224
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions
Duška Žitko: EL T ARTINI IN PIASSA/Tartini na trgu.
Pir an:	P omorski	muzej	»Ser gej	Mašer a«,	2019,	155	str ani.
» T artinije v o	 let o«	 (2020)	 se	 g lasbeno	 vrti	 med	 Slo v enijo	 in	 Italijo.	 Kajti	
v es	 g lasbeno	 omik ani	 s v et	 obhaja	 250-letnico	 smrti	 violinista	 in	 violinsk eg a	 pe -
dagog a,	 skladat elja	 in	 g lasb eneg a	 t eor etik a:	 r oj.	 je	 bil	 pri	 nas,	 v	 Pir anu	 (8.	 april	
1692,	 umr l	 pa	 26.	 f ebruarja	 1770	 v	 P ado vi).	 Sicer	 Italijan,	 je	 bil	 t or ej	 slo v en -
sk eg a	 r odu	 ozir oma	 r ojen	 na	 Slo v ensk em	 v	 Pir anu/Pir ano.	 V ečinoma	 je	 ži v el	 in	
delo v al	 v	 P ado vi	 in	 Pr agi.	 Bil	 je	 zagot o v o	 nek e	 vrst e	 g lasbeni	 polig lot .	 Glasbeno	
šolanje	 je	 začel	 v	 r odnem	 Pir anu	 in	 sosednjem	 K opru.	 16-let en	 se	 je	 (1708)	 vpi -
sal	 na	 pr a vno	 f ak ult et o	 v	 italijanski	 P ado vi.	 V	 Assisiju	 je	 v	 samostanu	 študir al	
violino	 in	 osno v e	 k ompozicije	 t er	 r azisk o v al	 ak ustične	 g lasbene	 zak onit osti.	 Od	
leta	 1714	 je	 igr al	 v	 opernem	 or k estru	 v	 Anconi	 in	 leta	 1721	 postal	 prvi	 vio -
linist-k oncertni	 mojst er	 v	 baziliki	 s v .	 Ant ona	 v	 P ado vi.	 V	 letih	 1723–26	 je	 bil	
na	 gost o v anju 	 v	 Pr agi,	 leta	 1727	 pa	 je	 v	 P ado vi	 ustano vil	 s v ojo	 lastno	 violinsk o	
šolo.	 Iz	 nje	 so	 izšli	 pomembni	 violinisti	 tist eg a	 časa.	 T artini	 je	 obog atil	 violinsk o	
t ehnik o:	 upor abljal	 je	 debelejše	 strune,	 daljši	 lok,	 izpopolnil	 je	 t ehnik o	 le v e	 r ok e	
violinsk e	 igr e	 in	 iznašel	 t .	 i.	 dif er enčni	 t on.
1
	 A vt orsk o	 je	 ustv arjal	 instrumental -
no	 g lasbo,	 saj	 njego v	 opus	 obseg a	 okr og	 125	 solističnih	koncertov, naj v eč	 vio -
linskih	 in	 200	 violinskih	 sonat. 	 Med	 njimi	 je	 zagot o v o	 najznamenit ejša	 Vražji 
trilček (1713;	 dandanašnjo	 oblik o	 ji	 je	 dal	 slo viti	 violinski	 virtuoz	 F ritz	 Kr eisler ,	
1875–1962).
2
	 T u	 je	 še	 okr og	 50	triosonat. 	 Pisal	 pa	 je	 tudi	 r azpr a v e	 o	 ak ustičnih	
vpr ašanjih	(npr .	Traktat o glasbi, 1754).
T a	 monogr afija	 opisuje	 ne	 le	 T artinija,	 t em v eč	 tudi	 Pir an	 v	 drugi	 polo vi -
ci	 19.	 st oletja 	 t er	 ozadje	 in	 pripr a v e	 na	 naj v ečji	 dogodek	 v	 zgodo vini	 Pir ana,	
otv orit e v	 spomenik a	 T artiniju	 leta	 1896	 v	 slo v enščini,	 ang leščini	 in	 italijanščini.	
Naslo v	 knjige	 je	 po vzet	 po	 citatu	 znaneg a	 vzklik a	 št e vilnih	 in	 ponosnih	 Pir anča -
no v	 ob	 t em	 sla vnostnem	 dogodk u.	 T udi	 pr edsta vit e v	 knjige	 (5.	 f ebruar	 2020)	 je	
bila	 simbolno	 posta v ljena	 na	 T artinije v	 tr g	 in	 v	 T artinije v o	 r ojstno	 hišo.	 Danes	
je	 tu 	 se dež	 Združenja	 ozir oma	 Samoupr a vne	 sk upnosti	 Italijano v	 G.	 T artini	 (Ka -
juho v a	 ul.	 5)	 s	 stalno	 muzejs k o	 zbir k o	 P omorsk eg a	 muzeja	 »S.	 Mašer a«	 (v	 še	 eni	
od	 bližnjih	 ulic	 na	 Cank arje v em	 nabr ežju	 3);	 v se	 sk upaj	 pa	 je	 en	 v eliki	 T artini	
v	 si cer	 majhnem	 in	 star oda vnem	 obmorsk em	 mestu	 Pir an.	 T okr atna	 zgodba	 o	
spomenik u,	 ki	 jo	 je	 v	 knjigo	El Tartini in piassa pr elila	 Dušk a	 Žitk o,	 se	 ber e	 k ot	
napet	 r oman,	 poln	 podr obnosti	 iz	 tistih	 časo v .	 Obenem	 je	 knjig a	 vpeta	 v	 let o -
šnje	 (2020)	 T artinije v o	 let o.	 Pir ančani	 in	 celot en	 slo v enski	 nar od	 s	 št e vilnimi	
k ulturnimi	 do godki	 pr aznujejo	 250.	 obletnico	 smrti	 s v ojeg a	 najsla vnejšeg a	 me -
ščana	 Giuseppeja	 T artinija.	 T a	 se	 zdaj	 v eselo	 smehlja	 na	 spomenik u,	 medt em	 k o	
v	 r oki	 drži	 violino	 in	 lok.	 Leta	 1896	 g a	 je	 v	 br onu	 ustv aril	 beneški	 kipar	 in	 pr o -
f esor	 na	 tamk ajšnji	 Ak ademiji	 lepih	 umetnosti	 Ant onio	 Dal	 Zòtt o	 (1852–1918):	
tank očut en	 in	 pr efinjen	 umetnik,	 dobr o	 seznanjen	 s	 T artinijem	 in	 z	 za v estjo,	
da	 mor a	 Pir anu	 izr očiti	 s v oje	 najboljše	 delo.	 T udi	 zat o	 je	 njego v	 a vt or	 ponosno	
st opil	 2.	 a v gusta	 (1896)	 pr ed	 T artinije v	 spomenik	 (v	 Pir anu)	 na	 no v em	 tr gu,	
danes	 T artinije v em	 tr gu,	 ki	 je	 bil	 k omaj	 d v e	 leti	 popr ej	 še	 (pir anski)	 mandr ač.
3
 
T akr atna	 posta vit e v	 spome nik a	 je	 bila	 za	 Pir an	 pomemben	 zgodo vinski	 dogo -
dek	 –	 uokvirjen	 v	 posebno	 ozr ačje	 in	 hr epenenje.	 R azgibalo	 je	 v ečnacionalno	
istrsk o	 sceno	 še	 v	 času	 a v strijsk e	 v lada vine,	 v	 imenu	 italijanstv a,	 ki	 je	 bilo	 še	
posebej	 ži v ahno	 v	 ur banih	 sr ediščih.	 Dogodek	 pa	 je	 bil	 k olekti vni	 poklon	 naju -
g lednejšemu	 med	 Pir ančani,	 »učit elju	 nar odo v ,«	 ki	 je	 s	 s v ojim	 opusom	 še	 pr ed	
1
	 K ombinacijski	 t on,	 ki	 se	 sliši	 ob	 r azliki	 fr ekv enc	 d v eh	 t ono v ,	 k o	 npr .	 zv enita	 c
2
	 =	 517	 Hz	 in	 g
2
	= 	
775	Hz,	je	slišati	tudi	g
2
-c
2
,	tj.	t on	c
1
	=	258	Hz.
2
 Sonata v	g-molu	iz	leta	1 713.
3
	 Mandr ač	 ali	 notr anje	 pristaniš če	 za	 jadrnice	 in	 ribišk e	 čolne.	 Na v adno	 je	 bil	 zunaj	 mestneg a	
obzidja.

225
Letnik 43 (2020), št. 1
prvimi	 zametki	 nacionalizma	 postal	 ena	 od	 uni v erzalnih	 ik on	 g lasbe.	 A vt orica	 D .	
Žitk o,	 sicer	 umetnostna	 zgodo vinar k a,	 muzejsk a	 s v etnica	 v	 P omorsk em	 muzeju	
»S.	 Mašer a«	 Pir an,	 v	 k at er em	 tudi	 skr bijo	 za	 T artinije v o	 zapuščino	 in	 njego v o	
violino,	 ki	 pa	 je	 obisk o v alcem	 na	 og led	 v	 muzejski	 zbir ki	 v	 njego vi	 r ojstni	 hiši	
v	 Pir anu.	 A vt orica	 z	 njo	 zdaj	 nadaljuje	 pisanje	 o	 dediščini	 G.	 T artinija.	 Br alca	
seznani	 z	 ustv arjalnim	 in	 str astmi	 nabitim	 obdobjem	 ob	 k oncu	 19.	 st oletja	 v	 Is -
tri.	 Knj ig a	 je	 obenem	 pos v ečena	 tudi	 slo vit emu	 dirigentu	 in	 skladat elju	 Claudiu	
Scimoneju	 (19 34–2018),	 ustano vit elju	 in	 doži v ljenjsk emu	 umetnišk emu	 v odji	
slo vitih	I solisti Veneti/Beneški solisti, ustano v ljenemu	 leta1959;	 saj	 sta	 pr a v	 on	
in	 ansambel	 nego v ala	 pr a v	 poseben	 odnos	 do	 T artinija,	 poudarja	 Žitk o v a,	 in	 si -
cer	 že	 od	 prv eg a	 njiho v eg a	 k oncerta	 (29.	 okt ober	 1959),	 k o	 so	 izv edli	 prv eg a	 od	
šestih	 T artinije vih	Violinskih koncertov D	 85	 (1725–35) .	 Dotlej	 so	 bila	 znana	 le	
r edk a	 T artinije v a	 dela,	 Scimone	 in	 sla vni	 or k est er	 pa	 sta	 njego v o	 g lasbo	 igr ala	
nenehno.	 V sak o	 let o	 so	 prir edili	 tudi	 k oncert	 neizdanih 	 r ok opiso v	 T artinije vih	
del	 v	 ž.	 c.	 s v .	 Katarine	 v	 P ado vi.	 In	 na v sezadnje	 so	 leta	 2016	 na	 po v abilo	 pir an -
sk eg a	Tartini festivala, Skupnosti Italijanov G. Tartinija Piran, Pomorskega mu-
zeja »S. Mašera« iz	 Pir ana	 in	Občine Piran 	 odigr ali	 sla vnostni	 k oncert	 ob	 120.	
obletnici	posta vitv e	spomenik a	Giuseppeja	T artinija.	
P odoba	 ali	 lik	 T artinije v eg a	 kipa	 je	 očitno	 z	 eneg a	 od	 umetnik o vih	 k oncer -
t o v ,	 k o	 se	 njen	 g la vni	 akt er	 (T artini)	 v es	 zado v oljen	 in	 pr e vzet	 od	 pr a v k ar	 odi -
gr ane	 skladbe	 na	 r ahlo	 priklanja	 plosk ajoči	 množici.	 Kip	 dominir a	 na	 današnjem	
osr ednjem	 pir ansk em	 – T artinije v em	 tr gu	 tak o	 zar adi	 do br o	 izbr ane	 lok acije	 k ot	
zar adi	 s v ojih	 monumentalnih	 dimenzij.	 Visok	 je	 k ar	 2,45	 m,	 t or ej	 nadnar a vne	
(člo v ek o v e)	 v elik osti	 in	 st oji	 na	 4,22	 m	 visok em	 podsta v k u.	 T a	 je	 sesta v ljen	 iz	
d v eh	 enot:	 kv adr atneg a	 k amnit eg a	 podesta,	 ogr ajeneg a	 s	 k o v ano	 železno	 ogr a -
jo,	 na	 v og alih	 vpet o	 v	 k amnit e	 st ebričk e,	 in	 iz	 k amnit eg a	 klesaneg a	 pok ončneg a	
dela,	 okr ašeneg a	 pr ed v sem	 na	 posnetih	 v og alih	 z	 v oluta mi,
4
	 ak ant o vimi
5
	 listi	 in	
drugim	 neobar očnim	 k amnoseškim	 okr asjem;	 v	 čelnem	 polju	 je	 napis:	A GIUSE-
PPE TARTINI L ’ISTRIA MDCCCLXXXXVI 	 (1896).	 Sk upaj	 s	 kipom	 ustv arja	 enot en	
vtis	 dom inantne	 igri v e	 lahk otnosti,	 ki	 od	 k o v ane	 ogr aje,	 polne	 polkr ožnih	 kri vih	
in	 spir alnih	 linij,	 pr ehaja	 pr ek	 mehk o	 modelir aneg a	 k amnit eg a	 okr asja	 do	 br o -
nast e	 sohe.	 G.	 T artini	 je	 prik azan	 v	 bar očnem	 slogu,	 z	 dolgimi,	 na	 tilnik u	 spetimi	
lasmi,	 z	 ok oli	 vr atu	 za v ezanim	 šalom,	 tričetrtinskim	 pla ščem	 z	 bog at o	 okr ašeni -
mi	 za vihki	 in	 hlačami	 do	 k olen,	 tak o	 da	 prihajajo	 do	 izr aza	 atletsk a	 meča,	 ki	 jih	
je	 T artini	 pridobil	 k ot	 str ast en	 sabljač.	 Spomenik	 nar a vnost	 (po)v abi	 g ledalca,	
naj	 se	 spr eho di	 ok oli	 njeg a.	 S	 hojo	 okr og	 spomenik a	 se	 okr og	 g ledalca	 za vrti	
tudi	 v sa	 ar hit ektur a,	 ki	 obkr oža	 tr g,	 in	 tak o	 se	 k ot	 v	 vrtincu	 s	 sr ediščem	 v	 spo -
menik u	 za vrti	 v se	 mest o.	 Ali,	 k ot	 je	 zapisala	 /dr ./	 Sonja	 Žitk o:	»S svojo prijetno 
teatraliko rokokojske figurine spreminja trg v gledališki prostor, sebe pa v igralca 
na odru – iluzija, ki jo je bil sposoben ustvariti zreli pozni historizem.« 	 Spomenik	 z	
domišljeno	 posta vitvijo	 ob v laduje	 tr g	 in	 g a	 pr ost orsk o	 po v ezuje	 s	 k omplek som	
ž.	 c.	 s v .	 Jurija,	 ki	 sicer	 dominir a	 nad	 mest om.	 Nazadnje	 so	 leta	 2016	 r esta vrir ali	
kip	s	podsta v k om	in	ogr ajo.	
T a	 drug a	 knjig a,	 že	 drug a	 z	 na v dihom	 v elik eg a	 pir ansk eg a	 g lasbenik a,
6
	 naš	
P omorski	 muzej,	 skr bnik	 T artinije v e	 dediščine	 v	 Pir anu ,	 nadaljuje	 s	 populariza -
cijo	 T artinije v eg a	 lik a	 in	 opusa	 int er disciplinarno	 in	 multidisciplinarno	 t er	 v seh,	
ki	 so	 g a	 znali	 in	 g a	 še	 znajo	 primerno	 o vr ednotiti	 t er	 v	 prizade v anja	 v ključiti	
celotno	 sk upnost .	 T e	 prir edi tv e	 in	 spomini	 pa	 se	 let os	 še 	 k ar	 nadaljujejo,	 ne	 le	 v	
Pir anu.	 Iz	 pr ogr amsk e	 knjižice,	 ki	 je	 izšla	 pr a v	 za	 t o	 priložnost ,	 naj	 v	 času	 od	 5.	
f ebruarja	 2020 	 do	 12.	 f ebruarja	 2021	 našt ejemo	 v eč	 k ot	 50	 prir edit e v ,	 mdr .	 tudi	
4
	 Spir alasti	za v oj,	polžasti	okr asek	v	ar hit ekturi.
5
	 Okr as	 na	 g la v ah	 k orintskih	 in	 rimskih	 st ebr o v	 v	 obliki	 list o v	 okr asne	 r astline	 s	 šir okimi	 naz -
občanimi	listi.
6
	 Žitk o	D .,	G. TARTINI 1692–1770 (Pir an,	2017–2018).