthy: «Temni cvet»; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.05 Mi in glasba: Koncert tržaške občinske godbe «Giuseppe Verdi*; 17.45 Glasbeni drobiž; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 Kulturni prostor: Kulturno pismo. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Igra orkester RTV Ljubljana; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Mozaik; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Z vso glasbo; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Zbrali za vas; 15.00 Življenje v šoli; 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Italijanski zbori; 16.00 Športna oddaja; 16.10 Srečanje z orkestrom The Red Castle in pevko Anno Oxa; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz ...; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Opera skozi čas; 18.32 Sre- čanje z našimi pevci; 19.00 Disco-teca Sound. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Po stopinjah zamejskih godcev in pevcev; 13.37 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 Aktualna tema; 16.35 Posnetek koncerta diplomantov šol^,.((lla^bene matice iz Trsta. LJUBLJANA 6.00. 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Rekreacija; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za...; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 A-materski zbori pred mikrofonom; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Naša glasbena i-zročila; 18.25 Zvočni signhli; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velikanov; 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Za ljubitelje jazza. TRSTA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: »Literarna matineja*; 9.05 Iz arhiva: «Dokaz», radijska drama; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Vam še ugajajo?; 12.00 Kulturni prostor: Kulturno pismo; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.00 Rezervirano za . . .; 15.35 Doba kantav-torjev; 16.00 Kulturne rubrike slovenskih časopisov v Italiji; 16.20 Veliki izvajalci lahke glasbe; 17.05 Mi in,glasba:, Jugoslovanski,skladatelji; 18.00 Kulturna kronika; 1.8.05 Igre o našem pesništvu: 2. «Prešeren in sodobniki*; 18.45 V ritmu boogie - woogie. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Operni protagonisti; 9.00 Ansambel Ambro.s Seelos; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Orkester Baiardi; 10.32 Pesem dneva; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Simfonični poemi; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15,15 Orkester Casa-dei; 15.45 Pesmi, pesmi; 16.00 Glasovi našega časa; 16.10 Glasbeni trenutek; 16.32 Crash; 17.00 Glasbena fantazija; 17.32 Orkester Ge-raldo Vespas; 17.45 Radijski oder; 18.15 15 min. s skupino Duke Ju' piter; 18.32 Na odru; 19.00 Chi8' roscuri musicali. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 ročila; 6.00 Glasba za dobro 1^ tro; 13.05 Domači pevci zabavi1, glasbe; 13.37 Naša opera: Da*9! lo Švara: Slovo od mladosti; Mladim poslušalcem; 14.37 G'aSl beni notes; 15.00 Prenos RL: Glasba po željah; 16.00 Primor9*; dnevnik; 16.30 Aktualna ten13' slu oktet. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, H-00' 12.00, 14.00, 15.00, 19.00, 21.00 P3 ročila; 6.50 Dobro jutro, otroci 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glaS bo v dober dan; 8.30 Iz glasbe nih šol; 9.05 Z radiom na P®*1, 9.45 Turistični napotki; 10.05 zervirano za... ; 12.10 DaneS smo izbrali; 12.30 Kmetijski na sveti; 12.40 Po domače; 13.00 D? nes do 13.; 13.30 Priporočaj0 vam . . .; 14.05 V korak z mla® mi; 15.30 Zabavna glasba; 1%, Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18’f Razgledi po slovenski glasbeni j1 teraturi; 18.30 V gosteh pri zbor11; jugoslovanskih radijskih postal; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 M1 nute z ansamblom Milana Fen9 ža; 20.00 Slovenska zemlja v Pe srni in besedi; 20.30 Tipke in £°e dala; 21.05 Radijska igra; 22.20, Plesnim orkestrom RTV Ljubija na; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 3 popevkami po Jugoslaviji. ti i ! l 'i JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD SREDE, 12., DO SOBOTE, 15. DECEMBRA 1979 SREDA, 12. decembra LJUBLJANA 9.55 - 13.55 Veleslalom za moške; 16.30 Veleslalom za moške; 17.30 Poročila; 17.35 Z besedo in sliko: Ankine risbe; 17.50 Potovanje v deželo lutk; 18.15 Ne prezrite; 18.35 Obzornik; 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Piran; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Film tedna: Stroszek; 21.55 Miniature; 22.10 TV dnevnik. KOPER 19.45 Stičišče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Nogomet; 22.20 Je to ljubezen, film. ČETRTEK, 13. decembra LJUBLJANA 10.00 - 16.00 TV v šoli; 16.50 Poročila; 16.55 Jakec in čarobna lučka; 17.10 Hdllstromova kronika, dok.; 18.00 Dve družini, ena tovarna; 18.35 Obzornik; 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Oči kritike; 20.45 Boj in delo, dok. oddaja; 21.20 Glasbeni magazin; 22.00 TV dnevnik. KOPER 19.45 Stičišče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Risanke; 20.30 Magnum spe-cial za T. Saitto, film; 22.20 Dokumentarna oddaja; 22.40 Obrazi jazza. PETEK, 14. decembra LJUBLJANA 14.55 TV v šoli; 17.15 Poročila; 17.20 Gledališče strička Branina; 17.35 Mladinska serija; 18.00 Rock koncert; 18.35 Obzornik; 18.45 Naši sodobniki; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Hvala za pozornost; 21.00 Petrocelli, serijski film; 21.50 TV dnevnik; 22.00 Nočni kino - Plavalec, film. KOPER 19.20 Odprta meja; 19.45 Stičišče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Krik, film; 22.30 Glasbeni nokturno. SOBOTA, 15. decembra 8.00 Poročila; 8.05 Jakec in čarobna lučka; 8.20 Z besedo in sliko: Ankine risbe; 8.35 Glasbena pravljica; 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje; 9.20 Pustolovščina; 9.50 Po sledeh napredka: 10.20 Noseča ženska; 10.50 Živeti drugače, dok. 11.30 Trnova pot, TV nadalj.; 14.25 Poročila; 14.30 Sreča na vrvici, slovenski film; 16.00 Tekma v vaterpolu; 17.00 Košarka; 18.35 Na kraj; 18.45 člo- vek naš vsakdanji; 19,15 Risank9: 19.30 TV dnevnik; 20.00 Župan »a šega mesta, TV nadalj.; 21.00 Sl«3, ka ptica mladosti, film; 22.55 T' dnevnik; 23.10 TV kažipot. KOPER 17.00 Košarka; 18.30 Vaterpol0' 19.30 Otroški kotiček; 19.45 StičlJ’ če; 19.58 Dve minuti; 20.00 Ris«19 ke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Gr»[ Montecristo; 22.30 Italija z neb*’ 23 00 Pregled za prihodnji teden- worski pa je večji realist; ni profesor, temveč človek, ki odloča. Praktičen človek. Človek, ki se pogovarja tako z Alom Haigom kot tudi z mladimi kennedyjevskimi demokrati med svojim osebjem in z vsakomer med tema dvema tečajema Njegova naloga je najti sredino — kjer Nixona ne bo obtožil, prav gotovo pa tudi ne bo zamižal pred dokaznim gradivom. Odboru predstavniškega doma bi že rad zalučal žogo, vendar samo v obliki dobro urejenega in popolnega dokaznega gradiva. Doaru hoče izročiti natančen zemljevid, v katerem bodo zajeti tudi trakovi. Potem ga bo nadaljnji potek zadeve odvisen od pravosodnega odbora. Jaworski je v splošnem orisal načela, po katerih bi se morala ravnati takšna izmenjava med tožilcem in odborom. Prvič, njegov urad dokaznega gradiva ne more objaviti. Beli hiši bo treba povedati, da je stekla izmenjava, tako da bo predsednik imel priložnost ugovarjati, če bo hotel. Drugič, dokazno gradivo bo treba spraviti od tožilca v odbor skozi pravni postopek. Javvorski ne bo pošiljal katerega svojih pomočnikov z gradivom v aktovki v odbor opolnoči in z mlekarskim tovornjakom. Najti bo treba nekakršnega posrednika. Medtem ko bo imela Bela hiša čas in priložnost, da postopek pravno ustavi, bo moralo dokazno gradivo ležati shranjeno pri kaki osebi ali skupini. In končno, dokaznega gradiva ne bodo smeli predstaviti na obtoževalen način in ga ne bodo smeli pospremiti z nikakršnimi sklepi. Ostati mora takšno, kakršno je — prvotni, nerazlo-ženi dokumenti, pričevanja, trakovi. Odboru ga bo morala izročiti velika porota. Velika porota, ki bo to izglasovala. Ne pa Javvorski. Tako. V zadnjem februarskem tednu se je Javvorski sestal z veliko poroto. Ta se je že devetnajst mesecev ukvarjala s preiskavo v zvezi z VVatergateom. Tisti med njegovimi sodelavci, ki so se s poroto že večkrat sestali, so mu povedali, da so porotniki odločeni obtožiti predsednika. Ob neuradnem glasovanju, s katerim so hoteli ugotoviti, kakšno je večinsko razpoloženje, so se soglasno opredelili, da obtožijo predsednika hudodelstva. Ko so glasovali, so nekateri med njimi vzdignili obe roki. Javvorski jim je resnobno in slovesno orisal, kako neznanske probleme lahko sproži obtožba zoper predsednika. Strinjal se je z njimi, da za obtožnico obstaja dovolj dokazov; obstajajo pa še druge poti. Velike poroto so v nenavadnih razmerah že večkrat objavile poročila. Predlagal jim je, naj bi sestavili poročilo in ga dali sodniku Sirici, ta pa bi ga izročil odboru predstavniškega doma. Člani velike porote so ga živahno spraševali. Nekateri so bili divji na Nixona in Javvorski se je že zbal, da se utegne velika porota zaleteti. S počasnim in pretehtanim navajanjem argumentov jim je povedal, da razume njihovo razpoloženje in da je tudi sam enako razočaran in naveličan kot oni. Vztrajal pa je, češ prek takšnega poročila bodo najzanesljiveje dosegli, da bo Richard Nixon odgovarjal za svoja dejanja. Po dolgem času je velika porota privolila v njegov predlog. Potem pa je na skrivnem izglasovala, da bo obtožila Haldemana, Ehrlichmana, Mitcbella, Strachana, Colsona, Roberta C‘ Mardiana in Kennetha VVellsa Parkinsona.* Richarda M. Nixona, predsednika Združenih drž®* * * * v Amerike, je velika porota po nasvetu Javvorskega novala za neobtoženega sokrivca v zaroti zoper uveljftV’ ljanje pravice. Javvorski je porotnikom povedal, da o tem začasno obveščen samo sodnik. Porotniki so ta&0 odločili soglasno. Jav/orski je odšel na obisk k sodniku Sirici. «Prtf*' kujte, da vam bo velika porota izročila poročilo,« ^ je rekel. »Velika porota želi, da ga pošljete pravos«®' nemu odboru predstavniškega doma. Nanaša se na prea” sednika.* DESETO POGLAVJE 1. marca 1974 zjutraj se je vrsta gledalcev pred ricovo sodno dvoiano raztegnila po vsej dolžini hodnik®' ki je segal po vsej dolžini bloka. V dvorano so spustil’ samo peščico ljudi, ker je bila že nabito polna novi«9' rjev in pravnikov. Sodni sluga je zahteval tišino in ^ oder je stopil Javvorski. •-Dovolite, vaša milost, velika porota želi vrniti otr tožnico,» je dejal. »Vaši milosti želi izročiti tudi zapeč®' teno poročilo.* * Mardian, ki ie bi! nekoč pomočnik pravosodnega ministra 1« ^ vodil v ministrstvu oddelek za notranjo varnost, je bil v odbor« . ponovno izvolitev predsednika eden Mitchellovih pomočnikov. Park11’, son, odvetnik iz VVashingtona, pa je branil odbor za ponovno izvol’te' predsednika pred obtožbo zaradi kršitve zasebnosti, ki jo je po vlonlU v Watergate sprožila demokratska stranka. Pozneje je bil oprošča9. ŠPORT ŠPORT ŠPORT V VČERAJŠNJEM VELESLALOMU ZA SP iENZACIONALNI USPEH JUGOSLOVANSKE VRSTE 9lngemarjem Stenmarkom se je na drugo mesto uvrstil Bojan Križaj, Boris Strel je bil *trti, peti pa Jože Kuralt - Dobro je vozil tudi Franko (16.) - Italijani povsem razočarali Bojan Križaj .D’ISERE — Jugoslovanska Jurska vrsta je na včerajšnjem Nalomu za SP dosegla zgodovin-'®Peh. Da so jugoslovanski smu-letos dobro pripravljeni, je ji dlani že pred nastopom na ko so na raznih tekmovanjih Boris Strel So dobro tekmovali in se tu-E, Predstavili kot za zelo nevarne J^ee vsem letošnjega «belega Usa*. Vseeno pa takšnega uspe- v vseeno pa LatUMJCga uokv ' kot so ga dosegli včeraj, nih- osvojil četrto mesto, peti pa je bal Jože Kuralt. Skratka, pravo jugoslovansko zmagoslavje. Zelo dobro je tokrat smučal tudi Franko, ki se je uvrstil na zanj odlično 16. mesto. Tokrat pa so povsem razočarali Italijani. Njihov najboljši predstavnik je bil Bernardi kot 14., Gros pa se je moral zadovoljiti le s 17. mestom. VRSTNI RED 1. Stenmark (Šve.) 2’37”61 2. Križaj (Jug.) 2’38”12 3. Enn (Av.) 2’38”24 4. Strel (Jug.) 2’39”03 5. Kuralt (Jug.) in Liithy (Švi) 2’40”71 7. Halsnes (Nor.) 2’41"47 8. Wenzel (Liecht.) 2’41”75 ŠZ Sloga prireja v petek, 14. decembra, v Ljudskem domu v Trebčah s pričetkom ob 20.30 predavanje na temo «Jugoslo-vanski alpinizem in Himalaja*. Predaval bo Aleš Kunaver, večkratni vodja himalajskih odprav. Predavanje bodo spremljali diapozitivi. Vabljeni! 9. Wordl (ZRN) 2'42”07 10. Oralinskv (Av.) 2’42”17 LESTVICA ZA SP P. Mahre (ZDA) 27; Stenmark in Wimsberger (Av.) 25; Križaj (Jug.) Plank (It.) in S. Mahre (ZDA) 20; Enn (Av.), Vion (Fr.) in Halsnes (Nor.) 15; Gros (It.), Strel (Jug.) in Grissmann (Av.) 12 itd. LESTVICA KOMBINACIJE 1. P. Mahre (ZDA) 51,10; 2. S. Jure Franko Mahre (ZDA) 54,63 ; 3. Vion (Fr.) 57,04 ; 4. Gros (It.) 72,61; 5. Ciganov (SZ) 73,63 itd. V ženskem veleslalomu za SP Wcnzlova pred Hessovo LIMONE PIEMONTE — Hanni Wenzel iz Liechtensteina je osvojila včeraj ženski veleslalom, veljaven za svetovni pokal. Njena zmaga je bila več kot zaslužena, saj je v obeh vožnjah imela najboljši čas, prav tako pa tudi oba vmesna časa. Čeprav je prevozila drugo progo zelo previdno je pustila drugouvrščeno Hessovo za seboj za skoraj poldrugo sekundo. Izrazite premoči pa ni imela nobena ekipa, saj so med prvimi desetimi tekmovalke kar šestih držav. Precejšnje razočaranje je pripravila Avstrijka Moser Proll, ki je tudi tokrat zasedla šele deveto mesto, potem ko je bila po prvi vožnji celo enajsta. Med Italijankami se je odrezala najbolje Giordanijeva, ki je bila šesta. Švicarka Nadig, ki je v Val d’Ise-ru osvojila tako smuk, kot veleslalom, je v prvi vožnji padla in odstopila. iiiiiimmiimiitimmitiiiiiimiiMiHiliHHiiiiiiuiimiititimiiimmiliiiiiiiiimmiiiiiiiifiimtuiiniimiimiiiiMiuiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiuuiiiiiiiiiitiiiiii« BOKS SINOČI V SPLITU Srečanje med Parlovom in Camelom ni prineslo novega svetovnega prvaka Dvoboj, veljaven za naslov v novi, poltežki kategoriji (po WBC), se je končal neodločeno - Mate Parlov je izjavil, da bi v Ameriki to srečanje morda izgubil ODBOJKA V ŽENSKI B LIGI Bor Intereuropa gladko premagal tudi Treviso Gostje so našim igralkam nudile resnejši odpor le v drugem setu Jože Kuralt bi pričakoval. Zmagal je sicer j&mar Stenmark. Ali ve se: Šved f/azred zase. Takoj za Stenmarki Pa se je uvrstil Bojan Križaj, u i® bil v prvi vožnji celo boljši T ^Vedskega asa. Boris Strel je SPLIT — Sinočnji dvoboj za svetovni naslov v novi, poltežki kategoriji med Jugoslovanom Matejem Parlovom in Američanom Marvinom Camelom se je končal z dokaj nepričakovano odločitvijo: z neodločenim izidom ali bolje brez zmagovalca. Tudi po sinočnjem dvoboju je torej ta kategorija ostala brez prvaka in verjetno bosta boksarja kmalu opravila naknadno srečanje za ta naslov^,..' . -loarcjoRfib ni;. Pred nabito polnp dvorano «Gripe» v Splitu-je Mate Parlov - uspešno začel v tem dvoboju: s točnimi u-darci, s svojo običajno izpiljeno tehniko in tudi z dokajšnjo gibljivostjo je spravljal v težave ameriškega boksarja, ki pa je že v uvodnih krogih pokazal, da je telesno zelo dobro pripravljen, čeprav je njegova boksarska tehnika še pomanjkljiva. Vse je torej potekalo do sredine dvoboja po Parlovovih načrtih, nakar pa je Camel začel ostreje napadati, uveljavil je svojo telesno premoč, '"'">''1............................n............."--"-".. V 1 ITALIJANSKI LIGI ^GOMET hmemese ■ Triestim Ttžko gostovanje za Tagliavinijevo moštvo - Na N brez Mikija, France, Panozza in Magnoeavalla Nadnje gostovanje Triestine, pred Sa tednoma v Vareseju, se je kon-s porazom, prejšnjo nedeljo je ' domačem igrišču proti Cremo-5ju z veliko težavo in samo štiri >/0te pred I. ra jem' izenačila, dalj8. ko bi moralo Tagliavinijevo °stv0 zmagati, da ne zgubi stika v°dečim Varesejem, pa se mu k. °beta nič dobrega. Na pot bo j'°ralo hudo okrnjeno, saj ne bolj Poleg izključenega Magnocaval-j? nastopili še Panozzo, Mitri in /,®hca. V primerjavi s prejšnjo ne-j: Jo bo torej Triestina nastopila z aj spremenjeno postavo, v kateri j/ta ponovno nastopila Giglio in vjatti. Mitrijevo mesto bi moral ,i6vzeti Lucchetta, Giglio pa bo Usal nadomestiti Magnoeavalla. ^NAŠNJI SPORED - 11. KOLO i, (V ' oklepanju ime sodnika) jpssandria — Cremonese (Cherri) blPUese — Mantova (Luci) h?rli — Novara (Pirandola) jlšcenza — S. Angelo (Pampana) b?6giana — Fano (Esposito) gjtoini _ Pergocrema (Leni) f^emese Triestina (Pezzella) V®viso — Lecco (Testa) šfese — Casale (Lombardo) 1. ITALIJANSKA LIGA Udinese spet v gosteh današnje 12. kolo prve italijanske čjSometne lige bodo odigrali v o-j3®ju ostrih in žolčnih polemik, ki t. je sprožila izredna jalovost ita-,lanskih napadalcev: v zadnjih dveh v°*ib so v petnajstih tekmah dali ^ga skupaj le 14 golov, kar je j Jslabše povprečje v Evropi: samo /hodni Nemci so na primer zadnjo steljo dosegli kar 34 golov. Itali-rdski časopisi so sprožili pravi a-2®», iskali vzroke, poudarjali ne-šdovoljstvo gledalcev, se obračali k? tujih izvedencev in trenerjev in fj' spraševali za mnenje. Koliko je j? Pomagalo, če je sploh kaj požgalo, saj mentalitete in načina S ni mogoče spremeniti od da-do jutri, bomo videli v današ-kolu, v katerem bo osrednje srečanje v Milanu med Interjem in Perugio. Srečanje je še zlasti pomembno za Perugio, ki bi s porazom docela izgubila upanje na visoko uvrstitev. Druga važna tekma bo med Milanom, ki ima le tri točke manj od Interja ter Bologno. Po nedeljskem porazu proti Avellinu pa si Juventus ne more danes dovoliti spodrsljaja. V podobnem položaju je tudi njen mestni tekmec Torino, ki s Catanzarom ni dosegel več kot neodločenega izida. Udinese, ki se je nepremagan vrnil z gostovanja v Milanu in tako nekoliko popravil svoj položaj na skupni lestvici, bo danes moral znova na pot, in sicer k Laziu. Danes se bosta srečali tudi zadnjeuvrščena Pescara in Ca-tanzaro, ki ima dve točki več. Težka naloga čaka tudi Fiorentino, ki je skupaj z Napolijem in Catanzarom na predzadnjem mestu in mora na Sardinijo, kjer se ji proti Cagliariju nič dobrega ne obeta. DANAŠNJI SPORED - 12. KOLO (V oklepaju ime sodnika) Ascoli - Avellino (Ballerini) Bologna - Milan (Lo Bello) Cagliari - Fiorentina (Longhi) Catanzaro - Pescara (Bergamo) Inter - Perugia (Lattanzi) Juventus - Roma (Casarin) Lazid - Udinese (Redini) Napoli - Torino (Ciulli) svežino in tako je začel jugoslovanski boksar popuščati, bil je večkrat v hudih težavah ob stalnih, pa čeprav nekoliko neurejenih Came-lovih napadih. Od desetega kroga dalje je bila premoč ameriškega boksarja očitna in le zaradi velike požrtvovalnosti in volje je Parlov u-spel zadrževati silovite nasprotnikove napade. Ko je že kazalo, da bo Američanu zlahka uspelo osvojiti dvoboj (bali smo se celo, da bo Parlov izgubil s k.o.), pa jč'jugoslovanski boksar prav v zadnji, 15. rundi močno reagiral in verjetržoknuii.je prav ta reakcija omogočila, da je končal dvoboj z neodločenim izidom. Čeprav ne moremo mimo dejstva, da je Parlov v tem dvoboju pokazal zvrhano mero požrtvovalnosti in občasno tudi izkušenosti, pa moramo objektivno priznati, da se nam zdi sodniška odločitev vsaj malo čudna. Po našem mnenju namreč, si je ameriški boksar zaradi večjega števila udarcev, zaradi večje napadalnosti zaslužil zmago. Po koncu srečanja je Mate Parlov v pogovoru z novinarji izjavil, da se je dvoboj zasluženo končal brez zmagovalca, vendar je pristavil, da bi se srečanje verjetno končalo z njegovim porazom, če bi bilo v Ameriki. KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO Domovci danes pred drugo zmago? Domovci bodo danes odigrali drugo kolo prvenstva promocijske lige. Njihov nasprotnik bo Erbasol iz Gorice, ki je v prvem kolu visoko izgubil proti Ederi. Ekipo sestavljajo zelo neizkušeni igralci in zato Hvaličevi varovanci ne bi smeli imeti prevelikih težav za zmago. Srečanje bo v telovadnici «Stel- iz Milj niso odigrali zaradi slabega vremena. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Poraz Ljubljančanov v Sarajevu V drugem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je ljubljanska Iskra Olimpija, sicer po predvidevanju izgubila v Sarajevu proti Bosni s «>5:103. mm Najboljša v Bosninih vrstah sta bila Delibašič (37 točk) in Radovanovič (28), medtem ko je pri Ljubljančanih največ pokazal Jelovac (26 točk). Vilfan je sicer dosegel 16 pik, s prikazano igro pa ni zadovoljil. IZIDI 2. KOLA Crvena zv. — Jugoplastika 88:92 Rabotnički — Partizan 99:102 Šibenka — Borac 94:76 Cibona — Zadar 87:91 Radnički LMK — Beko 87:85 Bosna — Iskra Olimpija 103:95 Bor Intereuropa - Treviso 3:0 (15: 5, 17:15, 15:11) BOR INTEREUROPA: Bolčina, Debenjak, Fičur, Glavina, Kalan, Kus, Mesesnel, Rauber, Pavletič, S. Župančič, I. Župančič. TREVISO: Antogniazzi, Depiolo, Burtoli, Saroin, Capiletto, Delunghi, Raiotto, Sperandio, Silvestri, Toma-selli, Vittorina. SODNIKI: Martelossi in Manzin. Bor Intereuropa je tudi prvo domačo tekmo prepričljivo osvojil, saj je v telovadnici v Ul. Montecengio odpravil Treviso. Letos igrata ekipi z nekoliko spremenjeno postavo. Treviso predvaja v glavnem zelo visoko igro katero je Tržačankam v glavnem uspelo ustaviti. Bor Intereuropa je igral nekoliko manj zanesljivo kot v prejšnjem kolu v Mantovi. Nekoliko slabši je bil tokrat sprejem, zato pa so bili toliko bolj zanesljivi servisi, ki so dobesedno onemogočili nasprotnikov sprejem. Učinkovit je bil tudi tokrat napad. V prvem setu so naša dekleta gladko premagale nasprotnice. V drugem je po začetnem vodstvu Trevisa Bor Intereuropa prevzel pobudo v svoje roke in vodil s 14:10. Treviso je iznačil ter celo povedel, v ključnih trenutkih pa so bile naše igralke uspešnejše. Precej izenačen je bil tudi zadnji set, vendar ga je tudi tokrat zasluženo osvojil Bor Intereuropa. Naša ekipa je tako po prvih dveh kolih zanesljivo prva na lestvici. INKA Tudi Bor JIK Banka zmagal Na sinočnjem prvem gostovanju v letošnjem drugoligaškem odbojkarskem prvenstvu je ekipa Bor JIK Banka v Estah premagala tamkajšnji Redentore s 3:0 (15:6, 15:9 in 19:17). GIMNASTIKA SP V FORT VVORTHU Sovjet Diatiatin svetovni prvak FORT WORTH - Aleksander Diatiatin je novi svetovni prvak v gimnastiki. 22-letni študent iz Leningrada, ki je že nekaj let nastopal na raznih prvenstvih, toda vedno v senci rojaka Andrianiova, je tokrat povsem gotovo in samozavestno izpeljal svoj prostih Ipro-gram na vseh orodjih in v parterju ter tako zasluženo osvojil naslov najboljšega telovadca na svetu. Poleg, tega naj omenimo še, da je sovjetski tekmovalec dosegel skupno 118,250 točke, kar je doslej najvišja skupna ocena, ki jo je dobil kak telovadec. Sovjetska zveza je na tekmovanju za posameznike še potrdila svojo premoč na tem področju, saj so se vsi trije sovjetski tekmovalci (Diatiatin, Tkačev in Markelov) u-vrstili med prvih pet. Tudi ameriška gimnastična šola je v zadnjih letih napravila velik korak naprej: ameriški predstav- nik Kurt Thomas se je uvrstil na drugo mesto, njegov rojak Bart Conner pa je zasedel peto mesto. V Fort Worthu je razočarala kitajska gimnastična reprezentanca, za katero je vladalo veliko pričakovanje. Kitajci so namreč prvič nastopili na tovrstni manifestaciji, njihov predstavnik Yubin Huang pa je zasedel komaj enajsto mesto. VRSTNI RED 1. Diatiatin (SZ) 118,250 2. Thomas (ZDA) 117,975 3. Tkačev (SZ) 117,475 4. Markelov (SZ) 117,275 5. Conner (ZDA) 117,025 Delovanje ZSŠDI V torek se bo na sedežu ZSSDl v Trstu zvrstila ob 18.30 redna seja odbojkarske komisije, v sredo bo ob 19.30 seja izvršnega odbora, nogometna komisija pa se bo verjetno sestala v petek. ....................................n...,.................................................................romimii...« V promocijski ligi se je Kontovel pomeril tudi z ekipo GM KOŠARKA PRVENSTVO A-2 LIGE Pagnossin in Hurlingham pred zelo težko nalogo Že danes bodo odigrali tekme prvega povratnega kola italijanskega košarkarskega prvenstva A-2 lige. Goriški Pagnossin, ki je v sredo izgubil doma s Canonom, bo danes gostoval v Bologni, kjer se bo pomeril z močnim Mercuryjem. Tržaški Hurlingham, ki je v minulem kolu nepričakovano v gosteh premagal Mecap, pa se bo v Tre-visu skušal oddolžiti Libertiju za poraz iz prvega dela prvenstva. DANAŠNJE, 14. KOLO Mercury - Pagnossin; Liberti -Hurlingham; Canon - Cagliari; Mo-biam - H Diario; Mecap - Honky; Rodrigo - Šarila. A-l LIGA DANAŠNJE/14. KOLO Jolly - Antomni; ' Ikolhbellar- Gri’ maldi; Superga - Bitly; Arrigoni -Eldorado; Acqua‘' ’FBbiGhbdtti • Scavolini -' Sinudyne; Pintinox -Emerson. NAMIZNI TENIS Zmaga Italije PADOVA — V 4. kolu namiznoteniškega tekmovdhja za evropski pokal je včeraj Italija premagala Bolgarijo s 5:2 To je druga zmaga Italije v tem pokalu. DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI TRST^: ul. Ponziana,5 tel. 744237 DANES NEDELJA, 9. DECEMBRA 1979 o NOGOMET ...AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu " Vesna - Primorec « « « 14.30 v Bazovici Zarja - Sovrana * # # 14.30 na Proseku Primorje - Libertas # « # 14.30 v Žavljah Giarizzole - Breg 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Koprivi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii S petkove proslave ob 20-letnici Športnega združenja Bor la Matutina* ob 11. uri. IZIDI 1. KOLA Časa del. Carrozziere - Pagnossin 83:84 Dom - Begliano 85:87 Arte A - Mobilcasa 80:82 Goriziana - Arte B 85:70 Edera - Erbasol 76:35 Pom - Sagrado 109:106 O zaključni slovesnosti ob Borovi 20-letnici v tržaškem Kulturnem domu smo že pisali, danes pa smo pripravili še manjši slikovni zapis o tej prireditvi, ki je privabila v prostore Kulturnega doma v Trstu res veliko število članov tega našega društva, kot tudi prijateljev in simpatizerjev. Proslava je imela popoldanski del, ko je bila na spoderu slavnostna seja, ter večernega, ko so prireditelji pripravili sklepno slovesnost z nastopom o-troškega pevskega zbora Glasbene matice in svojih najmlajših telovadcev ter telovadk (zgoraj na večji sliki), pa tudi gostij iz Ljubljane, ki so pokazale izredno lep na-top v ritmični gimnastiki. Gledalci (na sliki spodaj) so vse izvajalce nagradili s toplim aplavzom. Tudi na večerni prireditvi je spregovoril predsednik športnega združenja Bor arh. Mitja Race (na sli- S. Lorenzo - Sovodnje 14.30 v štandrežu Juventina - Fogliano * * * 14.30 v Doberdobu Mladost - Poggio ZAČETNIKI 9.15 na Proseku Primorje - Soneini B * * * 11.00 v Trstu, Sv. Alojzij San Luigi For You - Breg NAJMLAJŠI 10.30 na Proseku Primorje - Monfalcone PRIJATELJSKA TEKMA 10.30 v Repnu Kras - CGS KOŠARKA LESTVICA Edera, Dom, Goriziana, Pom. Mobilcasa. Pagnossin 2; Časa del Carrozziere, Arte A, Sagrado, Arte B, Begliano in Erbasol 0. M. Č. V D LIGI JUDO NA SVETOVNEM PRVENSTVU Ezio Gamba osvojil srebrno kolajno PARIZ — Na svetovnem prvenstvu v judu, ki se ovija v Parizu, je 21-letni italijanski predstavnik Ezio Gamba nepričakovano osvojil srebrno kolajno v lahki kategoriji (do 71 kg). V finalu ga je sicer zlahka premagal 25-letni Japonec Kiyoto Kitzuki, saj je mladi Gamba docela iztrošil svoje moči v prejšnjih dvobojih. Ob pravi «toči košev» jadranovci zopet uspešni V 10. kolu košarkarskega prvenstva D lige je včeraj Jadran v Dolini zasluženo premagal videmsko ekipo Cer kar s 115:109 (52:54). Kot sam izid kaže, sta bili obrambi obeh moštev dokaj «odprti» in tako so se lahko izbrani strelci o-beh ekip tudi pošteno razigrali. Jadranovci nadaljujejo tako po zmagoviti poti v tem prvenstvu in uvrstitev med ekipe, ki se bodo borile za vstop v p-2 ligo, jim ne more več uiti. MLADINCI Inter 1904 — Jadran 76:68 (45:30) DEČKI Bor - Polet 92:27 (48:9) «PROPAGANDA» Kontovel - Don Bosco 42:58 (20:18) * # # Bor - Inter Milje preložena Tekmo med Borom in Interjem PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor - Alabarda * * # 11.00 v Trstu Ul. dello Scoglio Scoglietto - Kontovel • '/ .. »• * * * 11.00 v Gorici, Stella matutina Erbasol - Dom MLADINCI 11.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor - Servolana KADETI 11.00 na Opčinah Polet - Libertas * * * 9.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor - Don Bosco B NARAŠČAJNIKI 10.15 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Kontovel DEČKI 8.15 v Trstu, športna palača Ricreatori - Sokol * * « 9.30 v Skednju Servolana - Bor KOLESARSTVO 13.30 v Lonjerju Pokal Stojana Udoviča NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA EP Ciper-Španija odločilna tudi za Jugoslavijo Ob 20. obletnici obstoja ŠZ BOR ŠD Sokol izreka društvu iskrene čestitke ter mu želi nadaljnjih uspehov. ki, desno) ki je v kratkem povzetku nakazal razvojno usmeritev tega društva za bodočnost, ki bo slonela v veliki meri prav na najmlajših. OBVESTILO Športna šola sporoča, da bo v sredo, 12. decembra, na sporedu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 PREDAVANJE o gibalni izobrazbi predšolskih in šoloobveznih otrok. Predaval bo prof. Drago Ulaga, ki jc dolga leta poučeval na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in je eden najvidnejših slovenskih strokovnjakov na tem področju. Predavanje staršem toplo priporočamo. * # # ŠPORTNA ŠOLA Trst sporoča, da bo seja odbora v torek, 12. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. Danes bodo v ciprskem mestu Limasolu enajsterici Španije in' Cipra odigrali zadpjo tekmo tretje skupine kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo. V tej .skupini igra tudi Jugoslavija, današnje srečanje pa bo odločalo, kdo bo prihodnjega leta potoval v Italijo: na začasni skupni lestvici namreč vodi Jugoslavija, vendar Španija zaostaja le za točko. Glede na to. da je ciprska enajsterica v dosedanjih tekmah doživela štiri poraze in je le enkrat remizirala proti Romunom, ki pa so igrali z olimpijsko postavo, so danes Španci glavni favoriti. Kljub temu pa špansko moštvo ne more in tudi noče tvegati, ker morebiten neodločen izid ne zadošča. saj bi v tem primeru zaradi boljšega seštevka v zadetkih dokončno prvo mesto pripadlo »plavim*. Zato bo trener Kuhala poslal na igrišče starejše, bolj izkušene igralce. Dobro se zaveda, da bi mu bile v primeru poraza štete ure, do hudega pretresa pa bi prišlo v vsem španskem nogometnem svetu: Španija bo namreč organizirala prihodnje svetovno nogometno prvenstvo in zato bi bilo nepojmljivo, da sedaj izpade zaradi skromnega Cipra. Lestvica 3. skupine JUGOSLAVIJA 6 4 0 2 ŠPANIJA ROMUNIJA CIPER KOŠARKA Presenetljive Ljubljančanke Košarkarice ljubljanske Olimpije so sinoči pripravile veliko presenečenje. V okviru prvenstva 1. jugoslovanske ženske košarkarske lige so namreč premagale jugoslovanske državne prvakinje. Crveno zvezdo is Beograda, s 64:59. '■MmL. , '■ - .Mi mt imSmiM: *. < ?*,:' .,.i ■'i-Sf ' —-~r wl A) i*:yT L jlllsss g ■ '' Uradnlttvo. uprava, oglasni oddslsk, TRST, Ul. Montacchl 6. PP 559 Tal. (040) 79 48 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Dravored 24 Magglo 1 — Tal. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotno 32.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija tDAN». V SFRJ Številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00. letno 500.00 din. za organizacije In podjetja mesečno 65.00, letno 650,00 din Založništvo tržaSkega tlaka. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS . 61000 Ljufl* Oglasi PoStnl tekoči račun za Italllo Stran 10 9. decembra 1979 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vIS. — ,» 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, s0 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlcmije krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih v Italiji pri SPI. Ird.l.LJzTT *I,B Odgovorni urednik Gorazd Vesel In tiska Trit zver« založnikov rlw ibb. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 Novost v Trstu aa opremo vašega stanovanja Ul. Baiamonti 3 tel 820766 poleg že obstoječe trgovine v Ul. Di Vittorio tel. 813301 Sili EDI MOBIU EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA KUHINJE fefctmorefuzzD FERLUGA Silvij (pri Piščancih) obvešča svoje goste, da od včeraj, 8. decembra, toči svoje belo in črno vino. PRODAM elektromehanično delavnico v Trstu — odlična lokacija. Posebno vpeljana v ladijskem sektorju. Izdelava in popravilo električnih strojev. Telefonirati od torka naprej na tel. št. (040) 569319 v opoldanskih in večernih urah. OSMICA - Franc Gec, Podlonjer 168, toči belo in črno vino. KEMIČNA čistilnica prodaja kompletno opremo zaradi prekinitve delovanja. Telefonirati na tel. št. (040) 824-186. IŠČEMO čistilke za čiščenje stopnišč. Predstaviti se na podjetju FARO, Ul. sv. Frančiška 4/1 v u-radnih urah. VELIKO IZBIRO vsakovrstnih strojev za domačinstvo: hladilniki, štedilniki (ječi, barvni televizorji, radioaparati, avtoradio, nadomestni deli in drugo dobite po u-godnih cenah v poznani trgovini JAKOB VATOVEC, Ul. Machiavelli 28, Trst — Izvažamo po celi Evropi. AUTOBIANCHI A 111 na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA. FIAT 850 Coupe na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA. FIAT 128 limuzine 2 in 4 vrat na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA -DUPLICA. FIAT 124 na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA. INNOCENTI MINI MINOR na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA. ALFA SUD na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA. LANCIA FULVIA COUPi: na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA. SIMCA 1000, 1100, 1301 - CANGURO na prodaj Drevored Ippodromo 2, Naročnina za Primorski dnevnik za leto 1980 letna 38.000 lir polletna 25.000 lir mesečna 5.000 lir Drage bralke In bralci! Letna naročnina za Primorski dnevnik v višini 38.000 lir velja samo do 30. aprila! Po tem datumu bo znašala 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili male oglase in čestitke zastonj. Naročnina za Primorski dnevnik za leto 1980 je malenkostno višja od letošnje, to pa zaradi podražitve posameznega izvoda od 200 na 300 lir. Vsekakor je v primerjavi z letošnjo naročnino še prav posebno ugodna. O tem se lahko sami prepričate, če se ozrete na primerjavo cen: Prodajna cena LETO 1979 — 310 izvodov P. d. LETO 1980 — 310 izvodov P. d. po 200 lir je 62.000 po 300 iir je 93.000 Prodajna cena LETO 1979 — 310 izvodov P. d. po 200 lir |e 62.000 LETO 1980 — 310 izvodov P. d. po 300 lir je 93.000 mesečno 3.500 X 12 5.000 X 12 letno prihranek 32.000 30.000 38.000 55.000 prihranek 42.000 20.000 60.000 33.000 >? Tako da poravnate letno naročnino do 28. februarja 1980, In to v treh obrokih: v decembru v januarju 1980 v februarju 12.000 13.000 13.000 skupaj 38.000 Kot celoletni naročniki boste seveda Imeli tudi pravico do udeležbe pri našem tradicionalnem žrebanju. To pomeni, da utegne biti tudi vaše Ime med srečnimi dobitniki 60 bogatih nagrad. Med temi bodo: barvni televizor, dva (2) izleta s Primorskim dnevnikom, šivalni stroj, električna peč, fotoaparat, prenosni pisalni stroj, smuči elan, domači pršut, vino, knjige itd. Naročniki Primorskega dnevnika! Vabimo vas, da sodelujete z nami v akciji za pridobivanje novih naročnikov. Za vsakega novega letnega naročnika (pa naj prebiva kjerkoli) dobite kupon v vrednosti 10.000 lir za nakupe v Tržaški knjigarni. Posebna nagrada tistemu, ki pridobi največ novih naročnikov: enodnevni brezplačni izlet s kolektivom Z T T in Primorskega dnevnika. Izrežite In v kuverti pošljite na naslov: Upraya PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ulica Montecchi 6, 34137 - TRST Z današnjim dnem postajam letni naročnik Primorskega dnevnika. Dobiva! ga bom na dom po vašem raznašalcu, če pa tega ni v našem kraju, mi časopis pošljite po pošti ali Pa .........-. priimek ime .......... ulica (ali vas) poštna št..... telefon ....... podpis ....... . MESTO datum . Novega naročnika je pridobil: priimek ......... ime ............. ulica (ali vas) . poštna št........ telefon ........u. MESTO podpis ZASTOPNIK TALBOT SIMCA -DUPLICA. FORD CAPRI na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA. OPEL ASCONA na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA. CITROEN CX na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA. ŠKODA 1100 na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA. OPEL MANTA na prodaj Drevored Ippodromo 2 ZASTOPNIK TALBOT SIMCA '- DUPLICA. FORD FIESTA 1100 S nova letnik 1977 na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA KUPIM 80 - 120-basno harmoniko v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 228451. UGODNO prodam štiri zimske gume (plašče) za avto 5,90x13 v odličnem stanju. Telefon 410372. PARCELO ,>ri Briščikih ugodno prodam. Površina 5.600 kv. m. Informacije na tel. 225-534 vsak dan od 9. do 11. ure. DELAVCA za namestitev pohištva in mizarskega pomočnika s šoferskim dovoljenjem nujno iščem. Telefonirati na t * št. 54-390 ali 571-326. PRODAM fiat 126 letnik 1975. prevoženih 40.000 km, zelo dobro o-hranjen. Informacije pri mehanični delavnici Panarella, Liliča Matteotti 21. PRODAM avtomobila Fiat 125 Spe-cial in Lancia Fulvia GT 1300 po zelo ugodnih cenah. Telefon (0481) - 870-59. KUPIM Jeep diesel. Tel. 061/41709 dopoldne. ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB - Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61 034 in UL Sa-lici 1. Opčine, tel. 211489. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE ploščice SANITARIJE VAŽNO SPOROČILO Podjetje CREMCAFFE PRIMA ROVISA, ki oskrbuje svoje odjemalce z najboll kakovostno kavo po izredno ugodnih cenah, v prid potrošnika in proti draginji ter stalnemu povišanju cen SE OBVEŽE, DA BO VSAJ DO 15. JANUARJA lir) ter vseh svojih obdržalo dosedanje cene za vsako skodelico kave (180 kavnih zmesi PRIMO ROVIS ZA PRAVE LJUBITELJE KAVI Potrošniki, podprite to hvalevredno pobudo tako, da pri nakupovanju Izbere* te kavne zmesi CREMCAFFE, ki so v prodaji v trgovini na Trgu Goldoni St-10, ter v drugih trgovinah in veletrgovinah. TRAKTOR GOSENIČAR od 35,50 in 70 KM ithta sr v-r •........... .... - ......................... Zastopnik za TRST in GORICO Podjetje FURLANI EDOARDO bi 11* C« Ulica Milano 25 Informacije: telef. 62200 • 65383