Posamezna Številka ID dinarjev .Poštnina plačana * gotovini ZASAVSKI leto vn. — Štev. 42 TRBOVLJE, 20. OKTOBRA 1954 Mata Okrajm odam Soctalisitint rrezc deloratfc lJmB t Trbovljah - Urejuje 0 nemški nadeti v drugi svetovni vojni pobili 12 milijonov mož, žena in otrok. O tej povesti pravijo, da je »kratka zgodovina nacističnih hudodelstev*. Knjiga sicer ne pove dosti več, kol je bilo že objavljeno za časa obsodbe vojnih hudodelcev, vendar je ta knjiga delo, v kateri je zbran ves ta material Lord Russel, avtor knjige, je zbral objavljeno gradivo v letih 1946 — 1951, ko je služil kot pravni nasvetovalec vrhovnega komandanta britanske armade v okupacijski coni Nemčije, pod katero kompetenco le spadala tudi obsodba vojnih hudodelcev na tem področju Lord Russel je star 59 let in je bil pozneje imenovan za pomočnika vrhovnega sodnika Velike Britanije Teden dni pred objavo te knjige je Lord Russel odstopil s svojega službenega položaja ker /c vlada Velike Britanije zavzela stališče, da je . objava knjige »Bič kljukastega križam nezdružljiva z njegovo službeno funkcijo. Med drugo svetovna vojno so Nemci neprestano teptali določbe Ženevske konveneile Ujetniki sn biU Uročeni brutalnostim in grdemu ravnanju z Lord flusse/j njimi pošiljali so Jih na prepovedana In nevarna dela, jih Izročali 8D (Nemška varnostna služba) na »specialni postopek«, linčalo jih je nemško civilno prebivalstvo, pošiljali so jih v koncentracijska taborišča, bili so ob zopetnem ujetju (če so pobegli) ustreljeni. Ubijali so jih celo. ko so položili orožje In se predali. POVESTI SE PRIČENJAJO V VASI PARADIS Šestindvajsetega maja leta 1940, Šestnajst dni pozneje, ko je Hitler začel svojo veliko ofenzivo proti Zahodu, so bile Britanske ekspedicijske sile na splošnem umiku. Posamezne čete so se še nahajale v Pas de Cala-isu, da ščitijo pristanišča kanala. Ko se je znočilo, ja prvi bata-lijon II. SS divizije »Mrtvaška glava« zavzel svoj položaj Drugo jutro so Nemci prešli v napad in še pred opoldansko uro prodrli do male vasi Paradis, kjer je drugi bataljon britanskega polka »Norfolk« Še Nemcem nudi' odpor. Ob pol dvanajstih dopoldne je višji oficir, major Ryder, ki je ostal še pri življenju, preje! poročilo iz štaba brigade V njem je dobi! obvestilo, da so pripadnik; polka »Norfolk« odrezani in da naj epričo takega položaja ne čakajo na pomoč. Do opoldne je pošla vsa mu-nlcija in nadaljnji odpor je postal nemogoč. Major Ryder te je odločil, da s« preda. 8 cerkvenega dvorišča in okoliških hiš se je zbralo okrog sto britanskih vojakov, ki so ostali la pri življenju. Postali so nemški ujetniki. Nekaj težko ranjenih vojakov je ostalo v kleteh štaba bataljona piod nadzorstvom oficlrja-zdravnika, ostali pa so odkorakali po ulici lz vosi Paradis. Britanski ujetnik! so marširali, nič hudega sluteč, po mali poljski ooti blizu neke kmečke hiše. To je bil kraj, kjer so nemški vojaki napravili pokol britanskih ujetnikov. Na polje so Nemci postavili dva mitraljeza. Fritz Knochleln (leta 1948 ga Je britansko vojno sodišče obsodilo na smrt) je stal s skupino oficirjev in članov NCO na cesti in Čakal na prihod ujetnikov Na njegovo povelje so morali britanski vojni ujetniki prikorakati Z rokami, sklenjenimi za tilnikom. Knochlein je dal povelje »Streljaj!« in oba mitraljeza sta odprla oqen|. Ujetniki so bili dobesedho pokošeni Nekateri od njih so padli na tla v majhne vdolbine ln to je očitno rešilo Življenje samo dvojici teh ujetnikov —* redovu Pooleyu ln 0‘CalaghanU. Ko sta mitraljeza Utihnila, so nemšk' vojaki z nasajenimi bajo neti skočili med padla trupla ustreljenih ujetnikov, da jim 1 »skrajšajo« življenje, če bi bil morda kdo Se živ. Knochleinova Četa se ni niti potrudila, da pokoplje mrtvece. Preživela je noč v pijančevanju, nedaleč od kraja njihovega hudodelstva. Streljanje pripadnikov polka »Norfolk« pri Par&disu pa n; bil edini primer, kjer so bdi zavezniški ujetnikj ubiti neoboroženi po svoj: predaji. Sto devet in dvajset ameriških vojnih ujetnikov je bilo umorjeno na polju pri Belgnesu v Belgiji 17. decembra leta 1944, ko je Rundstedt začel svojo ofenzivo obupa v Ardenih. PADEL JE EN VOJAK, POTEM DRUGI... Opis tega sramotnega pokola pa je v nekem ameriškem službenem poročilu (tukaj skrajšan)! » .. • razoroženl ameriški ujetniki so stal| z dvignjenimi rokami ali pa sklenjenimi za tilnikom Nemški vojaki, oficirji ih podoficirji so sl vzšli te vojake namerno za »živo larčo« ln streljali nanje. Neki Američan je padel. To so ponovili — drugi ameriški vojak Je padel . Istočasno so Nemci odprli ogenj Iz mitralieza na skupino Večino vojakov so pogodili Tako so nemški vojaki prišli k skupini ranjenih ameriških vojakov, ki so še ležali na polju. In ubili I« pištole ali puške, potolkli t kopllom puške ali na s kakšnim drugim težkim predmetom vsakega. ki je še kazal znake življenja.« V posameznih primerih 90 bile [ postopa kot z vojnimi ujetniki te žrtve ustreljene v slepem be- j nezakonito usmrčeni, ko so pozneje našli su, kajti ko so pozneje mrtvece, so ugotovili, da so b!U zadeti s strelom med oči, v sence ali v tilnik. V letih 1941 in 1942 so britanski komandosi napravili znatno število uspešnih akcij in napadov na ladje in pristaniške naprave v Norveški. Te operacije so Hitlerja motile in _ razbesnile. Dne 18. oktobra 1942 je izdal povelje sp.ošno poznano pod ime; nom »Zapoved komande«. Tretji člen tega povelja pravi: » ... zarad; tega odrejam, da se morajo od sedaj dalje vst nasprotniki. ujeti od nemških čet v tako Imenovanih operacijskih komandosih v Evrop; ali Afriki, pa najsi bo to vojak v uniformi ali delno uniformiran, z orožjem ati brez njega, iztrebiti do poslednjega moža v bitki ali na begu. V teh primerih ni važno, ali so bili le-ti zaradi izvedbe svojih operacij prepeljani z ladjo ali pa spuščeni s padalom iz letala. Tudi, če se ti posamezniki, ko bodo odkriti, predajo, prificipialno ne velja zanje nobeno pomiloŠčenje.« Ta »Kommandobefehl« Je pomenil totalen Drezlr zakonov in običajev v vojskovanju, ki so »e uporabljali proti vsem ujetnikom. Hitlerjevo zapoved so seveda vseskozi do pičice izvršili in , med Vojno so bili britanski ko- ! mandosl in člani Specialnega zrakoplovnega po'ka — ki so imeli vsi pravico, da se z njimi I I Lord Russel navaja nekaj pri-! merov, kakor je na primer tale: V septembru leta 1944 je bil® skupina padalcev, pripadnikov Specialnega zrakoplovnega pol" ka, spuščena na p'anine v Voge-zih. Neka taka skupina, sestoje-ča iz oficirja in deset’h vojakov. ie orišla v nemško ujetništvo. Ujetniki pa so bili izročeni »Wchrmachtu« nam reto da bi bili ustreljeni ... To je strašno razbesnilo nekegs lokalnega SS-komandanta, Takoj so bil* storjeni potrebni koraki, da dobijo te ujetnike. Naslednji teden so jih odvedi, vse na izb-an0 mesto. Sami so si moraM Ukoj" pati svoje grobove, nato pa *° bili ustreljeni. KOT CILJI ZA BOMBARDIRANJE... Leta 1943, ko so zavezn;ki 'n' tenzivno stopnjevali bombardiranja Nemčije, je prišlo iz H tler-jevega glavnega štaba sledeč povelje: .. »Vrhovni komandant LU,e waffe* predlaga, da se za v_ pripadnike ,Air force' osnuje P sobna taborišča v stanovanj« ‘ četrtih velikih mest. ki bodo » časno služila kot zaščita s a valcev teh mest. in da »e 1* obstoječih taborišč v ka f'r’ okrog 8000 ameriških in br a •kili zrakoplovcev, tl u e premestijo v večja J* ** jj, je v nevarnosti sovražn b zračni« napadov.« . (Nadaljevanje sledi) V zadnjih dneh po revirjih TRBOVLJE Posvetovanje mladine okraja Trbovlje V nedeljo, 17. oktobra, je bilo V Trbovljah v Partijskem domu veliko posvetovanje mladine. Udeležili so se ga predstavniki OK LMS Trbovlje ter vsi predsedniki mladinskih organizacij v okraju. Razpravljali so o zadnjih sklepih plenuma mladine ter o raznih važnih političnih vprašanjih. Na Kleku hočejo razviti večjo kulturno dejavnost Prejšnjo soboto je imelo KUD »Tončke Čečeve« na Kleku svoj redni letni občni zbor, na katerem je članstvo pregledalo svoje delo. Ob tej priložnosti se Je društvo združilo s prosvetnim društvom »Partizanski vrh«, vendar bo na Partizanskem vrhu še naprei delovala sekcija tega društva. Iz poročil na občnem zboru smo povzeli, da je društvo svojo dejavnost v glavnem osredotočilo na gradnjo svojega doma, pri čemer je seveda močno trpelo kulturnoprosvetno delo. kar je bilo napačno. — Občnega zbora se je udeležilo lepo šte- i vilo članstva, zlasti Pa mladina Ob zaključku je občni zbor sklenil, da bo društvp razširilo svojo knjižnico, poživilo gledališko sekcijo ter si prizadevalo, da pritegne v svoje vrste vso vaško mladino na Kleku in okolici Zaključeno je sklepanje kolektivnih pogodb delavcev $n uslužbencev v privatni obrti Te dni so v našem okraju skončali sklepanje kolektivnih pogodb delavcev in uslužbencev v zasebni obrti. Uredili so vprašanje plač, pri čemer ni prišla toliko do izraza težnja za povišanjem mezd, pač pa poudarek o važnosti dviga storilnosti dela ih kakovost izdelkov Pogodbe so sklenili v 17 strokah. V zadevnem pravilniku je zanimivo vprašanje letnega dopusta, ki je v vseh obrtih enak; d0 5 let nepretrgane službe v isti stroki je potrjen 15-dnevni dopust, do 15 let službe 20 dni in do 25 let 25 dni dopusta. Izredni dopust se dovoljuje le v primeru smrti očeta ali matere ter žene in otroka, in sicer 2 dni, flli ste že naročnik Prešernove kn ižnice? Letos bo dala Prešernova družba svojim naročnikom bogat knjižni dar 5 knjig in to samo za 240 din — toda ali je Vsaka družina v Zasavju naročena na Prešernovo knjižnico? Na zadnji seji Okrajnega odbora Prešernove družbe, ki je bila prejšnji teden v Trbovljah, so ugotovili, da so v pogledu nabiranja naročnikov za Prešernovo družbo na najboljšem v Zagorju in Trbovljah. V Zagorju so do 1. oktobra t. L zbrali za Prešernovo družbo 356 naročnikov (brez okolice), v Trbovljah pa 685. Prav slabo stoje glede zbiranja naročnikov V Hrastniku, kjer se boni za naročnike samo uslužbenka v tamkajšnji knjigarni, tako da je V tem kraju le 60 naročnikov za Prešernovo družbo, medtem ko jih je v Radečah 122. Ako-favno poteka akcija za pridobitev naročnikov v Trbovljah še dokaj zadovoljivo, zlasti v Cementarni in Strojni tovarni, V našem okraju je še pre malo naročnikov Se na trboveljskem rudniku ne morejo pohvaliti, saj je na Prešernovo knjižnico naročeno le 40 rudarjev Na seji Prešernove družbe, ki so se je udeležili tudi njeni poverjeniki, sq sklenili, da bodo rok za naročila podaljšali do konca oktobra t. L, tako da bo okraj Trbovlje predvideni plan dosegel in presegel. Ugotovljeno je med drugim, da na terenu odklanjajo naročilo predvsem tisti, ki so dobro situirani, kar je seveda žalostno. Prešernova družba bo za leto 1955 nudila svojim naročnikom sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1955, bogato ilustriran; 2. Povest Franceta Bevka »Tuja kri«; 3. Povest Oiava Duuna »Hoja skozi temo«; 4. Mladinsko povest Ivana Zormana »Svobodni gozdovi«; 5. Poljudnoznanstveno delo »Dežele sveta«. Če nisi še naročnik Prešernove družbe, potem stori to takoj! Naše geslo je: v vsako hišo knjige Prešernove družbe! Preskrbite najmlašim dobre in poučne knjige! Založba »Mladinska knjiga« V i Ljubljani razpisuje subskripcij® Sa sledeče knjižne zbirke: L »Čebelica«, 8 broširanih olikanic, skupaj 400 din; 2- »Sinji galeb«, 8 broširanih , niig 720 din ali 8 vezanih knjig 1200 din; 3. »Zbirka pravljic«, 4 knjige v ppl vezavi 1200 din; 4. »Zbirka potopisov«, 4 knjd-ge v ppl vezavi 1200 din; 5- »Iz življenja živali« v ppl vezavi 1200 din. Naročniki lahko naroče knji-Se, eno zbirko ali več, v trboveljski knjigami ali pa v upra-, založbe »Mladinska knjiga« v Ljubljani, Tomšičeva 2. *»■ roCene knjige se odplaču-jej0 v zaporednih mesečnih obrokih ali najmanj 200 din mesečno. Obrok mora biti plačan do 10 v mesecu. Vse ugodnosti prednaročila Imajo le tisti, ki pošljejo naročila do 31. oktobra 1954. Vse knjige bodo izšle do 31. maja 1955. Naročite našim najmlajšim lepe in poučne knjige ter slikanice! Picasso v Milanu Na nedavni Picassovi razstavi slik v Milanu so nekateri Šaljivci obesili ponoči v galerijo kjer je bila razstava nekaj slik v Picassovem stilu Ta platna so Opazili šele naslednji dan pozno popoldne, ko je neki obiskovalec hotel kupiti sliko, ki pa je ni bilo v katalogu IZ HRASTNIKA V Dachau in Munchen. — Izletnikom v Dachau in Miinchen se je pridružilo iz Hrastnika tudi 8 bivših dachauskih internirancev ozir. njihovih svojcev, da obude prežalosten spomin na bivanje v tem groznem taborišču za časa druge svetovne vojne ozir. da vidijo njihovi sorodniki kraj, kjer so trpeli in umirali njihov; svojci kot žrtve fašizma. Položili bodo tudi vence na skupen grob, kjer počiva več Hrastničanov, kakor Hercog LI-sac, Vrtačnik itd. Gospodinjsko šolo so deloma že preselili z Loga na Frtico v bivši začasni učilnici osnovne šole, ki so jo v ta namen primemo prezidali. Ta hiša je bila nekoč last nemškega »Schul-vereina«, ki je imel v bivši Avstriji nalogo, da ponemčuje slovensko hrastniško mladino. — Prav je, da so gospodinjsko šolo, ki se zanjo zanimajo hrastni-ške, dolske in celo radeške mladinke, prestavili v sredino Hrastnika kamor bodo — kakor se čuje — prenesi; tudi Glasbeno šolo iz Zg. Hrastnika, kajti center Hrastnika je nekako enako oddaljen od hrastniške postaje, rudnika in Dola, ki bo tudi vključen v bodočo hrastniško komuno Lep uspeh hrastniške rojakinje. — V Ženevi je bil tud- letos tradicionalni ipednarodm nastop mladih glasbenih umetnikov. Med tekmovalci je bila tudi hrastniška rojakinja, mezzosopranistka Sonja Draksler, ki se je povzpela med najboljše pevke in prejela priznanje v obliki kolajne Dobila je hkrati povabilo za samostojen koncert v ženevski radiopostaji in povabilo za nastop v bonnski operi. — K odličnemu nastopu tudi mi čestitamo ugledni zasavski rojakinji! Pevski koncert na Dolu. — Delavsko prosvetno društvo »Ciril Pust« na Dolu pri Hrastniku je imelo v soboto, 16. t. m., pevski koncert na Dolu Nastopili s0 uspešno mošk: in mešani zbor ter solisti. Po koncertu se je razvil prijeten družabni Večer. Teden otroka je v Litiji lepo potekal Za letošnji Teden otroka, ki je trajal od 3. do 10 oktobra, so se vse naše šole in množične organizacije, ki jih je pri srcu pravilna rast ta vzgoja naše mladine, kar najbolj potrudile. Največje priznanje za to gre odboru litijske SZDL, ki je vso akcijo tudi materialno podprl in pri tem našel precej razumevanja pri naših gospodarskih kolektivih in sindikatih. Vsak dan v Tednu otroka je imel poseben bogat spored. Za uvod so služile športne tekme in šahovske tekme (o katerih bomo še poročali). V materinski posvetovalnici so v ponedeljek, 4. t. m. pregledovali dojenčke, materam pa so delili milo. V torek in sredo so v kinu predvajali »Bagdadskega tatiča«. Mladina in starši si žele, da bi prirejal; za mladino primerne predstave še večkrat in ne samo v enem tednu v letu. Omembe vredno je tudi, da So v tem tednu pregledali vsej mladini zobovje. Cicibančki pa so bili posebno veseli šaljivega nalogam tega tedna. Pri elektrifikaciji si kmetje v litijskih hribih bratsko pomagajo Iz Litije in okolice srečolove. Najbolj pomembna prireditev tega tedna pa je bil izlet v Zagreb. SZDL v Litiji se je po svojih organizatorjih tov. Marjanu Oblaku, tov. Minki Prestorju L dr. zavzela za čim lepši uspeh tega izleta, ki so se ga udeležili učenci litijske osnovne šole in dijaki gimnazije pod vodstvom svojih učiteljev In profesorjev. V Zagrebu so si ogledali razne muzeje in razstave. življenjski utrip glavnega mesta Hrvatske i. dr. Popoldne so preživeli v Maksimiru, ki ima za mladega ta starega obiskovalca vedno obilo zanimivosti. SZDL je prispevala za vsakega udeleženca del zneska za voznino, partizanske sirote in socialno ogroženi otroci pa so bili gostje agilne litijske SZDL. Letošnji Teden otroka bo ostal za nadaljnjo pobudo; vsi želimo, da bi se naše množične organizacije stalno zanimale za našo mladino in tako ustregle V zadnjih letih dobivajo električno luč tudi po hribih v litijski okolici. Te dni so se trudili pri kopanju jam, dovažanju in postavljanju drogov v vasici Mamolj, ki leži med Litijo ta Polšnikom. Pohvalno moramo omeniti, da so kmetje drug drugemu priskočili na pomoč in je zato tudi tako hiter in lep uspeh. V teh krajih so kmetije raztresene po samotnih predelih. Tako je limet Polde Hauptman, po domače Gračan, dobil napeljavo s Save, medtem ko so jo njegovemu sosedu Janezu Vozlju, po domače Trinkausu, napeljali s Polšnika. Iz Tep, do koder je že speljana elektrika, ®o postavili do samotne Trinkausove domačije 40 drogov. Za posestnika Trink-ausa in vse njegove b0 velik dogodek, ko bo posvetila v hiši elektrika. Pred leti, ko so se vrnili iz nemških taborišč — vsi ti predeli so bili namreč od okupatorja izseljeni — ni bilo doma druge razsvetljave kot bukove trske. Zdaj pa tak napredek! Ko so skončali naporno delo z izkopi v trdem terenu in prevažanju drogov, ki ga je oskrbel sosed Polde Hauptman, predsednik ZB na Savi, so sedli k likofu ta gospodar Trtakaus je izrekel vsem Zahvalo, gospodinja pa je pripravila za pojedino kar celega prašička. Pošteno so ga vsi zaslužili. Mladinsko Šahovsko tekmovanje v Litiji V Tednu otroka so se »poprijeli tudi mladi Šah isti iz Litije in okolice. Tekme so bile V klubu »Svobode«. Prvo mesto je dosegel dijak IV. razreda Jože Lavrin iz Save, ki je dobro igral tudi na nedavnem okrajnem tekmovanju mladih Šahistov. Drugo mesto je zasedel dijak Turnšek, tretjega pa gimnazijec Mitja Matoz. Za šahovsko igro je med litijsko mladino precej zanima- Pi v" civffna zFata poroka v Zagorju V soboto, 9. t. to., so Obhajali na sedežu mestne občifte Zagorja prvo civilno zlato poroko. Zakonca FRANČIŠKA in FRANC GOSTISA iz Kisovca sta praznovala 50-etnico svojega zakona. V poročni sobi ljudskega odbora mestne občine je predsednik občine Alojz Lukač zlatoporočeh-cema spregovoril nekaj bešed k temu redkemu jubileju. V svojem nagovoru je zlasti naglasil razliko, ki je vladala nekoč v od* nosili med kapitalističnimi delb-I dajalci in delavci in današnjimi pravicami delovnih ljudi, ki s1*« jim naša podjetja izročena V sc. moupravljanje Oba zakonca sta se morala v svojem dolgem življenju pošteno truditi, da sta prehranda svoje štiri otroke. NI bila to lahka naloga, vendar sta jih vzgajala v naprednem duhu. Tovariš Gostiša je že s svojim osemnajstim letom vstopil V napredno sindikalno organizacij® in se je od tedaj vedno boril 24 koristi delavskega razreda. Med terialno in moralno pomagal j bil križ. Navedel je primer, da je Osvobodilni fronti in po svojih j v dveh sobah, kjer sedaj stanuje močeh podpiral NOV. t ena petčlanska družina, takrat Po podpisu zlatoporočencev in živelo 16 ljudi. Kopalnice v tistih prič na posebni listini je sledila ‘ letih, ko je 2ačel delati, na rud-zakuska, med katero sta oba za- j niku še niso imeli. Umazani. Črni konca obujala spomine na nek- i i® mokri so hodili rudarji iz ja- danje dni. Stari Gostiša je ob tej priložnosti povedal marsikaj zanimivega. V rudniku je delal Od leta 1896 do 1950, ko je stopil V poko) — torej skupno 54 let. V tem Času ni Zamudil niti enega delovnega dneva, razen nekaj dni, ko je bil v bolniškem stanju, ker se je v jami ponesrečil. Vsa leta, ko je delal pri rudniku, se je menjalo 14 direktorjev. Na vprašanje, če je včasih res bilo boljše kot sedaj — kakor trde nekateri ljudje — je odgovoril, da bi bilo dobro poslati take ljudi še enkrat ha delo pod takimi pogoji, kot so delali takrat, ko ni bilo v rudniku nobene mehanizacije, ko so svetili v jami z oljem, vrtali premog na roko in podobno S stanovanji — tako narodnoosvobodilno vojno je m4- je pravil tovariš Gostila me domov in marsikdo se je v hladnih zimskih mesecih tla poti na’ezel bolezni. Koliko je daheš laže delati, ko so na razpolago vsi 'rhnični pripomočki, najrazličnejše varnostne mere pri delu, ko ima haš delovni človek najboljše socialno zavarovanje v svetu — in kar je glavno: ko ima de’avski razred VSO oblast v svojih rokah. Delavca ne mučijo več uradniki, ne ponižujejo ga več različni »štajger!« in še drugi nameščenci, kot je bilo to nekoč v Avstriji in tudi v bivši Jugoslaviji. — Tako je pripove* doval naš jubilant. Obema zlatoporočencema želimo ob njunem Življenjskem prazniku še mnogo srečnih in zdravih let! nja, zato bo med letom še več tekmovanj, ki naj bi podžgala zanimanje za to lepo, plemenito igro, ki ima v Litiji že tradicijo. 154 tekmovalcev pri mladinskih tekmah v Litiji V Tednu otroka je bilo mladinsko tekmovanje v igri »Med dvema ognjema«, ki jo naša mladina tako rada Igra. K tekmam so povabili vse šole i2 Litije ta okolice. Nekatere se niso odzvale, ker nimajo žog in drugih športnih priprav. V bodoče bo treba posvetiti preskrbi športnih pripomočkov vso pozornost ta najti sredstva za nakup, sicer bo trditev, da se trudimo za telesno Vzgojo, le prazna beseda... V tekmah je sodelovalo 14 ekip, in sicer 8 moških in 6 ženskih, v vsaki po 11 igralcev, skupno torej 154 mladih športnikov. Letošnje tekme so imele prostovoljni značaj. Med osnovnimi šolami so se najbolj odrezali učenci iz Šmartno pri Litiji, ki so zmagali v skupini dečkov in deklic. V gimnazijski skupini je zmagal pri dečkih III. razred, pri deklicah pa IV. b. Vsi prvo-mestni tekmovalci so dobili diplome. Vodja tekmovanja tov. prof. Htae Lebinger Je Izjavil našemu dopisniku: »Letošnje tekme v Tednu otroka so dokazale, da ta bilo umestno organizirati take prireditve večkrat med letom in za ves širši litijski okoliš obvezno. Tako bi dvigali borbeni duh med našo mladino.« Večje število divjih prašičev je videl na njivi V zadnjih letih so se divji prašiči v litijski okolici neverjetno zaplodili in delajo kmetom preobčutno škodo. Če prideš v osebni stik s kmeti po naših hribih, ti potožijo o veliki škodi. Eden izmed njih, ki je močno prizadet Zaradi divjih prašičev, je tudi kmet Sirk, po domače Češek iz Mamolja. Ta je posejal 75 arov pšenice, pa so mu jo uničili divji prašiči 60°/o. Zdaj mu pa delajo škodo še v krompirju. Kmetje bede vse noči na njivah ta z udarjanjem po deskah plaše divjačino. Kmet Češek trobi celo na kapo kotla za žganjekuho, ker nima strelskega orožja, Ob neki priložnosti je naštel češek v pšenici kar 28 divjih prašičev, ki so mu uničevali pridelek kakor hudobni buldožerji. Takrat seveda niso pomagali ne udarci po deskah ne trobljenje v cev, prašiči so mu uničili vso njivo. Lovci, primite za puške in uničujte divje prašiče! Milijoni v smeteh Iz umetnostne galerije v Tc rontu (Kanada) je prejšnji * den izginila slika francoskeg slikarja Rouaulta »Kirurg«. N< Znan; tat je platno izrezal : okvira pri belem dnevu i brez »ledu Izginil. Zanimivo j' da je pred nekaj tedni na ena način izginila iz galerije dn gocena slika Rembrandta, ki s jo nekaj dn| kasneje našli košari za odpadke v torontske: parku. M^a Pucova: tiha voda Roman Končno se Je vendarle spravil P konci vsaj toliko, da je lahko na na nizko leseno klop in se slonu ob steno čumnate, ki je , ® zbita iz desk in je imela Pranje zamašeile z ilovico, j Prostor, v katerem se je naha* ; k je bil strašno umazan: na .vici nad posteljo je viselo ne-Zall ?tarc9a Perila, na nizkem kav eniim °9ni'®ču pa je vrela .V°nj kave (e Julijusa nekoliko anta.m11 in prlš’0 mu je na um, j le lačen A hkrati se mU je 8t. na led zagnusila Od šibko* j,1.,1' °d zoprnih občutkov se je d»i' Pot'ti po vsem telesu, čez->n 'j huta 'e curlJ4l Pot z nie9a 9'koU k SS mU *6, tc®a nE k° Ven*'1, M vsai mo9e' vstati, iti traka!**1 SB na<^kati svežega Mogoče mu le ženska v očeh t>nvn’la željo, da bj rad od tod zan 5n,k kajti iztegnila te uma-Ukr-\rok°' k' ie kKa S svojimi nt, lv lenimi prsti kakor krempelj e roparice. hair!r