Celjski GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Let« III. — Stev. 10. Cel"*° dne 11, marca 1950 Cefla 2 din Poštnina plačana v gotovini TISTI, KI NOČEJO BITI DANES PRI DELU. NE BODO JUTRI NITI PRI JELU. TISTI, KI DANES NOC EJO PRISPEVATI SVOJEGA DE- LEŽA PRI TEH VELIKIH NAPORI H, NE BODO NITI JUTRI SMELI NITI MOGLI DELITI VESELJA N ASIH NARODOV. TITO Zgornja Savinjska in Šaleška dolina pred volitvami Na rasnih predvolivnih sestankih in zbo- rovanjih v Sav. dolini sprejemajo delavci in kmetje v čast volitev naloge, katere ze izpolnjujejo. V pomoč velenjskim rudarjem j« odšla iz Mozirja delovna brigada, kate- ra hoče nakopati čim več premoga. Delo na zadružnem domu r Novi Štifti dobro napreduje. Do dneva volitev bodo nakopali potrebno količino peska za omet zadružnega doma. Prebivalci Lačje vasi po- pravljajo cesto, v Spod. Rečici pa je 38 vaščanov izkopalo odvodni jarek. Tudi v Rečici ob Savinji hočejo na čast volitev po- praviti cesto. Za to delo so predvideli « prostovoljnih ur. Kolektiv zdravstvenega centra v Soštarjn je obiskal vas Zavodnjo. Med zdravstveno slabe ljudi so razdelili nekaj zdravil, večjo količino vitaminskih kapsnl in rih.Jeera oi.in Zobozdravniki pa so opravili pregled zo- bovja. Do volitev bodo obiskali še druge oddaljene vasi. 2ene v Šoštanju so v predvolivnem tek- movanju ustanovile pletiUko delavnico. V Ljubnem so pričeli z novim izobraževalnim tečajem, v Velenju in Pes jem pa so žene ustanovile pevski zbor. Prikrojevalnega te- čaja v Stari vasi in v Šoštanju se udeležuje 43 žena. V Kropi so vsi kmetje, ki so bili v za- ostanku izpolnili oddajo ter obljubili, da bodo v tekočem letu 100% izkolnili setveni plan. Pri gradnji zadružnega doma bodo sodelovali vsi vaščanl, do dneva volitev pa bo vsak delal prostovoljno 10 ur. Velenjski rudarji, ki so skelnlli, da bodo nakopali 500 ton premoga več, bodo na čast volitev dali zaslužek enournega dela v vo- livni fond. Brigada »Svetozarja Vukmano- viča« pa bo dala v volivni fond ves zaslu- žek osemurnega dela. Prostovoljna gasilska Četa velenjskega rudnika, katera bo do vo- litev zgradila rezernvni bazen za črpanje vodo je napravila že polovico gradbenega dela. Prav tako bodo člani gasilske čete po- pravili avtodelavnico. Na dan volitev ho- čejo vsi voliti še pred delom. Pododbori sindikalne podružnice tekmujejo med se- boj. Sklenili so, da bodo storilnost dela povečali otl 0 na 8 odkopnih vozičkov Mla dinsko brigade živahno tekmujejo naihnlf la mladinska številka 20, katere ' vod ia ie nosilec reda dela III. stopnje Siter Karel Mladina bo za volitve okrasila volišča in Brigada presega normo povprečno za 177 organizirala kurirsko službo. SKUD »Kajuh« v Šoštanju je na čast vo- litev gostoval v nedeljo v Solčavi in I u čah. Kmetje so po več ur daleč prišli na prireditev. Godba na pihala, pevski zbor in folklorna skupina so s svojim nastopom na- vdušili vaščane. Do volitev bodo s lepim programom obiskali še nekaj krajev. Kmetjo v Lučah tekmujejo pri obvezni oddaji, tako so kmetje špruk Frančiška Matijevec Jakob in drugi oddali že vso ko- ličino mesa za leto 1950. Na sestanku so mali kmetje razkrinkali Resnik Ivana in Plaznik Jokoba, ki spadata med največje kmete in nista obdelala vse zemlje ter sta pri oddaji na zaostanku. Mali in srednji kmetje so obljubili, da bodo še vnaprej iz- polnjevali planske oddaje. jj V Nezarju je govoril tov. Miha Marinko V torek večer dne 7. marca 1950 je bilo v kinodvorani v Nazarju množično predvo- limo zborovanje, na katerem je govoril tov. Miha Marinko. Ljudje, ki so prihajali it Mozirja in drugih oddaljenih krajev so dvorano zasedli do zadnjega kotička. Tov. Miha Marinko je govoril o najvaž- proizvodnje in o odnosih med industrijo in kmetijstvom. Omenil je pomanjkljivost pri odkupih in pri tem dejal: »Kdor hitro da, dvakrat da.« Nato je tov. Marinko omenil skupino kriminalcev, ki je po teh krajih ubijala in se bavila s kriminalno dejavno- stjo. širili so razne neresnične parole ter s temi hoteli podirati to kar mi gradimo. »Jugoslavija se razvija in gradi,« je de- jal, »to je dejstvo.« Vsakdo ima rad to de- želo pa tudi kmet, ki zemljo tako ljubi. Na Jasnem si mora biti, da je njegova zemlja sestavni del Jugoslavije. To mora biti jas- no tudi pri volitvah. Imamo vse možnosti pri graditvi socializma. Pred očmi moramo imeti le to, da nadalje razvijamo zvezo delavcev in kmetov, enotnost narodov, in da bomo nadalje razvijali našo Ljudsko fronto. Govoril je le o raznih drugih problemih, o politiki Sovjetske zveze In drugih inform- birojevskih držav ter da bomo m lastnimi silami zgradili boljšo in lepšo bodočnost na- iih narodov. Zborovanje je zaključil sekretar okrajne- ga komiteja KPS Šoštanj in namestnik kan- didata tov. Marolt Jože. Ob sakljačku so volivci navdušeno odo- bravali govor ter izražali svoje zaupanje državnemu in Partijskemu vodstvu. U. J. Frontovci v Hrastovcu izvršujejo svoje predvolivne sklepe Frontovci iz vaškega odbora Hrastovec v KLO Škalo so na svojem predvolivnem se- stanku sklenili, da bodo z enodnevnim pro- stovoljnim delom popravili vaško cesto. Na sestanku je bilo navzočih preko 60 volivcev in so vsi ta sklep s veseljem sprejeli. Z delom na cesti so pričeli v soboto dne 4. marca popoldne. Na delo je prišlo 80 ITrastovčanov, prišli so stari in mladi. Med delom so prepevali in tako izrazili dobro razpoloženje. Po delu so se pri skupni ve- čerji pomenili, kako bi delo za naslednji dan še bolje pripravili. V nedeljo so začeli z delom ob 9. uri do- poldne. Prišli so razen nekaterih vsi. Bilo jih je 97, opoldne pa so pripravili skupno malico, da niso izgubili preveč časa. Delali so do pol 5. ure zvečer. Popravili so in na no- vo nasuli en in pol kilometra ceste. Zvečer so imeli sestanek, kjer so pregle- dali opravljeno delo, se pogovorili o uspe- hih kakor tudi o napakah. Izrazili so za- hvalo upravi rudnika Velenje, ki jim je poslala v pomoč tovorne avtomobile. Naj- boljšega šoferja tov. švenerja so Hrastov- čani nagradili z denarno nagrado 500 din. Obsojali pa so tov. Hojana, poverjenika za lokalni promet iz Šoštanja, ki je v Skalah domačin in jim je trikrat obljubil, da b« poslal kamione, katerih pa potem od ni- koder ni bilo. Po sestanku so Imeli družabni večer in so bili vsi dobre volje kot že dolgo ne. Na cesti so delali Hrastovčani še v ponedeljek, saj jim je uprava rudnika poslala sopet v pomoč dva avtomobila, Elektrarna pa enega. Največ zaslug za to uspelo prostovoljno delo hrastovških fronto vcev imajo predsed- nik vaškega odbora Mravljak Ivan, Felici- jan Bernard starejši, Britovšek Franc, Volk Stanislav in Hriberšek Ivan. Znali so pra- vilno organizirati delo tako, da so z zave- stjo sodelovali vsi hrastovški fontovci. Do- segli so zelo lepe uspehe in izpolnili svoj sklep za delo v času pred volitvami. Go- tovo bodo izvedli tudi drug svoj sklep in bodo do 9. ure zaključili volitve. V. O. Tekmujemo s Samoborom Katera organizacija OF bo po osnovnih frontnih organizacijah utrdila več frontnih grup? Kateri okraj bo dosegel večji procent v Vključevanju volivnih upravičen- vec v članstvo OF? Katera organizacija bo imela večjo udeležbo na voliščih? Katera organizacija bo v čast volitev nudila večjo pomoč pri utrditvi or- ganizacije AF2? Katera organizacija bo pridobila vačjo Število stalnih in sezonskih delav- cev za naše gospodarstvo? Katera organizacija bo izvedla boljše priprave za pomladansko setev? Osvobodilna fronta mesta Celja je napovedano tekmovanje sprejela in po teh točkah osnovne frontne organizacije že tekmujejo. Volili bomo najboljše IVAN GCVIRK - kandidat za svet narodov Ni vseeno, kdo vo- li tako velik okraj, ki združuje 71 KLO. Od leta 1946 je bil ?kraj Celje-okollca med najslabšimi. V innii«i 1946 pa si je ljudstvo izvolilo no- vega predsednika — Ivana Ocvirka in ce- ljski okraj se je v zadovoljivih delovnih uspehih znašel iz leta v leto. Poglejmo dva naj- boljša delovna kolek- tiva, katerih sloves je prestopil če meje na- še domovine. Železar- na Štore in Kmečka delovna zadruga Arja vas. Saj bi bil pred- sednik OLO OcvLrk hud, če bi kdo hotel njemu pripisati za- sluge za uspehe teb kolektivov. Spodbud- nik teh uspehov je bil pa prav gotovo. Znano je, da jo nje- gov sokandidat tov. Franc Ulaga s po- močjo Okrajnega ko- miteta — s sekretar- jem Ocvirkom, razvil svoje sposobnosti ta- ko, da je danes eden najboljših predesdni- kov kmečkih delovnih zadrug v Sloveniji. Tov. Ocvirk se iivo zanima tudi za izpol- njevanje planov v proizvodnji. Zato sklicu- je mesečno konference direktorjev zveznih, republiških in okrajnih podjetij, da se z njimi pogovori o dvigu storilnosti in plan- skem izvajanju medsebojnih nalog. V svoji naravni inteligenci najde spretno izhode tudi v najtežjih situacijah. Te dni je predsednik OLO tov. Ocvirk v nekem vročičnem delovnem elanu, ko izvaja okraj Celje-okolica veliko odkupno akcijo. Le težko se je odtrgal za kratek razgovor. »Priznanje napak je bila pot k izboljša- nju« je odkritosrčno priznal. Pri odkupih smo zagrešili razne napake, ki jih zdaj od- pravljamo. Tov. Ocvirk Je te dni dnevno na terenu in vodi dnevna posvetovanja z vodji odkupnih ekip. Pri odkupu iitaric in olja, je bil okraj Celje-okolica sicer res med najbolj- šimi v Sloveniji — krompirja pa so odkupili le neznatne količine. Zdaj okrajni aktivisti pod vodstvom svojega predsednika temelji- to popravljajo vse napake, ki to se v prejš- njih odkupnih akcijah dogajale na terenu. Uspehi so 6koro povsod zelo lepi in jih bomo v kratkem objavili. Na vprašanje kaj si je predsednik OLO v tem letu zastavil kot glavno nalogo >a iz- boljšanje svojega okraja je hitro in pre- mišljeno odgovoril. »Utrditi bomo morali osnovne organizacije ljudske oblasti, ker le iz šibkih KLO je izhajala v glavnem krivda, da so neizpolnjeni odkupi pokvarili ugled našemu okraja. Nadalje moramo s pravil- nim in nenehnim političnim prepričevanjem doseči hitrejšo socializacijo vasi in dvig proizvodnje v kmetijstva sploh. S tem v zvezi moramo in bomo v tem letu dosegli tudi plan vključevanja delovne sile v pro- izvodnji.« Ivan Ocvirk se je kot sin srednjega kme- ta rodil leta 1909 v Ojstriški vasi pri Sv. Juriju ob Tabora. Vzgojen v naprednem duhu je že takoj po razsulu stare Jugosla- vije v letu 1941 v svojem kraju začel zbirati ljudi za osvobodilno gibanje. Bil Je izdan pa je pred gestapom pobegnil v Ljubljano. Tudi tam se je takoj povezal z OF. Leta 1942 je hotel oditi v partizane. Rana, ki jo je dobil pri napadu na vlak v Mirni peči mu je preprečila za nekaj časa to njegovo namero. Po razsulu Italije je bil že kot partizan na Golem, kjer se je formirala 10. Ljubljanska brigada. Bil je v vseh borbah na Ilovi gori, v borbah proti belogardi- stom v gradu na Turjaka, ter vseh akci- jah, ki Jih Je podvzela deseta brigada in osemnajsta divizija. Po osvoboditvi je bil komisar bataljona v 15. diviziji, dokler ni bil v decembru leta 1945 demobiliziran. Po treh mesecih je bil že kooptiran v okrožni odbor OF, ter bil do razpustitve okrožja predsednik Okrož- nega odbora OF. V juniju leta 1946 ga je ljudstvo izvolilo za predsednika Okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica. Politično vi- soko razgledan je kot dosledni borec za so- cializem prejel v septembru leta 1948 novo priznanje, člani Komunistične partije so ga izvolili za sekretarja Okrajnega komiteta. Dolžnosti predsednika OLO kot dolžnosti sekretarja Okrajnega komiteta KP opravlja šo danes. Največje priznanje mu je ljudstvo izkazalo, ko ga je na plenumu OF izbralo za kandidata v Svet narodov. Naše žene so lepo proslavile svoj praznik Proslave ob dnevu ž»n3 v celjskih kolektivih Agilna sindikalna kulturno-umetniška dru- štva v Celju, ki so si zadala v mesecu mar- cu v plan, čim več gostovanj v kolektivih in na vasi, so gostovala tudi na dan lena s svoliml sekcijami v več kolektivih. Kako veliko zanimanje so pokazale žene za te proslave se je to pot pokazalo v ude- ležhl. Saj je v Tovarni perila, kjer je na- stopila godba na pihala »France Prešeren« p«ljivo sledilo referatu in umetniškemu iz- vajanju godbe in recitatorjev kar 260 de- lavk. Sekcija SKUD-a »France Prešeren« in to ženski oktet in recitatorjl so nastopili v MLO tekstilni tovarni, kjer je bila udeležbi zadovoljiva. Tambursuki zbor istega društva pa je nastopil v četrtek zvečer pri teren- skem odboru OF Dolgo polje. Pevski zbor SKUD-a »Ivan Cankar« pod vodstvom pevovodje ing. šegule je nastopil pri podružnici zdravstvenih. V Tkalnici hlačevfne je nastopil oktet celjskega gledališča. Pevska zbora, moški in ženski SKUD-a »Ivo Ključar sta imela tri nastope. Dobro obiskane so bile proslave v Tovarni emajli- rane posode, pri frontnem odboru AFZ v Gaberju. v Cinkarni pa je bila udeležba sla- ba. Pri vseh proslavah so sodelovali tudi mla- di recitatorji KUD »Maksim Gorki« iz I. gimnazije. V okolici Celja _„Y, 8r® tom na čelu. V počastitev 8. marca Je organizacija A F?. *alec otvorila D1D, Vransko otroško restav- racijo, Rimske Toplice materinsko posveto- valnico. 2ene iz Pangraca v Grižah so poča- stile«. marec tudi s prostovoljnim delom pri x5flravlajnju ceste. Zene Migojnic, Zabukovce Grit in Pankraca bodo v počastitev dneva že ne obdarile tudi dom onemoglih v Vojniku Žene okraja ŠoStenJ so proslavile 8. marec V dvorani zadružnega doma v Družmirju le bila 8. marca svečana proslava medna rodnega dneva žena. Na proslavo so prišla ene iz vsega okraja iz gornje Savinjskf in Šaleško doline, ki so z zanimanjem sle- dile pestremu programu . V govoru je članica Okrajnega odbora AFZ omenila borbo za mir, predvsem pe vlogo žena pri volitvah. Plan, katerega so sestavile žene v Šoštanju se realizira v de- lo. Obljubile so, da bodo ne samo do vo- litev, temveč tudi naprej povečale delovne uspehe. U. J. Proslava v Zavedni V nedeljo 5. marca je bila v Zavodnt pro- slava mednarodnega ženskega praznika v do- mu OF. Udeležile so se je žene Zavodne in deloma čreta. Predsednica AFZ Zavodne tov. Siličeva je pripravila izbran kulturni pro- gram. Poleg referata o 8. marcu in referata '»Mati vzor in vodnica življenja« so bile na sporedu tri deklamacije in tri pevske točke — pionirski kvartet — in končno izredno uspel solospev »Sarafkn«. Tovariš in tovarišica Sančeva sta z ostalimi odbomicami pripravila dobro zakusko za vse udeležence proslave iz Zavodne. Prav tako je tov. Lednikova, čeprav sama, poskrbela za 'ene čreta. Ves čas pa ni manjkalo prijetnih zvokov harmonike. Trinajst onemoglih žena je nato prejelo de- narne podpore. Lahko rečemo, da je proslava uspela. Vsaka žena je odnesla z nje dobro voljo in podkrepljeno zavest, da žena uživa danes vso pozornost in vse pravice. Iz delavnega dnevnika AFŽ Poleg marljivih priprav v zadnjih tednih za 8. marec, so žene v Liscah tudi v polnem predvolivnem delu. Tako so te dni napovedale tekmovanje AF2 Polulam in sicer: 1. Kdo bo lepše proslavil 8. marec. 2. Ali bodo žene volile stoodstotno in v čim krajšem roku. .. 3. Kje bo ljudska inšpekcija (žena) z več- jim in boljšim uspehom vršila svojo nalogo. Zadnji teden vrše članice ljudske inšpekcije L trenskl pisarni Lisce točen pregled kar- toteke in poslovanja o upravičenosti in izda- janju živilskih nakaznic. Ob tej priložnosti se bodo potrudile, i zp oslova ti na merodajnem mestu, da bi se že končno podelile našim go- spodinjam (upravičenkam do G-nakaznic) in- dustrijske nakaznice za III. tromesečje, ka- terih do danes še vedno niso prejele. 2ene Lise so se tudi skupno udeležile pred- stave jugoslov. filma Barba 2vane. Na svoji ekonomiji opravljajo prva pomlad- na dela. F. M. " » -V ' Vr -t" Poostreno tekmovanje - dar dveh cefiskih tekstilnih tovarn za praznik žena Zavedni delovni kolektiv Tekstilne tovarne v Celju je sklenil, da bo proslavil praznik mednarodne demokratične žene 8. marec in volitve v Ljudsko skupščino FLRJ s pove- čanim delom. To nalogo je Izpolnil v ne- deljo, dne 5 t. m., ko je bil ves kolektiv na delu. Toda kolektiv ni ostal samo pri '.em. Za ta dan je pripravil izredno zani- mivo tekmovanje; pomerili sta se dve bri- gadi, od katerih je eno postavila Tekstilna tovarna, drugo pa Tovarna hlačevin Celje, brigada Tekstilne tovarne je tekmovala v Tovarni hlačevin, nasprotno pa je brigada Tovarne hlačevin tekmovala v Tekstilni to- varni. Tekmovanje je bilo skrbno pripravljeno. Oba delovna kolektiva sta izbrala najboljše borce za plan; na eni strani mladinke z veliko borbenostjo; na drugi preizkušene udarnice in prvakinje socialističnega dela. Poleg tekmovanja med brigadama je znotraj brigad tekmovala tudi vsaka poedinka, in- dividualno za najvišjo storilnost. Potek tekmovanja in urno izračunavanje doseženih rezultatov je ponazarjal velik di- agram. Poskrbljeno pa je bilo tudi za pre- nos po zvočnikih v mestu. Brigadi sta so borili nepopustljivo, z me- nja jočo se srečo tekom celih 8 ur. Med tem, ko je v prvih urah vodila brigada Tekstilne tovarne, je v poznejših urah zmagovala bri- gada Tovarne hlačevin. Velika borbenost brigade tkalk — mla- dink Tekstilne tovarne si je v zvezi z bolj- šim strojnim parkom v tovarni hlačevin pri- borila končno zmago. Zmaga je bila po- polna, tako v pogledu višjega odstotka do- sežene norme, zmanjšanja odstotka odpaa- kov, kakovosti izdelkov, kakor tudi v indi- vidualnem preseganju norme. Seveda pri tem ni mogoče prezreti slabših pogoje?, pod katerimi je tekmovala brigada Tovarne hlačevin v Tekstilni tovarni. Brigado iz tovarne hlačevin so sestavljale tcvarišice: šorn, Freitak, Planinšek in Puh- lin. Od njih je tovarišica šorn Bronka do- segla najboljši rezultat 118 odst. Brigado Tekstilne tovarne so tvorile tova- rišice: Kostomaj M., Golej M., Brodej M. in škrubej Pavla. Najboljša med njimi je bila tovarišica Golej, ki je dosegla normo 125%. Moči v tej brigadi so bile dokaj izravnane, in znaša najnižji odstotek dosežene normo 114%. Ponosne, z borbenim duhom so se tek- movalke po končanem tekmovanju poslovile, da ponovijo tekmovanje na dan volitev v Ljudsko skupščino dne 26. marca še s več- jim poletom. V nedeljo so v Fetrovčah zborovali mladi zadružniki iz okolice Celja Ob dnevu mladih zadružnikov »e je v Pe- trovčah zbralo preko 150 mladincev In mla- dink. V dopoldanskih urah Je bila konfe- renca, kjer je sekretar OK LMS tov. Mirnik podal referat o dela in nalogah zadružne mladine. Pohvalil je delo mladinske organi- zacije v kmečki delovni zadrugi Franca Pre- šerna v Arji vasi, kjer so vsi mladi zadruž- niki člani mladinske organizacije, kl v tesni povezavi z upravnim odborom uspešno rešuje vso probleme in skrbi za dobro organizacijo dela v zadrugi. Bedni študij, čltanje knjig, organiziranje družabnih večerov, proslav ir dmglh kulturnih prireditev Je slika dobrega dela in pravilne linije vodstva mladlnskegn aktiva v zadrugi. V svojem referatu je tov. sekretar orisal tudi delo ostalih mladinskih organizacij v kmečkih delovnih zadrugah, kjer pa je stanje precej slabše kot v Arji vasi. Slabo delo mladinske organizacije j<* opaziti v zadrugi Dramlje, kjer vodstvo ak- tiva ni poskrbelo, da bi se mladinci sezna- nili s Statutom LMJ, kar je osaovni pogoj za pravilno delovanje mladinske organizacije Mladinski aktiv v zadrugi Vrbje ie do sedaj ni poskrbel za odpravo nepismenosti in pol- pi8menostl v svojih vrstah. Tudi v ostalih aktivih kmečkih delovnih zadrug je premalo aktivnosti predvsem pa na kulturno prosvet- nem polju. V diskusiji, kl Je sledila sekretarjevemu re- feratu je mladinka-sekretarka iz Arje vasi podrobneje orisala dosedanje delo mladine v zadrugi in nato prečitala tudi plan dela mla- dinske organizacije za 1950. leto, katerega so prav dobro razdelili po mesecih, tako da je vsej mladini v zadrugi že v naprej znano, kaj vse bodo v tem mesecu naredili, organizirali, prečitali, Šli na izlet itd. Slične plane dela bi morale sestaviti tudi vse ostale mladinske organizacije, pa ne sa- mo v kmečkih delovnih zadrngah, temveč tudi v podjetjih na vasi in v ustanovah. Med diskusijo so prišli pozdraviti konfe- renco mladih zadružnikov tudi pionirji od- reda Sergeja Kraigherja iz Kozjega. Njihov prihod so mladinci pozdravili z burnim plo- skanjem. Ostala diskusija pa, ki je sledila, je poka- zala, da so se zadružni mladinci vse premalo pripravili na zadružni dan, kar je brez dvo- ma tudi krivda okrajnega komiteta LMS, ki ni dovolj poskrbel za dober in nemoten po- tek konference, zaradi česar konferenca tudi ni rodila takšnih uspehov, kot bi bili zaže- ljeni in jih je bilo ob prilično lepi udeležbi mladino tudi pričakovati. Diskutirali so pred vsem mladinci iz podjetij, dočim se mladinci iz zadrug niti na poziv predsedujočega niso oglašali, če pa so se, so v kratkih besedah povedali le, da je bilo njihovo dosedanje delo pomanjkljivo in da bo v bodočo bolje, kar jo brez dvoma premalo. Diskusijo je zaključil zastopnik okrajnega komiteta KPS za Celje-okolico in sekretar okrajnega odbora OF, ki je v svojem izva- janju poleg ostalega govoril mladini tudi o predstoječih volitvah, na kratko orisal delo in življenje vseh treh kandidatov za ljudsko skupščino, ki kandidirajo v obeh celjskih okrajih in nakazal naloge mladinske organi- zacijo v predvolivnem času, predvsem v pobi- janju sovražnih parol, ki bi jih skušala re- akcija raznašati med delovno ljudstvo na va6i. Ob zaključku Je okrajni komitet LMS po< delil udarniške naslove mladin zadružnikom! Privšek Jožici in šel Francu iz kmečke de- lovne zadruge Arja vas, Urbanšek Antonu iz kmečke delovne zadruge Dramlje in Mežna- rlč Katici ter Ribič Francu iz državnega po- sestva 2ovnek, poleg tega pa podelil prehod- no zastavico mladinskemu aktivu zadružno mladiue v Arji vasi in pohvalil 15 mladincev iz v«eh kmečkih delovnih zadrug. Na iniauiusKi zauitvi, ki je bila popoldne n jo je okrajni komitet mladine brez dvo- na boljše pripravil kot dopoldansko konfe- renco, se je mladina razvedrila, saj je bilo poskrbljeno za dobro jed in pijačo ter za- iavo. Pionirji iz Kozjega so v last volitev napovedali tekrovanje Pionirski odred »Sergej Kraigher« iz Koz- jega je napovedal na čast volitev v Ljudsko skupščino vsem odredom ljubljanske oblasti tekmovanje. Tekmovali bodo s kulturnimi prireditvami, pripravljali se bodo na oblastni testival. izdali čim več stenčasov in uredili grafikon. Razširjali bodo mladinski tisk, do- pisovali drugim odredom ln organizirali delo v trojkah. Skrbeli bodo. da bo njihov učni uspeh čim večji, delovanje krožkov čim uspeš- nejše, a obisk v šoli brez zamud. Tekmovali bodo za fizkulturnl znak, izvedli pomladanski kros in čim več pionirjev naučili igrati šali, organizirali bodo strelsko družino, planinska skupina pa bo imela več izletov. Redili bodo zajce, obdelovali pionirsko njivo, uredili le- potične grede, lončnice, posadili gozdne sa- dike in čistili sadno drevje. Njihovo volišče bodo okrasili, a na dan volitev bodo imeli kurirsko službo, še po mnogih točkah bodo tekmovali, kar je dokaz, da pionirji v Koz- jem razumejo pomen bodočih volitev, pa se hočejo nanje čim lepše pripraviti. Tudi planinci tekmujejo v čast volitev Planinsko društvo Slovenije v Celju je v čast volitev napovedalo tekmovanje SšD »Kla- divarju« iz Celja in Planinskemu društvu »Litostroj« v Ljubljani. Tekmovanje traja od 6. do 23. marca. Tekmuje se v naslednjih točkah: 1. V okrasitvi društvenih prostorov in iz- ložb s predvolivnimi parolami. 2. V ustanavljanju in tekmovanju društve- nih skupin ali odsekov v večjih delovnih ko- lektivih (n. pr. skupina planincev v podjetju, fizkulturnl aktiv lahkoatletov ali podobno). Te skupine bodo tekmovale v 1, 3, 4, 6, 7 in 8 točki tekmovalnega načrta. 3. V pridobivanju novih članov po skupi- nah. 4. V številu predvolivnih sestankov po sku- pinah. 5. V številu predvolivnih sestankov za dru- štvo kot celote. 6. V zbiranju članarine za 1950. 7. V prireditvah (na primer skupinski Iz- leti, skupinski fizkulturni nastopi itd.). 8. V številu stenčasov, posvečenih volitvam ter dvigu zavesti članstva. Stran 2, »CELJSKI TEDNIK« Lete III. — Sterv. iq Novoizvoljeni ljudski odbor v Žalcu bo imel polne roke dela_ v ...aH zakaj je v Žalcu tako? Zato, ker so napori naših delovnih ljudi za nekatere Zalčane postranska zadeva, ker se za njihove težkoče bore malo zanimajo, zato, ker so jim njihovi egoistični cilji bolj pri srcu, kakor skupni interesi in potrebe. Poglejmo! Od celotne predpisane količine krompirja za. oddajo so zadostili mali kmetje 71%, sred- nji 63% veliki kmetje, katerih je 47 pa 31%. V Žalcu so oddali toliko krompirja, kolikor bi ga zrastlo na 4 ha orne zemlje. Nekateri modrijani in teh v Žalcu ni malo, trdijo, da pri njih ha donoa absolutno ni bil velik, da v lanskem letu niso imeli semena, da bi po- sadili večjo količino, da niso dobili setvenega plana, da je v letu 1948 bila poplava in da jim je na sredi sajenja kar naenkrat zmanj- kalo semena, da . . ., da . . . v bivši Jugosla- viji niso sadili krompirja itd., itd. Polno iz- govorov, ki naj bi vsakega posameznika in cel Žalec opravičili pred skupnostjo, pred ti- stimi, ki v delovnih kolektivih se niso pre- jeli krompirja in pred njimi samimi, da bi pokazali, da so pri vsej stvari popolnoma ne- dolžni in da je prav za prav država kriva, da oni niso sadili krompirja, da ga niso pri- delali in da ga torej čisto naravno, tudi od- dati niso mogli. Verjemimo jim samo trenutek. Poglejmo drugo plat, pn bomo videli na čigav račun gre vse tarnanje in kdo je tisti, ki se je pri naiih odkupih popolnoma razga- lil. Samo nekaj primerov naj nam pojasni, kako je s to in mnogimi drugimi podobnimi problemi v Žalcu. Bivši odbornik Lesnik iz Zg. Ločnice na svojih 2.26 ha zemlje ni imel po prvotnem predpisu, dokler je bil »e od- bornik, predpisanega niti kilograma krom- pirja, Kukovi dediči so od predpisane koli- čine 8800 kg oddali nekaj nad 100 kg na 7.83 ha orne zemlje, Kočevar Katarina (pose- stvo upravlja sin, ki Je bil v starem odboru), je imela na 4.79 ha zemlje revnih 918 kilo- gramov krompirja, Senica Vilko je od koli- čine 6868 kg oddal okrog 1000 kg od svoje 5.32 ha orne zemlje, Marolt Ivan pa na po- vršini 2.86 ha orne zemlje ni imel predpisa- nega in tudi ni oddal niti enega kilograma krompirja. Sledeči primeri naj razjasnijo kje smo. — Žolnir Marija iz Vrbja, ki ima okrog 70 arov zemlje je imela od starega odbora predpi- sano na svojih 7 arov posejanega krompiria 726 kg in to količino tudi oddala, MalgaJ Justi je na približno isti orni površini oddala predpisanih 810 kg krompirja na 11 arov po- sajenega krompirja in Kovač Anton z 80 ari celokupne orne površine je dobil predpis od daje 1332 kg krompirja in ga tudi oddal. Omenjene družine so krompir morale od- dati, ker za njih morajo veljati zakoni, pred- pisi in uredbe, ker ni drugega izhoda, ker morajo oddajati za tiste, ki v naših uredbah vodno najdejo neki paragraf, ki naj zaščiti njih na račun malih, ki v Žalcu niso imeli veliko, oziroma nobene besede. Tam je krom- pir moral zrasti, oni so morali imeti seme, njim ni smela voda poplaviti, pri njih je mo- ral biti ha donos tak, da je vrgel krompirja toliko kolikor jim ga bodo predpisali. Poglejmo ie nadaljne oddaje. Belih žit so mali kmetje oddali 100%, srednji 83% in ve- liki 84%, torej tudi niso zadostili planu, go- ved pa mali kmetje 300%, veliki pa plana ni- ti dosegli niso, prašičev dolgujejo veliki kmetje se vedno 89%, z mlekom so pa za- dostili veliki kmetje komaj 42%. če poleg vsega gornjega pregledamo ha površine pašnikov, travnikov in ostalega, kar služi kot krmska baza za vzrejo živine, potem tudi tukaj ugotavljamo, da so velike površine ostale brez haska v vzporeditvi s površinami malih kmetov, ki na revnih arih redijo po eno in dve kravi in ravno toliko prašičev. Skratka: gospodarska zmogljivost KLO Ža- lec Je velika, kar je vsakomur znano, vendar pa ta zmogljivost državi po zaslugi nekate- rih ie zdavnaj ni dala tistega, kar bi morala dati. Prav gotovo, da je površina velika in da zahteva delovne sile toda, kdo je do sedaj obdeloval to zemljo in na drugi strani kdo je užival tisto, kar Je ta zemlja dala!? Ali je osnovanje zadruge Izhod iz stanja, v kate- rem so se po sili prilik znašli mnogi v Žalcu ne vedoč, kam z zemljo. Ali bo skupnost imela več, če je dovolila zdruiitev takih, ki v letu 1949 se zdaleč niso zadostili oddajam, in so ostali dolžniki na račun skupnih potreb? Smatramo, da zadruga ni skrivališča tem- več mesto, na katerem naj novi obliki go- spodarjenja čim več doprinesemo celoti. Novo izvoljeni odbor v Žalcu bo imel polne roke dela. Ustvariti bo moral evidenco, ka- tera je Izredno pomanjkljiva, spremeniti bo moral odnos do volivcev, da bo na zboru istih obravnaval vse probleme ln nenehno odkrival vse tiste, ki so se v starem odboru skrivali in bi se se radi. Očistiti bodo morali iz svo- ji hvrst ljudi, kakršen je novi odbornik Ob- lak iz Vrbja, ki oda jam ni zadostil, ki se skriva pred tistimi, ki pridejo k njimu za- radi oddaj in ki se ne udeležuje sestankov v lastni hisi. Tudi uslužbenci bodo morali imeti nov od- nos do odbornikov. Zavedati se morajo brez- pogojno, da bo samo strokovni svetovalci od- bornikom nikakor pa ne gospodarji in prislu- škovalci in kar je tudi zelo važno, da se bodo držali uradnih ur in izvrševali naloge, ki se pred njih postavljajo. Dotakniti bi se morali tudi kanalizacije. Do sedaj niti organizacija OF niti krajevni odbor v Žalcu nista storila ničesar, da se ruglo Žalca odstrani. Koliko govora, koliko spodtikanja in vendar vse to brez haska. Mrtva sezona, ki je bila letošnjo zimo zelo lepa, je minila, izvedba del bo sedaj mnogo težja, kakor bi sicer bila. Stara navada je, da je nedelja za odmor, vendar če neko delo ni izvršeno, pa je nam samim v škodo, bi bilo dobro, da ga izvršimo tudi v nedeljo, kar pa v Žalcu ni slučaj. Lahko trdimo, da je Žalec mesto posebne vrste, s katerim bo potrebno tudi na poseben način delati, vendar pa nikakor ne dovoliti, da bo stanje tako kakršno je bilo do sedaj. Navedene so samo nekatere napake, obrav- navani so nekateri primeri, vendar pa bo potrebno, da se na tem meatu iznesejo posa- mezni primeri se bolj jasno in konkretno, da bodo tudi žalčani sami videli tisto, kar se je dosedaj in se še skriva pod eno ali drugo krinko. Osnovna pa mora veljati tudi za žalčane, da je ljudska oblast osnova, katero smo dolž- ni podpirati, utrjevati in razširjati vsi z ne- nehnim in vztrajnim delom in neprestanim aktivnim sodelovanjem. F I Z K U L T- U R H Strelsko tekmovanje v Celju V počastitev volitev v Ljudsko skupščino FLRJ, sta si najboljši strelski družini v Ce- lju »Tempo« in »Ivan Gošnjak« napovedali medsebojno strelsko tekmovanje. Pva dru- žina iz Tovarne emajlirane posode, druga pa iz Doma Jugoslovanske armije. Tekmovanje je bilo v soboto dne 4. marca v novem zimskem strelišču. Tekmovali so z malokalibrsko puško na 25 m ter z zračno puško na 10 m. Z malokalibrsko so tekmovale tri ekipe »Ivan Gošnjak« ter dve moški ekipi »Tempo« in ena ženska ekipa. Z zračno pu- ško pa po ena ekipa od vsake družine. Zmagala je strelska družina »Tempo« s skupnim številom točk v razmerju 1146:905. Tehnični rezultati so naslednji: Malokalibrska puška 25 m: I. ekipa »Tempo« 290 krogov, II. ekipa >Tempo« ženske 271 krogov, III. ekipa »Tem- po« 224 krogov, II. ekipa »Ivan Gošnjak« 209 krogov. Posamezniki: Uršič Vinko »Tempo« 117 krogov, Skočir Zvonka »Tempo« 98 krogov, Braškin Viktor »Ivan Gošnjak« 97 krogov, Kosec Franc »Tem- po« 94 krogov, čater Vali »Tempo« 92 krogov. Zračna puška 10 m: Ekipa »Tempo« 361 krogov, ekipa »Ivan Gošnjak« 318 krogov. Poedinci: čater Vali »Tempo« 98 krogov, Braškin Vik- tor »Ivan Gošnjak« 95 krogov, Pavlič Marjan »Tempo« 88 krogov, Sfilokos Žarko »Ivan Go- šnjak« 85 krogov, Palhantinger Maks »Ivan Gošnjak 75 krogov. Tekmovanje samo je pokazalo, da ima strel- ska družina »Tempo« celo vrsto dobrih strel- cev in strelk, ki lahko povsod z uspehom tek- mujejo in dosegajo visoke rezultate. Po drugi strani pa je tekmovanje pokazalo lepo sode. lovanje delavskih ljudi z oficirji JA. S tekmovanja so strelci poslali resolucijo SZS in CKKPS. Tri lekrne Kladivarja v dveh dneh Moštvo Kladivarja je minulo nedeljo na- pravilo svojevrsten podvig, ki je redko za- beležen v zgodovini nogometa. Odigralo je v času 24 ur tri tekme in pri vseh doseglo zadovoljive uspehe, posebno če računamo, v kakšnih okoliščinah so bile odigrane. V so- boto so v okviru sodniških izpitov v Rogaški Slatini porazili tamkajšnjo Edinost z 6:2. drugo dopoldne igrali neodločeno 1:1 ter se na telefonični poziv vrnili takoj v Celje ter odigrali drugi polčas prijateljske tekme z Dravo iz Ptuja, ki je po nesporazumu prišla nenadoma v Celje in odigrala prvi polčas z drugim moštvom Kladivarja. Ta tekma se je končala tudi neodločeno z rezultatom 1:1. edini gol za Kladivarja je dal Mahkovec Cve- to. Kladivar, ki je bil precej izčrpan, je bil kljub temu v premoči, a te ni znal izraziti v golih. V prvem polčasu je B moštvo bilo tudi bolje, a ni znalo prilik izkoristiti. Tu moramo pohvaliti predvsem igralce B moštva, ki so se izkazali zelo disciplinirani ter tudi takoj nastopili, čim jih je vodstvo po- zvalo, obenem pa pohvaliti skrajno požrtvo- valnost igralcev liginega moštva, ki je dalo več iz sebe, kakor bi kdo od njih pričakoval. 3 takimi dejanji lahko upamo od naših fan- tov lepih uspehov v letošnjem letu. Božo Videnšek Pozivamo vse ljubitelje nogometa na pri- četek prvenstvenega tekmovanja slovenske lige v nedeljo ob 15.30 uri na Glaziji PROLETAREC (Koper) : KLADIVAR (Celje) predstavni STOJ-a Ker je moštvo Kladivarja v zelo dobri for- mi, v vrstah Proletarca iz Kopra pa številni igralci tržaške Ponciane, se obeta tekma do- bre kvalitete ter polna živahnosti. Celjani, podprite svoje moštvo z obiskom ter dostoj- nim bodrenjem! - ŠAH—- FINALE SINDIKALNEGA PRVENSTVA Rezultati sedmega in osmega kola: VII. kolo: Bolnica — Emajlirana n 3 in pol : 2 in pol. Železniška postaja — Obrtne delavnice 4 : 1(1). Oblačilne — Emajlirana I 4 : 2. Cinkarna — Tovarna tehtnic 5 : 1. VIII, kolo: Tovarna tehtnic — Emajlirana II 4 : 2. Emajlirana I — Zel. postaja 2 : 4. Bolnica — Obrtne delavnice 3 : 3. Beton — Oblačilne 2 : 4. Stanje po VIII. kolu: Bolnica 28 in pol, Cinkarna 28, Beton 23 in pol. Oblačilne delav- nice 22, Železniška postaja 20 (2), Emajlira- na II 20. Tovarna teht. 17 in pol (1). Emaj- lirana I 16. Obrtne delavnice 13 in pol (1) točk. Skupen sestanek vseh kapetanov moštev sindikalnih šahovskih aktivov bo v torek 14. marca ob 19. uri v dvorani OSS-a. Udeležba za vse obvezna, tudi za one iz predtekmo- vanj. Pogovorili se bomo o prireditvi množič- ne simultanke in zaključku prvenstva. SIMULTANKA V CINKARNI Agilna Šahovska sekcija sindikalne podruž- nice Cinkarne je priredila šahovsko simul- tanko. Prireditev je bila v prostorih podruž- nice v ponedeljek 6. marca zvečer. Skupno z gojenci Metalurške šole je postavila 29 igral- cev, proti katerim je v štiriurni borbi drugo- kategornik Fajs Mirko dosegel 22 zmag, štiri partije je zgubil in 3 remiziral. Partije so dobili: Kolar Anton, Petrovič Janko, Badža Dusko in mladinec Urbane Alojz. Remizirala pa sta mladinca Brečko Franc in Kolar Gre- gor ter Petecin Alojz. RAZSTAVA IZDELKOV LOKALNE INDUSTRIJE IN OBRTI šestmesečno socialistično tekmovanje za višjo storilnost in zboljšanje kakovosti iz- delkov med državnimi industrijskimi in obrt- nimi podjetji lokalnega pomena, ki je sedaj v teku in bo zaključeno z mesecem julijem t. 1., naj bi po iniciativi Poverjeništva za lo- kalni industrijo in obrt MLO Celje dobilo svoj višek in odraz v razstavi lokalnega go- spodarstva na območju MLO Celje. Gradimo socializem na vseh področjih na- šega gospodarstva in kulture, kljub vsej dis- kriminacijski politiki in klevetniški gonji in- formbirojevskih držav, ki nas skušajo zavi- rati v naših naporih. Prav zato bomo še bolj poudarili nase uspehe, kot uspehe naših de- lovnih rok. Dokazali bomo, da smo z vsakim dnem bolj sposobni graditi sami socializem, ker imamo velika prirodna bogastva, ker imamo zavedno delovno ljudstvo, enotno utr- jeno v Ljudski fronti Jugoslavije, ker ima- mo izkušeno vodstvo KPJ in tovariša Tita. Te osnovne misli naj bi bile vodilo za go- spodarsko razstavo mesta Celja, na katero so- delovanje vabimo vsa gospodarska podjetja, ustanovo in urade, ves zasebni obrtniški sek- tor, vse množične organizacije, vsa društva in posameznike. Računamo na polno razumevanje velikega pomena razstave in zato na vsestransko ude- ležbo in podporo. t Poverjeništvo za lok. obrt in lndustr. v Celju Žene četrte četrti telcinujej© Pregled dela, ki ga je AFž IV. četrti opra- vila do praznika 8. marca ne izpričuje samo velike požrtvovalnosti ln delavnosti tako po- sameznih članic odbora, kakor celotnega od- bora sploh, marveč Izpričuje tudi voljo in trdno politično zavest odbornic, ki samoini- ciativno in — resnici na ljubo povedano — navezane zgolj na lastne sile, opravljajo na- loge, ki pripadajo naši demokratični ženi, bo- disi na področju socialnega skrbstva, bodisi na področju vzgoje žen sovrstnic v zavedne delavke in borke za izgradnjo nase sociali- stične domovine. V dosedanjem času tekmovanja, ki teče od 1. februarja ln se bo končalo na dan skup- ščinskih volitev, so srečno preselile otroško mlečno kuhinjo v nov lokal v Zidanškovi uli- ci, potem ko so morale starega zapustiti. S hvaležnostjo sporočajo javnosti, da je ple- skarska in slikarska dela v novem lokalu po- žrtvovalno in brezplačno opravil slikarski mojster Mihael Dobrave, ki je istočasno, ko je bil odbor brez primerne kuhinje, dal na razpolago svojo ter tako omogočil, da so otro- ci — dnevno 90 do 100, lahko brez prekinitve prejemali svoj dnevni obrok toplega mleka. Svojo nesebičnost dopolnjujejo žene se s prostovoljnim delom v mlečni kuhinji, v ka- teri se požrtvovalno menjavajo. Iz potreb so- cialnega skrbstva so izvedle celoten pregled terena, na katerem živi okrog 150 revnih otrok. Sodelovale so pri popisu vojnih žrtev in prejele od Zveze borcev pohvalo za najboljše izvršeni popis. Z enako točnostjo so sodelo- vale tudi pri urejevanju in pisanju volivnih imenikov. Omeniti je treba, da je odbor AFZ IV. četrti eden najrednejših v pogledu reše- vanja tekočih problemov terena, saj se k sejam redno vsako sredo sestaia. Posebej pa ie treba poudariti, da ima odbor od 1. fe- bruarja sem organiziran redni študij in sicer trikrat na teden, kar ima dejansko značaj političnega tečaja. Predmet tečaja, ki ga vodi tov. C. Hojnikova in ki se ga udeležuje do 20 žena in več, ;e razvoj in zgodovina druž- be. Med tem sta bila tudi 2 masovna sestanka, na katerem so med drugim obravnavali Šol- stvo, vzgojo mladine, pomen 8. marca in po- men skupščinskih volitev. Praznik 8. marca pa so počastile 5. marca v dvorani OLO s popoldansko akademijo, ki je obsegala harmonikarske točke, narodne plese, petje in recitacije. K sporedu so po- leg mladine in pionirjev prispevali tov. Cilka Hojnikova, Ciril Rakuša, Marženka Sanci- nova, Tone FilipiŽ, Jerica Tošajeva in dr. Po akademiji se je v restavraciji »Ojstrica« izvr- šila pogostitev otrok. Toda omeniti moramo še voljo odbora in članic, da svoj nezmanj- šani delovni program nadaljujejo in opravi- čijo sloves ene naiih najagilnejših terenskih organizacij AF2. Gr. Predvolilni sestanki in praznik žena v Čretu in Zavodni Preteklo nedeljo se Je vršil v Zvodnem le drugi predvolivni zbor na terenu čret. Zvod- no jo novo priključeni teren k MLO. Zbor je bil zelo dobro obiskan ter so tamkajšnji de- lovni ljudje sprejeli soglasen sklep, da bodo polnostevilno s harmoniko na čelu opravili svojo volivno dolžnost že v zgodnjih jutranjih urah. Isti dan so proslavile tudi žene svoj praz- nik skupno z odborom AFž Zavodna. Lepo Število se jih je zbralo v domu OP. Po kon- čanem sporedu, ki je bil prav obširen, so že- ne pogostile onemogle stare ženice ter mo- ške in otroke. Ob veselem kramljanju in zvo- kih harmonike se je končala nad vse lepo uspela proslava. Odbornice AFž in ostale že- ne terena čret bi se bile lahko v večjem šte- vilu udeležile te proslave. Opažamo, da ne kažejo dovolj dobre volje za skupno delo. Prihodnji ponedeljek zvečer ob 7. uri pa se bo vršil že tretji predvolivni zbor v čretu ln to v terenski pisarni. Tutji Seifani so imeli predi/olivni sestanek Da bi se omilila stanovanjska kriza, Je nasa ljudska oblast pred tremi leti pričela graditi onkraj Jožefovega hriba male dvostanovanj- ske hišice. Nastalo je novo naselje Selce, ki ima okoli 150 prebivalcev. Med gradnjo teh hišic je marsikdo spraševal, kako si bodo neki uredili novi naseljenci, ko ni drvarnic in še marsikaj drugega. Pa vse so si uredili tako, da se danes v tem idilično ležečem kotičku prav dobro počutijo. Z lepo udeležbo na ne- deljskem predvolivnem sestanku, ki je bil na prostem, so pokazali, da stojijo trdno za državnim vodstvom, Fronto in Partijo. Po- ročala sta na sestanku tov. Ivo Svetličič in dr. Bavdek. Na sestanku so iznesli tudi svoje težnje. Pritoževali so se, da plačujejo pre- visoko vodarino. Ker ni na razpolago štev- cev, je vodarina pavšalno določena na osebo. Po vsotah, ki so jih navedli o plačilu, bi bilo res sklepati, da je pavšalna vodarina previ- soko odmerjena.. V višje ležečih hišicah za- radi slabega pritiska vode največkrat sploh nimajo, plačati pa morajo vseeno. Problem naselja so tudi slaba pota in cesta, ki pelje tja pod Jožefovim hribom. Zavezali so se s prostovoljnim delom urediti ceste, če bi se jim dal na razpolago material, katerega bi bilo treba cd Cinkarne samo na voziti. ŽENE JOŽEFOVEGA HRIBA SO PROSLA- VILE SVOJ PRAZNIK v sredo zvečer v »Skalni kleti«. Lepo okra- šeni prostori so bili nabito polni udeleženk. Po slavnostnem referatu so sledile recitacije in pevske točke, ki so jih pod vodstvom tov. Pogačnikove prav lepo in zadovoljivo Izvedle naše pionirke in pionirji. Po končanem spo- redu so navzoči skupaj zapeli več domačih pesmi. Na sestanku so žene terena Jožefov hrib sprejele ie obveznosti za leto 1950. Tov. sekretarka jih je pozvala, da se 26. marca udeležijo volitev že takoj v jutranjih urah. vodkinja začudila nad tako izbirčnostjo strank: — Ne, ne morete dobiti drugih. Zaradi vas ne bom odpirala novega zavitka. Najprej moram prodati tele tu, potem pa druge. — Le zakaj neki se je dekle tako potegovalo za več vrst robcev. Tako ima enotni vzo- rec in barvo, če jih zgubi, bo vsak vedel, da so njeni. Laščani bodo imeli enotne rob- ce v rokah, kot nekoč plemiči, ki so obesili svoje simbolične zastavice na kopja. UGANKA V TREH DELIH — ZAKAJ SE ČEVLJAR KOŠTOMAJ IZ L.TUBEčNE NOČE VKLJUČITI V DELAVNICO KLO? Zato ker mu kot privatniku bolj nese. Ugan- ka pa ni pri kraju. Treba je vpražati, zakaj mu bolj nese? Na drugi del uganke odgo- varja ugotovitev skupine Ljudske inšpek- cije. Prišli so pogledat zakaj čevljar Ko- štomaj n« oddaja mleka? Pa so ubili dve muhe na en mah. Našli so pri njem okrog 100 kg zgornjega in spodnjega usnja, ki ga Je prekupčeval po črni borzi in trgal bliž- njemu najpotrebnesje. Zato se torej ni ma- ral vključiti v delavnico Krajevnega ljud- skega odbora. Kaj pa tretji del uganke? Kako dolgo bo Kojtomaju kot privatniku bolje neslo? Na tretji del uganke bodo od- govorili merodajni organi. Uslužbenci menze Tovarne emajlirane posode tekmujejo V letošnjem letu, v katero smo stopili s parolo »čim prej dovršiti petletni plan«, pri tem pa seveda nenehno skrbeti za dvig živ- ljenjskega standarda, moramo posvetiti po- sebno pažnjo našim delavsko-namešČenskim restavracijam. Zaradi tega napoveduje delav- sko-uslužbenska restavracija Tovarne emaj- lirane posode tekmovanje vsem takim restav- racijam okraja Celje-mesto in Celje-okolica, po spodai navedenih točkah. Po istih točkah napovedujemo tekmovanje tovarni kovinske embalaže »Saturnus« v Ljub- ljani. 1. Katera delavsko-uslužbenska restavracija bo nudila svojim delavcem in nameščencem boljšo hrano (kvaliteta in kvantiteta) pri isti ceni. 2. Katera bo imela bolj čiste in higienične prostore (kuhinja, restavracija, klet, prostor pred restavracijo). 3. Katera bo racionalnejše izkoristila od- padke. 4. Katera bo imela boljšo postrežbo (solid- nost, brezhibnost). 5. Katera bo imela boljše urejeno admini- stracijo (knjigovodstvo, kartoteko blaga, amrnost itd.). 6. Katera bo za poletne čase organizirala kakršno koli igrališče za razvedrilo abonen- tov (keglišče, balin prostor itd.). 7. Katera bo boljše organizirala strokovni in politični študij nameščencev. Tekmovanje bo trajalo do 1. maja 1950. Napovedujemo pa še poostreno tekmovanje po teh točkah v času pred volitvami v Ljudsko skupščino. Predlagamo, da OSS skupno z MLO in OLO Celje-okolica določi ocenjevalno komisijo. Uprava DUB-a Tovarne emajl. posode Celje OSJA.VE - OGfASI KONCERTI Slovenska filharmonija bo izvajala v Celju 29. marca v dvorani kina Metropil Haydnov oratorij »štirje letni časi«. Izvajalcev bo 150 in sicer: Mešani zbor, solisti in orkester Slov. filharmonije. Obisk tega koncerta priporo- čamo tudj okoličanom, katerim se bo nudila redka prilika slišati to veliko glasbeno delo. Datum vedrega večera še vedno ni določen. Vse one, ki so si nabavili vstopnice, prosimo, da potrpijo, vstopnice pa naj dobro čuvajo, ker do imetnikov zgubljenih vstopnic ne bo- mo mogli imeti ozira. Godalni kvartet Slovenske filharmonije, ki ga sestavljajo Albert Dermelj, Jelka Staniče- va, Giusto Capone in Sebastijan Baer, je že v jeseni z uspehom nastopil v Ljubljani, Ma- riboru in Celju. Sedaj je nastudiral nov pro- gram, ki ga bo izvajal na koncertu v sredo 15. marca v domu Ljudske prosvete. Na spo- redu so dela Mozarta, L. M. škerjanca in Smetane. Začetek končerta je točno ob 20. uri. rPedprodaja vstopnic je v Glasbeni šoli. Pevski zbor SKUD-a »Ivan Cankar« priredi v nedeljo dne 12. marca 1950 ob 15. uri v dvorani Prosvetnega doma v Trnovljah kon- ccrt! — Vabimo vse prijatelje lepega petja! ZBOROVANJE OBRTNIKOV V okviru Osvobodilne fronte mesta Celja priredi združenje obrtnikov za okraj Celje' mesto zborovanje dne 11. t: m. ob 16. uri v mali dvorani doma OF. socialističnem gospodarstvu. Obravnavale se bodo naloge obrtništva v V interesu vsakega obrtnika je, da se tega zborovanja sigurno udeleži. VABILO Podružnica Zgodovinskega društva za Slo- venijo v Celju pripravlja za dan 16. marca 1950 s pričetkom ob 8. uri v knjižnici I. gim- nazije v Celju svoj redni letni društveni občni zbor z idejnimi in metodijskimi strokovnimi predavanji, s poročili o dosedanjem društve- nem delu, o pripravah za kongres zgodovi- narjev v Celju v dneh 2. marca in 4. aprila 1950 v Celju. Občnega zbora podružnice se bo udeležil poleg društvenih članov tudi ves strokovni aktiv zgodovinarjev in zemljepiscev v okra- jih Celje-mesto in Celje-okolica. Vabljeni so tudi vsi prijatelji zgodovinske vede, da s« občnega zbora udeležijo. POROKE Lesjak Franc iz Ptuja in Herle Marija i? Žalca. Požek Alojz iz Zagreba in Peško Pavla iz Celja. Kosic Anton in Lesjak Angela i' Celja. Pohore Štefan iz Rogatca in Potočnik Frančiška iz Celja. Metličar Martin in Jur- košek Marija iz Celja. Meke Ivan in Mumel, Ana iz Celja. t UMRLI Krušič Jožef iz Celja. Bezgovšek Fani i*' Loškega. Borišek Mirko iz Zabukovce. Moko-' tar Frančiška iz Sv. Jederti. Lesjak Mihael iz Celja. Pinter Romana iz Celja. Oprešnik Tatjana iz Celja. Oprešnik Slavica iz Polj' čan. Kožar Genovefa iz Velenja. Pire Ivan tf Kozjega. Arzensek Franc iz Šmarja. Kuder Marija iz Žalca. Božič Kristijan iz Celj* Oberian Maks iz Celja. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA 12. marca 1950: Dr. Cvrtila Marjan, Stane- tova ul. 21-11. Nedeljska zdravniška službo traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. PRODAM kad za kopalnico, umivalnik i" školjko. Naslov v upravi. KUPIM psa volčnjaka dobrega hišnega čuva- ja, oziroma zamenjam za psico. Naslov f upravi. KUPIM rabljeni štedilnik. Naslov v upravi. PRODAM sliko dolžina 1.20 m, širina 1 m 5 širokim okvirjem iz trdega lesa. KolenC, Celje, Kocbekova 3, zraven Mlekoprometft' KDOR RABI gnojilo, lahko izvozi smetišk« jamo. Vprašati Vodnikova 7. UKRADENA ml je bila 24. januarja osebn« izkaznica na naslov Adela Dečko, Celje, M®' riborska 49. Ista je razveljavljena. PRODAM poceni omaro. Naslov v upravi, i PRODAM dva čistokrvna angora zajca. Na' slov v upravi. ZAMENJAM trisobno stanovanje v bližini p«' karne Slakar za podobno ali dvosobno 1 centru ali v bližini parka. Naslov v uprav«' PRODAM čistokrvnega nemškega ovčarja, de brega čuvaja, starega 11 mesecev. Cena dogovoru. Vprašati I. Regvat, Pilštanj. IZGUBLJENE so bile dne 4. marca na cesf Celje—Laško živilske knjižice izdane »P*'®' skrba Minot FLRJ« in to pod imenom: G»' lič Dušan, D1 785, Leopoldina D2 620, M' gela D2 621, Hubert D3 810, Milan D3 Artur D3 809 in Angela G 948, izdane °° strani Poverjeništva za notranje zadeve lje-okolica. Prosim najditelja, da iste j® roči Poverjeništvu za notranje zadeve CeUe( okolica proti nagradi, ker istih drug D more uporabiti. 0 PRODAM plinski reso za 400 din in svileno otroško odejo. Naslov v upravi. PREPISOVANJE na stroj vzamem na Naslov v upravi. OBJAVA Dom igre in dela Gaberje bo priredil v ne- deljo dne 12. marca skupno s patronati pro- slavo 8. marca, na katero vabi starše in lju- bitelje otrok. PRIJAVA IN REGISTRACIJA motornih vozil, vozniških knjižic, dvokoles in trokoles Poverjeništvo za notranje zadeve pri MLO Uprava narodne milice Celje-mesto, bo vr- šila prijavo in registracijo motornih vozil, vozniških knjižic, dvokoles in trokoles. Imet- niki prijavijo vozila samo s knjižico, v ka- tero se bo vpisalo prijavo. Tehnični pregledi motornih vozil se vr- šijo samo do 15. III. 1950 pred garažo SAP-a v Kersnikovi ulici. Opozarjamo imetnike, da pred tehnično komisijo pripeljejo čista, pod- mazana in izpravna vozila. Vožnja za tekoče leto se bo odobrila za vsako vozilo, ki bo v izpravnem stanju. Od 15. III. naprej se bo vršila registracija vozniških knjižic (šofer- skih). Prijavne pole za registracijo se dobijo ori Upravi Narodne milice Celje-mesto soba št. 16-11. Vsak voznik mora predložiti zdrav- niško spričevalo, poklicni vozniki pa potrdilo o zaposlitvi, na katerem mora biti točno na- vedena številka vozila, katerega vozi. Za dvo- in trikolesa: . Prijava in registracija dvo- in trikoles se bo vršila od 10. III. do 10. IV. 1950 na Upravi Narodne milice Celje-mesto, soba stev. 15 in sicer na sledeči način: Od št. S-l do 1000 od 10. III. do 15. III. Od št. S-1000 do 2000 od 15. III. do 20. III. Od št. S-2000 do 3000 od 20. III. do 25. III. Od št. S-3000 do 4000 od 25. III. do 80. III. Od št. S-4000 do 6000 od 20. III. do 6. IV. Od št. S-5000 do 6000 od 5. IV. do 10. IV. Opozarjamo vse imetnike, da prijavijo svoja kolesa v zgoraj določenem roku in da se pri- državajo vrstnega reda po številka. Iz pisarne za notranje zadeve Uprava NM Celje-mesto POZIVAMO ponovno vse člane sindikatov, ki bodo kori- stili svoj letni dopust v aprilu, da se naj- kasneje do 20. t. m. zglasijo v naši posloval- zaradi vplačila in nadaljnjih informacij. Odbore sindikalnih podružnic pa pozivamo, da nam nemudoma dostavijo plane letnih od- dihov točno glasom nase okrožnice, katere so ie prejeli. Sezona v naiih letoviških prajih prične dne 1. aprila in traja do 31. oktobra 1950. PUTNIK Dtalnatije ALI SMO NA DIVJEM ZAPADU? V stalni borbi za dvig življenjskega standar- da delovnih ljudi našega mesta se delovni ko- lektivi komunalnih podjetij trudijo odpra- viti razne nepravilnosti in nevšečnosti na jav- nih napravah in s tem nuditi meščanu bolj ugodno življenje. Vendar kolektiv Javne raz- svetljave ne more več vztrajati v tej neravni borbi. Vsakodnevno se borimo z zahrbtnim in zakrknjenim neprijateljem, ki nam povzroča nenehne kvare na omrežju javne razsvetljave. Ne samo to, ugotovili smo, da neki pobalinl zbijajo žarnice s kamenji, fračami in jim celo služijo kot tarča za flobertke. Prav po- sebni umetniki pri tem delu so na terenu Lisce, Miklavžev hrib, Jožefov hrib, okrog I. gimnacije in Nove vasi. Mislimo, da ni tre- ba naglasiti, da žarnic ni odveč, temveč jih primanjkuje, ker so nujno potrebne naši in- dustriji in podeželju, ki se elektrificira. Da bi prišli na sled tem škodljivcem, ki so se vedno navdušeni nad dejanji drznih kovbojev divjega zapada v amer. filmih, prosimo vse prebivalce, da prijavijo take škodljivce, da pazijo na naprave, da opozore svoje otroke na taka škodljiva dejanja, saj sami trpijo zaradi zatemnjenosti ulic in cest. Torej prijavite take škodljivce Upravi Pll- narne-Vodovod MLO, Ljubljanska cesta. ŽREB NAJ ODLOČI — NE UPRAVNIK V laških trgovinah je preveč uslužbencev. Upravnik je sprejel dopis, naj nekoliko uslužbencev dodeli okraju na razpolago. On kot upravnik bi moral vedeti, katere ljudi lahko pogreša, saj za to je upravnik. Pa se je verjetno bal zamere in ni hotel odločno odrediti uslužbence za okraj. Na misel mu je prišla rešilna misel, žreb naj odloči. Po- klical je štiri uslužbenke in jim pokazal »tiri listke. Katera bo potegnila piko, gre na okraj, štiri roke so s prsti obtipavale liste, žreb je odločil. Upravniku pa menda ni bilo prav, ker so pike potegnile nezaže- ljene tovarišice. Odločil je odpeljati se v Ljubljano in tam prositi naj mu pustijo obe v Laškem. Tako so v Laškem dobili lokalno loterijo! NAJPREJ NA ŠIROKO — KAR PA OSTANE NA DROBNO Hudo je, če veter neusmiljeno nosi oprano perilo naravnost v blato. Kljukice se po- kvarijo, novih pa ni. Pa so po Laškem zve- deli, da imajo v manufakturni poslovalnici garantirane preskrbe kljukice. Polna pri- čakovanja vstopi v trgovino prva stranka: — Prosim, 15 kljukic bi rada. — Poslovodkinja pa odločno zamaje z glavo: — Preveč, prosim vas! Gospa Turkova jih bo vzela 80, gospa Mrmoljatova tudi 80, ostalo jih bo le nekaj malega. Petnajst jih pa res ne morete dobiti. — NIC NI NA IZBIRO Se ena cvetka iz manufakturne posloval- nice v Laškem. Dobili so robčke. Na vso srečo ne le ene vrste, temveč več vzorcev v večih barvah. Oglasi se dekle in hoče kupiti nekoliko robčkov. Ena vrsta je bila že izložena. De- kle pa Je hotelo več vrst. Pa se je poslo- V VELENJSKI KRAJEVNI PEKARNI JE ZA KRUH IN STRANKE PREVROČE Stranke, katerim pečejo kruh v krajevni pekarni v Velenju dobijo nazaj kruh, ki je spodaj ves zažgan znotraj pa surov. Pa se pritožite, če se upate. Napadli vas bodo z nesramnimi besedami, da vas bo na zunaj oblila rdečica v notranjosti vam bo pa za- vrelo. čas ima svoja kolesa, ki meljejo. Enkrat bo tudi tamkajšnjim uslužbencem postalo vroče, tako, da jih bodo postavili na hlad. Illlllllllllllllllilllllllttlilllllllllilllllllllllllillllllllilllltllllllllll KINO METROPOL CELJE do 21. III.: ameriški film »Guliverjeva po- tovanja«: KINO DOM CELJE do 19. III.: angleški film »Brata« KINO 2ALEC od 11.—12.: polj. film »Prepovedane pesmi« od 15.—19.: avstrijski film »Beli sen« KINO »UDARNIK« VELENJE od 11. do 12.: sov. film »čarobni konjiček« Urejuje uredniSki odbor — Odgovorni u rednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiskala Celjska tiskarna