160. številka. Ljubljana, v petek 17. julija. XVIII. leto, 1885 Izhaja vsak dan »fe«er, iziuini nedelj« in praznike, ter velja po pošti prejemati za a v s t r i j a k »-og e r 3 ke dežele za vse leto 15 sld., za pol leta 8 tfld., za Četrt leta 4 t?i«lM sa jeden mesec 1 #ld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 pfld. 30 kr\. za jodeu mMed 1 irld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račun« se po 10 kr. za ineaec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od Četirietopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po o kr., če ne dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vt»čkrat tiska. Dopisi naj se izvole t'ranku\ati. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravni««, v o Je v Rudolfa KirbiSa hiši, „Gledališka Btolna1-. U p ra v n i h t v « naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rek lanuo-ijje, oznanila, t, j. vae »mmiu [fttarati vnr it vari. Socijalno gibanje. —o.— Gibanju našega veka, katero se imenuje socijalno, pogledati na dno, je malokomu dano. V resnici obsega vsebina socijalnega vprašanja dandenašnjega neskončne širjave in neizmerne globočine, in skoro bi se smelo preiskovateljem teh fiirjav in globočin zaklicati, kar se je očitalo za drugo priliko znanemu cerkvenemu učeniku, da namreč morje hočejo izprazniti z žlico! Niti to ni vsacemu jasno, da se on sam s svojo ladjico ziblje po valovji socijalnom. Morebiti je celo velik sovražnik tej „signaturi temporis", ne ve* pa, da jo nehote navdušeno zagovarja in z nepostavi.imi žrtvami pospešuje njen napredek. Vidi namreč samo deblo, njegovih skritih koreninic, katerim zaliva, pa ne; on socijalno idejo vidi samo v gorostasnih in hrumečih prikaznih, ne čuti je pa v svojem vsakdanjem krogu in v vinarji, ki ga da beraču ob potu. Soeijalizem našega stoletja se razodeva v naj-mnogovrstniših prikaznih, njegova ideja si je osvojila vse zemlje in družbe, da jih tiho in stanovitno preobrazuje v svojem duhu. Ne malo vsakemu mej nami je socijalna ideja preplula dušo in dala našim mislim in čuvstvom drugačno podstavo, drugo mer, kakor pa so jo imeli naši prednamci Vzrastli smo v socijalni dobi iz socijalne dobe, baš zato pa nam je težko misliti, da je kedaj bilo kako drugače, težko je iz organskih zgodovinskih tal izločiti sklad, iz katerega preobrazovalne moči prihajajo v naše življenje. Motil bi se, kdor bi mislil, da socijalno gibanje dela le socijalno demokratska stranka, le politika, ki s socijalnimi popravami in zakoni skuša oslabiti moč aristokratstva in upliv imovitih. Le ozrimo se po trumi raznih društev, ki so se osnovala v srednjih krogih od izobraženih in imovitih z namenom, da bi pomagala zboljšati delavcev stanje, da bi oživljala priprosti narod! Mi vidimo, da vlada tukaj poseben duh sedanjega stoletja, duh, ki bi rad kakor železnica in brzojav vse človeštvo spojil v vsevkupno jedinstvo. Društva, ki zabranjujejo pijančevanje, ki delavcem preskrbujejo pouk in zabavo, ki gledajo na dobre zdravstvene razmere po velikih mestih in tovarnah, ki gradijo bolnice in si- rotišnice, vsa taka in brezštevilna jednaka društva imajo mej naroden pomen, naj ima vsako zase še tako ozek neposreden delokrog. In kako hitro so vzrasla, kako hitro so se razširila ta društva! Res je k temu pripomogla moda denašnjega časa, ki rada kuje društvena pravila, in ki rada nastopa ali se shaja v parlamentarnih oblikah, veselje za javna društva je prav tako znamenje našega veka, kakor je veselje za skrivne zbore značaj I j ivo za prollo stoletje, — toda pri teh društvih je poglavitno odločevalo spoznanje, da je človeška družba nedo-statkov polna, da je treba odpravljati napake socijalne, odstranjevati uboštva in propadanja vire ter da je pomagati siromaštvu d>> ugodnišega in dostoj-nišega življenja. Ne iz usmiljenja ali sočuvstva, nego iz dolžnosti je stopiti proti napravam, ki tarejo ubožno Človeštvo, in v to ni poklicano le malo število blagih Ijudij nego cela družba človeška! Ta zavest so je porodila iz notranjih močij — iz strahu pred slabo vestjo, bi rekli apostoli socialnega do-mokratstva — in osvojila si je izobražene in iino-vite stanove. In tako so se zasnovala društva, ki imajo vrhoven namen, rešiti nesrečne in ubožne od moralnega propada; v društvu proti pijančevanju se ugonablja najnevarniša razvada, najpogubniše zlo za menj iniovite; s pribežališči po mestih in z delavnicami po deželi se zatira posto past v o in bera-štvo; posebna društva vzobražujejo mladino, ki je sicer zapuščena; — to vse pa v nadeji, da se s tem ne reši le posamezen, nego cel stan, celo človeštvo. Izobraženost napredujoča razdrla je spone suženjstva, uničila vezi kmetovega nevoljstva, a dandanes teži, da bi osvobodila delavce, a ne od gospodstva kapitalovega, nego od moralnega ter fizičnega pritiska, s katerim jim življenje mori velika obrtnost. Velike mehaniške iznajdbe v tem stoletji postavile so delo v ves drugačen sistem, delavsko moč v hujše razmere. Na jednem mestu se nabira toliko delavskega stanu, kakor nikdar poprej; če je tudi takemu prebivalstvu dela in zaslužka vedno dovolj, vender je vedno na jedni in isti nizki stopinji, vredno pomilovanja in nevarno. Slepa država, ki ne bi videla, kam taka pot privede! Zato so se skoro vse napredne države odpovedale načelu, ki hoče, da zakonodavstvo in uprava naj ne skrbi za odnošaje mej delavci in gospodarji. Po svoji moči tedaj države dosezajo s svojim nadzorom nad tovarnami, z bolniško denarnico in zavarovalnico proti nezgodam, da ne delavcu ni bati brezozirnega in najliujSega v svojem stanu. Državi pa pomaga brez števila društev, da bi se osvobodil, da bi sreč-vejše živel delavski stan. Zlasti, ako ideje izobražencev in imovitih, kakor se kažejo dandanes, primerjamo z nekedanjimi v istih krogih, potem nam je prav jasno, kako neosnovano je socijalnih demokratov očitanje, da je razumniše in imovitejše prebivalstvo prevzetno in za četrti, neimoviti stan zlovoljno! Gotovo tudi blago socijalno teženje človeške družbe ne bode pričaralo razmer, o katerih je sanjaril Charles Fdurier. Tudi obče obednice in pre-skrbovalnice se ne bodo vzgradile od tega kamenja. Vsa dobrodelna društva stojijo na trdnem temelji sedanjega človeškega reda in dajejo mu s svojo delavnostjo krepko obrambo proti divjim namenom in predrznemu materijalizmu zaslepljenih socijalistov. V tem, ko anarhisti pripravljajo pogin vsemu obstoječemu, ne da bi niti v teoriji mogli dospeti do nove boljše uredbe človeških stanov in razmer, preobrazuje se človeški druiba na tihem in nevidno, dobiva bolje srce, milejše nazore, višo uljudbo. Površen pogled po zgodovinskih dogodkih nam kaže, da so se vso preznatne preinembe, četudi so se bliskoma pokazale, le tako, z notranjim preobrazo-vanjem človeškega in državnega življenja priprav-jale in dovršile. Ako vsa znamenja ne motijo, mi živimo v dobi tacega preobrazovanja, pripravljočega mirno in ugodno rešitev socijalnega gibanja! Politični razgled. i\ hiranje dežele. V L j ubij an i IG. julija. Jako žalostne so razmere mej desničarji. Še več nego mesec dnij je še, predno se snide državni klx»r. pa se že prikazuje razkol mej konservativci. Lienbacher izdal je nekako izjavo, ki se sicer obrača 1« proti tirolskim poslancem, v resnici pa ima le namen odločiti Lichtensteinov klub od desnice. Ta proklamacija bi sicer ne imela nikakega pomena, Crtica iz življenja igralčevega. Kalifornska povest. (Spisal Bret Harte, posl. Vinko.) II. (Daljo.) Po končanej službi božjej izginil je zopet tako tiho, kakor je bil prišel, in s tem je srečno ušel opombam, ki so jih delali o drzovitem činu njegovem. Da se je on prikazal na tako svetem mestu, smatrali so vsi za predrznost, izvirajočo iz nenadne misli igralčeve, ali pa iz kake stave. Razni udje občine so z vso strogostjo karali cerkovnika, da ga n6 ven spravil, izvedši, kakov človek je, \n neki odličen obiskovalec cerkve je opomnil, da bode moral iskati cerkve, katere svetih prostorov ni onečastila pričujočnost takega moža, ako svoje žene in svojih hčera nič več ne bode mogel voditi v to cerkev, ne da bi jih vzpostavil tako nevarnemu uplivu. Neki drug vernik je pripisoval prisotnost Jacka Oakhursta nekovini krivoverskim nazorom, češ, da jih je zadnji čas tudi pri pastorji opazil. Dijakon Sa\vyer, kateremu je njegova nežno organizovana bolehna žena rodila jednajst otrok in za častihlepni poskus, da bi dopolnila dvanajstorico, morala dati življenje, ta dijakon je dejal, da je pričujočnost osebe, ki je imela toliko jednako galantnih zvez, kakor ta gospod Oakhurst, zasmehovanje spomina njegove soproge, in da ga kot mož ne more potrpežljivo trpeti. Ta čas se je zgodilo, da je gospod Oakhurst lastno podobo svojo primerjal s konvencionalnim svetom, v katerem se je dosle tako redkokrat gibal, ter spoznal, da je bilo v njegovej vnanjosti nekaj, kar se nikakor ne ujemalo s posebnostmi druzih ljudij, nekaj, kar je bilo zoper dobre stare navade in jo govorilo o individuvalnosti in pokolenji, ki je bilo sumnjivo, če prav ne odkrivalo prejšnjega životarenja njegovega. V tem prepričanji si je obril svoje dolge, kot svila mehke brke ter sleherne jutro s ščetjo gladil si umetniški nakodrane lase. Šel je celo tako daleč, da je v obleki hlinil nekaj nemarnosti ter svoji majhni, lično upoaobljeni nogi skrival v širokih, težkih čevljih. Neka popolnem verodostojna vest pravi, da se $c podal k svojemu krojaču v Sakramento ter zahteval, naj mu napravi opravo, kakerSno vsakdo nosi. Krojaču je bil dobro znan mnogozabtevni ukus gospoda Oakhursta, a vender ne umel, kaj hoče. „Jaz mislim, kaj poštenega, veljavnega," razložil je Oakhurst jako potrpežljivo, — wkaj takega, kar mi ne bode prav, — me li zdaj umejeteV A naj je lepo upodobljene svoje ude še tako skrival v neukusno narejeno obleko, lepo glavo svojo je že tako držal, možko a vender dopadljivo hodil, bil čudovito miren in vzdržljiv, tako da je izmej tisoč druzih obračal pozornost na se. To se je pokazalo jako jasno, ko je postal v San Frančišku borzni mešetar, in sicer vsled nasvetov in podpore Dicka Ilainiltona. Predno so še kot jako veljavni znani borzijanci na formalen način pro-testovali zoper vzprejetje take osobe, pridobil si je bil on samo s prikaznijo svojo tudi najbolj konservativne. „Dečak te vrste je zmožen, zvabiti nas v mrežo!" dejal je Wntt Sanders. „On je za vse pripraven, tudi /vl poštenost," odgovoril je Joe Fielding. III. Kratka poletna sezona v San Izabelu bližala seje svojemu koncu. Mej nnjodltfnejšimi gosti seje'' kajti vajeni smo že, da Lienbacher dela zdražbe, ko bi Lichtenstemovi-i tami tSM že nekaj tacega ne mislili. i. K»kur ' se da iz raznih izjav „Grazer Volksblatta", ki velja za organ kneza Lichtensteina, sklepati, ros SilslOb nemslci konservativci odločiti se od desnice. To .Sicer še ni dognano, a zadosti je, da se take stvari že resno pretresavajo. Že to dokazuje, da \tz mej nemškimi konservativci in Slovani ni več trdna, in da bo^lo razmeri1 na desnici v novem dxžavuem zboru še slabše, nego so bile do sedaj. „Naropni Listv" poročajo o nekej konferenci, katere so se udeležili grof Hobenvvau, knez Lichtenstein in več nemških konservativcev. V tej konferenci se je neki knez LieUtoustein izjavil, da je neobhodno potreben uemšk konservativcu klub. Ko bi res do tega prišlo, tla se Lichtensteinov klub odloči od desnice, bi ostalo na desnica le kakih deset nemških konservativcev Ti bi pač kmalu šli za svojimi tovariši in desnica bi ostala čisto slovanska stranka, a nobena stranka bi več v državnem zboru večine ne imela llrtaiski pisatelji, časnikarji, umetniki in profesorji so priredili v Zagr.bu komers v čast Poljakom Grobovskemu, Smolenskcmu, Grzegorzevv- j skeinu in grofu Krajinskemu, ki se sedaj niude v lirvatskej stolici. Pri tem komersu se je napivalo na vzajemnost slovansko, a s to opomnjo, da Rusi zatirajo poljsko svobodo, Hrvatje jo pa proslavljajo. %naiuoJJJi srce, kajcor ^te ka^adi d p ^edaj. JP oft ju d it e so m v pr a£ a j t e še s v p j spomin, ali u i, ali n i b i 1 t ud i kak človek, kat e-rega ste imeli radi, kakor t igo v če ve ga psa, ali pa /nabiti on V..asVa . . . Zouet se je /acelp nabejra^i na uy3t&u;ah in čez nekaj časa spregovoril je hripavo, krhko odljudno: „Ne, ni ga ^J^ga člp^reka. — ,Jedenkrat sem poskusil to; pa takrat sem bil še majhen. Videl sem namreč v praterji nekega očeta, kateri je vzel svojega dečka, kateri je bil velikosti moje, na svoji koleni in ga pritiskal k sebi. Takrat mi pride vglavo, da ni moj oče še nikoli tako storil z menoj. Zakaj ne? Tega ne vem. Izmislil sem si, — in ko sem prišel tisti dan domov, me je gnalo usesti se mojemu očetu na koleni. Poskusim, govorim v njega, kakor še nikdar poprej. On pa — on me bunkne in sune z nogo in kriči: „Celi dan imam opraviti brez odmora in na večer bi mi še dečko sitnobo prodajal.",>."«•, Od tega časa sem opustil to . . .M Ta mladenič je umrl i v kaznilnici. — — — Na to kratko pri povest, katera dovoljuje pre-j cej globok pogled v duševno življenje marsikaterega \ budodelnika, v zgodovino, kako se hudodelstva raz-': vijajo, spominjal sem se včeraj, ko sem obiskal osi-i veloga šolskega vodjo v Licbtensteinstrasse. Povod j temu pohodu dala je predvčerajšnja obravnava pri j d želnem sodišči proti bratoma Franc in Karol ; Binder, katera sta uživala svoj zadnji pouk na i tej šoli in ki sta bila zaradi uboja, s tor j e-I nega na desetletnem sošolarji, obsojena v '. trajen zapor. „Kaj naj Vam posebnega povem o teh i dveh fantih ? ■ — odgovori izkušeni pedagog na moje ' primerno vprašanje; „to, kar je pri teh nesrečnikih 1 pripravljalo hudodelstvo, ne nahaja se žalibože le i pri njih. Malomarnost in brezlj ubezen sta-| rišev, to sta raka, ki sta izpodjedla obe I mladi življenji in katera bolezen je že ! toliko mojemu in varstvu meni podrejenih učiteljev izročenih otrok uničila. Sta rišem pošiljamo naznanila o napredovanji, katero kažejo njihovi otroci na potu nenravnosti, pogubnosti, jih opominjamo resno, da naj bolj pazijo na nji-| kove izpridence, — da, še kazni v denarji ali z zaporom jih zadevajo. Vse zumanl I Devetkrat v desetih slučajih se zgodi, l da dajejo taki stariši svojim pohujšlji-vim otrokom po t uho ter jih pohujšujejo s tem, da zabavljajo in žugajo razžaljivo [ čez učitelje v pričo svojih paglavcev ter spodkopljejo tako še ono betvico veljavnosti, katero je učitelj znabiti še imel pri šolarjih. Kaj naj, kaj more postati I iz otrok pri t a lt, i h stariših?". .. Učitelj, katerega je zadela usoda, šteti do lebruvarja t. 1. mej bilo že pričelo izseljevanje. Oni, ki so še ostali, začeli so se dolgočasiti ter se prepustili društvenej blebetavosti. Gospod Oakhurst je postal melanholičen. Govorili so mu po strani, da se tudi najboljši glas gospe Deckerjeve ne more več obvarovati govoričenja, katero vzbuja njegova prisotnost. Pravičnost zahteva, da moramo povedati, da je bila zadnji teden, tega poskusa nedolžnosti videti kakor krotka, v božjo voljo udana, bleda mučenica ter se proti svojim obrekovalcem vedla s prizanesljivo in odpu-ščajočo milobo človeka, ki se ne zanaša na neči-m^rno priliznenost ljudij, marveč na svojo krepost in .pravičnost svoje stvari, kar je več vredno nego naklonjenost občinstva. „Mnogo se govori o meni in o gospodu Oak-hurstvu, draga moja,u dejala je svojej prijateljici; „a nebo in moj mož vesta, da je to obrekovanje. Nikdar se ne sme o nas govoriti, da je mož nekemu prijatelju v neprijetnem trenutku hrbet obrnil — ker so se niijini odnošaji izpremenili — ker je oni ubožal, Joe pa obogatel." To je bilo občinstvu prvo naznanilo, da je Jack izgubil novce, dasiravno je bilo obče znano, da sta Deckerja pred kratkem v San Franeisku pridobila si dokaj vredno zemljišče . . . Nekaj dnij pozneje dogodilo se je nekega večera nekaj, ki je očividno na neugoden način motilo občno društveno harmonijo, ki je do sin dob vedno vladala v San Isabelu. Bilo je pri večerji. Najedenkrat so videli gospoda Oakhursta in gospoda llainiltona, skupaj sedeča pri posebnej mizi, kako sta oba jeden hip jako razvneta vstala. Prišedša v vežo, stopila sta kakor dogovorjena v,majhno sobo za zajutrekovanje, ki je bila prazna, ter zaprla vrata. Tam se Dick Hamilton z na pol zuničljivim, na pol resnim smehljanjem obrne k svojemu prijatelju rekoč- „Če se že morava midva prepirati, — v imenu vsega onega, kar je smešno, ne storiva vender te^a zaradi — —■ Ne vem, kakšen pridevek je hotel rabiti Hamilton. Saj ga pa tudi ne mogel izgovoriti. Kajti isti trenutek je Oakhurst zgrabil vinsko kupo in njeno vsebino plusknil Hamiltonu v lice. Ko sta se zopet spogledala, videlo se je, kakor bi bila moža zamenjala svoji naravi. Gospod Oakhurst se je tresel od razburjenosti in vinska kupa je klepetala mej njegovimi prsti, ko jo je postavil nazaj na mizo. Gospod Hamilton je stal tu prstenega obraza, visoko vzklonen in zmočen. Po kratkem molku dejal je hladno: „Naj bode. A ne pozabite, da je to uzrok najinemu prepiru . . . Ako padem po vašej roki, to za vas ne sme biti priložnost, da bi si oprali značaj ; ako pa padete vi, ne smejo vas imenovati mučenika. Žal ni i je, da je prišlo do tega; a čim prej se stvar poravna, tem bolje je.a Ponosito se obrne, pobesi trepalnice čez modre oči, kakor če kdo rezalo vtakne v nožnico, prikloni se ter hladno odide vem . . . Spokob je bil naslednje jutro v majhnej dolini dve milji od San Isabela na cesti v Stockton. Ko je gospod Oakhurst iz rok polkovnika Starbot-tlea dobil svoj samokres, rekel mu je tiho: „Naj.se že reč izteče, kakor hoče, a nazaj v San Isabel ne poj dem. V.niojej sobi boste naš) i nekaj naročil, bdite fja —" Glas mu je nenadoma odpovedal in v največje strmenje svojega sekundata moral je mokre oči v stran obrniti. »Več nego desetkrat," pripovedoval je polkovnik Starbottle pozneje, „spopadel sem se z Jaekom, a nikdar ga neseni videl, da bi bil le z očmi trenil. Vrag naj me vzame, ako se do tistega trenutja, ko se je moral ustopiti, nesem bal, da hoče prositi za zamero! (Konec prih.) i svoje učence starejšega izmej bratov ubijalcev, petnajstletnega Franca/Binderja, oglasi se zdaj: ,>,Dečko je vedel le predobro, da ni nikakor v našej oblasti njemu storiti kaj zalega, in da, ako bi se bilo tukaj .sploh kaj bati, on ni tisti, ki bi se mu bilo bati treba. On je bil predrzen, lažnjiv, napadljiv; če sem ga pozval, ni nikdar vedel odgovoriti; če sem mu govoril na srce, umaknil je svoj potuhnjeni pogled plaho v stran. »Ni mi bilo mogoče napeljati, upog-niti ga, da bi me bil le jedenkrat pogledal v obraz, fjda, še danes ne vem, kake barve so njegove oči, akopram sem si dal mnogo opraviti ž njim in okolu njega." Mnenje obeh teh Dunajskih učiteljev strinja ,se po vsem z onim, katero je izustil po obsodbi sodnik sam. „Izgubljen brez rešitve — pri ,Francu Binderji, možnost rešitve pri njegovem mlajšem bratu, še le dvanajstletnem Karolu Bin-;der-ji, ako se ne odda več v hišo svojih starišev, ampak v rešilno hišo za zanemarjeno deco . . No, prva obsodba je skoraj jednaka drugej. I^Kje pa najdeš hišo, v kateri bi se rešil ta jeden, da bi se rešilo po pametnem odgojevanji toliko Karolu Binderju podobnih, skoraj jednako nadarjenih (pa ne manj naudarjenih) garjevcev, katerim domača odgoja vrata v ječo odpira?! Milijonsko mesto BeČ ima le jeden tak zavod — "VVeinzierl — kateri je bil ustanovljen vlani vsled milosti cesarjeve. V tem zavodu, v katerem vlada duh ljubezni in resnost dobro premišljene odgoje posedena so bila vsa pripravljena mesta že kmalu po njegovej otvoritvi. V inilijonskej državi Avstriji pa bi iskali zastonj takih hiš. Zgubljen je tedaj tudi drugi. Opomba p relagateljeva: Že davno predlagal sem kot poročevalec v deželnej učiteljskej konferenciji tukaj v Gradci, naj se ustanovijo zavodi, recimo ,,rešilne hišel, v katere bi oddajale posamezne šole nepoboljšljive otroke v odgojo in pouk, kajti šibo iz šole odpraviti, gnjila jabolka ne odbirati od zdravih — se ne ujema dobro in se nikdar strinjalo ne bo. V dolgih letih sem ustanovil je tukajšnji „Sehutzverein" tak deški zavod „Knabenerziehungsanstalt" imenovan v podaljšanej „Merangasse, Waltendorf 2 und 3". kateremu zavodu ravnatelj je g. Andrej Kaltenegger, kateri vzdržuje s pomočjo svoje gospe kot gospodinje in svoje gospodičine hčere kot učiteljice najlepši red v zavodu in ki doseza baje nepričakovane vspehe, o čemer se še hočem osobno prepričati. Fr. Jamšek. % Notranjskega 10. julija. [Izv. dopis.] Običajno, da skoro brez izjeme čita učiteljstvo „81. Narod", zavoljo tega naj poročam o okrajni učit. konferenci, koja se je vršila dne 8. t. m. v Postojini, koje se je udeležilo 52 učiteljskih močij. Prisotni so bili tudi veleč. g. c. kr. okr. glavar in trije duhovni gospodje. Zanimiv je bil ta zbor, kajti prvikrat so Be vsi udje, — ne izvzemši predsednika zboru — posluževali izključljivo samo slovenskega jezika, kar je povsem naravno. C. kr. okr. šolski nadzornik je v temeljitem in dobro poudarjenem govoru konsta-toval napredek šolstva v tem okraji, nekatere nedostatnosti z rahlimi izrazi pograjal, v obče spodbujal k vztrajnosti in marljivosti. Obravnalo se je o »podrobnem načrtu o pouku real j na ljudskih šolah" in o „zdravstvu". Oba predmeta so dotični gg. poročevalci v svojih referatih jedernato proučili, ter v kratkih potezah naslikali, česa bi bilo zahtevati, odstraniti, pribaviti, itd. v istej zadevi. Ukrenilo se je tudi popisati naš okraj, liki knjižici, kojo je izdal g. Lapajne o Krškem okraji v zgodovinskem in geografičnem oziru. — Jednoglasno se je sklenilo predložiti vis. dež. zboru prošnjo v poboljšek materijalnih zadev, kajti nikjer v deželi ni večjega siromaštva, kakor tukaj ob meji primorski; takove nadloge so, kakor v sosedni deželi. Povsem opravičeno prošnjo bode .baje vendar uslišal dež. .zbor. Čas bi Že bil! S slavaklici našemu cesarju in odpe.vanjem jjudske himne se je zatv.orila konferenca. V županovi gostilni se je pozneje glasilo ubrano narodno petje, govori, pa tudi napivalo se je; in sicer je napil c. kr. okr. nadzornik g. Thuma presvetlemu vladarju, g. Jelenec občespoštovanemu c. kr. okr. glavarju g. Globočniku, g. Zarnik našemu šolskemu inšpektorju i. t. d. — Vse napitnice, vzlasti omenjene, bile so navdušeno vsprejete. S Pivke IG. julija. [Izv. dop.] Prošla leta bili so na vaje došli vojaki iz Pulja, Trsta, Gorice, Ljubljane itd. navadno nastanjeni po tukajšnjih va- seh, kar ni bilo všeč kmetovalcem — .toda ljub je bil dohod vojakov štacunarjem, branjevcem in krčmariem. Kmetje so vedno moledovali (bolj na tiho), da bi ne prišli vojaki, ker isti jim dokaj škode na polji z manevrovanjem, a tudi na domu na različne načine prouzročujejo. Res je, da se poljsko škodo odplača, toda nepotrebna pota in besede še ne povrnejo druge storjene škode. Razen trgovcev in gostilničarjev smo bili tedaj letos prijetno izue-nadjeni, da ne dobimo le-seni vojakov. Postojinski tržani so se čestokrat potegovali zanje, ter letos se jim je vroča želja izpolnila, ker včeraj je prišel prvi oddelek vojakov na vaje. Mi povsem odobrujemo ta korak, namreč, da je sre-diače vojaškega vežbanja v Postoj ini, kajti ondu je marsikaj vojakom na razpolaganje, kar se po naših vaseh pogreša Letina bode pri nas izredno dobra, se ve, ako nas vsemogočni še na dalje obvaruje šibe, v podobi toče ali slabega vremena. Čas je, da bi nekoliko več pridelali, ker se prav težavno izhaja, kajti posli, davki in razne doklade in priklade so že neznosne. Čudno, da imamo več časa zaporedoma skoro vsak dan dež ali dežek, kar pa ne upliva neugodno na rast zelišč, razun za pripravljanje sena. Nekoji trdijo, da prouzročuje vsakdanji dež sv. Medard. Ne vem, če je istina! Domače stvari. — (Osobna vest.) Kakor smo že včeraj poročali, imenovan je tajnik pri Tržaškem finančnem ravnateljstvu gosp. Lud. Hočevar, finančnim svetnikom ter odločen za vodjo tamošnjemu uradu za odmerjenje pristojbin. Gosp. L. Hočevar, naš rojak, rodom iz Doba ima vrhu svoje nadarjenosti in izredne marljivosti tudi posebno srečo v svojej službi, kajti v teku dobrih desetih let popel se je že v VII dijetni razred, kar se ne pripeti tako čestokrat kakemu Slovencu, zlasti v njegovi ožji domovini ne. Odlikovanec postal je februvarja meseca 1875. leta finančni koncipijent v X. razredu pri tukajšnjem j finančnem ravnateljstvu, septembra 1877 imenovan ! bil je davčnim nadzornikom v IX. razredu za Istro, marca 1883 finančnim nadkoniisarjem v VIII. raz-' redu, meseca julija 1884 finančnim tajnikom v istem I razredu in sedaj je že finančni svetnik v VII. razredu. Takih nadarjenih in rodoljubnih uradnikov potrebuje naša Kranjska, a žalibog vedno obvelja pregovor : »nemo propheta in patria!" j — (Imenovanje.) Gospod Miha Zavad- j I lal, suplent na gimnaziji v Trstu, imenovan je uči- I teljem na državni gimnaziji v Pazinu. — (Tisočletnice Mctodij eve), ki se je praznovala v 12. dan t. m. v Gornjem Gradu, udeležilo se je nad 8O0O ljudij, da je bila celo tamošnja prostrana cerkev premajhna. — (Kazenska preiskava) pričela se je proti baronu Conradu, okrajnemu glavarju v Dalmaciji, ker je baje nagibal na hrvatsko stran in tako zlorabil uradno oblast. — (Deželna razstava koroška) otvori se svečano v 25. dan t. m. in bode trajala do dne 8. septembra t. 1. Razstavljeni bodo proizvodi kmetijstva in obrtnijstva, umeteljni in kulturno-zgodo-vinski predmeti. Sirarska razstava bode od 25. do 31. avgusta, živinska od 28. do 31. avgusta, vr-tarska in sadjarska razstava pa od 4. do 8. septembra. Z razstavo združene so tudi ljudske veselice, koncerti, streljanje, dirka itd. Poseben urad na magistratu v Celovci posreduje za stappvanja. — (Na ženske ur izobraževališči v Ljubljani delalo je izpit 23 kandidatinj. Palo jih je 5 na dva meseca, 1 na pol leta, 3 na celo leto. Jedna napravila je izpit za ročna dela, 3 pa za otroške vrte. Štiri kandidatinje napravile so izpit samo za nemške šole. — (Poročilu prve mestne petero-razredne deške ljudske šole v Ljubljani), povzamemo, da je bilo na tej šoli začetkom leta; 537, koncem leta pa 495 učencev. Mej njimi 504 Slovenci, 43 Nemcev, 1 Hrvat, 2 Srba, 1 Čeh. Prav pridno v šolo hodilo jih je 485, za višji razred sposobnih bilo je 360, vso učnino plačevalo je 117, pol učnine 105 učencev. V pripravljalnici za pbrfnijsk.o šolo bili so koncem leta 104 učenci. Tudi vspehi na tej šoli so jako povoljni in smeta se prva in druga mestna peterorazredna deška ljudska šola v jedno vrsto staviti. — (Program gimnazije v Rudo lf o ve m) ima na prvem mestu prof. Stangerja razpravo: „Die Platonische Anniniiesis", potem običajne šolske j podrobnosti. Poučevalo je na tem zavodu 17 pro-j fesorjev in suplentov, dijakov pa je bilo začetkom j leta 145, katero število pa se je koncem leta skr-i čilo na 129, od katerih je 11 dobilo spričevalo z odliko, 78 prvi red, 13 dvojke, 6 pa trojke. Po narodnosti bilo je 125 Sloveucev, 3 Nemci, jeden Hrvat, po ožji domovini jih je bilo 22 iz Rudolfo-vega, 89 iz ostale Kranjske, 11 Štajercev, 1 Istran, 1 Oger, 1 Slavonec, 1 Hrvat, 1 Čeh, 1 .Moravan, 1 Dunajčan. Dijaško podporno društvo ima 3250 gld. nominalnega imetka, letnih dohodkov pa je bilo G3f> gld. 29 kr., od katerih se je za dijake za ob-I leko, učila, stanarino itd. jzdalo 4^6,6 gld. 57 kr. I Šolnine se je uplačalo 1176 gld., ,upjsnin 100 gld. I 80 kr., dijaških štipendij pa je bilo za vpo giuina-| zijo le 1425 gld. 59 kr. — (Nova skladba.) pobili ,smo te dni ' skladbo: Ti jedina. Spjevao i .ugjasbio Radoslav j R u b i d o Zagorski. Ciena 60 novč. U Zagrebu. Ko-i misijonalna naklada knjižare Mučnjaka i Senftlebena. i Knjigotiskara i litografija C. Albrectya. Tisk in oblika prav lepa, pesem s hrvatskim in nemškim tekstom prirejena je za bariton s spr, finije vanj em glasovira. — (Tatvina.) V noči ,raej 13.,in 14. t. m. ulomili so neznani tatic v poštno pis^rpico v Tvžiči, ter ukrali poštarju Andreju Knlišniku 500 do 000 gl. — ( 10 0 0 cekinov.) V Lepavini ,našli so pisker, v njem pa 1000 starih cekinov. Na paši izlila je bila krava posodo iz tal in kmetje razdelili so zaklad mej seboj in prodali zlate v Križevci in Zagrebu pod nič. Sedaj, ko se je vse poizvedelo, vse iz kmetov norce dela, ker so cekine tako po ceni prodajali. — (Premembe v Lavantinki škofiji.) Gospod Satler gre za provizorja v Podgorje, gospod J. Kap le r za kaplana v Ruše. Umrl je gospod J. Zemljak, umirovljen duhovnik v Št. Vidu pri Ptuj i. (Razpisana) je služba tretjega učitelja na trirazrednici v Mokronogu. Plača 400 gld. Prošnje do konca t. m. Popravek. Slavno uredništvo! Vsled notice, prijavljene v „S 1 o v e n s k e m N a-rodu', dne 25. aprila t. 1. št. 93 z naslovom „Kdo mu je kos" podal sem se v petek 1. maja k njeg. eksc. gosp. ministerskemu prvosedniku grofu Taaffeju vprašat ga, ali je res deputaciji naših državnih poslancev dal tak odgovor glede člankov v št. 74 in 76 ,,Ljubij. Lista" o dolenjski železnici, kakor Vi pišete na omenjenem mestu, ter prosit ga dovoljenja za eventualni stvarni popravek. Njeg. eksc. grof Taaffe mi je dejal, da ga je pač jeden izmed kranjšib državnih poslancev vprašal, ali je on, minist. prvosednik članka „Ljublj. Lista11 štev. 74 in 76 o dolenjski železnici v istini bil naročil (..liillrag fccgcbcii^) ter proti njih spisatelju prof. Šukljeju se izjavil, da država sploh ne namerava podpirati zgradbo dolenjske proge, in da je on odgovoril na to vprašanje: ,,Ob und was ich mit prof Šuklje Uber die Unterkrainer Bahn gesproehen babe, ist mir nicht mehr in Erinnerung. Dasabervveiss ich gevviss, dass die bevvussten Artikel nicht Uber meinen Auftrag gesehrieben worden sin d." Z dovoljenjem njeg. prevzvišenosti preplavil sem potem od besede do besede iz članka „Ljublj. Lista11 št. 74 ves odstavek, pričenši z besedaini: „Stopil sem tedaj k eksc. gosp. minist. predsedniku grofu Taalleju . . .** do „ . . dolžnost store v polni meri." G. minister blagovolil je izjaviti se: „D a-gegen babe ich nichts ei uzuvvende n.u Kp sem pa nadaljeval prevod ter prestavil passus, kateri se pričenja: „Jedni iluziji bodemo sicer takoj morali slovo dati: zastonj se je nadejati, da nam bode (država sama zgolj na svoje troske gradRa. dolenjsko železnico. Kompetentni krogi so tega mnenja, da je ta proga do sedaj le bolj lokalnega pomena . . seže mi ministerski prvosednik živahno v besedo ter reče: Jetzt glaube ich erst reeht, mit Umen die Sache besproehen z u haben. Duš siiMl ganz mri ur Au*U*|itcu. Und vvenn ich es Ihnen damals nicht gesagt habe, so h atto ich es Ihnen sagen k 6 nne n denn anders liisst sic h die Sache ,Uber-haupt nicht d urchfii hr en " Na to sem prosil g. miuist. prvosednika za i.'iTi-no ilovo ljenje, da smem prijaviti stvaren popravek v istem smislu. To mi je visoki gospod tudi takoj blagovoljno dopustil. Nu D u naj i 2. maja 1885. Prof. Fr. šuklje, deželni poslanec. Telegrami „Slovenskomu Narodu": London 17. julija. „Daily Telegraph" ve povedati, da se Rusi pri Zulrikaru neso pomaknili naprej in da Zulfikarske soteske Rusi še neso zaseli. Vsa poročila o številu ruskih čet okolu Zulfikara so pretirana. Angleška vlada prosila je vlado rusko za pojasnila, poudarjajoč, da bi se kaketšnakoli poinnožitev vojnih čet na omenjeno stran nikakor ne mogla zinatrati kot prijazen korak. Večina jutranjih listov piše mirnejše o položaji in menijo, da ni nobenega resnega povoda, da bi se bilo vojne nadejati. Madrid 16. julija. Včeraj na Španjskem 1472 ljudij za kolero zbolelo, 657 umrlo. Kolera prikazala se je tudi že v provinciji Granadi. London 16. julija. „Saint James Gazette" meni, da je položaj v srednji Aziji tako ozbiljen, kakor le kedaj, in misli, da Rusi nameravajo polastiti se Herata. Lojaliteta emirova malo vredna. „The Globe" piše: Rusija ne sme na noben način dobiti Zulfikara, tudi ko bi se zaradi tega morala pričeti vojna. Pariz 16. julija. Senat potrdil je Tientsinsko pogodbo. Haziie vesti. * * (Poneverj enj a na Dunaji.) V 10 mesecih zasledili so na Dunaji naslednje defravdacije: Deibele 150.000 gld., Coleinan in Acocks 2 2 000 gld. Baldey 166 455 gld., Lukas 93.000 gld., Jauner 2,0o!).000 gold. Noderer 47.000 gold., Weymann 48.0U0 gold , Hofineister in Reich 130.000 gold., Breitner 50.000 gld., Beimel 17.300 gld., Kiauer 3600 gold, Zsupanski 120.000 gold. Scbadlbauer 60 000, Grill 170.000 gld. itd. Izmej teh defrav-dantov jih je sedmero ubežalo, dva sta se ustrelila, ostali so v zaporu ali pa v preiskavi. Vsi vkupe poneverili in goljufali ko za 6,102 833 gld, pa ves ta denar večinoma na borzi ali pa v mali loteriji zaigrali. Le jako neznaten odlomek te vsote dobili so poškodovanci. * (Nova groza.) Kakor se iz Lizbone brzo-javlja, prikazala se je na Portugalskem kuga, ki je še groznejša od kolere. Mnogo tjakaj pribeglih Spanjcev poginilo je že za to boleznijo. Kogai- se prime, umre v malo minutah. Bolezen ta uniči človeško življenje tako hitro, da zdravniki doslej neso mogli niti opazovati simptomov te kuge. Najhujše prizadet je okraj Oliveira de Fradesco. * (Obesili) so 14. t. m. v Ljubnem Ema-nuvela Oberr o sle r j a, kateri je bil pred porotnim sodiščem 25. maja t. 1. zaradi dvojnega roparskega umora obsojen na smrt na vislicah. Obešanje vršilo se je na dvorišči tamošnje ječe. Žalostno delo opravil je rabelj \Villenbacher z dvema pomočnikoma. Obsojenec ni priznal zločinov do zadnjega trenotka in vedno trdil, da je nedolžen. Duhovnika ni pustil pred se. Sigurno /ilrm iu n uspeli. Vsem, kateri trpe vsled zaplet ja sili slaboga prebav ljenja, napenjanja, tiščanja v prsih, glavobolja in drugih slab..8tijv poiuagH gotovo pri-stuinMoll ov Šci d 1 i t z - p ru še U" Skatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in C. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno M o 11-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (11—5) BkMlmttl ur d, 81. julija v Loki. 1. eks. držb. pos. Josipa Kikla iz Starega log*. 1960 gld., 29. julija v Kočevji. 1. eks. dr>.h. p..s. J.rc Mantel iz Rcinthala 570 gld., 29. julija v Kočevji 2. eks držh. pos. Marijane Žagar z Iške vasi 25 julija v Ljul.ljani. 2. eks držb. pos. Josipa Krnca s Su;c julija v Ljubljani 1. eks. držb. pos. Valentina Severja iz Smartai 99 julija v Ljubljani. 1. eks. držb pos. Franc Pentrova iz Podgorice, 120 gld., 22. julija v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Fran« Petriča z Loga, M2f>3 gld., 22. julija v Liu'djjnii. \\ ekl držb. pos. Jarneja Ze-lodca iz Narina, 27. julija v Pmtojlnt. 1. eks. držb. pos. Terezije Tratar s Tržišča 200 gld., 12. avgusta v Mokronogu. 1. eks. držb. pos. Štipanu l'lesea iz (Obrovca, 150 gld., 2f). julija v Metliki .'J. e'b. pos. Frana Petrina Iz Loga lr 861 in 197 gld., 29 julija v Ljubljani. 2 eks. držb. pos. Marije Hočevar iz Kurje vasi, 120 gld., 29. julija v Ljubljani. 1. eks. držb. po*. Josipa Javormka iz Sela pri Šmarji. <»0.'l gld. 20 kr., 2."). julija v Ljubljani. 1. eks. držh. pos. Mihe Požlepa iz 1'lesevice, 40 gld., 1. avgusta v Ljub jani. 1. eks. držb. pos. Matija Zajca iz Sapa pri Amarji, 80 gld., 1. avgusta v Lju'djani. 1. eks. držb. pos. Antona Kavćioa iz Verbljenja, 810 gold., 1. avgusta v Ljubljani. Tujci i 16. julija. Pri «l0 869 282 ti 70 124 90 9 n -9 5 88 61 Tf 30 128 16 r 25 10S 80 ^7 65 91 104 — itfi 50 124 — 114 75 um 1, 75 177 75 18 _ 2 > 9t> 50 19"i 11 — kr. J. C. JUVANClC. |m»m«-**tiiil<: viiiugr.ulov um BixelJ«kem, ima zalogo vina v Ljubljani in priporoča: (281 —10) Bizeljsko vino 1884. l. od 14 do 18 gld. „ 1883. 1. „ 18 „ 24 „ Dolenjsko rudečkasto „ 14 „ 20 „ , Uzorce p šil j a v sotlfikih od 50 litrov in \ >■■'■. Mazilo zoper pege, HAnJ, moiol rudnini nift obrazu i. t. d. Isto ohrani kožo vedno l>clo, gladko, čisto in nežno ter podeli obličji mladostno svežoHt. Običajno izgine, če se 15- ali 20krat namažeš s tem mazilom, vsaka nesnsga z obličja. Lonček velja 50 kr. in kos mila 12 kr., torej vkup 6i kr. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo:' (4(>5—2) ,T,EIiAltMA Tli\ 14<>< XV zraven rotovža v Ljubljani. I Marijinceljske kapljice za želodec, nepreaeino Izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci, in nepreseŽno zoper neslaat do Jedi, alabl želodeo, ■mrdo4o aapo, naplhne-nje, klalo podiranja, i61-panje, katar v ielodol, zgago, da se ne nareja pesek in pieno ln alez, /oper zlatenico, gnjua ln bljuvanje, da glava no boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloienje želodca z Jedjo ali pijaco, črve, »oper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Glavna znloga: Lekar C. ltrady, Krenisier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane •* > irt*. Pra-ve ima ssti».o: V Ljubljani: lekarna Oabriel Piccoli, na Dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširuovem trg;i. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli, lekarna Josip Bertrmann. V Postojni: Anton Leban. V flori ei: lekarna A. de Glronoolf. V Ajdovščini: lekarna Miebael Onglielmo. V Celji: le' ar J. K u pfe rs c h m i e d. V K r a ti j: lekar D r a g. Ša v nI k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VCrnotnlji: lekar Ivan R laže k. V Škofje j Loki: lekar Karol Fabiaui. V Reki: lekar A nt. Miz za n. V*T Svaritev! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, tih.j se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijineeljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vtisuene besede: Echte Mariazeller Magentropten — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z na.sin originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na shv itku, na katerem je podoba Mariiinct;ljjskti ina-rere bOftJe, mora biti poleg fe podobe urisneuo si>d-liijflko spravljeno varsiveno /liameiijc in zavoj n or;i biti /.ipei-ateu z naš Ui v4>rMt%'eiiiiii /.iiitiiu--ni. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemaju teli znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam raki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in Prodajalci. (VO— 38) IVO avstr. tovarniško društvo za izdelovanje durij, oken in tal, Dunaj, IV., Heumuhlgasse 13, ustanovljeno 1.1817. pod vodstvom II. BIARKIlRT-a, priporoča bogato zalogo narejenih durij in oken z oboji vred, mehkih ladjinih tal in hrastovih ameriških friznih in parketnih tal. Ta tovarna je v stann vsled svoje velike zaloge suhega lesa in že narejenega blaga v kratkem času preskrbeti tega blaga, kolikor se naj ga tudi potrebuje. Vsprejema izdelovanje velikih hišnih vrat, oprave za vojašnice, bolnišnice, šole, pisarne itd. itd., poleg tega vsakeršna lesena dela, (162—9) katera se izdelujejo s stroji po predloženih načrtih ali modelih, izvzemši sobnega pohišja. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne". .K J