fSSN 0351-6407 iiniiiii Bo dobilo vsako dvorišče svoj bencinski servis ■ntlalcam il.t lolcsm ■t.a.o., vagov« 11, m. •abota, tal.: 9 770351 640019 VESTNIK VESTHM‘ || RAČUNALNIKI. KI LETIJO« DUAlIflEO DEMER NiKwmiRyEš CREDITANSTALT Banka uspehih _____ M. Sobota, Lendavska 11, tet.. 21780 AKCUSKA PRODAJA RAČU N ALNIKOV VESTNIK VESTNIK NIK VESTNIK VES VESTNIK VESTNIK NIK VESTNIK VES VESTNIK VESTNIK I sretorarde mobitel PC M Sobota * Lendarska 19/b tel.: 069 / 32 724 VREME Ob koncu tedna bo večinoma suho in hladno vreme. NIK VESTNIK VES I« Murska Sobota, 14. decembra 1995, leto XLVII, 50, cena 150 SIT Virus hepatitisa A (»žulice«) no pohodu tudi v Pomurju Vestnikov koledar 14. Oecenbar. četrtek, Dišati 15. decinbir, »etek. Ljubica IS. dicenber. tiksla, Mala IT, decanbar, nedela, lazar 18. dacambar, tnnadaljek. Rada 18, decanbar, torek, Urban 28. dacambar, sreda, Evian Pregovor Zimska odjuga in šMfersia obijuba irič ut IV -•F V/ K- 1 l|L “►v, gr H u «!• J F'-| ■ ’> i. J«. A ’• . jl IZDELKOV Murska Sobota ^31. decembra. i ’4I •M.. AKCUSKAPRODAJA V Blagovnici poti vodijo v i' ----- IZREDNO UGODNE CENE! ^rava priložnost za družinskih in poslovnih daril. ifj Zima, ki vabi... Bela zima ima kljub nevšečnostim, ki jih povzroča voznikom, komunali... svoj čar. Sprehod po njeni belini pomirja, sneženje in kopnepje spominjata na človekovo minljivost. AP, foto: JZ Kaka se igramo s prostorom^ preberite v Vestnikovem intervjuju Manekeni ljubijo šminko ali vložki poslancev v politično trgovino Kot kaže, politika šele začenja razmišljati o tem, kako ustaviti pobesnelega konja. Po podatkih o tem, koliko denacionaliziranega premoženja je bilo vrnjenega nekdanjim lastnikom, je razmislek o ustavljanju pobesnelega konja vsekakor na Mestu. Pri vračanju denacionaliziranega premoženja gre za dvoje vrste ljudi. Eno so domači tu živeči razlaščenci in seveda nesporni slovenski državljani, ki še zmeraj hodijo od občinskega in državnega Poncija in Pilata, da bi svoje premoženje končno dobili vrnjeno. Hkrati pa nam postrežejo s podatkom, da so nečaki in ne vem še v katerem kolenu rojeni sorodniki nekdanjih grofov skupaj s cerkvijo »pokasiralie skorajda celotno gozdno premoženje, kar ga ta država premore. Nečaki beltinske grofice Zichv so dobili vrnjenih 1100 hektarjev gozdov, med drobne avstrijske posestnike pa naj bi jih bilo razdeljenih 400 hektarjev. Pa o tem, koliko gozdov so dobili . v drugih nekoliko bolj goznatih predelih, kot je Prekmurje, niti ne pišem. In ko smo pri grofovski zemlji, so zadeve sporne, saj večinoma ne gre za razlaščence po drugi vojni, ampak denacionalizi- sploh izvajati strategijo, če ne bodo imeti zemlje. Očitno lahko pričakujemo v parlamentu novo strategijo kmetijstva, ki Jo bodo verjetno poimenovali grofovska strategija, uresničevali pa jo bodo tlačani in dninarji. Še najbolj žalostno pa je, da kljub svoji vihravosti (če sem seveda malo sarkastičen) tega nista uspeli izkoristiti in vnovčiti slovenska diplomacija in vlada pri iskanju poti v Evropsko zvezo. Še zmeraj naj bi se dajali z lialijani za »listih nekaj hišic optantove, namesto da bi jasno pokazali na svojo »širokogrudnoste do tujcev pri razpolaganju z nepremičninami in povedali, da je denacinali-zacijski zakon tisti temeljni evropski zakon, s katerim Evropska zveza povezuje vstop Slovenije v svoje vrste. In ne samo to, problem se kaže še v eni obliki, takole mimogrede nam namreč pojasni slogan, ki se v teh dneh pojavlja pred našimi očmi, namreč »KSIDRUGAČNI. VSI ENAKOPRAiJ4Ie, in pri dogajanju v parlamentu, ko se je del oblasti z referendumom trudil za spremembo zakona o državljanstvu. Pie lepo in prav, če bi bila pobuda pomagaj dninaijem in tlačanom ranče iz prve agrarne reforme po prvi svetovni vojni. Se toliko huje pa Je, da Je marsikateri do sedaj tuji državljan sicer plemenite krvi dobil izplačano 'odškodnino za svoje premoženje. Kljub protestom lokalnih oblasti in volilno-propagand-nih gest nekaterih strank oblast stoji in opazuje, kako pobesneli konj divja in se v svoji pobesnelo-sti naslaja, ko mendra vse pred sabo. Najhuje ob vsem tem Je, da ob teh dogodkih ne ukrepata najbolj pristojni ministrstvi, niti kmetijsko niii za okolje in prostor. Res Je sicer, da glede na zakon nimata kaj reči. Verjetno kmetijsko ne bo niti trenilo, ko se bo nekaj podobnega zgodilo z vinogradi in drugo’grofovsko zemljo. Kot tudi ne trenejo politične stranke, ki se imajo za zaščitnike kmečkega stanu, da uporabim njihov besednjak. Očitnoprotiorožja za ustavitev pobesnelega konja nimajo niti novodobni agrarni ekonomisti, ki se podobno kot prej omenjena državna institucija zaklinjajo na družinsko kmetovanje. Ne vem, kje in na kakšen način bodo ohranili poseljeno celotno slovensko krajino, kot so to zapi-šali v kmetijski strategiji, kot tudi ne, kako bodo uperjena proti »plemeniti krvi sumljivega porek-las, ki si je, roko na srce, ravno s pomočjo te iste oblasti, bodisi pozicijske ali opozicijske, takole mimogrede zaradi »statusnega porekla« svoje krvi na hitro pridobila državljanstvo in pogoltnila velik del nacionalnega premoženja. Nihče od vrhovnih oblastnikov doslej še ni zahteval pretresa poti pridobitve »plemenitih« državljanstev pri državnem birokratskem stroju. Ne, to ne, raje so se lotili »Južnjakov« ali »čifurjev«, ki kljub svoji lojalnosti državi, že zaradi kruha, ki jim ga reže ali pa tudi ne, državi vsaj ne škodijo, Če že ne koristijo. Kajti ob svoji kratkovidnosti prej omenjena državniška gospoda pač ne vidi ali pa noče videti tega, da so bile migracije iz nerazvitih v razvite sestavni del svetovne ekonomije. Tako ne bodite presenečeni, ko se bo na dvorišču le ali one grofije znašla ta ali ona skupina oblastnikov, ki se bo na plemenitih arabskih žrebcih in tu in tam kakem lipicancu odpravila s krdelom psov in dninarskih poganjačev na lov v grofovske gozdove. J. VOTEK 2 vestnik, 14. decembra 1995 ktualno okoli nas Haider se pobija s Haiderjem V sosednji Avstriji bodo konec tedna predčasne parlamentarne volitve. Zd^j je na oblasti velika koalicija - nekaj takega kakor pri nas. Velika koalicija se v dvopolnem političnem prostoru, ki ga zaseda več strank, razlikpjočih se po tem, da so ene levičarske druge desničarske, pravi skupni vladi, običajno dveh, največje leve in največje desne, strank. V Avstriji socialdemokratske in ljudske, pri nas dveh najmočnejših levih in najmočnejše desne. Do avstrijskih predčasnih volitev je prišlo zaradi nesoglasja med vladnima strankama glede proračuna. Manjša od obeh vladnih strank, ljudska stranka, je bila za nameček že dlje časa, odkar ima noro vodstvo pa še posebej, tudi nezadovoljna z položajem »večno druge«. O Haiderjevem sovraštvu do tujcev, do priseljencev, naj bi govorila izjava, da »najboljši nikoli prvi ne zapustijo svoje domovine«. Izjava namiguje kajpada na to. da se ni potrebno posebej truditi s podeljevanjem azilov, sploh pa ne dodeljevanjem kakšnih socialnih ugodnosti priseljencem. Ste kdaj poslušali, kaj govorijo ljudje o bosanskih beguncih moškega spola in v letih, ki veljajo za vojevanje prikladna? Govorili so: če bi bili prida, bi ostali in se borili. Se spomnite, kako je komunistična oblast nekdaj govorila - kaj oblast, celo nekateri njeni inetelektualci! da tisto, kar je Slovenija izgubila s povojnimi poboji in emigranti »že ni bilo najboljše«? Si politično predramljeni. ki so se začeli zavedati, da živijo v totalitarnem sistemu, v prvem soju sam olj ubij a tega niso želeli verjeti? Kajti, ee niso slabši osti, ki so pobegnili, potem smo slabši mi, ki smo osiali in držimo hrbte in vratove! Ni potrebno spraševati množice, dovolj je vprašati neuveljavljene umetnike, umetnike, ki so »masa«, ki (še) nimajo imena, če ima Haider prav, ko govori o kancleija. kaj drugega pa na zvezni ravni menda noče biti, vnovič postal »bližnji sosed«, koroški deželni glavar? Potrebno se je pripraviti na arogantno avstrijsko-nemško sosedo. Kako? Kako le. z neobremenjenim obravnavanjem tistega političnega čustvovanja, ki začenja sosednjim državljanom Do tod avstrijsko politično dogajanje ni nič posebnega. Največ notranje- in zunanjepolitične pozornosti priteguje vodja tretje najmočnejše Stanke svobodnjaške stranke Jorg Haider. Populist, nacionalist, Veliko-nemec, demagog, Hitlerjev epi-gon? Jorga Haiderja se mnogi v Avstriji in predvsem vzhodnem in južnem sosedstvu bojijo, mnogim se zdi za zdaj samo še slabo znamenje za razvoj srednjeevropske nemško-avstrijske politične kulture. Slaba tretjina v anketah izprašanih volivcev pa ga želi za vodjo. Mnoge leve avstrijske intelektualce spominja vzhajanje njegovega vpliva na leta pred »anšlu-som«, nekateri z židovsko provenienco celo ugibajo, če ne bi bil zopet čas za beg, kakor takrat pred Hitlerjem. Podobnosti med Hitleijem in Haiderjem so glavni predmet pamfletističnega in komentatorskega sladokustva: od lega, da se priimek obeh začne Pri Haiderju ne gre samo za nekega Jorga, ki so ga nesrečne, zatohle in značilno avstrijske okoliščine porinile do javnega volila, marveč za že znano srednjeevropsko čustvovanje množice. na isto črko, da sta oba po daljnem poreklu Slovana (avstrijski pisatelj italijanskega izvora Turri-ni meni, daje Haider »češki poganjek«; mnoge Hitlerjeve biografije trdijo takisto), do tega, da oba razglašata izrojenost demo-kratčnih političnih inštitucij. Haiderja kot politično in družbeno nevarnost nadalje razgaljajo s citiranjem in razlaganjem nekaterih njegovih izjav iz zadnjih let. Ker je to razlaganje izraz tipične levičarske nezmožnosti, da bi brez utopistične projekcije, brez angažirarya množic za »kovanje lepše prihodnosti«, mogla mrtožice razumeti in z njimi celo manipulirati, si jih nekoliko oglejmo. »Heiderjevska resnica« je morda res blazna, a hudičevo »masovna«. V času, ko je bil takratni poljski sindikalni vodja Lech Wa-lensa - ki je pozneje postal poljski predsednik in gaje pred kratkim na volitvah porazil reformirani komunist Knasnievski - na vrhuncu slave in veliko upanje za domačo in tujo »demokratično javnost«, je Haider o njem in o prihodnosti poljske demokracije rekel, da je tam na vzhodu pač doma lenoba, kakor da je videti tudi po sindikalnem voditelju Walensi, ki je širši kot daljši. Poljski dogodki so se tako napletli, da ima Haider po merilih in sodbi množice pač prav. Poljaki so na zadnjih volitvah volili komuniste, ker obljubljajo dobro življenje z malo dela, Walensa pa je s svojo politično aktivnostjo potrdil, da je Poljak, čeprav ni komunist. Tak je komentar homo politicusa iz množice. V prid neke druge »zloglasne« Haiderjeve izjave, da je bila »pod Hitlerjem socialna in zaposlovalna politika vzorna«, bom navedel pripoved dolnjebistriškega Balažiča, ki je v tistem času delal v Nemčiji. Hitlerjevega prihoda na oblast se spominja po tem, da so mu podstrešje, kjer je stanoval, ko je delal pri nekem kmetu, obložili z ladijskim podom, dobil je centralno kurjavo in vsako jutro so pili mlečno kavo. S JT »državnih umetnikih«, o PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Predsednik države Milan Kučan je sprejel na poslovilni obi^k sudanskega veleposlanika v Sloveniji Ali Khalida El-Husseina, kije pohvalil slovensko-sudansko sodelovanje v zadnjih letih-, saj so bili storjeni prvi, a pomembni korald za prometno povezovanje prek Luke Koper in trgovinsko menjavo. Sogovornika sta obravnavala tudi razmere v obeh ■državah. LJUBLJANA - »Obisk je bil izredno uspešen,« je na tiskovni konferenci tik pred odhodom iz Slovenije v svojem imenu in v imenu slovaških gospodarstvenikov povedal slovaški premier Vladimir Mečiar, pri tem mnenju pa se mu je pridružil ■ tudi gostitelj dr. Janez Drnovšek. MARIBOR - Na tridnevnem obiskuje bil posebni odposlanec generalnega sekretarja Sveta Evrope Michaii Fluekiger. V .Mariboru si je ogledal delovanje begunskih centrov in obiskal ambasado lokalne demokracije, ki v Mariboru deluje od 1. aprila. LJUBLJANA - Slovenska vladaje sprejela pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Natom o prehodu čez naše ozemlje za sile Ifor (mednarodne sile za uveljavljanje miru v BiH). VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedemjak, Štefan Cigut Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, L Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček. Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat. Milan Jerše, Feri Maučec, Stefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Ulica arh. Novaka 13, tel. Št.: 31 998 (naročniška služba), n.c 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1995 je 1.900.00 Srr, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-62000112-5049512. Tisk; Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katere se plačuje pet-odstoini davek od prometa proizvodov. Sl S umetniških podpirancih iz državnega proračuna, ki si, tako pravi množica, tako daleč si umetniški parije pri kritiziranju iimetniike svobode javno ne upajo iti, lahko privoščijo vse, se norčujejo iz domovine in iz vsega, kar je »ljudstvu« svetega. Ker pri Haiderju torej v resnici ne gre samo za avstrijski pojav, samo za nekega Jorga, ki so ga nesrečne, zatohle in značilno smetiščne ter zavrte avstrijske okoliščine porinile do javnega vpliva, marveč za že znano srednjeevropsko čustvovanje množice, ni dovolj levičarsko javkanje in prestrašeno ironiziranje, kaj da bo pomenilo, če bo po volitvah, ki bodo prišle po teh konec tedna, Haider avstrijski kancler. Kaj bo, če bo po teh, ki ga še ne bodo naredile za Haiderjevska resnica je morda res blazna, a hudičevo množična in volativna. Z izrazom volativen se označuje »radoletečnost«. tako živahno in »prenovljeno^J poganjati kri po žilah! Ne, to ni zagovarjanje ksenofobije, fasi-stoidnosti in ne vem še česa- To je samo poziv k soočenju s pbU' tično realnostjo, ki se imen**!^ množica. Pri čemer niti ni nujno, daje ta množica nezadovoljna, ubobožana, nahujskana. Resnica množice je resnica krvi, plemena, rodu in nacije. Vse drugo so samo variacije in poskusi, da bi bilo drugače. Poskusi, ki sc doslej vedno razblinili kot ute-pije. In, pomislite, ob vsem tem ( niti ni več umestno šteti za n® srečo! V. osredi^ Davčni manifest n Socialne težave davka na porabo Pozitivna ali tudi empirična analiza povezuje konkretno sestavo davčnih sistemov s stopnjo razvitosti gospodarstva, tehnično zmožnostjo pobiranja davkov ter seveda s predstavami o željeni družbenopolitični ureditvi. V zgodovinskem kontekstu se značilnosti davčnega sistema neke države kažejo v tem, koliko je narodno gospodarstvo bliže denarnim in koliko naturalnim vidikom menjave. Medtem ko so davki v 18. in 19. stoletju sloneli na kombinaciji obdavčitve donosov (predvsem od davka na zemljišče in obdavčitve donosov, recimo v trgovini), parcialnih davkov na porabo (recimo davek na sol) ter carinah, pa lahko od konca prejšnjega stoletja pri obdavčenju spremljamo poudarjanje razdelitvene funkcije ter rast vloge neposrednih davkov, predvsem davka na dohodek. Davčna osnova v večini držav OECD-ja je danes »sintetični davek na dohodek«. Pri tem gre za tako imenovani »širok« pojem davka na dohodek {comprehensi-ve income lax base), kjer davčno osnovo predstavljajo vse spremembe premoženja v določenem časovnem obdobju skupaj s porabo v tem obdobju. Nasproti temu načelu - po njegovih avtorjih iz leta 1896 imenovano tudi načelo »Schanz-Haig-Simons« - paje američan Kaldorleta 1955 oblikoval koncept davka na individualno porabo (expenditure tax). Pri sistemu pretežnega obdavčevanja porabe, kije prevladoval vse do konca prejšnjega stoletja in ki ga še zmerom najdemo v deželah, kjer je glavni vir prihodkov od izvoza surovin, odpade čisto tehnično nujno zbiranje podatkov o dohodkovnih razmerah posameznika. In to je tudi prednost tega sistema, saj odpade letni obračun dohodnine -davki so tukaj vračunani v ceno porabnih dobrin. Po drugi strani paje treba kot slabost tega sistema navesti regresivne distributivne učinke, ki jih ustvarijo parcialni davki na porabo pri davkoplačevalcih z neenako kupno močjo, in razmestitveno neučinkovitost, saj v takšnem sistemu obdavčitve učinek substitucije prevlada. Kaj pa pravzaprav pomeni ta »regresivni distributivni učinek« posameznega davka na porabo? Gre za to, da predstavlja del cene, ki jo plačamo pri nakupu vsakega litra bencina, tudi davek, ki ga pobere država. Pri tem pa je absolutni znesek tega davka, recimo 10 tolarjev pri litru, za vse porabnike tega goriva enak. »Regresivni«, torej padajoči učinek, pomeni, daje nekomu, ki na mesec zasluži 1000 tolarjev, 10 tolarjev davka samo 1 odstotek dohodka, nekomu s 100 tolarji mesečnega dohodka pa že 10 odstotkov njegovega mesečnega proračuna. Skratka, gre za to, da tisti, ki zaslužijo manj, v primeru davkov na porabo plačujejo relativno več! In zato pravimo, da gre tukaj za prerazdelitveni učinek v korist tistih, ki več zaslužijo. In zakaj govorimo o »alokativ-ni neučinkovitosti« davkov na porabo? Alokativno, torej razmesti-tveno (ne)učinkovitost ocenjujemo tako, da ugotavljamo, plačevanju katerih davkov se je mogoče izogniti in katerih ne. Ko smo se enkrat že privadili opojnemu vonju kave recimo podjetja Mercator, nas lahko kvečjemu uvedba davka na porabo, ki zviša ceno našega užitka in dodatno obremeni naš družinski proračun, prisili v iskanje nadomestka, torej substituta. Če kave podjetja Droga država ni obdavčila, kakovost pa ni dosti drugačna, se bomo odločili zanjo. Če pa država v materinski skrbi za zdravje svojih davkoplačevalcev obdavči vsako vrsto kave na slovenskem tržišču, potem smo se ali prisiljeni odpovedati kavi ali se odločiti za neobdavčen čaj. V vsakem primeru pa država svojega fiskalnega cilja, torej na račun davka na kavo pridobiti v svojo malho več denarja, ne bo v celoti ur sničila. Učinek substitucije tu K J prevlada: ljudje z manjšimi doti dki se pri različno obdavčen proizvodih, ki imajo zaradi teg tudi različno ceno, rajši odl^®! za cenejše in potemtakem dr^®. »prikrajšajo« za zaslužek v ndn davka. Iz Tabele lahko razberemo. 64 predstavlja neposredna obdavc tev poglavitni vir financiranj večine industrijsko razvitih a hočnoevropskih držav. V ne terih državah (Avstrija, Era cija) pa še zmerom Ptevladnjej posredne oblike obdavčitve ( vek na dodano vrednost). Naklonjenost neposredni da vč it vi izvira predvsem iz 1® Vanja neposredne in obdavčitve, ki sloni na teoreti nezmožnost zmožnosti oziroma prevalitve določenega tretjo osebo. Vprašanje, ki se P stavlja v tej zvezi, je torej i; dejansko plača davke. Potemtakem so neposr davki označeni kot tisti, vsaka možnost prevalitve a cena (davek na dohodek, na premoženje in davek na , Potemtakem so biček), pri do- ;enje iii uo-'-'- - posrednih davkih vek na dodano vrednost ne) paje davek vključen izdelka in ga plača kupec. ANDREJ v ceno horvaT TABELA: Raven in struktura davkov v nekaterih državah leta 1990 II I II Švedska Luzerriburg Danska Belgija Francija Avstrija Italija ZRN Irska Švica Turčija (1) davčni prihodki (2) davek na (3) davek na (4) davek na (5) davek na (6) prispevki za (7) dr^S' (v % BDP) dohodek kapital dodano vrednost premoženje soc. zavarovanje davK' OECD Evropa EU 12 56,9 50,3 48,6 44,9 43,7 41,6 39.1 37.7 37,2 31,7 27,8 37,9 24,1 52,7 30,7 11,8 21,2 26.3 27.4 31,9 34.6 26.8 3,1 16,2 3.3 6,4 ■ 5,4 3,3 10,0 4,7 5,0 6,5 6.7 14,6 13,9 20,5 16,1 18,3 20,8 14,7 17.0 20,6 10,0 20,1 3,5 8,5 4,2 2,6 5.2 2,7 2,3 3,3 4,7 7,8 2,3 27,6 27,7 3,1 34,7 44,2 32,9 32,9 36,8 14.8 32,8 19,7 13,3 9,7 16,2 9,4 14,6 19,1 13,8 10,7 23,0 8,3 24,5 I 40,2 40,8 27,9 25,9 6,3 7,6 18,8 18,1 4,5 4,6 25,3 28,4 16,2 15,4 Vir: Revenue Statistics of OECD Member Countries, Pariz 1992, Opombe: * Podatki za davke od (2) do (7) predstavljajo delež posamezne oblike v celotnih davčnih prihoo« ** »Drugi davki« v Avstriji predstavljajo tako imenovane »druge davke na porabo« (sonstige Verbf chsteuer); tobačni davek, davek na porabo mineralnih goriv in davek na pijače ter »druge davk^*' kamor spadajo kolekt, druge takse, banke in drugo. I ligtnik, 14. decembra 1995 J -.i' 'ktualno doma Župani o pripravi načrtov za avtocesto do meje z Madžarsko ] Hočejo videti načrte o primernosti ali neprimernosti, avtoceste čez Slovenske gorice in J pokrajino ob Muri bodo lahko govorili Sele, ko bodo videli konkretne načrte na povabilo Urada za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije so se v četrtek, 7. decembra, v Murski Soboti ^brali župani in predsedniki svetov severovzhodnih občin, skozi katere naj potekala trasa avtoceste od Maribora do meje z Madžarsko. Tako so Wli povabljeni poslanci in najogovornejši iz občin Maribor, Pesnica, Sv. ^j, Ljutomer, Murska Sobota, Beltinci, Turnišče in Lendava; ker je bilo ^*^vilo navzočih - tudi zaradi velikega zanimanja novinarjev - večje od pričakovanega, so kar dvakart spremenili kraj sestanka, nato pa so morali 'Odobri dve uri čakati na goste iz Ljubljane. Zaradi gneče na cesti, ki Jo W*zročajo tovornjaki, in zaradi sneženja so se Ljubljančani vozili v Mur- Soboto skoraj vse dopoldne. beno opravlja strokovna dela za DARS) je povedal, da so že narejeni letalski posnetki vseh varinat tras. Geodetski zavod Ljubljana izdeluje kartografske podlage (končane morajo biti do 20, decembra), izdelujeta se tudi študiji o vplivu avtoceste rta vodni režim Prekmurja in na povodje Pesnice, kmalu bo izbran izvajalec idejnega projekta odseka do Zamarkove, razpisana pa je oddaja del za izdelavo idejnih načrtov odseka od Cogetinec do magistralne ceste in naprej do Rad-možanec. bil (verjetno pa tudi malce prese-, nečen), da so bili navzoči enotnega mnenja od nujnosti boljše prometne povezave s središčem države. Seveda pa to ne pomeni, da bodo pristajali prav na vsako varianto avtoceste; sprejeli bodo le takšne načrte, ki ne bodo premočno posegali v okolje, delili pokrajine ali posredno povzročali velike škode; kdor bo hotel speljati avtocesto po neokrnjeni pokrajini in zarezati povsem novo prometnico, jo bo moral speljati skorajda po zraku - na stebrih - ali pod zemljo. Prekmurci in Prleki nočejo žrtvovati pokrajine za mednarodni tranzit, ampak hočejo z gradnjo avtoceste tudi kaj pridobiti, zato bodo morali biti narejeni primerni izvozi in dovozi, načrtovanje cestninske postaje v bližini Murske Sobote pa zavračajo kot ne- , ■ s* ■ 1 I I Kovačevih petindvajset let Zlepa ga ni med novinarji na Slovenskem, ki bi tako dolgo, odločno in kar trmasto vztrajal ob zemlji kot Lu- i dvik Kovač, namestnik odgovornega urednika Vestnika in urednik njegove Kmetijske panorame. Kar se zemlje tiče in kar se okrog nje dogaja, ; mu niso posredovale zgolj teoretične misli, temveč včasih tudi ne preveč radodarna se- : Ijanska zemlja, ki jo je spoznaval vse od svoje mladosti, jo negoval, se radostil, če je > bila kakšno leto radodarnej- " “J: Čeprav Je bilo na vabilu zapisa-”0, da bo to le informativni pogo-'Of o načrtovanju in pripravi prostorskih izvedbenih načrtov za avto-odseke od Maribora do dr-^^me meje, so bili župani in predse-■^•ki svetov nemalo razočarani pričakovali so nekoliko konkretnejša načrte od teh, ki so jim jih pred-'“'avBi; podobne skice gledajo nam-že dobri dve leti, s tem da je to-W natančneje določen priključek odsek avtoceste Šentilj-Pesnica, tniJTio Lenarta sta predlagani sever- 'n južna varianta, od Cogetinec ^Vučje vasi le ena, nato od Mure oTuniišča spet štiri variante (prej ja bilo kar osem), nova pa je tudi ‘^nčna točka Radmožanci, od tu naprej bi en krak potekal proti Dolgi vas, drugi pa bi lahko bil speljan proti Pincam. Prometno-tehnična varianta trase je menda ze izbrana, zdaj se morajo na osnovi upoštevanja drugih kriterijev odločiti še domačini; Metod di Batista (DARS) je povedal, daje za ta odsek v prihodnjem letu namenjenega dobrega pol milijona tolarjev, v program pa je vključena tudi gradnja lendavske obvoznice. Po njegovem bi morala priti najprej na vrsto gradnja odseka med Lenartom in Beltinci, saj bi na ta način razbremenili magistralno cesto-in rešili problem obvoznic Lenarta, Gornje Radgone in Murske Sobote, Vlado Breščak (DDC v Mariboru, pogod- I Avtocesta bo kljub vsemu velik poseg v prostor, zato je ves čas načrtovanja potrebno dogovarjanje, je opozoril direktor Urada za prostorsko planiranje Jože Novak. Vesel je I ;i iHf.* s, lll sprejemljivo - več kot 50 kilometrov okrog Ljubljane ne bodo pobirali cestnine, v Prekmuiju, ki je v celoti široko okrog 50 kilometrov, pa bi jo. BBP I ^aj so povedali na seji Občinskega sveta Rogašovci Kakšne županove vožnje? I ^Poštevajoč izraženo željo prebivalcev Sv. Jurija na referendumu o usta-samostojne krajevne skupnosti, je komisija za statut in pravna vpra-svetnikom predlagala spremembo občinskega statuta. Ti so soglasno "kitili sklep, po katerem se v 10. členu statuta doda nova točka: »Krajev-(? skupnost Sveti Jurij vaško skupnostjo Sveti Jurij.« Ta sprememba je* . sprejeta v enofaznem postopku. v nadaljevanju seje pa je odbor podjetništvo, drob-kospodarstvo in turizem, ki ga Herman Kisilak, predlagal, da . ”3 osnovi natečaja Občine Roga-o subvencioniranju obrestne EvTfi najeta naložbena posojila i.i zneski od 2 do 3,5 milijona ^larjev ri! ž rokom vračila treh let pri ^^urski banki štirim obrtnikom in fič b To so: Stanko Lenariti vTKrišar, Alojz Hajdinjak Pkj Ti bodo morali tjI “H 10-odsiotno obrestno me- niki so tudi ta sklep soglasno h P’'®cej pozornosti Je vzbudi-litv^'^' ’^^’'4''riava premoženjskode-prejšnje Občine Mur-riinenju župana Jan- stroškov za službena potovanja so ugotovili določeno neskladje med številom prevoženih kilometrov in višino porabljenega goriva. Kot so navedli, je bilo določeno število prevoženih kilometrov opravljenih tudi v občini oziroma na relaciji Ro-gašovei-Murska Sobota, V oči bode podatek, da je župan Janko Halb v letošnjih desetih mesecih s službenim vozilom safran prevozil rekord- nih 30.000 kilometrov, med drugim je potoval večkrat v Ljubljano in Maribor ter celo v Gradec. Nadzorni odbor pa je imel tudi pomisleke o morebitni upravičenosti nakupa mobitela. Župan Janko Halb je v svoj zagovor med drugim navedel, da so se tudi občinskim svetnikom dajale določene kompenzacije pri uporabi lastnih vozil v občinske namene in da lahko vsakemu mirno poglede v oči. Predsednik občinskega sveta Franc Knausje dejal, da svetniki niso sklepali o nikakršnem nakupu službenega vozila in da župan se vedno dela po svoje. »Dokler ne bomo imeli vseh podatkov, se ne moremo dokončno odločiti,« je še pripomnil. Marijana Peršo pa je najbolj molilo, da Je njihov župan premalo komunikativen do občanov, Z županovo tajno telefonsko številko si seveda ne morejo pomagati, poleg tega pa ga na občini ne morejo dobiti takrat, ko ga najbolj potrebujejo. Po besedah Stanislava Mihaliča pa se v javnosti pojavljajo napačna mnenja, češ da župan vodi svetnike, ki mu nasedajo. Dokaj raz-crr^tA /iTrari* nmiril ' greto ozračje je naposled umiril Ste- fan Lajnšček, rekoč, da se je treba bolj posvetiti jSoročilu nadzornega odbora, ne pa raznim sumničenjem. To njegovo pobudo so svetniki sprejeli, sprejeli pa so tudi poročilo nadzornega odbora in se hkrati zavzeli za enotno nastopanje na terenu. Do drugih odločitev pa se za zdaj še niso dokopali. Očitno bo šele čas pokazal, kako ravnati v prihodnje. MILAN JERŠE Po vnovični preložitvi 14. seje nadaljevali s 15. sejo OS Beltinci Članstvo v razvojnem skladu [ ki je opravil uvodno ob- j® oporna samo delitev [j^tiskega premoženja na osem po- Ml*,; Predsednik občinskega sve-Knaus pa je pripomnil, da merilo za delitvena razme- u, . iiieijjo za ueijivena laziiic-hiič ■ ne pa lega nepre- ^Ih- kril je stališče Mestne obči-'^čfska Sobota. Dodal je še. da najbolj Jasne pri šolstvu in L 'Jnalj, Marijan Peršaje opozoril samoprispevkov, tin? d skupnega premoženja - ■ dobiti ustrezen delež. Svet- le razdelilo svetnike Da pregovor, po katerem gre v tretje rado, vedno ne velja, dokazuje beltinski zgU. Tudi tretje nadaljevanje 14, seje Občinskega sveta Občine Beltinci, ko bi se morali odločiti o predlogu kandidatov za upravni odbor občinskega razvojnega sklada, ki ga je sestavila koalicija strank SKD in LDS, je bilo namreč neuspešno, Predlagajji kandidati so bili: mag, Andrej Jane za predsednika, za člane pa Jožef Kavaš (Župan), Marjan Maučec (predsednik občinskega sveta), Jože Tivadar, član OS, in Stanislav Sraka, tajnik občinske uprave. •“Iti,p ^'aposled potrdili predlagane Odbora za proračun, finance ‘n “‘'rira za proračun, nnance ^^oženje. Tako naj se premo- S?’ ■ . "J kot sou- [Ti_Kul 'dr ustvarjenega '^^^nja zahtevajo upoštevanje iigQ?'^'^'^P6vka, zato je potrebno I njegove vire in namen Tik pred sejo so po telefaksu dobili sporočilo službe za reformo lokalne samouprave pri republiški vladi glede imenovanja upravnega odbora v razvojnem skladu. To je bfi odgovor na vprašanje glede združ- *®vnih zavodov in javnih po- solastništvu prenese na po- Velja omeniti še pripombo. stanovanja razdelili med v stvarni obliki, ne pa iiu sredstvih. V komisijo s)- in opredelitev občin- ■fj^P'‘etnoženJa so imenovali pre-j^iika odbora Franca Knausa. dj. .^Wepu občinskega sveta Je na-lijj ” 'odbor, ki mu predseduje Ju, na Meckar, pripravil poročilo, s stanovanja razdelili med :ar, pripravil poročilo, s 'O preverili smotrnost upo- ___________________________________________ l((j ''.^'ožbenega vozila. Na podlagi J potnih nalogov in obračunov Ijivosti članstva v tem upravnem odboru s funkcijami župana, pod- župana, občinskega tajnika, članstva v občinskem svetu in njegovem delovnem telesu. Zakon o lokalni samoupravi določa nezdružljivost funkcij občinskih funkcionarjev, zato je logično, da v delovnih telesih občinskega sveta ne morejo biti člani ne župan, podžupan, tajnik, delavci občinske uprave, delavci državnih organov s pooblastili za nadzor nad zakoriitosljo pa tudi ne člani nadzornega odbora občine. Tako bi v skladu z 9- členom odloka o usta- novitvi razvojnega sklada občinski svet lahko imenoval za člane upravnega odbora sklada kandidate izmed priznanih gospodarstvenikov. Sele taka sestava upravnega odbora bi bilo zadosmo zagotovilo za zakonito in strokovno neodvisno delovanje sklada. Tako predsedniku občinskega sveta Marjanu Maučecu ni preostalo nič drugega, kot da je zaradi tehnične neizvedljivosti, ko bi morali na hitro izbrati nove kandidate, preložil odločitev o članih upravnega odbora razvojnega sklada na nasledruo sejo. Zatem so imeli 15. sejo občinskega sveta, na kateri so najprej prisluhnili poročilu predsednika odbora za infontiiranje Avgustu Farkašu. Ta jih je podrobneje seznanil z delovnim programom informacijskega sistema v občini, ki se bo financiral iz proračunskih sredstev. Svetniki so soglašali s predlogom, da se začne izdajati občinsko glasilo in ustanovi uredniški odbor, ki ga bo vodil Avgust Farkaš. Prav tako so sklenili, da bodo tri dni pred sejo občinskega sveta občane o dogajanju informirali prek kabelskega TV-sistema. pomembnejše sklepe pa bodo v petih dneh v pisni obliki objavili na CA- TV, pri čemer naj bi predsednik občinskega sveta po lastni presoji nastopil v živo. Prav tako je bilo sprejeto, da se v enotni informacijski sistem občine vključita tudi župan in občinska uprava. In ne nazadnje: poskušali bodo urediti sistem informiranja po CATV tudi za KS Doklezovje, ki naj bi se priključila na enotno omrežje. Zatem so drugič obravnavali odlok o ustanovitvi zavoda Pomurske lekarne in ga končno soglasno podprli, saj so med drugim dosegli zastopanost svQie občine v svetu zavoda, hkrati pa bo omogočen hitrejši razvoj lekarniške dejavnosti na njihovem območju, kjer uspešno deluje Lekarna Beltinci. Na koncu seje so bili za takojšnjo ustanovitev komisije za delitveno bilanco in z nekaterimi pomisleki podprli večino sklepov odbora za družbene dejavnosti, ki ga vodi Janko Bezjak. Tako so v razmislek sprejeli predlog o financiranju tečajev za tuje jezike, računalništvo in komuniciranje, kar naj bi vnesli v občinski proračun za leto 1996, precej govora pa je bilo tudi o lem, koliko denarja naj bi občina prispevala za sladki del daril otrokom. Vsi predšolski otroci in šolarji do 4. razreda osnovne šole pa naj bi ob letošnjem jelkovanju dobili »ameriški« paket Karitas. Sprejeli so še nekaj sklepov o sofinanciranju raz- nih dejavnosti. MILAN JERSE ša, in skupaj z njo čakal na boljše čase, kadar je bila bolj skopa, Ta večni ciklus menjavanja letnih časov in z njimi povezanih sadov Je najbrž vplival na tisto njegovo značajsko lastnost, ki človeka odvrača od pretiranega navduševanja, kar za poklic novinarja, za katerega se je odločil pred petindvajsetimi leti, niti ni tako nepomembno. Sledeč izzivu tiskarske barve je tako zaokrožil svoj jubilej ' pri Vestniku. Pred enaindvajseiimi leti je za devet let kot od- . govorni urednik prevzel krmilo Vestnikove barke in kaj naj bi bilo tisto, čemur je že pred tem posvečal največ svojega časa, če ne problematika kmetijstva v našem koncu širše domovine. Na eni od Vestnikov!h strani mu je vsak teden uspelo združevati teoretična in praktična znanja vedno večjega števila agronomov in drugih strokovnjakov, zanemarjal pa ni tudi izkušenj kmetovalcev. Sam seje s svojimi članki, analizami in komentarji loteval naše agrarne politike in njenih ugodnih ali skrb zbujajočih vplivov, odzivov in posledic na kmetijstvo, živinorejo in vinogradništvo v pokrajini ob Muri. Pretežno kmečkemu bralstvu Vestnika je iz tedna v teden posredoval vse tisto, kar je bilo ob določenem letnem času najbolj aktualno, pereče, spodbudno ali celo moteče za razvoj kmetijstva. Kot paradna zadeva so bile Vestnikove in Lajčijeve Kmetijske panorame, posebne priloge, ki so izhajale navadno dvakrat na leto, spomladi in jeseni. Vse, kar Je opisano v preteklem času, je še danes tako in naj bi bilo r prihodnje. Vestnik, časopis v pokrajini ob Muri, je že postal tradicija in z njo tudi Ludvik Kovač, ki si ob petindvajsetletnici brez hudih misli in bremen iz svojega časnikarskega opusa lahko mirne duše tudi sam reče: Gremo naprej! Za jubilej in vztrajnost je Ludvik Kovač prejel srebrni znak Društva novinarjev Slovenije. Čestitamo/ Sodelavci Seja vlade Tokrat dražje le avtomobilsko zavarovanje Zavarovalnice imajo izgubo - Za 7 odstotkov višje premije - Za kilogram sladkorne pese 27 tolaijev - Z Natom podpisan sporazum o prehodih čez Slovenijo Na svoji zadnji seji je vlada dala soglasje za podražitev avtomobilskega zavarovanja; od 2$. decembra bo obvezno zavarovanje osebne odogovornosti za osebna vozila dražje za 7 odstotkov. Zavarovalnice naj bi imele z izplačili premij izgubo, ki naj bi lani znašala 5 odstotkov. K višji inflaciji bo nova cena premij vplivala z 0,11 odstotka. Vlada se je ukvarjala tudi s tovarno sladkorja v Ormožu in odkupom sladkorne pese. Tako bo zavod za blagovne rezerve odkupil 5 000 ton sladkorne pese. Tržni red za sladkorno peso bo določal ceno 27 tolarjev za kilogram v letu 1995 in 1996. Poraba v Sloveniji bo predvidoma znašala 85.000; tovarna sladkorja v Ormožu bo pridelala 55 tisoč ton. od tega 3 1 tisoč ton iz domače sladkorne pese, drugo iz uvožene, tako da bo Slovenija uvozila tudi okoli 30 tisoč ton sladkorja. Cena proizvodnje iz domačega matariala je 139,9 tolarjev za kilogram, priznana cena pa 99 tolarjev za kilogram, Vlada bo skušala prisiliti ormoško tovarno k boljšemu poslovanju, saj je to edini način za uspešnejšo preskrbo s sladkorjem. Proizvodnjo je potrebno racionalizirati in izkoristiti zmogljivosti. Vladaje zavrnila povečanje cen cestnega prometa v Mariboru, Obravnavala je predlog zakona o popravi krivic (predlaga, da se nekdanjim političnim zapornikom šteje kot osnova za pokojnino povprečje revaloriziranih mesečnih plač v najugodnejšem desetletnem obdobju), predlog zakona o davčni službi in davčnem postopku, predlog sprememb stanovanjskega zakona in predlog sklepa o razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za zunajnivojski priključek avtoceste v Slovenski Bistrici. ' Vlada Je tudi dala dovoljenje za prehod Natovih vozil čez ozemlje Slovenije na poti v Bosno in Hercegovino. (Tsnutek sporazuma je enak, kot so ga podpisale sosednje države Avstrija, Madžarska pa tudi Makedonija. Sporazum predvideva prehod osebja, opreme, tovora, blaga, streliva ... Ko je šel konvoj čez Slovenijo, preden je bil podpisan sporazum, je bila na vozilih tovarniška oprema. Minister dr. Maks Tajnikar je seznanil člane vlade o nadaljnjih ukrepih za sanacijo Tama. Sam se je dogovarjal z vodstvom podjetja, kako nadaljevati sanacijo. Od upravnega odbora je zahteval, da pojasni svoje poglede in akcije, saj takrat še ni vedel o njegovem odstopu. Marjan HORVAT 4 vestnik, 14. decembra 1995 ospodarstvo Prva konferenca Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Pomurja Vključenih okrog 70 odstotkov delavcev Avtobusno podjetje M.Sobota Dvojni slalom soboških avtobusaijev in Sklada Kar 41 od 48 izvoljenih delegatov se Je udeležilo 1. konference Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Romuna, ki je ena od 13 območnih organizacij v Republiki Sloveniji. Uvodno poročilo o delu pomurskih sindikatov Je imel predsednik Janez Kovač. »Pogoji, v katerih smo aprila 1991 ustanavljali Območno organizacijo sindikatov Pomurja, so temeljili na uvajanja demokratičnih procesov, spremembah političnih in gospodarskih sistemov, sindikalnega [duralizma in dejavnosti sindikalnih aktivistov, ki so s prizadevnostjo vključevali novo članstvo v ZSSS. Tako smo imeli ob ustanovitvi včlanjenih že okrog 24.000 zaposlenih delavcev, njihovo število pa se je do danes povečalo na 30.000. To pomeni, da je v Pomurju v svobodne sindikate vključenih okrog 70 odstotkov vseh zaposlenih. Enovita organiziranost svobodnih sindikatov se je ob ustanavljanju območnih odborov dejavnosti dobro uveljavila. Reševanje vsakodnevnih težav in problemov članstva v sindikatih podjetij je bilo pokrito s krajevnimi pisarnami v Ljutomeru, Lendavi, Gornji Radgoni in Murski Soboti. Dosedanje izkušnje pa potrjujejo, da je nujna neposredna in hitra pomoč na lokalni ravni,« Je poudaril predsednik pomurskih svobodnih sindikatov Janez Kovač. Številni presežki delavcev, stečaji, nerentabilno poslovanje, čakanje na delo, neizplačevanje plač, nehumane delovne razmere in kršenje kolektivnih pogodb pa so vodstva sindikatov postavljali pred mnoge dileme in nerešljive probleme. Število nezaposlenih v Pomurju se namreč že približuje magični meji 10.000, česar ni bilo še nikoli in je trend ravno nasproten od zaposlitvenega gibanja v državi. V zadnjih štirih letih je bilo 42 stečajev podjetij, z raznimi shodi in stavkami pa so delavci opozarjali na nevzdržne razmere. Zato Je bila območna organizacija s poklicno organizirano pravno pomočjo velika zaveznica delavcev, zlasti pri uveljavljanju njihovih pravic s področja delovno-pravne zakonodaje, uresničevanja kolektivnih pogodb in varstva pri delu. Spodbudno je, daje bila večina tožb ugodno rešena v korist delavcev. Poleg tega je območna sindikalna organizacija obdržala sodelovanje s sindikatoma Audi iz Ingolstadta in z madžarskimi sindikati v Sombotelu. Izmenjava delegacij je pripomogla k dodatnemu sindikalnemu izobraževanju iz prakse sindikatov v drugih državah. V območni organizaciji pa SO vsako leto pripravili tudi številna izobraževanja za člane izvršnih odborov sindikatov podjetij, predvsem o trenutno aktualnih temah. Kot je pokazala razprava, je bilo vodstvo pomurskih svobodnih sindikatov v minulem mandatnem obdobju dokaj uspešno, čeprav samokritično priznavajo, da niso uspeli izpolniti vseh pričakovanj delavcev, V plazu stečajev so skušali rešiti vrsto zadev v korist svojega članstva, saj se Je Jasno pokazalo, da so edino združeni lahko močnejši. Posebej pa Je bil omenjen problem neplačevanja članarine v lendavskih podjetjih Varstroj, Elektromaterial in Nada območni sindikalni organizaciji, s čimer so kršili statutarna določila in poslovnik Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Pomurja. Resda so kovinarji iz teh kolektivov plačevati članarino republiškemu odboru sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije, toda tak način Je za večino drugih delegatov na konferenci nesprejemljiv. Ker pa plačevanje članarine ni urejeno tudi v drugih odborih dejavnosti, se bodo s tem problemom morali v prihodnje resneje ukvarjati. V nadaljevanju konference so delegati sprejeli predlog pravil Območne organizacije ZSSS Pomurja in sistemizacijo delovnih mest, čeprav so delegati SKEI-Ja nasprotovali nekaterim določilom. Sklenili pa so, da Zveza svobodnih sindikatov Slovenije vključi v svoje finančno-materialno poslovanje tudi odprtje žiroračuna odborov dejavnosti, kar doslej ni bilo običajno. V skladu s poslovnikom 1, konference Območne organizacije ZSSS Pomurja so opravili tudi volitve novega vodstva. Po predhodnih postopkih evidentiranja, kandidiranja in pozitivnega mnenja sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so za poklicnega sekretaija Območne organizacije ZSSS Pomurja s tajnim Vasovanjem (34 za, 6 proti in 1 neveljavni glas) izvolili 564etiiega Janeza Kovača, zdajšnjega predsednika pomurskih svobodnih sindikatov (ta funkcija je po novem ukinjena). Izvolili so tudi nadzorni odbor ter za sekretarje v Območni organizaciji ZSSS Pomurja imenovali Zdenko Bobovec v Lendavi, Marka Miliča v Ljutomeru, Danila Sipoša v Murski Soboti in Pavleta Vrhovnika v Gornji Radgoni. V-spreJetih programskih usmeritvah pa bodo dali poseben poudarek strokovni pomoči pri delovanju sindikatov v družbah, zavodih ter drugih oblikah delovnega in poslovnega organiziranja, pri organiziranju sindikatov in uveljavljanju kolektivnih pogodb dejavnosti ter pri stavah in drugih oblikah sindikalnega boja, posebna skrb pa bo namenjena tudi strokovni pomoči sindikalnim zaupnikom. Kot dodatno nalogo pa so sprejeli nujnost večje zaščite sindikalnih aktivistov v raznih postopkih. S potrjenim finančnim načrtom Območne organizacije ZSSS Pomurja za leto 1996 pa Je predvidenih 36,4 milijona tolaijev za normalno delovanje te Ivan Hanc poziva skladovega pooblaščenca, naj predlaga konkretno rešitev - Humar vztraja: divje privatizacije ne bodo priznali nikoli - Odločilna vloga soboškega sodišča in g, Benka? ampak le opravlja delo, za katerega je pooblaščen, njegova glavna naloga pa je, varovati družbeno premoženje. Interesi podjetja in Sklada so resda različni, vendar obstaja profesionalni odnos. Na vprašanje, če je Avtobusno podjetje res onemogočalo pr*’'" zem Skladovega deleža premo ženjainvpisv sodni register, jo direktor povedal, da Jim tega nikakor niso onemogočali, le k’’ ank« podpis pooblaščencu Sklad* je odklonil iz gole previdnosti, k* pa bil pripravlien priti podpis** vpisne pole kamorkoli. najširše delavske organizacije v pokrajini ob Muri. M. JERSE V Murski Soboti že sedem slovenskih bank Da bo denar v službi človeka Takšen je slogan delavcev Krekove banke, ki odpira svojo poslovno enoto v Ulici arhitekta Novaka Krekova banka iz Maribora si vedno bo|j utrjuje svoje mesto v slovenjem bančnem proštom. Med 31 bankami se je po bilančni vsoti uvrstila na 14. mesto, saj je njena bilančna vsota konec letošnjega oktobra znašala 21,5 milijarde tolarjev in se Je v primerjavi z letom 1994 povečala za 80 odstotkov, banka pa izpolnjuje tudi pogoje za opravljanje vseh bančnih poslov $ tujino. Da bo denar v službi človeka je slogan delavcev Krekove banke, ki želijo nadaljevati Krekovo idejo, v odnosu do komitenta pa poudariti predvsem poštenost in človečnost. Svojim strankam želijo ponuditi vse to, kar ponujajo druge banke, in temu dodati še posebnosti, ki bodo samo njihove. Da bi svoje storitve kar najbolj približali komitentom, posebno skrb namenjajo širitvi mreže poslovnih enot. Ob povečanem obsegu poslovanja za 60 odstotkov so podvojili število poslovalnic, ki se jim bo v prihodnjih dneh pridružila še ena. V sredo bodo namreč v Ulici arhitekta Novaka v Murski Soboti odprli poslovno enoto, Krekova banka pa bo tako že sedma slovenska banka, ki v Murski Soboti dobiva svoje prostore. Družbeno premoženje Avtobusnega prometa Murska Sobota je tako kot okrog 30 dingih slovenskih podjetji po 1. januarju 1995 zaradi tožbe družbenega pravobranilca prešlo v last Sklada Republike Slovenije za razvoj. Vendar pa je položaj Avtobusnega podjetja specifičen: ne priznavajo rezultatov revizorjev, ki so ugotovili oškodovanje družbenega premoženja s protipravnim prenašanjem premoženja z družbenega podjetja na novo ustanovljeno delniško družbo Linija, zaradi česar naj bi bilo še aprila 1991 razmerje med družbenim in zasebnim kapitalom v podjetja Avtobusni promet 90,24 proti 9,76 odstotka, Janija 1992 pa je bilo to razmerje že 52,69 proti 47,31 odstotka v korist zasebnega kapitala. V vseh prenosih in posojilih Avtobusnega prometa v korist Liniji je očitno, za kaj gre. Resnici na ljubo pa ne gre za ne vem kakšno lopovščino, če upoštevamo, da je Linijo ustanovilo 219 od skupno 281 zaposlenih v Avtobusnem prometu. Tudi direktor Ivan Hanc trdi, da so 1991. leta ukrepali pravilno, saj so bile vse pjihove odločitve »požegnjane« na dveh pomembnih ravneh: vse denarne transakcije so na osnovi predhodnega posvetovanja potekale prek takratnega SDK-ja, vse spremembe stanj pa je vpisalo tudi registrsko sodišče. Vse odločitve so sprejeli legitimni predstavniki delavcev, vse spremembe sta torej »požegnjala« SDK in registrsko sodišče - tako so prepričanj avtobusarji. Franc Humar kot pooblaščenec Sklada pa prav tako vztraja pri svojem: divja privatizacija Avtobusnega podjetja Murska Sobota ne more postati legitimna, saj so se prehitro lastninili še pred sprejetjem zakona; privatizacija lahko poteka izključno prek ustrezne Cenclje ali Sklada za razvoj. ttPoleg tega pa ae ve»h zakaj zavzema sovražno pozicijo do že firme, ker se. nevcrjelno j ne.prtivilno obnašal Grozi: vas bom zamenjal, bom zomenjcdltt Skladje (ni) brez moči Sklad kot zakoniti lastnik ostanka družbenega premoženja v Avtobusnem podjetju je dal pobudo, naj podjetje vrne zadeve v stanje pred 27. 2. 1991, ko je bila izvedena prva transakcija; prav tako bodo priznali morebitni sklenjeni dogovor med podjetjem in družbenim pravobranilcem. Ostalo je le pri pobudi, kajti Sklad Je komajda 48-odstot-ni lastnik, torej Je le eden od družbenikov. Možnost poravnave z družbenim pisavo branilce m je vezana na sklenitev poravnave s centralo Agencije za plačilni promet (tako v avgustovskem poročilu). Pooblaščenec Sklada Franc Humar, ki naj bi poskušal vso zadevo razrešiti, je sicer vedel, da je podjetje posredovalo svoj predlog Agenciji za sodno poravnavo, vendar je prepričan, da je možnost poravnave z Agencijo malo verjetna, saj je podjetje zoper Agencijo sprožilo pravni spor (tožilo Jo je šest vodilnih posameznikov in celotno podjetje), ker je pri pregledu lastninjenja Agencija (SDK) pregledala tudi podjetje Linija, kar po mnenju podjetja ni bilo upravičeno, saj je to zasebno podjetje (iz poročila pooblaščenca). Sicer pa pjihori predlogi za poravnavo sploh niso sprejemljivi, ker je bila privatizacija v vora. Torej njihov predlog v Ljubljani enostavno ignorirajo, saj naj bi pomenil priznanje divje privatizacije, na kar ne morejo pristati. »Mi smo predlagali, da se tisto naše neupravičeno izplačilo regresa in jubilejnih nagrad - kajti tam se Direktor nam tudi pove, da menda sodišče želi obe tožbi združiti in Ju rešiti na enotni obravnavi, vendar Agencija ne kaže prav posebne volje po kompromisni rešitvi. Dokaz za takšno trditev je tudi dejstvo, da Je bila oktobra na sodišču sklicana obravnava, vendar so se iz Agencije opravičili, češ da na obravnavo niso mogU priti zaradi gostega prometa. Kakor smo izvedeli, so razlogi za nestrinjanje s takšnim delom sodišča tudi drugje: Sklad želi vso zadevo prenesti na drugo sodišče, saj naj bi g. Emerik Benko s soboškega sodišča podjetje vpisal v sodni register, zato sedaj ne more odločati o njihovi (nejkrivdi. Kdo je v resnici nekooperativen? Franc Humar, pooblaščenec Sklada za razvt^, je v svojem po- Dobi vse, kar pripada družbeniku Skladje komajda 48-odstotni lastnik, pa še do tega »prem«' ženja« ni mogel priti tako prepr^ sto. Vse obtožbe, da ne sodelujejo. v Avtobusnem podjeti’* zanikajo. G. Humar se je meno’ »že dvakrat« oglasil v podjetju p vedno dobil vse zapisnike s sti upravnega odbora, torej papiO*’ ki Jim pripadajo kot družbeni)’’ ekonomske zadeve naj jih no nimajo, ker nimajo pošlo''*'"* problemov, zaradi česar bi_6i* potrebno neposredno angaž’*’' nje Sklada v obliki raznih s’ bvencij, kakršne so opravljali ■ drugih firmah. »Drugače pa g. Humar ni ko*' struktiven, ni dal Še nobenega kreinega predloga za razrešitev-' leti Je povedal, da bo tisti delf^ pl Lil: gt? i 2^ Je začela naša dokapitalizacija -kompenzira s pravico delavcev (terjatvijo delavcev) do podjetja iz na- Humar: Sicer pa njihovi predlogi za poravnavo sploh niso spnjemijivi, ker je bila privatizacija v letu j 991 izpeljana povsem nepravilno in Je bilo oškodovano družbeno premoženje. letu 1991 izpeljana povsem nepravilno in je bito oškodovano družbeno premoženje; pri vsej zadevi ni najbolj merodajna Agencija, ampak bi podjetje moralo doseči sporazum naprej z družbenim pravobralnicem samoupravljanja (je pred dnevi po telefonu izjavil g. Franc Humar). Mi vam, vi nam Nasprotno Ivan Hanc z zbrano korespodenco dokazuje, da so v Avtobusnem podjetju ves čas poskušali rešiti zadeve, da so pripravljeni na kompromis in da so tako družbenemu pravobranilcu kot Agenciji podali celo pisni predlog poravnave, vendar nobeden še ni dal nikakršnega odgo- siova t. i. Markovičevih delnic, neizplačanih osebnih dohodkov. To pravico do terjatve delavcev ugotavlja v svojem poročilu tudi SDK, in če to revaloriziramo na takratni indeks rasti cen, potem ta terjatev celo presega takratno neupravičeno izplačilo, ki se nam očita,« je pojasnil direktor. Poleg tega bi bili pripravljeni priznati določene zahteve pravobranilca glede izbrisa dela dejavnosti pri firmi Linija, ki je tako ali tako ne opravljajo, poravnati odškodnino, ki se Jim očita zaradi prenosa poslovne funkcije, prav tako pa bi bili pripravljeni poravnati nastale sodne stroške. Nesoglasje naj bi torej rešili na preprost način: vsak bi malo popustil, malo pozabil, in bi bili vsi zadovoljni. MS S2-741 ročilu tudi zapisal, da je Avtobusno podjetje silno nekooperativno, vodilni delavci menijo, da^o z divjim lasininjenjem rešili družbeno podjeije pred stečajem, in so zalo upravičeni do lasinine. O slednjem je trdno prepričan tudi direktor Ivan Hanc, ne strirtja pa se s trditvijo o nekooperativnosti. Trdi, da so vsi očitki g. Humra izmišljeni: »Poleg tega pa ne vem, za-lay zavzema sovražno pozicijo do te firme, ker se nevetjetno nepravUito moženja, ki pripada Skladu, ziran, vendar sedaj odgovarja, to ne da narediti. Zdaj je sicer neke informacije, ki smo muji”^^ kol družbeniku pripravljeni daK vpogled. Ničesar ne skivamo. 9”^ tudi prejel kompletno revizijskčr ročih in iz tistega lahko vidi, nam očita. Poleg tega je prejel r letno poročilo o poslovanjuf j Nasprotno pa je Franc prepričan, daje pri razrešev*“ problematike Avtobusnega^ Sklad želi vso zadevo prenesti na drugo sodišče, ’ 1 saj fJdj bi g. Emerik Benko s soboSkega sodišča _ podjetje vpisal v sodni register, zato sedaj ne mor^^ odločati o njihovi (nejkrivdi. obnaša! Grozi: vas bom zamenjat, KOS bom zamenjal! Ko bo imel pooblastila in večino glasov, bom pač sprejel to dejstvo. V tem trenutku pa ne predlaga nobenih rešitev za razplet te lastninske situacije. G. Humar sploh ni pravni strokovnjak in se na te zadeve ne spozna. On Je ekonomski strokovnjak, ekonomsko pa mi še vedno dobro stojimo.e In kaj meni g. Humar? Trdi, da ni sovražen proti nikomur. djetja edini moteči element vodni organ, ki se obnaša kot da je že vse končano, veli®' Nadaljnje reševanje bo odv^ od tega, če se bo podjetje dogovoriti z družbenim pt*' lIT branilcem. . Po zadnjih informacijah . takoj po novem letu sklicali sW ščino podjetja in predlagali blikovanje v delniško družbč-^^ BERNARDA B. PE*^' : I' I I * vestnik, 14. decembra 1995 5 • I ospodarstvo Gradnja bencinskih črpalk na nepravih mestih Koga napajajo bencinske črpalke? Ali je gradnja prevelikega števila bencinskih črpalk na nepravih oziroma manj nujnih lokacijah res lahko dovoljena zgolj iz podjetniškega interesa? I Ct smo do pred kratkim več kot deset let zastonj nergali, da v Lenartu, Gornji Radgoni ali Murski Soboti nujno potrebujemo večje, predvsem pa ^obnejse in ekološko varnejše bencinske črpalke, jih bo kmalu dovolj, ec “ecelo preveč. Pojavil seje zasebni kapital, ki vidi v bližini meje $ Učenjem bencina možnost lahkega dobička. Tudi mednarodni tovorni banzit pusti na črpalkah veliko denarja. Ko so se pojavili drugi interesenti <9MV in Shell), se je podvizal tudi Petrol, ki je imel v preteklosti v Pumu du vodilno vlogo. Tako smo v nekaj letih dobili nove črpalke v Lenartu, v '^'lirski Soboti, med Odranci in Črenšovei, v Lakošu in Ljutomeru; slednjo dokončujejo, prav tako pa gradijo tudi črpalki v Benediktu in Gornji Radgoni (Mele). Pri tem pa me skrbi naslednje: prvič, kdaj in kje se bo Etadnja bencinskih črpalk, ki je velik in nepopravljiv poseg v prostor, končala in drugič, ali bodo res odstranili ekološko nevarne stare bencinske črpalke, ki so zgrajene tih ob stanovanjskih naseljih ali na križiščih (Comja Radgona, Radenci, Murska Sobota, Lendava). lahko točenje bencina v avstrijske avtomobile čez noč neha. Tudi šoferji tovornjakov se ustavijo na tisti bencinski črpalki, ki ima cenejše gorivo. Zakaj so nekatere nove občine tako navdušene nad gradnjo bencinskih črpalk? Pomeni bencinska črpalka prispevek k večji pomembnosti nekega kraja, občine Morebiti jih bo vsaj malo zbodlo, če zapišemo vrstice, ki spadajo k sporazumom s srečanja na vrhu v Riu de Janeiru Glede reševanja problemov okolja in razvoja iahko bistveno pomagajo lokalne oblasti in civilna družba s svojim nadzorom: Številni problemi in rešitve, navedeni v Agendi 21, imajo svoje korenine v lokalnih dejavnostih, zato morejo lokalne oblasti igrati ključno vlogo pri uresničevanju trajnostnega razvoja. Lokalne oblasti, kot so občinske vlade, gradijo in vzdržujejo infrastrukturo, kamor spadajo tudi sistemi za oskrbo s pitno vodo in ceste. Nadzorujejo načrtovanje pozidave in industrijskega razvoja, določajo lokalno okoljevarstveno politiko in pomagajo pri izvajanju nacionalne okoljevarstvene politike. Kot nivo vlade, ki je najbliže lokalnemu prebivalstvu, igrajo ključno vlogo pri izobraževanju in osveščanju javnosti za trajnostni razvoj... (Agenda 21 za spremembo s Srečanja na vrhu, Micha- Občina dovoljuje gradnje Dovoljenja za gradnjo bencinskih črpalk menda dajejo občine, •očneje župani in (ali) občinski ®*eti. Država oziroma Ministr-za okolje in prostor daje ■Pnenje le pri velikih objektih, to-IVl bencinskih servisih na zares ''klikih površinah. Od občinskih je torej odvisno, če bodo na Njihovem območju imeli pet, eno nobeno bencinsko črpalko. Mndje se še spomnijo, s kakšno 'Szavo so si izborili postavitev skromnih črpalk z osnovnimi vr-®^ami goriva v zelo oddaljenih (Črnci, Grad, Cankova). bilo velike porabe ne prometa, ^*o Petrol (ali druga podjetja) ni bil zainteresiran, je pa takšna oskrba nujna, če želimo omogočiti vsem prebivalcem skoraj normalne življenjske razmere. Ali se vam zdi normalno, da mora nekdo v današnjem času 30 kilometrov do najbližje črpalke po? Povsem drugače je v krajih, skozi katere poteka velik promet, ali ki so v bližini meje z Avstrijo. Avstrijci so namreč zadnja leta največji kupci goriva na pomurskih bencinskih črpalkah. Ali so domačini v Gornji Radgoni. Ro-gašovcih in drugo veseli, ker so na njihovih črpalkah nenehne kolone? Nikakor. Toda to ni razlog, zaradi katerega bi bila nenadzorovana gradnja bencinskih servisov upravičena.'Z eno potezo vlade (uredbo, sklepom) se !. p ali župana? Pomeni bencinska črpalka pomemben vir dohodka za občinsko blagajno? I i' i' : V T gg S v Ljutomeru so se spraševali o smotrnosti avtoceste Ponovno papirnate ponudbe Različni pogledi na razvoj Pomurja I I kako naivne in lačne denarja nas imajo tuje •multinacionalke, je dokaz oglas v sobotni izdaji dnevnika, ki ima naslednjo vsebino: S- S. (pravega imena ne bomo navajali) išče Partnerje, ki jih zanima gradnja m upravljanje •Modernih S. S. bencinskih črpalk v Sloveniji, ^a začetek dolgoročnega in obetavnega partnerstva od vas pričakujemo: - da v mestu z vsaj 5000 prebivalci ali jjd^^ni od glavnih tranzitnih poti zagotovite zemljišče, veliko od 2000 do 4000 m2. ki je primerno za gradnjo bencinske črpalke... Načrtovanje pozidave Edina ovira, na katero lahko naleti zasebni kapital v obliki vlaganja v gradnjo bencinskih črpalk, je namembnost zemljišča. Če je neko zemljišče kmetijsko ali označeno kot gozd, na njem ne more naenkrat zrasti bencinska črpalka ali drugi objekt, ki je neke vrste ekološka bomba. In prav iz tega razloga - da bi spremenili nekatere omejitve v občinskih aktih, ne pa da bi zemljišča zaščitili pred prevehko pozidavo - se nekaterim občinam močno mudi s spremembami prostorskih planov. Kdo jih bo lahko ustavil, ko pa imajo v rokah oblast in za sabo denar. el Kealing - Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, i995, stran 57.) Pa niso samo bencinske črpalke tiste, ki nas bodo čedalje bolj motile, ker bodo zgrajene na nepravih mestih in bodo v nepravih rokah. Ko se boste malce bolje ozrli okrog sebe, boste videli, da se gradi marsikaj, pač zato, ker je nekdo pravočasno odkupil zemljišče, nekdo tretji pa ima dovolj denarja. Škoda, kije povzročena okolju ali npr. mestu, ker ni upoštevan (ali se ni počakalo nanj) urbanistični načrt, ker ni rešen prometni režim, niti ni zagotovljeno dovolj parkirišč, bo z leti vedno večja ... ti problemi pa bodo ostali občinskim oblastem, da jih bodo reševale. Prav tem, ki so dovolile takšne nenačrtne gradnje! BERNARDA B. PEČEK f*rvi ISO 9001 za komunalno podjetje Certifikat Saubermacheiju - KOMUNALI M. Sobota grajski dvorani je soboškemu podjetju certifikat slovesno f*t)delil minister za okolje in prostor Pavel Gantar torek 12 decembra ie minister Pavel Gantar v soboški grajski ravnanja z odpadk, med zaposle-ie,n. Zsi »01 -»*— »**S« “■ »““"»O* Komunala Murska Sobota. Certifikacijsko presojoJe .- 1^5 opravila presojcvalna skupina Slovenskega insti um . tberoslovje in ugotovila, da so v dokumentih in v praksi izpo ''thialne zahteve standarda ISO 9001. Soboško mešano podjetje po-7^'.® Saubermacher ■ Komunala zbiranja odpadkov, imenovanega ^dlrala Saubermaclier je v Gra- ^iJni predstavništva v Slo- prCUSLdVIHblVd V JP j^hiji Saubermacher Šiiti pa j^®nartu) je tako prvo slovensko J^hiUnalno podjetje in eno prvih ^tdvenih podjetij, ki je prejelo J kakovosti. Njihovo vo-■ je »za življenje vredno oko-* najboljšimi sredstvi, upošte-'ajoč - tjei V zahteve zakonodaje in mešano podjetje Ih/™ gospodarno ravnanje z Poldki; njihov sistem ločenega uveljavljenega podjetniškega pristopa, neposrednega in angažiranega stika s strankami ter visokega nivoja dokumentiranosti in poteka storitev. STIGMA s BBP droge, AIDS 061 97 09 Oti ponedeljka do petka od Ib.30do 14,30 in od 15.00 do 20.00, BlOPAS (biološki odpadki, papir, steklo), jev soboški občini že dokaj uveljavljen, dokončno pa bodo problem gospodinjskih odpadkov rešili še z ločenim zbiranjem kovin, plastike in poseb- nih odpadkov. Tako bodo na od- lagališču deponirali kvečjemu 35 do 40 odstotkov odpadkov. Soboško podjetje je bilo posebej pozitivno ocenjeno zaradi utečenega sistema ločenega zbiranja odpadkov, visoke stopnje zavesti o pomenu gospodarnega pri osveščanju krajanov in otrok. V petek je bila v Ljutomeru informativna predstavitev dela pri projektih Regionalna planerska delavnica Pomurja (Prekmurje in Prlekija) in Regionalni razvoj Pomurja. Sestanek je sklicalo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj, Ministrstvom za znanost in tehnologijo, Gospodarsko zbornico RS - Območno zbornico Pomurje in Projektnim svetom za projekt Razvojna strategija Pomurja. Namen sestanka je bil, seznaniti predstavnike osemnajstih občin z omenjenima projektoma in predstaviti rezultate pred-projektov. Predstavljene analize (razvojnih možnosti Pomurja, državnih in občinskih planov, energijskega razvoja, vodnogospodarskega stanja, okoljevarstvenih vidikov in možnosti namakanja kmetijskih površin v Pomurju) so pokazale, da bo za sprejetje določenega projekta potrebno precej usklajevanj med posameznimi predprojekti. Usklajevanje naj bi opravila interdisciplinarna komisija, njeno sklepno poročilo pa bo pripravljeno v naslednjem letu. Elektrarne da ali ne Med predlogi, ki so jih posamezni strokovnjaki navedli na podlagi opravljenih analiz, je bilo slišati precej nasprotnih stališč in vizij o podobi Pomurja. Diametralno nasprotne možnosti vidijo strokovnjaki za reko Muro. Tako je mogoče na reki postaviti do 13 elektrarn, vendar bi že ena sama, če ne že povsem uničila pa dokaj spremenila favno in floro. Bogastvo reke Mure se je v primerjavi z drugimi slovenskimi in evropskimi rekami ohranilo prav zato, ker je ljudje nismo energijsko izkoriščali. Mura kot nacionalni park (kot je predlagal svetovno priznani naravovarstvenik g. Ogrin) bi bila za Slovenijo in Evropo dosti zanimivejša kot nacionalni park Goričko. Od razvitega turizma si lahko dolgoročno obetamo veliko več kot od reševanja trenutnega energijskega manjka z elektrarnami. Na prvi pogled se zdi tudi avtocesta tistd. kar nas bo končno ' pripeljalo v Evropo. Ali Pomurci dejansko potrebujemo avtoce- [ sto za lokalne potrebe ali pa jo potrebuje država za tranzitvni ' promet? Precej enostavneje bi namreč bilo naložiti vsa ta transportna vozila na železniške tire in tako ohranjati »naravno« okolje. Ne samo da bo avtocesta vplivala na spremembo okolja, z njenim hrupom in onesnaženim zrakom bomo ljudje neprestano čutili njeno navzočnost. Od števila in lokacije avtocestnih izvozov pa bo odvisen tudi turizem. Gostje, ki se bodo pripeljali po avtocesti, bodo spregledali marsikatero turistično zanimivost. Brez odgovora ostaja tudi vprašanje velikega železniškega križa na Goričkem in lokacije možnega železniškega mostu med Gornjo Radgono in avstrijsko Radgono, Prav tako je nujno natančno proučiti možnosti, predvsem pa posledice namakalnih sistemov. Locirani bi lahko bili na območju Bakovec, Beltinec, območjih Lendava-Petišovci, Križevci-Veržej-Kristanci in tudi v Apaški dolini. Vodo bi resda dobivali iz reke Mure, vendar bi bila potrebna zgraditev »manjšega« akumulacijskega jezera. Namesto takšnega poseganja v okolje bi bilo racionalneje nameniti to vsoto denarja za vzgojo in raziskovanje tistih vrst rastlin, ki bi v našem podnebju bolje uspevale. Z namakalnimi sistemi postane vprašljiva tudi kakovost kulturnih rastlin, kot je npr. sladkorna pesa. V kmetijstvu bodo tržno konkurenčni predvsem pridelki t. i. ekološkega kmetijstva. Na evropskem trgu je prostora ravno še za to vrsto kmetijske pridelave. Izkoriščanje geotermalne vode, s katero bi ogrevali posamezne kraje, rastlinjake itd., bi prispevalo k človeku prijaznejšemu okolju. To je zgolj nekaj drobtinic iz obsežne problematike razvoja Po-murja. Očitno pa je, da bo o razvoju v prihodnje potrebnih Se precej vročih polemik, preden bodo projekti usklajeni in vsaj deloma sprejemljivi za okolje in ljudi, ki v njem živimo, A. POTOČNIK I Certifikat kakovosti ISO 9001 tudi lendavski Nafti Ohraniti poslanstvo ki ji pripada 9 Po celostnem obvladovanju kakovosti poslovanja .Slovenija ne zaostaja za razvitim svetom, saj se z izdanimi certifikati na število zaposlenih uvršča na 12, mesto. Tudi v Pomurju obvladovanju kakovosti namenjajo posebno skrb, pomurska podjetja pa so od začetka decembra bogatejša še za dva certifikata kakovosti serije ISO 9001. Ob praznovanju polstoletnega delovanja lendavske Nafte so namreč na slovesnosti certifikat kakovosti ISO 9001 podelili Rafineriji in Petrokemiji, napovedujejo pa, da bosta podoben certifikat do srede prihodnjega leta pridobila še sektor Raziskave in pridobivanje nafte in plina ter sektor Strojegradnja. 77i-članski delovni kolektiv, katerega 5 5-odstotni lastnik je Petrol Trgovina Ljubljana, 45-odstotni lastnik pa država, je po težavah, s katerimi seje otepal v zadnjih letih, ponovno dobil pomembno mesto v slovenskem gospodarskem prostoru. Rafinerija zdaj oskrbuje slovensko tržišče s 25 odstotki naftnih derivatov, Petrokemija je eden največjih proizvajalcev metanola, formalina in lepil v osrednjem delu Evrope, na zahodnoevropska tržišča pa prodira tudi Strojegradnja. Sektor Raziskave in prido bivanje nafte in plina Je edina tovrstna organizacija v državi in uspešno nadaljuje tradicijo te stroke. Nafta Lendava je bita v preteklosti nosilec razvoja gospodarstva v lendavski občini in Pomurju, bila je eden od temeljev zagotavljanja socialne varnosti na tem območju, z izvedbo svoje razvojne strategije pa želi to vlogo ohraniti tudi v prihodnje. 6 vestnik, 14. decembra 1995 ntervju Inten^ z Jožetom Novakom, direktorjem Urada za prostorsko planiranje »če hočeš stvar dobro razumeti jo moraš dojeti z vsemi čutili« Jože Novak, direktor Urada za prostorsko pri Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije, je zadnja leta prav gotovo najbolj iskana oseba. Iščejo ga državljani, ki se zaradi neusklajenosti starih in novih zakonov znajdejo pred povsem banalnimi problemi; iščejo ga župani ali predstavniki upravnih enot, ker bi nekaj radi zgradili, pa ne morejo; iščejo ga tudi strokovni sodelavci drugih ministrstev, na primer za kmetijstvo, za promet in zveze, za gospodarstvo, Darsa. Dozdeva se, kakor da je skorajda vse v tej državi odvisno od blagoslova »najvišjega« urada v ministrski stavbi. K|jub veliki zaposlenosti je g. Novak v iztekajočem se letu našel toliko časa, da je dodobra spoznal in razumel interese, voljo in želje Pomurcev. V pokrajini ob Muri smo namreč imeli zadnje leto in pol več stika s sodelavci urada tudi zato, ker se v okviru priprav prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana pripravlja kar osem Študij o tem, kako in v kateri smeri naj bi potekal razvoj v Pomurju. Od naročitve študij pa do danes se je pojavilo že nekaj bistvenih sprememb. Takrat so na primer predvidevali, da se bo s pomočjo študij morebiti izdelal regijski prostorski plan, danes pa naj bi njihovi rezultati koristili predvsem občinskim prostorskim planom. Prostor ob Muri večini Slovencev neznan Kako dojemate prostor? »Prostor Pomurja je večini Slovencev manj znan, zato se bo z navezavo na novo cestno in železniško omrežje Slovenije po mojem tudi bistveno odprl večini Slovencev in mislim, da je to tudi priložnost za Pomurje, da izkoristi svoj enkratni položaj. Tu je ohranjena kulturna krajina s kmetijskim poreklom in je že dokaj razvit turizem s termalno vodo in nekaterimi alternativnimi ponudbami, ki pa jih ta prostor doslej ni dovolj izkoristil. Moja teza o regijah je naslednja: nič več enoten razvoj regij v Sloveniji, ampak vsem regijam dati priložnost za neko osnovno infrastrukturo, za možnost navezave in komuniciranja med sabo, potem pa naj vsaka regija glede na sposobnost svojih ljudi izkoristi te možnosti na najboljši in - kar poudarjem -specifičen način. Krašovci naj prodajajo svojo burjo, Pomurci pa svojo Muro in ravnino.« Pomurska regija? Prleki je ne priznavajo! »Ena najbolj občutljivih točk bo pojmovanje in določanje območij, kjer bi se funkcionalno združevali določeni predeli. Beseda regija je strokovni izraz za neko širše funkcionalno območje, kjer se združujejo ljudje in kjer se »Če je bila v prejšnjem režimu glavna nevarnost za prostor pritisk centrov politične moči, je sedaj objektivno večji pritisk na spremembo prostora iz centrov kapitala, ki je največkrat zaseben.« dogaja določen gospodarski razvoj. Regija ni političen pojem, regija niti ni kakšna druga zelo ozko determinirana stvar niti je ni slovenska ustava ali kak drug zakon opredelil kot nekaj določenega. Zaradi tega mislim, da ni potrebe in nima smisla ne s strani države niti z druge strani kogar koli siliti v neko organizirano obliko na posameznem območju. Občine ali posamezne skupnosti bodo že storile in proučile, kje bodo ustanovile svoje pokrajine. S strokovnega vidika reka Mura ni več ločnica, ampak povezuje levi in desni breg, in to je neko območje, ki ima svojo identiteto, ki ima svoje dele in ki zasluži, da ga opazujemo kot makrosislem. Znotraj tako velike regije, kot smo jo pro-učevah, pa je več enot, na primer Prlekija, Prekmurje, Lendavske gorice in druge. Tako da ta identiteta vsakega mora ostati.« Torej regionalnega prostorskega plana ne bo tako kmalu, bodo le občinski in republiški? »Prostorski plan regije ne obstaja, ker ga zakon ne predvideva. Obstajal bo le. če bi se želele občine same odreči svojim občinskim planom in jih združiti v skupen plan občin, kar pa seveda ni isto. Regijski plan bo verjetno predviden v novi zakonodaji in o tem je še veliko neznank. Obstajata dve možnosti. Prva: če bi se ustanovile pokrajine kot upravno-admini-strativna enota, kot širša lokalna skupnost, bi v tem primeru lahko občine prenesle nanjo določeno odločanje in bi imeli svoj svet regije z župani in vodje pokrajine; v tem primeru bi lahko sprejemali tudi svoje akte, med drugim tudi regijski prostorski plan. Druga varianta, ki je na Zahodu celo pogostejša, je, da pride do skupnega strokovnega dela in tak akt nastane po pogodbi med občinami in državo, zato da se o razvojnih zadevah tam dogovorijo, poleg tega se sredstva države usmerijo v točno določene projekte in tudi združijo s sredstvi lokalne skupnosti za točno določene namene. Katera od teh dveh možnosti bo prišla v poštev ali pa morebiti kakšna tretja, je odvisno o zakonodaje in volje na tem območju.« Država ustanavlja svoje regije Ali ne bo to zametek pokrajini »Izpostave našega urada bodo pomenile regionalno organiziranost države, konkretno tega sektorja države, ki se ukvarja s pro storskim načrtovanjem. Tako imamo organizirane vodnogospodarske strokovnjake in službe za varstvo naravne dediščine in nekatere druge. Naša pobuda je, da bi imeli v Sloveniji osem izpostav našega urada in eden od sedežev teh izpostav bo v Murski Soboti. Načrtujemo, da bomo v prihodnjih letih zaposlili vsaj enega ali dva strokovnjaka za prostorsko načrtovanje in da bi tudi občina pomagala vsaj pri pridobitvi prostorov ali stanovanja, saj vemo, da je do tovrstnih strokovnjakov v tem delu težje priti. Ali je to torej zametek pokrajine? Neposredno ne, če pa občine začutijo, da se lahko nekaj reši na »Prepustiti odločanje o teh posegih v prostor samo politični volji je - to kmalu spozna tudi večina županov -kratkovidno.« skupen način, torej če se bolj uskladijo, takrat bi pričakovali, da se bodo pri skupnih problemih tudi hitreje organizirale. In to je ustanovitev pokrajin. In potem je lahko takšna služba samo prenesena v to pokrajino in je lahko avtonomna pristojnost tukaj, ministrstvo ima le običajen nadzor. Ta svetovalna služba pri pripravi občinskih prostorskih planov bi bila koristna še posebej zaradi velikega števila občin. Drugo: ta izpostava lahko ima tudi funkcijo koordinatorja med občinami, seveda sporazumno z njimi in ne s prisilo. Tretja dolžnost bi bila priprava prostorskoizvedbenih načrtov za regionalno oziroma državno infrastrukturo na tem območju. Ni nujno, da pridemo za vsako stvar iz Ljubljane sem, ampak lahko tudi izpostave opravljajo naloge, ki so državnega pomena. Četrta funkcija je priprava strokovnih osnov za pripravo regijskih prostorskih aktov, Ta zadnja točka je omejena z zakonsko določi- Jože Novak, direktor Urada za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor tviji, če pa bi zakon predvidel regionalne prostorske plane kot možno obliko med občino in državo, bi pripravljali tudi regionalni prostorski plan. Ce pa bo to preneseno na pokrajine, pa te službe ne bo, ampak jo bo imela pokrajina. Peta zadeva pa je, da bi analizirali stanje v posamezni regiji ali območju in na osnovi tega tudi pripravljali poročila o stanju in razne predloge za republiška ukrepanja ali tudi popravke obstoječih planskih dokumentov države,« Ali sploh imamo astrez/ie strokovnjake za takšno pomembno delovno mesto, saj prostorskih plane-ijev niti ne izobražujemo, morebiti le nekaj zadnjih leti »Veste, da so posegi v prostor postali zelo kompleksni in obsežni in zaradi tega je potreben interdisciplinarni pristop k reševanju. Trije osnovni poklici so nujno potrebni za sintezna in gene ralizacijska dela. To so strokovnjaki za regionalno prostorsko planiranje, ki jih je v Sloveniji zelo malo in izhajajo predvsem iz geografskih študijev ali podiplomskega interdisciplinarnega študija prostorskega planiranja na fakulteti v Ljubljani ali tujini. Drugi strokovnjaki so arhitekti, urbanisti. kjer je ravno tako težava s strokovnjaki, ker so se arhitekti usmerili bolj v projektantske ali oblikovalske, manj pa v urbanistične službe, vendar se tukaj stanje bistveno izboljšuje in želja na ljubljanski in drugih univerzah je, da bi se uvedel specialistični študij urbanizma ali pa omogočil določene podiplomske specializacije. Tretji strokovnjaki so diplomirani inženirji krajinske arhitekture, ki se ukvarjajo predvsem z urejanjem krajine. Ti trije profili zagotavljajo interdisciplinarnost pri posegih. V večjih regijah bi bili potrebni tudi strokovnjaki s področij naravoslovnih ved ali geodetskih in drugih tehničnih disciplin - komunalni inženirji, gradbeni inženirji in vsi drugi. Jaz mi-shm, da se morajo tudi vse občine potruditi, da se tak kader izšola, ker drugače bodo posledice v prostoru katastrofalne. Prepustiti odločanje o teh posegih v prostor samo politični volji Je - to kmalu spozna tudi večina županov - kratkovidno, Za vsako politično odločitev Je potrebno imeti najprej strokovne odločitve, premisleke, ki so osnova za to, da se politika lahko odloča. Če pa teh podlag nimamo ali so enostranske, je možnost zgrešenih odločitev večja. Moja ocena je, da obstaja okrog 300 ljudi za celoten posel v Sloveniji, okrog 300 ljudi pa si mora obnoviti znanje, Osnovno šolanje v Sloveniji obstaja za krajinske arhitekte. Na šoli za arhi tekturo se že nekaj let več študentov odloča za smer urbanizem, mislim pa, da bomo morali podiplomski študij regionalnega prostorskega planiranja dejansko obnoviti za potrebe po vsej Sloveniji.« Posegi v prostor s pomočjo politike ali denarja Ali na vašem uradu čutite večjt pritisk občin zaradi pritiska zasebnega kapitala? »Odgovor je: da. Če je bila v prejšnjem režimu glavna nevar »Vam pa povem, da so prostorski plani v državah praviloma dokaj stabilne odločitve in Jih po navadi ne spreminjajo. To, kar se lahko spreminja, je tempo ali čas gradnje in viri. Ampak mislim, da vsaj v tej sestavi parlamenta ni pričakovati dosti spremembe nost za prostor pritisk centrov politične moči, je sedaj objektivno pritisk na spremembo prostora iz centrov kapitala, ki je največkrat zaseben.. Tukaj je vedno potrebno poiskati ustrezen kompromis, ki nima končne formule. Potrebno je dati možnost razvoja, vendar ga usmerjati v neke razumne meje, da sami sebi ne naredimo škode oziroma da zaradi koristi enega (investitorja) ne zapravimo ali poslabšamo stanja drugih; kompromis mora biti v skupno zadovoljstvo. Obveznost je razdeljena na treh ravneh. Pri prostorskem planiranju dajemo izjave samo za določene elemente, na primer za velike infrastrukturne objekte, kot so avtoceste, železnice in varova 5 na območja, kar je nižjega ranga, je v pristojnosti občine. Pri lokacijskem načrtovanju lahko vlada sama sprejme sklep po dogovoru z občino, katere načrte bo sprejemala vlada in katere občina. Tukaj je dana lastninska pravica »Ena od prognoz celo je, da se zna zgoditi opuščanje kmetijskih zemljišč, kar je razumen in normalen pojav. In zaradi tega ni treba vlagati v to, da bi jih s prisilo ponovno vključevali nazaj. Kakovost naravnega prostora pa bo vedno večja...« medsebojnega dogovora. Obstaja spisek objektov, za katere daje lokacijsko dovoljenje države, ampak ta obseg je manjši. Pri gradbenih dovoljenjih je spet nekako spremenjeno. Lokacijsko in gradbeno dovoljenje morajo izdati upravni organi takrat, ko so ti objekti predvideni v nekih pro-storskoizvedbenih planih občin. Če pa te pravne podlage ni, ga ne morejo izdati. Kar pa delajo potem, je to pritiskanje na spremembe občinskih planov, župani in sveti jih morajo obravnavati, nekatere sprejmejo, nekatere ne, Mi občinam vedno svetujemo sprejem ali nesprejem, seveda pa je tako priporočilo zanje neobvezno.« Prihodnost pokrajine ob Muri v rokah lobijev Ali lahko volitve prihodnje leto ustavijo načrtovanje in gradnjo avtocest? »Kot vodja strokovne službe na ministrstvu lahko zagotavljam glede tega samo strokovne rešitve. Kako se bodo v parlamentu ali na občinah odločali, na to ne moremo vplivati. Rad bi poudaril samo, da je kakovostna povezava Pomurja z osrednjo Slovenjo nujno potrebna, da bomo poiskali traso, ki bo čim bolj pripomogla k regionalnemu in urbanemu razvoju tega dela, traso, ki bo iz okoljevarstvenih vidikov čim manj sporna, in da bomo naložili investitorju posamezne ukrepe, da bo celo zmanjšal te posege. Ravno tako bomo zagotovili, da zaradi dokumentacije to delo ne bo ovirano. Prostorski plan je bil v parlamentu sprejet in te odločitve ne more nihče spremeniti, dokler se ne spremeni plan, Vam pa povem, da so prostorski plani v dr žavah praviloma dokaj stabilne odločitve in jih po navadi ne spreminjajo. To, kar se lahko spreminja, so tempo ali čas gradnje in viri. Ampak jaz mislim, da vsaj v tej sestavi parlamenta ni pričakovati dosti sprememb. Opozarjam pa, da se moramo zavedati, čeprav je to pričakovani in velik poseg, da ima tudi kakšne negativne posledice. Zato je ta boj tako nujen in tudi potreben.« Vedno več ljudi se zanima za možnost ustanovitve krajinskega parka? »Izdelani so projekti, kako bi zgradili elektrarne, videli smo projekte namakanja in intenzifika-cije celotnega območja ob Muri, na Biotehniški fakulteti pa smo naročili tudi študijo o vrednotenju krajinskega prostora ob Muri. Ta zadnja študija govori o visoki ali celo najvišji vrednosti vodotokov prav ob reki Muri. Iz tega naslova se kaže ta opcija zavarovanja kompletnega območja ob reki Muri in nakazuje možnost sonaravnega načina urejanja tega območja, razvoj sonaravnega turizma, trženje stare kulturne krajine. Ali to ne izključuje elektrarn in namakanja? Izključuje! Ti projekti so med sabo izključujoči. Mi smo sedaj prišli do faze, da smo v študijah transparentno prikazali interese Kateri interesi bodo prevladali, J« odvisno od strokovnih sintez v določenem času in premislekov, ki bodo temelj za prostorske pl^' ne ali občinske odločitve. V teni trenutku imamo v prostorskein planu napisano, da je reka MuW predvidena v manjšem delu za ZS; varovanje za naravni spomenik ali krajinski spomenik, predvidena pa Je tudi proučitev možnosti gr"' dnje elektrarn. Še pravi, da ih*“' mo to obvezo iz sedaj veljavnega plana, Te proučitve se pripra''" Ijajo, končujejo. Zdaj pa bo treb^ svoje povedati. Upam na razumnost ... Slovensko kmetijstvo bo doživelo eno največjh preobrazb pred vstopom v Evropo. Enaou prognoz celo je, da se zna zgodi" opuščanje kmetijskih zemljišč, kar je razumen in normalen pojav, l" zaradi tega ni treba vlagati v to, bi jih s prisilo ponovno vključevali nazaj. Kakovost naravnega pt"" štora pa bo vedno večja - in treba je premisliti, če celo prekmurski kmet nima večjega interesa v tej smeri. Politiki so planerjem v Zahodni Evropi postavili naslednji vprašanje: Prosimo, povejte naih' kakšno namensko rabo dati op"' 13 sceni m kmetijskim zemljiščenit kje mislite, daje treba subvencit*" nirati kulturno krajino in vanje zato, da bi ohranili kultur«* vzorec, ne pa iz golih ekonomski« interesov. Naše ministrstvo it«* kritičen odnos do osnutkov ph^ gramov namakanja v Sloveniji Mi bomo poskušali opozori*! na problematiko intenzifikacU^ kmetovanja, ki ga je sicer zarad* konkurenečnosti delno treba up«" števati, vendar ne za vsako ce«" in ne tam. kjer bi uničili narav«* vrednote. Mislim tudi, da bod" ukrepi na tem področju morali ih na neka druga področja, vendar J* to že širše vprašanje, v kaj in kak« preusmerjati kmetovanje in sp!«d ureditev podeželja.« Kaj čaka »Obmurje« v prihodnji letih? »Jaz mislim, da sta v Pofflurj" neizkoriščeni še dve možnos**-Prvič, da bi Pomurje spoznali h* ba bi marsikdo v njem videl sV«J razvojni interes. Torej od zun^f Prihajali bodo določeni »trgovci novci«. Drugo, jaz mislim, da s® tej preobrazbi išče tudi sam murski« človek, da išče svojo id*' alno perspektivo, ki jo bo -1"**^ vsaj upam - dobil v svoji tradidl’’ v svojih koreninah, in iz tega pal kakovost za prihodnost tretje, odločitev v Pomurju in d'" žavi pa je, ali bodo dali večjo varovalnemu ali drugim razvdJ' nim vidikom, bodo razvojni vidik' tako usklajeni, da ne bodo v šk'’" do varovanja? Jaz si želim, da bi bilo PornurJ^ v svojem razvoju zelo uspešh'^^ vendar naj bi ostalo naravno, h*' slim, da bi lahko tadva koncep*^ med sabo dokaj uspešno uskladih-Sem optimist in celo napoved" jem eno od obetavnejših poslf* nih potez ravno v obmurski giji!« BERNARDA B. i I t vestnik, 14. decembra 1995 7 bčine Obiskali smo novo Občino Rogašovci Brez visoke vaške politike Ali ima tako majhna občina, kot je rogašovska, sploh kakšne •»ožnosfi za uspešno delovanje in razvoj? V novih majhnih, obmejnih in Ptaviloma gospodarsko slabo razvitih prekmurskih občinah bodo pomem-gibalo razvoja gotovo razni industrijski obrati, ki so jih že pred leti 1 veliko gmotno pomočjo države zgradila velika podjetja iz gospodarsko tttvitih slovenskih občin. V Občini Rogašovci na skrajnem severozaho-dii Goričkega, ki jo tvorijo krajevne skupnosti Rogašovci z naselji Soti-Ba, Serdica, Nuskova, Rogašovci, Ocinje in Kramarovci, Sveti Jurij in P®rtoea z naselji Večeslavci, Pertoča, Ropoča tn Fikšinci, premorejo za le en industrijski obrat. Pred skoraj dvema desetletjema je postojn-Ai Liv v Rogašovcih zgradil obrat za proizvodnjo betonskih mešalnikov transportnih vozičkov. Pozneje so v teh proizvodnih prostorih začeli tdili z zahtevnejšo proizvodnjo naprav za stiskalnice in izdelovanje orodij lastne potrebe in druge kupce. Ce vemo, da je v obratu pred štirimi delalo 130 domačinov, zdaj P® j'h 1® I® nekaj čez 70, je iskanje novih '^Blovnih mest ena od poglavitnih nalog na tem območju. i 1 . y ta prizadevanja so se vkl-JUČilj tudi nekateri zasebni obrt-Biki in podjetniki, čeprav se je •tiarsikdo zaradi bližine meje s *®sednjo Avstrijo raje odločil, da zagotovi primeren zaslužek v ^jini. Tudi v dokaj oddaljeno bursko Soboto se vsak dan vozi Precej tamkajšnjih ljudi, ki so zaposleni v raznih mestnih podjetjih. Vedno večje število obrt-"iov in podjetnikov ter vrsta trd-Pih kmetov so zagotovilo, da tudi Peltateri razvojni načrti niso neu-tesničljivi. Ob oživljanju gospo-?Btstva sodi med naj pome mbneF razvojne naloge občine pospe-’®*anje razvoja malega gospodar-in turizma, tudi kmečkega in ,®'^kega. Poleg dogovarjanj o de-‘‘^1 premoženja med novimi ob-einami se bo moralo 14 rogašo-®Kih svetnikov z županom Ja-"■tom Halbom tvomeje vključili v ^®8otavljanje enakomernejšega tazvoja vseh 11 vasi, med kateri-jih je večina na demografsko °8rožeiiem območju. Ko bo zna-bilanca premoženja in »podelanih« dolgov prejšnje Občine litrska Sobota, bo tudi priprava f^zvojnih programov dobila op-^jpmljivejše oblike. Že zdaj pa je ™no, da bo ena od prednostnih Palog ureditev infrastrukture. To predvsem za cestno omrežje, bo pri obnovi asfaltne prevleke j!* Ptenekateri cesti potrebnih ve-naporov. ^alt do zadnje vasi Us zapiranje v ozke občinske L^tove ne vodi nikamor, se do-I ^vedajo tudi v Rogašovcih. V občini so imeli doslej največ j^ovorov o projektih za izbolj-komunalne infrastrukture, .J Pričakujejo precej denarja tudi L tepubliškega natečaja za prido-nepovratnih sredstev za d-^ografsko c^ožena območja. Z-'1 jc v ospredju obnova lokalne ■^tirij-Fikšinci. Želijo ' bi v prihodnjih letih dobile . sitno prevleko še zadnje vasi, J® Se nimajo. loobmejni prehod, pa opozarjajo na neprimerno avtobusno postajališče. Iz Avtobusnega prometa Murska Sobota je prišel dopis, s katerim želijo urediti primeren prostor za parkiranje avtobusov. Ob rekonstrukciji ceste skozi Sotino je bilo namreč vozišče nekoliko dvignjeno. Ker se krajani takrat niso odločili za porušitev ŽUPAN OBČINE ROGAŠOVCI - Jank Halb bilo manj odpadnih škropiv, zato se bojijo, da so ti nevarni odpadki ostali v potokih, jarkih ali kje drugje. Ker je varovanje okolja ena pomembnih nalog, k temu pa ta- 14-članski občinski svet vodi predsednik Franc Knaus (neodvisni kandidat), člani pa so: Anton Haužar (neodvisni kandidat), Štefan Lanjšček (ZLSD), Marjan Žilavec (neodvisni kandidat), Viktor Benko st. (neodvisni kandidat), Viktor Benko ml. (SDSS), Herman Kisilak (SDSS), Jurij Štesl (SLS), Stanislav Mihalič (SLS), Alojz Madjar (SDSS), Janez Nemec (neodvisni kandidat), Marijan Perša (SLS), Janez Bertalanič (SLS) in Branko Novak (SLS). garaže, izvajalec ni dokončal odtokov, Prav zaradi njihove neurejenosti voda ob deževju zaliva dve postajališči avtobusov, prav tu pa je začetek avtobusnih linij na progi Sotina-Murska Sobota, kar lahko povzroči zamudo avtobusov. Kamnolom povzroča sive lase v Sotini pa opozarjajo še na en problem, To je bližnji kamnolom, saj so bile nedavne detonacije tako močne, da so se tresla tla in so žvenketale šipe na oknih. Občani zahtevajo, da se čimprej asfaltira cesta do mejnega prehoda, da vozila ne bodo blatna še po strehi, ko se peljejo mimo kamnoloma. V prihodnje se mora pri vsakem miniranju kamna opraviti obvezna meritev tresljajev tal, saj ne sme presegati dovoljenih omejitev. Prav tako zahtevajo, da bližnji potok Ledava ne bo postal smetišče za odpadne posode olj in razne druge odpadke. Sicer pa so se v Občini Rogašovci letošnjo jesen odločili za orga- ^^lovna telesa občinskega sveta sestavlja 6 » odborov (za urbanizem in urejanje prostora ter za komunalno infrastrukturo, za gospodarstvo. Podjetništvo, drobno gospodarstvo in turizem, za t hko veliko pripomorejo šole, bodo tudi v prihodnje skušali čimbolj pritegniti učence, ki se v okviru učno-vzgojnega dela vsakodnevno srečujejo s pomenom zdravega življenja. javnosti je najpomembnejša naloga nedvomno zgraditev nove osnovne šole pri Svetem Juriju, v kraju, kjer sta od prvotne stare zgodnjegotske cerkve iz 14. stoletja ohranjena prezbiterij in zvonik. Priprave na gradnjo šole so se začele že v prejšnji soboški občini, zdaj pa so ta prizadevanja v novi Občini Rogašovci toliko aktualnejša. V ta namen je že imenovana strokovna komisija za izvedbo postopka natečaja za izdelavo idejnega projekta novogradnje OsnoVne šole Sveti Jurij. Pri gradnji seveda računajo tudi na finančno pomoč države. Takrat bo možno poleg novogradnje šolske zgradbe s telovadnico razmišljati tudi o urejenosti šolske okolice in igrišč, uvajanju računalništva in drugem. Zahteven zalogaj bo prav gotovo gradnja telovadnice, saj bo njena velikost za 160 kvadratnih metrov presegla osnovnošolske normative. Zaradi razvoja raznih športnih dejavnosti, kot sta rokomet in odbojka, pričakujejo, da ne bo večjih težav pri uresničitvi te obsežne naložbe. Pri Osnovni šoli Sveti Jurij predvidevajo tudi zamenjavo dotrajane zaščitne ograje na športnem igrišču, ki ga bo treba temeljito obnoviti, hkrati pa naj bi obnovili atletsko stezo. Načrtujejo še ureditev kolesarnice na šolskem dvorišču, saj je na šoli kar 118 vozačev. Kljub oddaljenosti pa prevozov z avtobusom niso deležni učenci iz zaselkov Šalamonov breg in Špari jev breg v Svetem Juriju, Založe v Nusko-vi in Rejzlašov breg v Rogašo-vcih. Poskrbeti pa nameravajo tudi za boljše delovne razmere na obeh podružničnih osnovnih f! ZDRAVSTVENA POSTAJA ROGAŠOVCl - pomembna pridobitev ^^etijstvo in prehrano, za proračun, finance in premoženje, za družbene dejavnosti in za civilno^ Zaščito, požarno varnost in redarstvo), 5 komisi] mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, za ^^Ptut in pravna vprašanja, za prošnje in pritožbe. ■'O nagrade in priznanja, za izvensodno Poravnavo) in 3 sveti (za varstvo uporabnikov Javnih dobrin, za varstvo pravic potrošnikov m Pfeventivo in vzgojo v cestnem prometu). m za za kraj in širšo okolico. Precej zahtevno in obsežno bo urejanje vodovodnega omrežja, saj se v sušnih poletnih mesecih srečujejo s problemom pomanjkanja pitne vode, zlasti v hribovitej-ših predelih njihove občine. Pri vsem tem se v Občini Rc^a-šovci, ki meri nekaj čez 4 tisoč hektarov in ima 3,880 prebivalcev, dobro zavedajo, da bodo kar številne in zahtevne razvojne naloge zmogli samo tako, da se v občinskem svetu in občini sploh ne bodo šli visoke vaške politike. Nič manj pa ne bo pomembno sodelovanje s sosednjimi občinami Cankova - Tišina, Puconci, Kuzma, Gornji Petrovci, Hodoš - Ša-lovci in Moravske Toplice, s katerimi snujejo skupni projektni svet za izdelavo raziskovalne naloge za Goričko. Delež sofinanciranja roga sov s ke občine znaša 11,63 odstotka. Fotografija: M, JERŠE šolaj v Pertoči in Serdici. Pri slednji naj bi uredili zaraščen obcestni jarek, ki kazi šolsko okolico, in zgradili vsaj 80 metrov dolgo atletsko stezo, ki bi se končala z jamo za skok v daljavo. Zdravstvena postaja »čaka« na lekarno ^e Pj. - tukaj časa pa govorijo o Pf? tretjega voznega pasu črpalki v RogaSo-• Kot smo zvedeli, je Petrol-ho že priskrbel potretv ^^^lasje k lokacijski dokumenti gradnjo dodatnega rezer-nu bencinskem servisu v *^šovcih. V Sotini, kjer je ma- ho nizirano ločeno zbiranje posebnih odpadkov, s čimer je podpisan dogovor s podjetjem Saubermacher-Komunala iz Murske Sobote. Novembrska akcija, ki so jo opravili v Sotini, Nuskovi, Svetem Juriju in Pertoči. je dosegla svoj namen. N^več so zbrali akumulatoijcv m motornega olja, medtem ko je Do leta 1998nova šola pri Sv. Juriju Nemalo pozornosti bo treba nameniti težavam osnovnega šolstva. Na področju družbenih de- Od lanskega leta imajo v Roga-šovcih novo zdravstveno postajo, kjer je redno zaposlen splošni zdravnik, tedensko pa jih obišče tudi zobozdravnik. V zdravstveni postaji pa sta dva prostora še vedno prazna, zato je zadnji čas, da se sprejmejo odločitev o njuni namembnosti. Kot smo slišali, je bil sprva tu predviden prostor za socialno službo, zdaj pa naj bi bili ti prostori rezervirani za lekarniško dejavnost, saj pričakujejo, da bodo dobili ustrezno dovoljenje Lekarniške zbornice Slovenije. Takrat bi tu lahko imeli priročno zalogo zdravil. Tik za zdravstveno postajo je od letos odprt nov va-ško-gasilski dom, v katerem delujejo člani gasilskega društva, poleg tega pa še državna uprava in občinski svet, ki se sestaja v teh prostorih. MILAN JERSE Občinski svet Moravske Toplice Dogajanje v OŠ Fokovci j še vedno buri duhove V ospredju tokratne seje Občinskega sveta Moravske Toplice je bilo poročilo o delu sveta OŠ Fokovci in problematiki na šoii, ki so jo povezali z imenovanjem v. d. ravna tel ji ve in soglasjem k imenovanju ravnateljice Osnovne šole Fokovci. Uvo- I dno obrazložitev je imet svetnik Janez Škalič, ki je tudi član ' sveta omenjenega zavoda. Po njegovem mnenju je prišlo pri prvem (konec avgusta letos) in ponovnem razpisu kandidatov za ravnateljsko mesto do hifiših kršitev poslovnika in statuta zavoda OŠ Fokovci. Med drugim naj ne bi upoštevali 15-dne-vnega pritožbenega roka, ena od članic sveta zavoda naj bi bila imenovana protizakonito, o tem dogajanju pa naj ne bi razpravljali na svetu staršev. Povedal je tudi, da Simona Grosman, ki je bila ob pnem razpisu še članica sveta zavoda, ne bi smela glasovati, če je bil njen glas odločilen. Ker pa člani občinskega sveta takrat še niso bili dovolj seznanjeni s to zadevo, so dali svoje soglasje k imenovanju v, d. ravnateljice. Na razpis, ki je bil objavljen 12. oktobra, so se prijavili trije kandidati. Za ravnateljico OŠ Fokovci je bila izbrana Simona GrOsman. Tudi v tem primeru naj bi se po besedah Janeza Škaliča zgodile določene nepravilnosti, in sicer naj bi volitve opravili na nesklepčni seji brez sodelovanja sveta staršev. Na tako odločitev se je pritožil Drago Balajc, ki je zaposlen v Ljubljani, po rodu pa je iz Sela, ki sploh ni dobil obve- stila o izidu glasovanja za ravnatelja, kar bt morali storiti glede na zakonska določila, Jožef Matis pa je pripomnil, da je pri takih postopkih vse v najlepšem redu, dokler se kdo ne pritoži. Moti ga zlasti sestava članov sveta OŠ, ker ni ustrezna zastopanost krajevnih skupnosti, poleg tega pa se mu zdi nerazumljivo, da je v, d. ravnateljice predlagala direktorica SOVIZ-a Anica Sapač, kajti prej bi se moral sestati učiteljski zbor in imenovati svojega kandidata. Po mnenju svetnika Alojza Glavača občinski svet ne bi smel dati soglasja k imenovanju ravnateljice, dokler ne bodo razčiščene vse zadeve. V razpravo je posegel tudi član sveta zavoda v nadaljevanju seje so svetniki dali soglasje k poslovniku o delu odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada Občine Moravske Toplice in sprejeli osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pomurske lekarne, čeprav so na eni od prejšnjih sej zavrniti besedilo. Očitno so bili popravki dovolj tehten razlog za tako odločitev. J || I I , Franc Deutsch, kije omenil, da seje Anica Sapač na sporni seji sveta zavoda ni predstavila kot direktorica, ampak kot pravnica. Ni pa se strinjal z oceno, da bi člani sveta šole na ta način sprejemali nezakonite sklepe. Namesto Simone Grosman, ki je bila imenovana za v. d. ravnateljice, so za članico sveta izvolili Nado Kranjec, ki je edina med petimi kandidati izpolnjevala pogoje. Po njegovem pa svet zavoda ni mogel obravnavati pritožbe g. Ba-lajca, ker se v tistem času sploh ni sestal. Zvedeli smo tudi, da pri glasovanju ob prvem razpisu ni bilo dovojj glasov članov sveta, ki šteje 9 posameznikov. Naposled je Janez Škalič menil, da celotne zadeve ne bi I smeli prejudicirati, ampak bi morali počakati na odločitev sodišča, ker so se v Osnovni šoli Fokovci dogajale nekatere nepravilnosti. Župan Franc Cipot pa je pripomnil, da se je po smrti ravnatelja moral nujno sestati svet OŠ Fokovci in izbrati njegovega naslednika. Dejal je, da šola sedaj dobro dela, po pravni poti pa naj sc rešijo določene pomanjkljivosti. Opozoril pa je, da bi bilo zelo nerodno, če bi se občinski svet vtikal v pravne vidike imenovanja ravnatelja, ker bi s tem politika posegala v stroko, Ker so se v razpravi pojavljala deljena mnenja, so se odločili, da bodo s tajnim glasovanjem odločali o soglasju k imenovanju ravnateljice OŠ Fokovci. Z 8 glasovi za. 6 proti in enim neveljavnim so potrdili imenovanje ravnateljice Simone Grosman. Takoj zatem pa je župan Franc Cipot nepričakovano predlagal zamenjavo člana sveta zavoda OŠ Fokovci Janeza Skaliča, kar je med svetniki izzvalo nemalo začudenja. Po županovem mnenju Janez Škalič, ki je celo snemal roditeljski sestanek, moti delo na Šoli, o čemer ima določene nepreverjene informacije. Šele po tehtnem premisleku je župan odstopil od svoje zahteve, Janez Škalič pa od zahteve po glasovanju o njegovi zaupnici. MILAN JERŠE ' Drugače Lahko bi rekli, da je OŠ Franceta Prešerna Črensovci med tistimi vzgojno-izobraževalnimi ustanovami v našem okolju, ki poskuša biti drugačna, boljša ... od povprečja. To potrjuje z vedno novimi oblikami dela, ki jih predstavljajo tudi staršem in drugim, ki jih obiščejo. Pred kratkim so si omislili javno predstavitev z naslovom Šolski dan nekoliko drugače. Pripravili so antično, gospodinjsko, tehnično, literarno, mladinsko, športno, ročno-delsko in še več drugih delavnic. Obiskovalcem so prikazali tudi več videoposnetkov iz življenja in dela šole ter predstavitev dela z računalniškimi programi. Prav gotovo so takšne oblike dela zanimive in koristne. J. G. S vestnik, 14. decembra 1995 • ociala, šolstvo, zdravstvo Alkoholizem Alkohol in alkoholizem nista le strokovna termina, ki označujeta določeno kemično substanco oz. socialnomedicinsko diagnozo, temveč določala in se vpletata v kulturo, navade, značaj in zdravstveno stanje posameznika, skupin ljudi, celih narodov in človeštva kot celote že od pradavnine. C,HjOH - magična in usodna kombinacija črk oz. kemijskih elementov in številk, ki določajo njihova razmerja. Narava jih je, nedolžne same po sebi, celo koristne ali nepogrešljive v drugačnih zvezah in razmerjih, povezala v zmes - ALKOHOL. Ustvarila gaje, nato pa prepustila nam, neveščim, da ga uporabimo v najrazličnejših oblikah. Vtikali smo ga v svoj vsakdan, spremlja nas ob vseh najpomembnejših dogodkih našega življenja, budi domišljijo in up, zdravilen je od zunaj, malce celo od znotraj, predvsem pa nevaren, zahrbten in varljiv. Z njim je treba znati kakor z vsemi stvarmi v življenju, samo še malo bolj. Mnogokrat se sprašujemo ali si očitamo, kdo je alkoholik. Seveda ima vsak svojo definicijo, žena nekoliko ostrejšo, mož ponavadi blažjo. Pa vendar naj navedem definicijo Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi; Za kroničnega alkoholika velja tisti, ki je čezmerno pil alkoholne pijače, ki je postal psihično ali fizično ali psihično in fizično odvisen od alkohola in ki kaže duševne ali take vedenjske motnje, ki govorijo o okvari telesnega in duševnega zdravja, odnosov z drugimi ljudmi ter o ifflotnjah na socialnem in ekonomskem področju. Med alkoholike uvrstimo že tistega, ki kaže le začetne simptome teh motenj. Definicija pa ne pove nič o vzrokih alkoholizma in potrebuje dodatne razlage o vrstah odvisnosti. Duševna odvisnost se kaže v tem, da alkoholik ne more reševati svojih stisk in problemov drugače, kot da pije (seveda jih tudi tako ne rešuje, ampak ima vsaj kratkotrajni občutek, da jih). Telesna odvisnost pa postane očitna, ko alkoholik nima pijače. Pojavijo se telesni znaki, kot so tresenje, znojenje in splošna slabost, vse do alkoholnega bledeža oz. delirija. V definicijo odvisnosti sodi še porast tolerance na alkohol, ki se kaže kot povečanje količine zaužitega alkohola, potrebnega za dosego določene stopnje pijanosti. V Sloveniji in še marsikje se v te definicije vpleta t. i. alkoholna kultura, ki je javno mnenje pretkala z željami zmernih pivcev in tudi potrebami alkoholikov. Alkoholna kultura obsega načelo, da moramo biti strpni do pitja alkoholnih pijač in razumevajoči do pijanega človeka, da so drugi krivi za alkoholikovo čezmerno pitje (ne nazadnje prav alkoholikova žena), nadalje, da je vino hrana, da pitje alkoholnih pijač pa tudi opijanje pomeni vedenjski vzorec odraslosti... Seveda bi bilo preenostavno ostati na akademski ravni razprave o definicijah alkoholizma, kajti le-ta se nam (zdravnikom) in tudi večini drugih ljudi prej ali slej pokaže kot ena od povsem organskih bolezni. Ljudje v pradavnini zdravstvenih težav zaradi alkoholizma praktično niso poznali, kajti zdravje se jim je začelo ponavadi (iz drugačnih vzrokov) krhati že bistveno prej, kot bi se lahko pojavili znaki okvare organizma zaradi alkohola (povprečna življenjska doba naših prednikov je znašala največ 30 let). Noben organ pri človeku ni »odporen« na kronično zastrupljanje z alkoholom in vsak prej ali slej zboli. Najpogosteje so prizadeti želodec, jetra, trebušna slinavka, srce in živčni sistem. Ljudje mislijo, da so pri alkoholiku najpomembneje in pogosto tudi naprej prizadeta jetra in velikokrat imajo prav. Obolenja jeter, predvsem cirozo, velikokrat uporabljamo kot posreden kazalec obremenjenosti določene populacija ali naroda s težavami, katere spremljajo kronični alkoholizem. Primeijalna analiza med narodi glede smrtnosti zaradi jetrne ciroze v Evropi uvršča Slovenijo na visoko (vseh »uspehov* se očitno ne splača veseliti) drugo mesto, takoj za Madžarsko. Analiza pokaže tudi presenetljivo majhno smrtnost zaradi jetrne ciroze v Franciji, katere prebivalci povprečno popijejo (v različnih oblikah) največ Čistega alkohola v Evropi. Razlog za to je struktura popitih alkoholnih pijač, kajti v Franciji prevladuje med njimi vino, katerega učinki so v nasprotju z žganimi pijačami in tudi pivom manj obremenjujoči za organizem. Z alkoholom povzročena jetrna ciroza je samo predzadnja (zadnja je karcinom jeter, ki je mnogo redkejši) stopnja v razvoju alkoholne okvare jeter, ki se lahko pojavi, k sreči ponavadi le začasno, že po prekrokanem koncu tedna v obliki jetrne zamastitve. Po dlje časa trajajočem bombardiranju jeter z alkoholom pride do alkoholnega hepatitisa oz. vnetja jeter. Tako okvarjena jetra si pogosto ne opomorejo več in namesto uničenega jetrnega tkiva se prične razraščati mani kakovostno vezivno tkivo, ki seveda ne zmore opravljati nalog, ki bi jih jetra morala. Poleg jetrnih obolenj povzroča alkohol še izredno nevarna vnetja trebušne slinavke, pešanje srčne mišice, okvare živčevja in predvsem možganov, domnevajd, daje povezan tudi z rakastimi obolenji nekaterih drugih organov. Alkohol je pogost krivec psihiatričnih obolenj, med katere prištevamo tudi alkoholni bledež (delirium tremens) z znatno smrtnostjo, halucinacije in predvsem umski propad oz. demenco. Alkoholiki se mnogo pogosteje odločajo za samomor, nekateri pa menijo, daje že sam kronični alkoholizem oblika počasnega samomora. Odveč je poudarjati vlogo alkohola pri kaznivih dejanjih, tudi in predvsem najhujših. Suhoparen, a izredno zgovoren podatek je povprečna življenjska doba alkoholika, ki znaša 54 let (citirano po Hudolinu). V Sloveniji ima-zaradi alkohola težave skoraj vsak četrti odrasel moški, številka prizadetih pa se seveda pomnoži še z njegovimi svojci in tako doseže vsaj 15 odstotkov vsega prebivalstva. Zaradi objektivnosti je potrebno omeniti, da mnoge resne raziskave pripisujejo vinu učinek zaščite pred aterosklerozo, vendar to velja edino in samo za vino in dok^ natančno je določena tudi zgornja količinska meja - največ tri decilitre vina dnevno za odraslega moškega in dva za odraslo žensko. Ugotovljeno je, da vino spreminja razmerje med LDL in HDL-holesterolom v prid slednjega, katerega porast ugodno vpliva na ožilje. Zdravljenje alkoholizma je zapleteno in kompleksno, kajti relativno zlahka dosežemo abstinenco, za vzdrževanje le-te pa je potrebno spremeniti marsikaj; vzpostaviti drugačen odnos in ravnotežje med bolnikom in okolico, mu ponuditi nove cilje v življenju, motivacijo, ki je morda ni imel še nikdar, odstraniti vzroke, zaradi katerih je začel čezmerno piti, in ki so se v mnogih letih že trdno zasidrali v osebnost. Prav tako seje alkoholiku v mnogih letih okolje že povsem prilagodilo (oz. si gaje sam prilagodil), razen njemu podobnih ga je zapustila večina prijateljev, pri svojcih je zapravil ves ugled. Iz tako neugodnih okoliščin seje . mogoče izviti le s trdno podporo najbližjih, delovnega okolja in celotne skupnosti, predvsem pa z močno voljo. Ozdravljen alkoholik nikoli več ne zmore biti zmeren pivec in se mora alkohola povsem izogibati. Seveda je zdravljenje posameznikov le kaplja v morje v okolju, ki si je vtkalo alkohol v številne rituale, ki obsoja popolno abstinenco bolj kakor zasvojenost, šteje pijanost kot olajševalno okoliščino za mnoga kazniva dejanja, To okolje porabi mnogo več besed in energije za pisanje o »sodobnih« drogah - heroinu, marihuani —, ki pa povzročajo v nacionalnem smislu v primerjavi z alkoholom prav obroben problem. V odnosu do alkohola se zrcalijo tudi značaj naroda, njegova samouniče-valnost in samo pomilovanj e. strah pred bližino in toplino, zavračanje tujega in neznanega pa tudi naša zgodovina. Vse našteto je težko spre- J V Dijaškem domu M. Sobota lažje dihajo Vpis se spet povečuje Nekaj let nazaj je kazalo, da bo polovica prostorov v soboškem dijaškem domu praznih, s tem pa je bilo ogroženih tudi več delovnih mest vzgojiteljev in drugih zaposlenih v tej ustanovi. Medtem se je stanje dokaj izboljšalo, saj se je vpis spet začel povečevati in zdaj imajo zasedenih že blizu 180 mest. Lahko se zgodi, da bodo uspeli priti tudi v krog tistih, ki jih bo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport izbralo za enega od svojih centrov za izobraževanje učiteljev. V (a namen bi lahko koristili staro stavbo, če ne bo drugače zaradi denacionalizacije. Prvo olajšanje zanje je bilo, ko je bilo leta 1990 dogovorjeno, da bodo pri njih stanovali tudi učenci iz oddaljenih krajev prejšnje soboške občine, ki obiskujejo osnovno Solo s prilagojenim programom, to je OŠ IV M. Sobota. Zdaj je teh učencev že 17. Med njimi so 4 vključeni v delovno usposabljanje. V dijaškem domu je zanje poskrbljeno tako kot za druge, oziroma imajo z njimi vz- gojitelji dodatno delo, ko ob ponedeljkih pridejo od doma in se ob petkih vračajo k staršem. Med srednješolci, ki se odločijo za bivanje v dijaškem domu, je največ takih, ki obiskujejo tekstilni program na Srednji strojni in tekstilni šoli M. Sobota, in to zato, ker se v te programe v zadnjem času vpisujejo tudi mladi iz lenarškega, ptujsko-or-moškega in mariborskega ob- močja. Njihovi stanovalci pa so tudi dijaki vseh drugih srednjih Šol v M. Soboti in Rakičanu. Večina jih prejema štipendije, tako da nimajo problemov zaradi plačevanja oskrbnine, ki znaša 17.500 tolarjev za 22 dni. Štipendija z dodatkom za bivanje v domu namreč znese skoraj 22,000 tolarjev. In za katere stvari bi lahko rekli, da so bile letos pomembnejše v njihovem delovanju? Ravnatelj ALFRED ŠEBJANiC je vsekakor Še posebej ponosen na vseslovensko domiado, ki sojo uspešno organizirali spomladi. Po mnenju večine udeležencev je bila to zares dobra in uspešna prireditev. Povabil nas je tudi na ogled L nadstropja, kjer so uspe ■ Ii izboljšati bivalne razmere, take da imata po 2 sobi kopalnico s sanitarijami. Podobno bodo sto rili še v preostalih treh nadstropjih. Preurediti pa nameravajo tudi jedilnico. Vsako leto jim uspe kupiti tudi več novih učnih pripotnočkov in druge opreme, tako da je res dokaj dobro poskrbljeno za učenje in prostovoljne dejavnosti učencev in dijakov. Občasno pa jih na zunanjih čih motijo razni obiskovalci, ki si prisvojijo kakšno igrišče ali vzročajo nemir. Že ob 20.00 pa zaklenejo vhod v dom in takrat potekajo dokaj pestre kulturne dejavnosti. Ukvarjajo se tudi s turizrnotn-Ob koncu tedna in med počitnicami sprejemajo na prenočevanje razne šolske ali sindikalne skupine. Na ta način seveda tu«' kaj zaslužijo, ostanek dohodka pa vlagajo predvsem v redno de- javnost, obnovo prostorov in n* kup opreme. J. G meniti. Dr. Vojko Berce Naprej otroci Stavek »Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni...« so mnogi vzeli tudi dobesedno in še vedno se mnogi tega držijo. Vendar upajmo, da so vedno bolj glasni tisti, ki dajejo prednost otrokom Prihodnje leto bo organizacija Unicef praznovala petdesetletnico obstoja. Danes deluje že v 117 državah, s svojimi programi pa pomaga v 137 državah; v 45 državah podsaharske Afrike, v 35 Latinske Amerike, v 34 državah Azije, v 14 državah Bližnjega vzhoda in Severne Afrike ter devetih državah Evrope in Osrednje Azije. Leta 1»8? je generalna skupščina ZduŽenih narodov, leta 1990 pa Svetovno vrhovno srečanje za otroka sprejelo konvencijo o otrokovih pravicah in od takrat potekajo gibanja pod geslom Naprej otroci. To načelo zagovaija, da morajo imeti osnovne potrebe otrok prednosti pri razporejanju sredstev tako v težkih kot boljših časih na vseh ravneh od družinskega kroga do vlade in mednarodnih organizacij. Kajti živ^njski standard otrok je vedno zaostajal za standardom odraslih. Pred petde se tirni leti so začeli delovati z namenom, da bi pomagali otrokom, ki so trpeli zaradi posledic druge svetovne vojne. Takratni otroci so danes že zdavnaj odrasli, zaradi novih vojn pa potrebujejo pomoč vedno nove generacije otrok, Unicef je letos izdal obsežen načrt za čim učinkovitejše delovanje organizacije, ki so ga poimenovali protivojni program (an- liwar agenda). »Vojn ne moremo preprečiti, lahko pa zmanjšamo posledice, ki jih zaradi vojn nosijo otroci,* je ob tem povedala Carol Bellamy, izvršna direktorica Unicefa. Poleg tega pa ta organizacija namenja veliko pozornosti najpogostejšim vzrokom smrti in bolezni pri otrocih do petega leta starosti. Posebni poudarek namenja dolga leta zanemarjenim potrebam deklic in deklet, ki so stoletja žrtve navad in verovanj in jim v mnogih deželah odrekajo temeljno pravico - pravico do življenja. Unicef usmerja svoje moči v boj proti boleznim, podhranjenosti in revščini, ki ubije 35 tisoč otrok vsak dan. Pri dveh tretjinah bolezni, ki jih je z majhnimi stroški zlahka preprečiti (pljučnica, dehidracija ob driski ter šest infekcijskih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem). Vedno več njihovih strokovnjakov pa se ukvarja s trpinčenimi ženskami, katerim dajejo zaščito in psihosocialno pomoč. Ukvarjajo se tudi z izobraževanjem, spodbujajo mlade pri zanimanju za mir, za otrokove pravice, za varovanje okolja in dejavnosti, ki stremijo k tem vrednotam. 10. december je bil mednarodni dan otrok, in čeprav je za nami, ne pozabimo, da so otroti vedno tu in da vedno potrebujejo ljubezen in pozornost. Da jih je potrebno obvarovan pred vsemi strahovi, tistimi, s' jih odrasli razumemo, in tudi tistimi, ki so nam velikokrat neja" sni. I l Aleksandra Nana Zdravniki stavkajo . Danes, 14.12., je splosn® opozorilna stavka zdravnikov. Za vse neodložljivi? m nujne primete bo poskrbe Ijeno. Vsi občani in pacienti, Id so bili naročeni na pf*'. glede v specialistične ainh’*' lante soboške bolnišnice, se pri ambulantnih administra* tivnih delavcih lahko naročijo na pregled ob drugem dnevu. Slikanica o otrokovih pravicah Otrokom vsega Tudi otroci imajo svoje pravice, pravico do miru, šolanja, hrane, do zdravstvene oskrbe in mnoge druge. Vsak otrok, kjer koli živi, kakršen koli jezik govori, kakršne koli barve je, ima pravico biti srečen. Vsak dan na vseh koncih sveta pa se rojevajo otroci, ki ne bodo nikoli imeli pravice občutiti, kaj je to ljubezen, kaj je to topla hrana in topla postelja, nikoli ne bodo vedeli, kaj je to otroštvo. Težava je v tem, da otroci tega ne vedo in da bi jim te pravice približali, so ob 30. obletnici Svetovne deklaracije o otrokovih pravicah izdali slikanico Otrokom vsega sveta. Konvencija o otrokovih pravicah je bila sprejeta 20. novembra 1989, veljati pa je začela 2. septembra 1990. V skladu s tem si bodo prizadevali za vsesplošno ratifikacijo konvencije o otrokovih pravicah. Rudarja pa otrokovo osnovno pravico do preživetja, razvoja, varnosti in sodelovanja v družbi. V slikanici Vsem otrokom sveta je na otrokom zanimiv in razumljiv način predstavljenih deset temeljnih načel otrokovih pravic: Tukaj so pravice otrok; kdorkoli smo in kjer koli živimo. Varujte nas. Dovolite nam, da rastemo svobodno in častno. Vsak od nas bo imel svoje ime in svojo deželo. Grejte nas in branite nas. Kadar zbolimo, nas negujte in tolažite. Ce smo telesno ali duševno prizadeti, bodite še posebno pozorni do nas in skrbite, da bomo srečno živeli. Omogočite našim družinam, da ostanejo skupaj, če pa smo brez družine, nas vseeno varujte in ljubite. Tako nas učite, da bomo znali uživati darove sveta. Dovolite pa nam, da se tudi igramo, ker so stvari, ki jih moramo odkriti sami. V stiskah pomagajte najprej nam, kajti mi smo prihodnost sveta. Prizanesite nam z okrutneži in izkoriščevalci. Pustite, da svobodno verujemo v miru in brez očitkov. Dovolite nam, da se ponašamo z barvo svoje kože. Bodite ponosni na nas. Kdorkoli že smo in kjerkoli živimo, naj bo to dota vseh otrok. sveta V izvajanje teh konvencij pa bo potrebno vložiti veliko truda, kajti izvedba bo v različnih državah različna. Potrebni bodo širok in prodoren vzgojno-izobra-zevalni pristop ter ukrepi, ki bodo mobilizirali družbeno energijo * 1 0 in segli v vse družbene tako bodo ljudje sprejeli poir®”’^ po spreminjanju odnosa do o«'-in ravnanja z njimi. Vsaka , mora sama izdelati svoj P? ' gram, ki vodi k tem ciljem ih. ra redno poročati o ukrepi^h, jih izvaja. Za slikanico je a® svetovno znanih ilustratorjev p spevalo svoja dela. Knjiga P® namenjena samo otrokom, if li bi si jo prebrati in se je stw držati predvsem vsi odrasli. Aleksandra Nana : Epidemija zlatenice v Pomurju Registriranih je 21 bolnikov Na Zavodu za zdravstven« varstvo so prejšnji teden razglasili demijo zlatenice (»žutica«, hepatitis A). Od začetka oktobra danes je zbolelo 21 ljudi. Zdravijo se na infekc^kem oddelku s«tu' ške bolnišnice. Med okuženimi je največ odraslih, nekaj pa je tudi otrok, staja nevarnost širitve zlatenice med šolarji. Prvi bolniki so bih^ davskega območja, Rakičana in Beltince. Vendar se epidemija tudi na soboško območje. . Klice hepatitisa A se izločajo z blatom. Za zajezitev epidemija nujna UMIVANJE ROK in HIGIENA V SANITARNIH RIH. Priporočajo umivanje rok z milom, toplo vodo in uporabo^ Pirnatih brisač! Inkubacijska doba je od štiri do šest tednov. Ker v* nik zboleva počasi, je nevarnost okužbe toliko večja, Ker so bili prvi primeri okužbe z lendavskega območja in so niki povedali, da so bili pred tem na Madžarskem, obstaja domn lUU puvcuuil, Uil MJ LIJU pitXJ 1(7111 llid IVldUZiU vv"-- , da seje bolezen prenesla od tam. Ker ni serumov, cepljenja ali [ gih oblik preventivnega zdravljenja, je potrebno poskrbeti za no higieno tako doma kot v javnih prostorih. A. P ii vestnik, 14. decembra 1995 9 > ’ t -t metijska panorama Beset let Društva vinogradnikov Prekmurskih goric Goričko Dom vinogradnikov sredi prihodnjega leta V društvo je včalnjenih že več kot 500 jinogradnikov Dništvo vinogradnikov Prekmurskih goric Goričko praznuje letos 104et-delovanja. Jubilej bodo zaznamovali s proslavo, ki bo jutri v soboškem fMelu Diana. Ob kulturnem programu in pe^libi priznapj bo zbranim spre-Kovoril mag, Jože Protner, predsednik parlamentarnega odbora za kmetlj-sledilo pa bo družabno srečanje članov društva in gostov. Med 12. in 15. decembrom je ''prostorih hotela Diana na ogled •“di razstava o Goričkem in o ^^ovini društva, ki so jo priprav sodelovanju s kmetijsko sve-'ffvalno službo, pokrajinskim mu- žeje m in društvom pomurskih sadjarjev. Daje društvo v desetih letih upravičilo svoj obstoj, najbolj zgovorno potrjujejo njegovi člani, saj je v Društvo vinogradnikov Prekmurskih goric včlanjenih Že več kot 500 vinogradnikov. Posebno skrb namenjajo izobraževanju vinogradnikov, saj so v desetih letih pripravili 44 strokovnih predavanj, še več praktičnih prikazov, vsako leto pa organizirajo tudi strokovne izlete za svoje Člane, Tudi društvu je potrebno pripisati zasluge za to, da so v desetih letih na Goričkem obnovili 150 hektarjev vinogradov, na tem območju je zdaj že okoli 600 hektarjev sodobnih vinogradov s priz-naninmi sortami grozdja, vse možnosti pa še niso izkoriščene, saj ima po zadnji rajonizaciji Goričko 900 hektarjev absolutnih vinogradniških leg. Uspešnost poslanstva društva prekmurskih vinogradnikov po- trjuje tudi kakovost goričkih vin, ki se iz leta v leto izboljšuje. K temu prispevajo zlasti društvena ocenjevanja, rezultati le-teh pa so spodbudni. Pred 10 leti so ocenili le 30 vzorcev, lani pa že blizu 250, pohvalno je, da seje zelo i^ljšala kakovost le-teh, gorička vina pa se zdaj že uspešno kosajo z drugimi najbolj kakovostnimi slovenskimi vini, kar potrjujejo najvišja priznanja na velikih ocenjevanjih. V društvu so še posebej ponosni na svoje prostore, ki jih bodo že sredi prihodnjega leta predali namenu. Leta J989 so namreč člani društva začeli obnavljali opuščeno kmetijo i> Ivanove ih, vanjo so doslej vložili že veliko sredstev in prostovoljnega dela, zdaj pa je iz nje nastal turistični objekt. E njem bo poleg polnilnice za vino še vinotoč, vinoteka, kjer bo možno na enem mestu dobiti In poskusiti vsa gorička vina, tu pa bo tudi začetek vinske ceste. LUDVIK KOVAČ Pomen klime v hlevu K I t Zadnja trgatev v snegu Grozdje za Miklavževo vino Trgatev je za vinogradnike f^Jlepše opravilo, četudi je ta v f*stieženem vinogradu in ob tem faie obsipavajo bele snežinke, se je zgodilo letos ob trga-ki se je začela točno ob 10. 6. decembra, na dan sv. M-^avža, koje60bračevv vino-Jfadu podjetja Radgonske gorice ’ Janževem Vrhu trgalo gro-namenjeno Miklavževi trga- Brači so se pred vstopom v ^Sneženi vinograd okrepčali s “Pio malico in toplim vinskim "®pitkom. prispeval pa gaje »go-Todar«, ki je pomagal bračem "“11 od zamrznjenega grozdja prste. To je bi! nenava-dogodek za delavce in mno-ki so si ta »božanski« dogo-ogledali. Zadovoljnega obra-?'Je bil tudi direktor podjetja (j^dgonske gorice Franc Škro-ki nam je ob trgatvi sredi povedal: vMoram povedati, da sem presrečen, ko nam je ta naša posebna Miklavževa trgatev tako lepo uspela. Letos imamo že peto Miklavževo trgatev in prvo v snegu, ob tem pa še vedno sneži. Za Miklavževo trgatev smo nameni- li hektar laškega rizlinga, iz katerega bomo izšolali Miklavževo vino. Grozdje smo ohranili tako, da smo ga prekrili z mrežami. Pred leti se nam je zgodilo, da so nam ga pozobali ptiči, ki so v enem dnevu vinograd popolno- r. (h :4 - ‘f 7 4* )l v Ved ^Ogovor med veterinarji in kmetijskim ministrstvom Bo konca leta 330 milijonov tolarjev se v ministrstvu ne bodo držali dogovora, bodo veterinarji 2j^epe, napovedane za december, izvedli januarja . ^“dstavniki slovenske veterinarske zbornice so na nedavni tiskovni Werenci slovensko javnost seznanili s težavami, s katerimi se ^““kjo, ker država ne poravnava svojih obveznosti do pnmarne veto 'Sfske službe. Veterinarji so:----------- , j "^lehali opravljati preventivne akcije, ne bodo pa izdajah tudi zdrav ^lUh spričeval za živali. S slednjim ukrepom bi se ustavil ves promet ■ flKkriD v Sloveniji, to pa bi lahko imel« dolgoročne neugodne posledl-kJkrepe bi začeli uresničevati, če Ministrstvo za kmetijstvo, J* prehrano ne bo Izpolnilo zahtev primarne veterinarske službe. zat® zagroiilif da bodo 1. decembra nam sporočili z Vete-Pr d Slovenije, so ®^stavniki le-te na sestanku z jj ®*fini sekretarjem za kmetij-t(H^ Obalom in direk- slovenske veterinarske jj^fave dr, Venguštem uspeli na-dogovor. Vsi so se bo preventivnih ukrepov z-varstva živali po- iffi 'feb, '®’Vali skoraj 444 milijonov tolarjev, zaradi finančnih težav pa so se dogovorili, da bodo ukrepe izvajali le v okviru finančnih in izvajalskih možnosti. Za pokrivanje teh potreb do konca leta bodo zagotovili 330 milijonov tolarjev. V Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so se obvezali, da bodo vse račune, izdane do konca novembra, poravnali do 20. decembra, plačilo za opravljeno delo v decembru pa bodo veterinarji prejeli januarja. Ce za vse to ne bo dovolj sredstev, bodo del teh stroškov pokrili iz proračuna za leto 1996. V slovenski veterinarski zbornici se bodo zavzemali, da bi za primarno zdravstveno varstvo v prihodnjem letu zagotovili dovolj sredstev, ki n^ bi omogočala normalno delovanje te službe, Ker so dosegli ustrezne dogovore, so se veterinarji dogovorili, da ukrepe, ki so jih načrtovali, prestavijo, Ce dogovori med veterinarji in ministrstvom ne bodo uresničeni, bodo ukrepe, napovedane za december, izvedli januarja, LUDVIK KOVAČ ma spraznili.« Ali nam lahko poveste, odkod zamisel za Miklavževo vino? »Ja. pred petimi leti smo kak hektar vinograda namenili za pozno trgatev. Ker nam je nagajalo vreme, bilo je veliko dežja, ga nismo pravočasno pobrali, Tako se je tista trgatev zavlekla vse do decembra. No, dal sem predlog, da poberemo grozdje na dan sv. Miklavža in od tedaj imamo Miklavževo vino. Vino zorimo skozi vse leto v hrastovih sodih, polnimo pa ga ob koncu novembra, ko ga začnemo tudi prodajati. V začetku smo ga prodajali v tričetrtlitrskih steklenicah, sedaj pa ga polnimo v posebne za to vino izdelane steklenice, ki imajo obliko vijaka stare lesene preše, stiskalnice, okoli steklenice pa je ovita vinska trta. Lepa steklenica, lepa embalaža in seveda odlična vinska kapljica pripomorejo, da po njej kupci radi segajo. Miklavževo vino je posebej primerno za obdaritev poslovnih partnerjev in prijateljev. S prodajo nimamo težav, sicer pa je tega vina le kakih 1500 do 2000 steklenic, pač glede na letino,« * Naslednji dan smo se oglasili pri enologu Alojzu Filipiču, ki nam je o letošnji Miklavževi trgatvi povedal: »Miklavževa trgatev je uspela, saj smo natrgali 1500 kilogramov grozdja, iz njega pa iztisnili 850 litrov mošta, ki je imel 110 OE sladkorne stopnje. Tako lahko rečem, da je letošnji pridelek boljši kot lanski. Lani nam je vseskozi nagajal dež, saj je deževalo tudi na dan trgatve. Kot ste videli, je bilo letos čisto drugače. Trgali smo v snegu in ob sneženju, povrh pa so bile grozdne jagode celo nekoliko zmrznjene, tako da bi lahko iz grozdja stisnili tudi ledeno vino. Mi bomo vseeno ostali pri Miklavževem vinu, saj je to postalo tradicionalno. Sedaj je naloga kletarjev, da našega »miklavža« izšolajo in negujejo vse leto.« Besedilo in posnetek Ludvik Kramberger V intenzivni živinoreji je uspeh vezan na načelo »ceneje se je škodi izogniti kot jo odpravljati«. Reprodukcija živali in drugi deli proizvodnje bodo uspešni le, če bodo sledili cilju, da zmanjšajo: - stopnjo obolevnosti - količino uporabljenih zdravil - porabo krme - izgubo energije - onesnaževanje okolja Pot do teh ciljev pa je: - izboljšanje zoohigienskih razmer - izboljšanje konstitucije živali - izboljšanje dnevnih prirastov - optimaliziranje krme in krmljenja Pomemben del zoohigiene ja USTREZNA KLIMA v hlevu, ki živalim omogoča, da čim bolj izkoristijo svoj genetski potencial. Hlevska klima pa ni pomembna samo za živali, temveč tudi za ljudi, saj rejec, ki je povprečno dnevno 2 uri v hlevu, od svojega 16. do 65. leta starosti preživi v hlevski klimi čez 34000 ur. Pri hlevski klimi smo pozorni na več elementov; POTREBNA TEMPERATURA v hlevu je odvisna od starosti živali, telesne velikosti in dnevnega uživanja hrane (tabela I). Previsoka temperatura v objektu je najbolj nevarna v kombinaciji z visoko relativno vlago, posledice katere so: pregrevanje živali, toplotni udari in motnje v plodnosti. Nizke temperature pa privedejo do prevelikih oddajanj telesne temperature. Posebej so občutljive lačne, izčrpane ali bolne živali. Pomembno je, da postane termometer del hlevske opreme. TEMPERATURNA NIHANJA so v hlevu bistveno nižja kot v naravnem okolju. V primerno urejenih objektih brez tehnoloških napak imajo večinoma majhen vpliv na živali. Merimo jih s termometri minimum - mazimum. GIBANJE ZRAKA v hlevu je potrebno za odstranjevanje vlage in škodljivih plinov. Vpliv gibanja zraka na ohlajevanje živali je povezan s temperaturo in vlago v zraku. Za se s ne pujske je priporočljivo gibanje zraka 0,1- 0,15 m/s, za druge kategorije prašičev pri temperaturi 25 st. Celzija pa 0,2- 0,5 m/s. Preveliko gibanje zraka deluje zlasti nevarno takrat, ko je njegova temperatura nižja od temperature v hlevu in ko deluje samo na posamezni del živali. ZRACNA vlaga govori o količini vodne pare v zraku. V praksi se večinoma srečamo z relativno zračno vlago, ki je delež dejanske do maksimalne vlage. Poseben pomen ima prevelika relativna vlaga, ki se pogosto pojavlja v naših hlevih. Pri visoki vlagi in nizkih temperaturah zraka lahko le-ta, ker je dober pre-_ vodnik toplote, odvzame živali veliko količino toplote. Pri živalih zato pride do ohlajevanja, ki poveča število dihalnih in revmatičnih obolenj. Kadar pa je v toplem zraku veliko vlage. se živali s pomočjo znojenja težje ohlajajo, kar privede do moteni v termoregulaciji. Zato je pomembno, da živalim zagotovimo suh zrak. Za naše razmere je priporočljiva od 60- do 80-odstotna vlaga. AMONIAK nastaja pri razgradnji organskega materiala (blato, urin). Ima značilen vonj. Ko ga zaznamo, je njegova koncentracija v hlevu 15-20 ppm, ko nas začne ščegetati v nosu in grlu, gaje verjetno že 30-35 ppm ali več. Nevaren je za dihalne organe, s^ povzroči pri koncentraciji 50 ppm pljučna obolenja, Že pri koncentraciji 10 ppm poslabša stanje pri dihalnih obolenjih. Dr. H. Bossow (vodja delovne skupine za hlevsko klimo v Nemčiji) priporoča zgornjo dopustno mejo 20 ppm. Amoniak predstavlja problem v hlevih s slabo ventilacijo in kanalizacijo ter nerednim odstranjevanjem fekalij. PRAH v hlevu je večinoma sestavljen iz proteinov (do 70 %). Živalim so najbolj nevarni najmanjši delci, ki lebdijo v zraku in obremenjujejo dihalni sistem. Nanj se vežejo različni kontaminenti in je lahko transportno sredstvo za patogene mikroorganizme. Poleg dihalnih težav povzroča na koži vnetja in ekceme, če pride v oči, pa konjunktivitise. Pri ljudeh, ki delajo v hlevu, povzroča dolgotrajna izpostavljenost prahu možnost nastanka alergije na prašne delce (predvsem organske). Priporočena največja koncentracija je 2,5 mg/m3. Drugi pogostejši onesnaževalci zraka so žveplo vodik (vonj po pokvarjenih jajcih), metan, ogljikov dioksid ter smrdljivi plini (npr. merkaptan). Vsi dejavniki klime v hlevu so odvisni od HLEVSKE VEN- TILACUE, Obseg ventilacije preprosto povedano pomeni ko' ličino svežega zraka, ki mora v eni uri priti v hlev. Od tega so odvisni zdravje, reprodukcija in produktivnost živali. Približna potreba po svežem zraku poleti v hlevu (v m3/h) je enaka skupni teži živali, pozimi pa je 1/10 do 1/6 letne norme. SKLEP Sodoben rejec naj ima v hlevu termometer za merjenje tem- I perature zraka, termometer minintum - maxlmum za merjenje t KtV ni It o n j jn nn j Z a. temperaturnih nihanj in higrometer za spremljanje vlage v zraku. Hkrati se priporoča temeljit veterinarski zoobigienski pregled rej, kjer so kronični zdravstveni problemi, slabša pridelava brez vidnega razloga in tudi slabi rezultati plodnosti. Zoohigienski pregledi naj se občasno opravijo tudi v velikih intenzivnih rejah (preventiva), Dejan Židan, dr. vet. med.. Veterinarski zavod Slovenije oddelek REPRODUKCIJA. Območna enota M.Sobota I S) 55 o t>ss-er. o ME iči W( NEKAJ AIAF-O&E * VEK ,PA /MAM Le efjO .JA* M vFjSrAl ToČaJ katego^a prašiča prašiči stari 1 teden 2 tedna 4 tedne 5 do 8 tednov 9 do 14 tednov plemenske svinje pitanci tabela 1 temperatura zraka v stopinjah C produktivna optimalna 28-35 26-33 22-33 20-30 18-28 5-25 5-25 30-32 28-30 24-26 22-24 20-22 12-19 16-21 Po prof. dr. 1. Puhaču (1985) 10 vestnik, 14. decembra 199j 'estnik Poslanci in regija Manekeni ljubijo šminko I Minuli ponedeljek je namesto neposrednega stika poslanska ekipa levega in desnega brega Mure, ki zastopa vaše duše v vrhovni oblasti, z vami spregovorila nekaj besed prek medijev. Pravijo, da se k javnosti ne obračajo zaradi štiriletnega obračuna ■ in želje, da si ohranijo stolček, ki ste jim ga namenili vi, volivke in vobvci, ampak predvsem zaradi tega, da boste vedeli, da so ne glede na svojo pozicijo, ki jo imajo v parlamentu, imeli za potrebno povedati, da praktično vsi postavljajo v ospredje svojih političnih aktivnosti najprej regionalni interes in šele zatem strankarskega. Recimo, da je tako in da to, kar so povedali ali zapisali, drži. Iz pisem smo že lahko izvedeli, da je v regiji pristal kakšen milijon mark po zaslugi tega ali onega gospoda ali gospe, da smo dobili nekaj objektov, pomembnih za delovanje te ali one šolske ali socialne ustanove, da je nekaj denarja priteido tudi v gospodarstvo in da v celoti gledano ni tako slabo. Morda bi lahko še kaj več, če bi jih bilo več. Glede na številčno moč naj bi bili kar zadovoljni. Pa bodimo. ' Rep za repom z vidika političnega trženja vsekakor spodbudne besede. Toda gospoda je pozabUa, da je regiji vrnila le dobro četrtino tistega, kar država odnese iz regije. Je že res, da se nekaj tega denarja porabi za delovarije državnega servisa in podsistemov, ki so v državi in družbi za njeno normalno življenje nujni in potrebni, toda še zmeraj bi na račun prej omenjenega inkasa lahko iztržili več. Trditev, daje regija pristala na ledini ali repu Slovenije že v preteklem desetletju, ni ravno na mestu, kajti zaostnek v zadnjih štirih letih Je prav tako opazen in tudi preračunan. Ostaja pa vprašanje, zakaj so ob svoji agilnosti, ki so jo nemalokrat poudarili, pristali na Takšne časovne zaostanke pri uresničevanju za razvoj regije, kot pravijo, temeljnih pogojev, torej zgraditve infrastrukture. Ne glede na to, da je program avtocest definiran, tako tudi železniška povezava, je dejstvo, da je gradnja vseh projektov v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami preložena za nekaj let. In ta časovni odlog bo ponovno potiskal vse kazalce uspešnosti ali razvoja prej navzdol kot navzgor. K dvigu ne bosta prispevala niti denar za izdelavo študij razvojnih strategij niti ne vključevanje v programe Phare. Zaradi prej omenjenega časovnega odloga si Pomurje ne more npr. omisliti Off Scorr centra, ki ga imajo Primorci že definiranega in skorajda že deluje, idejno pa so ga začeli definirati že tudi Mariborčani. Prav tako Je premalo asfaltna prevleka do novih mejnih prehodov s sosednjo Madžarsko. Hudič pa Je, ko takole mimogrede spregledajo vladno uredbo, ki državljane Prekmuija v gospodarskem smislu razvršča v dve kategoriji. Na eni strani je' narodnost, ki je pri pridobivanju državnih ugodnostih v bistveno boljšem položaju od navadnih slovenskih smrtnikov v isti državi in pri življenju v enakih razmerah v istem okolju. Kot nedolžne ovčice nastopajo tudi, ko se dotaknete lokalne samouprave, toda tu so vsaj odkriti in priznavajo, da zaradi politične kuhinje v boju za oblast za naslednja štiri leta realno ni mogoče pričakovati kakršnih koli sprememb. To, da bi kateri razmišlja! o svoji odgovornosti ali celo odstopu, ker iz pričakovanih sprememb lokalne zakonodaje ne bo nič, se ne zgodi, Sami so . dvignili roke od določitve novih občin v parlamentu, a kot Je zna- ' j no, je ravno ta najbolj izigral referendumske odločitve državljanov , o novih občinah v tem okolju. Morda se celo lahko strinjamo z njihovo razlago, da je celotno zadevo zakuhala vlada in da Je tudi I V Križevskih opekarnah brez strahu za svojo prihodnost S posodabljanjem proizvodnje do večje konkurenčnosti Zmanjšujejo zidni in povečujejo strešni program. Prihodnje leto bodo izdelali že 11 milijonov strešnikov V prvih letih po vojni je v Sloveniji delovalo 43 opekarn, pred tridesetimi leti so jih našteli 18, zdaj jih je le še šest. Pa tudi za vse te ne bi mogli trditi, da se bodo obdržale, saj se bo selekcija, ki je bila že v zadnjih letih huda, nadaljevala tudi v prihodnje. Z ukinjanjem opekarn se je zmanjševala tudi njihova proizvodnja, saj je ta z nekdanjih 540 milijonov opečnih enot padla na 320 milijonov enot. Podobno usodo kot slovenske so doživljale tudi pomurske opekarne in od vseh so zdaj ostale le Križevske opekarne. Čeprav se bo število slovenskih opekarn še skrčilo, selekcija Križevskih opekarn ne bo prizadela, zatrjuje direktor Branko Zidar. Po njegovem se v zadnjem času manj gradi, vendar ocene kažejo, da se recesija v gradbeništvu končuje in tako bodo imeli tudi opekarnarji več dela. V preteklosti manj za plače in več za posodab|jai|je To seveda še ne pomeni dovolj dela za vse, saj igra konkurenca tudi v opekarništvu vedno pomembnejšo vlogo. Že v preteklosti so krajši konec potegnile tiste opekarne. tev najbolj bistvenega tehnološkega dela, v proces žganja oziroma v modernizacijo tunelske peči, vložili 1,7 milijona mark, s to naložbo pa so predvsem povečali kakovost svojih izdelkov in tudi količine. Tudi za leto 1996 je že v izdelavi investicijski program, z njegovo uresničitvijo pa bodo prešli na kasetno žganje rjajo v strešni program, saj surovino tako višje ovrednotijo, hkrati pa zmanjšujejo izdelavo modularnega bloka. Če ocenjujejo po dohodkovni plati, potem zdaj z zidnim programom ustvarjajo 60 odstokov, s strešnim pa 40 odstotkov prihodkov, cilj pa je, da bi bilo to razmerje 75 proti 25 v korist strešnega programa. Pokrivajo 10 odstotkov slovenskih potreb po kritini Pretežni del vseh naložb zato tudi usmerjajo v izdelavo strešnikov, saj so tako rekoč edini tovrstni izdelovalec v Sloveniji. Nekaj strešnikov sicer še izdeluje opekarna v Novi Gorici, vendar so ti drugač- Recesija v gradbeništvu ni ^istveno vplivala na rezmere v Križevskih opekarnah, saj Je bobrovec kritina, ki se uporablja pri obnovi gradov, kulturnozgodovinskih spomenikov, starih mestnih jeder, bolj pa bi jo morali koristiti tudi graditelji novih hiš, Žal pa zlasti pri slednjih lahko vidimo na strehah različno kritino, ki nemalokrat kazi podobo okolja. lizaciji in obnovi starih stnih jeder pa tudi na pod« zelju. Je pa res, da smo Sit venci pri izbiri kritine še vet no premalo kritični in z nj nemalokrat popačimo podob pokrajine, Križevski opekarnarji pokt vajo okoli 10 odstotkov sl< venskih potreb po kritini, P’ izdelkih iz gline prave konki renče nimajo, konkurirajo Ji jim druge vrste kritine. C< prav s prodajo nimajo teža’ se dobro zavedajo, čaje gibi lo razvoja kupec, proizvodni pa je odvisna od tržišča, mu vse svoje aktivnosti nen® no prilagajajo. Zaenkrat je P< vpraševanje po njihovih P delkih še vedno večje od p‘ nudbe, čez zimo in v spoiPk danskih mesecih še imajo D' kaj zalog, do jeseni pa jih ob čajno zmanjka. Zanimivo pa je. da so ediH slovenska opekarna, ki del vse leto, saj v vseh drugih P* zimi izdelavo ustavijo. V cih so po 22 letih letos pril ustavili tunelsko peč, ki soJ posodabljali in je zato pt^ izvodnja stala en mesec. Kiju temu bodo poslovno leto U; pesno sklenili, če tega zastoj ne bi bilo, pa bi bil rezultat* ugodnejši. S plačami nad občinskim povprečjem ta odgovorna, da je lokalna samouprava ostala na pol poti. Ob tem seveda pozabljajo, da imajo zelo močne vzvode kontrole nad vlado v svojih rokah in da se do sedaj še nobeden ni predramil in kakorkoli postavil pod vprašaj vladno neučinkovitost pri lokalni samoupravi. Pozicijski poslanci so se izognili tudi pripombi opozicijskega, ki je -omeni! razlike, do katerih je prišlo po delitvi nekdanjih na sedanje nove občine. Na neki način bodo blatni doli, ki so to bili do sedaj, postali še večji blatni doli, centri pa pozlačeni gradovi, ki bodo štrleli iz tega blata. Tako so v svojih poštenih namerah nekako podprli tisto, kar že cela štiri leta podpirajo na državni ravni, namreč centralizacijo kapitala. Vsi se namreč prekleto dobro zavedajo, da so kapitalski centri zanje kot lokalne predstavnike ljudstva še kako pomembni za njihovo prodajo na političnem trgu. Zato ne prezrite velike igre, kajti karte za poker so se začele deliti. In v igri je treba sodelovali, če nočeš postati politični mrtvec, kot temu pravi regionalna poslanka. J. VOTEK ki so zanemarjale tehnološki razvoj, in tudi v prihodnosti se bodo težko obdržale tiste, ki ne bodo vlagale v posodobitev, V Križevskih opekarnah tega strahu ni, saj nikoli niso zanemarjali posodabljanja. Res da so to nemalokrat delali tudi na račun zmanjšanja plač, vendar jim tega zdaj ni žal, Samo letos so v posodobi- strešnikov. S to naložbo, kijih bo stala od 2,5 do 3 milijone mark, bo mogoče ločiti zidni in strešni program, kar doslej ni bilo možno, izdelavo strešnikov pa bodo s tem povečali za okoli 30 odstotkov. Načrtujejo. da bodo prihodnje leto izdelali že 11 milijonov strešnikov. Nasploh se križevski opekarnarji čedalje bolj usme- ni, značilni za Primorsko, medtem ko v Borečih izdelujejo v glavnem bobrovec in nekaj malega enozareznlk. Izdelavo slednjega so ohranili predvsem zaradi potreb tistih, ki se odločajo za delne obnove streh. saj so bili včasih tovrstni strešniki na tem območju precej razširjeni. Bobrovec ostaja Med gradbeno sezono Križevskih opekarnah n*® imeli večjih težav z likvidP' stjo, saj se povezujejo le z jimi izbranimi kupci, s katef mi dobro sodelujejo, likviduj stni položaj pa je nekolik manj ugoden, ko ni sezone’ delajo za zalogo. Navkljub vsemu pa nim^l težav z izplačilom plač, ki J’ je 145 zaposlenih doslej P’' jemalo redno in brez zart”” pa tudi čez zaslužek se ne id* rejo pritoževati. 104.500*' larjev je znašala povprec” bruto plača v prejšnjem tn®®' cu, kar je nad povprečji’ plač v občini. Ko so se zaposleni v p’* teklosti na račun posodabij' nja odrekali tudi plačam,^ seveda mislili na prihodnP’ in to se jim zdaj obrestni' Pripadnost h kolektivu p® izkazali tudi v procesih ninjenja, saj so zaposleni, d® danji zaposleni in upokoj®”' postali večinski lastniki M ževskih opekarn. Prav je, so lastniki tisti, ki so pre(P‘ LF Modna revija zasebnih šivilj in krojačev V Sloveniji kupujmo blago slovenskih izdelovalcev Območna obrtna zbornica Murska Sobota je pripravila v petek zvečer v kavarni hotela Diana modno revijo z geslom V Sloveniji kupujmo blago slovenskih izdelovalcev. 5 svojimi izdelki in kreacijami za različne priložnosti se je predstavilo deset obratov območne zbornice. Predstavili so širok spekter izdelkov, še vedno aktualno zimsko modo, spomladansko modo, športno opremo in obleke za slovesne priložnosti. Prevladovala je črna barva v različnih kombinacijah, predvsem z rdečo in tudi belo, o kakši veliki inovativnosti domačih izdelovalcev in kreatorjev pa ne moramo govoriti. Modna revija je bila zelo povprečna in bolj v stilu že videnega. Kljub temu pa lahko takšno modno revijo pohvalimo, saj sije publika, prevla- dovaloje zensko občinstvo, lahko ogledala obleke, ki jih bo lahko kupila v domačih butikih in prodajalnah z oblekami po zmernih cenah. V območni zbornici je več kot 40 obratov, in čeprav se jih je v začetku za modno revijo prijavilo kar nekaj, so mnogi kasneje od projekta odstopili. Herman Kisi- lak, predsednik Območne obrtne zbornice in podpredsednik Izvršilnega odbora sekcije tekstilcev Slovenije, je pojasnil, da se tekstilci pri nas ubadajo z velikimi težavami, saj je prodaja od lani na letos padla za petdeset odstotkov. Naši ljudje namreč množično kupujejo oblačila v tujini, na Madžarskem. Slovenske turistične agencije pa množično vozijo na nakupovalne izlete na Madžarso. S podobnim upadom prodaje pa se ubadajo tudi v drugih delih Slovenije. Zato bi morala posre- dovati država in domače izdelovalce zaščititi. Poleg tega pa je kakovost v tujini na tržnici kupljenega blaga zelo slaba. Povedal je tudi, da so v Sloveniji sprejeli nov pravilnik za pripravnike v teksti Idi panogi, ki bodo po novem morali opraviti mojstrski izpit, To pa pomeni, da vsi tega ne bodo mogli opraviti in se bodo mojstri ločevali od kon-fekcionarjev, ki šivajo za serijsko proizvodnjo. Pri nas pa so v glavnem manjši obrati, ki večinoma šivajo maryše serije in individualne obleke po meri. Glede na to, da je bii odziv dober, dvorana pa zelo polna, tekstilci lahko ugotavljajo, da si publika želi videti predstavitve novih smernic in trendov naših domačih butikov tudi v živo. Zato bi lahko razmišljali tudi o tem, da bi pred začetkom vsake sezone pripravili modno revijo. Aleksandra Nana Rituper v Križevskih opekarnah se za svojo prihodnost ne bojijo, saj z vlaganji v posodobitev tehnologije na slovenskem trgu ostajajo konkurenčni. V izvoz niti ne silijo, saj je njihov osnovni cilj zadovoljitev domačega kupca, a tudi sicer opekarniska proizvodnja ne prenese prodaje na oddaljena območja. Tudi surovino za proizvodnjo imajo zagotovljeno, letno porabijo okoli 70 tisoč kubičnih metrov gline, posebno pozornost pa namenjajo sanaciji giinokopov, ki jih sproti pogozdujejo in tako blažijo posege v naravo, ki ji vračajo prvotni videz. tako glavni izdelek in po njem je tudi največje povpraševanje, Tudi v zadnjih letih, ko je v gradbeništvu vladala recesija, križevski opekarnarji tega niso posebej čutili, saj se za tovrstno kritino odločajo predvsem tisti, ki obnavljajo strehe, Bobrovec je namreč kritina, ki sodi v slovenski prostor in je zato nepogrešljiv pri revita- ženje ustvarjali, zato so djetje olastninili z interno 'm delitvijo in notranjim od^^ pom, , Potem ko bodo v priho^ njih letih odkupili še preo^' lih 12 odstotkov premožejlf i I" bodo postali 60-odstotn’ -stniki, kot delniška dnižba^ so’se registrirali že avgusta LUDVIK KOV^' vestnik. 14. decembra 1995 11 I t I ) 1 P I i i ) 1 l f t 1 t I I i k Ultnrna obzorja Prej ali slej vsak človek zapoje Ob tridesetletnici Ljutomerskega okteta Težko si je v Ljutomeru predstavljali kakršni) koli kulturno prireditev, Ptoslavo ali drugo manifestacijo, ki je s svojo ubrano pesmijo ne bi popestrili elani Ljutomerskega okteta. Glasniki domače pesmi nadaljujejo Edicijo zborovskega petja, v njihovem petju so zakoreninjeni veselje do pesmi prleških ljudi, vesela narava in življenjski optimizem. Že leta 1894 je bilo v Ljutome-ta Ustanovljeno slovensko Pe-wko društvo, ki je utiralo pot ne satno slovenski pesmi, temveč *adi slovenski besedi. Na tem te-™e]ju je nastalo ljutomersko kul-lurno društvo, ki je lansko leto praznovalo svojo stoto obletnico. Leta 1965 so v Ljutomeru delo-''ali otroški, mladinski in mešani pevski zbor. Na pobudo mag. Ivana Vrbančiča je bil iz članov me-lianega pevskega zbora ustanovljen Ljutomerski oktet. Vrsto let *uga sestavljali; Ivan Vrbančič (umetniški vodja), Mirko Prelog, Slavko Janc, Božo Mlinarič, ^iro Steržaj, Ljubo Oražem, Oton Žunec in Franček Osterc, ^oje po sedmih letih mag. Vrbančič odšel v Maribor, je vod-atvo okteta prevzel njegov sedanji bnietniški vodja Mirko Prelog. Oanes je sestava okteta precej Spremenjena, od ustanovitve pa 'In danes soustvarjajo B. Mlinaric M. Steržaj in Mirko Prelog, Pridružili pa so se jim Branko Fi-Lija, Harry Steržaj, Franc Jureš, runček Marinič in Jože Dunaj Ambasadorji domače pesmi so v tridesetih letih nastopili več kot 500-krat in se naučiti več kot 350 zborovskih skladb. Na vajah, koncertih, gostovanjih, revijah in drugih nastopih so prebili mnogo ur. Koncerte so pripraviti v sosednjih občinah, nastopili pri prijateljskih oktetih v Slovenj Gradcu, Šoštanju, Ravnah na Koroškem. Velenju. Novem mestu, Ribnici, Ljubljani, Logatcu, nastopili v Užicah, pobratenem Fulneku, pri zdomcih in rojakih v Nemčiji, na Dunaju, v Celovcu in še bi lahko naštevali. Pogosto pa je oktet z nastopi na pogrebih izkazal pieteto mnogim občanom iz svojega okolja. Med priznanji so dobili plaketo Ivana Kaučiča, Miklošičevo priznanje, posamezni člani so dobili za dolgoletno ustvarjanje na glasbenem področju Gallusove zlate značke... V vseh letih delovanja so med ljudi prinašali slovensko narodno pesem, peli pesmi v prleškem in prekmurskem narečju pa tudi zahtevnejše umetne zborovske pesmi in tako pomagali utrjevati narodno identiteto. Ves čas so vztrajali pri iskanju lepote v pesmi in njenem sporočilu. Večkrat so nastopili na radiu in televiziji. Svojo prvo gramofonsko ploščo in kaseto KLOPOTEC so posneli pred davnim Časom. Na njej so ob spremljavi instrumentalnega ansambla Emila Glavnika izvajali pesmi z narodnim melosom in slovenske narodne. Precej pesmi na plošči je uglasbil E. Glavnik, besedila pa je našel pri domačih pesnikih (M. Golarju, J. Puklavcu), Na tej plošči je priredba prleške narodne PozafČin, Glavnikove Ve-rženci in znamenita Veseli Lo-tmeržanci. Kaseta in plošča sta bili kmalu razprodani. Leta 1993 so v ljutomerski župnijski cerkvi posneli CD-ploščo in kaseto z naslovom Lotmerk mesto starodavno. Na njej je zbranih osemnajst slovenskih narodnih pesmi in takšnih z narodnim melosom. Pri izboru so upoštevali priljubljenost napevov, poudarek pa je tudi na pesmih v domačem prleškem in sosednjem prekmurskem narečju. Oktet je imel ves čas podporo vsakokratnih občinskih vodstev in je bil vedno zaželjen. Vsa leta gostuje v prostorih Glasbene ^^tume prireditve ob akciji življenje - strah me je Še včeraj smo zamahovali z roko, češ saj je še daleč od nas. Danes “eotavljamo, daje pri nas najhuje. Zato priznajmo, spoznajmo, poma-?sjmo. Mojim, tvojim, našim mladostnikom, zasvojenim s strupi dana-časa. Tega problema verjetno ne bomo mogli popolnoma preprečF verjetno pa lahko veliko pripomoremo z ozaveščanjem javnosti. Tega se dobro zavedajo Civilna pobuda in številne kulturne organizacije m ^"(hirniki, ki k temu prispevajo svoj delež. i frva prireditev v okviru akcije - strah me je bila v za- decembra v Beltincih, ki jo Pfipavil domači kud. Nastopili '^folklorna skupina iz Beltince, 'aniburaši, Orfov orkester z mla-Inskim pevskim zborom, folk-'*''no skupina iz tamkajšnje os- ^yja v naše kinematografe še ena čudovita risanka PO so povabili tud. dedka Mraza. Božička m f '“^eseljujeio najmlajše. O vseh dogodkih vas bomo sprou obveščali. ANK se bo skoraj vsak dan dogajalo za odrasle kot otroke. oa druge jliiiike nurif, ki šole Slavka Osterca, ki je vedno odprta za vse kulturne dejavnosti.^ Čeprav živimo v dobi, ko se medijske pevske zvezde pojavljajo in čez noč tudi izginjajo in je težko privabiti mlade pevce za naporno dvakrattedensko vajo, je oktetovo petje povsod lepo sprejeto - tako v šoli kot v domu Teseli Latmerzanci (M. Golar) Lotmerk, mesto starodavno, ti Urijo jvi' Jir/tTij jJinJKi, oimt pjpnfr w sFff. Dere .se jesen približa. .K klnjnuei' r zavrti. Velko lepša ta je viža, če se vino »i kupici iskri. Ref o Te se sunce v srci smeje, Tanek httška vrii goric, dhšo p grabict st greje, lak kak p Vilrtf bucJ Lotmeržanei so veseli, oštarija hram, kak te ne bi si zapeli, pun /e božje kaple hram f^oda je dobra za žabe, Loimeržanec vsak to dobro te, pa zato cez brege, grobe ta v gorice vleče ga srce. za ostarele. In naj ostane tako! Kot bi bilo (bo) za Slovence škoda izgubiti kulturnega ambasadorja Slovenski oktet, tako bi bilo za Ljutomer škoda izgubiti Ljutomerski oktet. AMNA POTOČNIK mladi, ki si želijo svet brez odvisnosti. Celoten izkopiček, zbran z vstopnicami in od prodaje slik, bo v celoti nakazan na žiioračun 51900-603-31460 - Za mlade s problemi z odvisnostjo, kamor se bodo stekali tudi vsi prostovoljni prispevki. ANR STIGMA a droge, AIDS 061 97 89 RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V galeriji Murska Sobota si lahkio ogledate predstavitev prostorskega projekta Ignaca Medena z naslovom Za Rafaelom/Neslika. Postavitev bo na ogled do 17, decembra. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja si lahko ogledate razstavo karikatur, stripa in risanega filma ob 70-letnici Mikija Mustra. Razstava bo na ogled do konca letošnjega leta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. ure, v četrtek pa tudi od 16. do 18. ure. MURSKA SOBOTA: Razstavo študentov in dijakov, udeležencev likovne kolonije KPS, si lahko ogledate v razstavnem salonu Zavarovalnice Triglav. ČERNELAVCI: V galeriji poslovne zgradbe Roto je na ogled razstava likovnih del »Velike umetnine malih umetnic«, kjer se predstavljata Nuša Pavli nje k in Simona Sraka. RADENCI: V razstavnem salonu razstavlja svoja dela Miki Beer. RADENCI: V galeriji Medikoss v hotelu Radin so na ogled dela akademskega kiparja Marjana Dreva in slikarke Veronike Rakoš iz Ptuja. MURSKA SOBOTA: V razstavnem prostoru Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo zbranih voščilnic iz likovnega natečaja osnovnošolcev in cicibanov Novoletne voščilnice. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo likovnih del priznanih slovenskih in avstrijskih umetnikov: Iva Brančiča, Sergeja Kapusa, Ota Rimeleja in Štefana Galiča. RADENCI: V četrtek, 14. decembra, bo ob 18. uri v galeriji muzeja Radenske otvoritev razstave Veš slikar svoj dolg. Skupina, ki razstavlja, je zastopala Slovenijo na letošnjem bienalu likovne umetnosti v Benetkah. LJUTOMER: V galeriji si lahko ogledate razstavo slikarskih del Jožeta Šubica. Razstava bo odprta do 20. decembra. GORNJI SENIK: V novi galeriji si lahko ogledate dela s slikarskega popotovanja dveh akademskih slikarjev Ferija Mesariča in Sandija Cerveka. LENDAVA: V Galeriji Lendava so na ogled slike, risbe, grafike in objekti avstrijskega umetnika Erwina Reisnerja. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji hotela Ajda si lahko do I5. decembra ogledate razstavo slik Ernesta Bransbergerja, MORAVSKE TOPLICE: V galeriji hotela Ajda si lahko ogledate Za zeleni jezik (88) O (ne)seksistični rabi jezika V prejšnjem zapisu smo povzeli glavna stališča Urada za žensko politiko pri slovenski vladi o (itejsekststičiii rabi jezika, tokrat in v naslednjih člankih pa bomo - kakor smo že bili napovedali - z jezikoslovnega zornega kota kritično premislili deFinicijo seksistične rabe jezika in projekt neseksistične rabe. Pripombe bomo strnili v nekaj točk Da bi bralci (= bralke in bralci) laze sledili pripombam, naj še enkrat navedemo slovensko različico definicije seksistične rabe jezika, kakor jo Urad prek publikacije uveljavlja v slovenskem družbeno-kulturnera okolju. Po mnenju avtorjev (= avtorice in avtorja) je seksistična raba jezika "sistematična raba moške (slovnične) oblike namesto in na mestu zenske, zapostavljanje, zamolčevanje oz. neomenjanjc žensk v korist moških in uporaba žaljivih stereotipov ter prispodob.« 1. Z jezikoslovnega stališča je vprašljiv predvsem prvi del definicije (sistematična raba moške slovnične oblike namesto in na mestu ženske), saj vemo, da ima v slovenščini moški spol kot slovnična kategorija t. i. nezaznamovano ali generično funkcijo, kar pomeni, da v določenih okoliščinah zaznamuje vse spole. Tako je npr. v primerih tipa Iščemo natakarja, kjer moška slovnična oblika pomeni tako zenske kot moške, ki so po poklicu natakarji ali bi to želeli biti; tako je tudi v pregovorih in rekih, npr. Kdor ne dela (edninska oblika moškega spola!),naj ne je, pri čemer je jasno, da so zajeti tako Ženske kot moški. Še najbolj pa je to očitno in samoumevno ob needninskem ujemanju osebka in povedka: Kmet, dekla in kljuse so zavili (množinska oblika moškega spola!) na njivo. Po definiciji, kakršna je, bi bila torej seksistična sama jezikovna struktura slovenskega jezika, kar pa je podoben nesmisel kakor reči, daje seksistična struktura atoma ali vesolja. Nujno je namreč treba razlikovati med jezikovno strukturo ali jezikovnim sistemom na eni strani ter jezikovno rabo na drugi strani. Jezikovna struktura so jezikovne zakonistosti vsakega jezika in splet od zunaj nespremenljivih jezikovnih odnosov, ki je globoko v zavesti uporabnikov tega jezika ter je slovnično opisan in normiran. Jezikovna raba pa je vsakokratna konkretizacija jezikovne strukture v govornem oz. komunikacijskem aktu, če je komunikacija (tudi) jezikovna. Jezik kot tak seveda ni seksističen, čeprav ne kateri/e prav v generični funkciji slovnične kategorije moškega spola vidijo največjo nevarnost ženski enakopravnosti. Generična raba moškega spola v jeziku namreč ni motivirana z razlikovanjem po spolu, kar lepo kaže tale, sicer drastični primer: Cirkuška krotilka živali vsako jutro ljubeznivo nagovori leva: »Kaj se bova pa danes naučila?« (Dvojinska oblika moškega spola!) Na moški spol so oblikovno vezane tudi druge besede, ne le sa-mostalniške, npr. Vprašalni zaimek kdo, oziralni kdor, poljubnostni kdo, nedoločni nekdo ipd. Tako rečemo npr. Nekdo je razbil steklenico, ne pa Nekdo je razbila steklenico, tudi Kdor je končal, lahko gre in ne Kdor je končala, lahko gre. Vsi ti primeri kažejo, da je treba potegniti jasno ločnico med jezikom kot sistemom in jezikovno rabo in da je nujno popraviti slovensko različico definicije seksistične rabe jezika. Zahteva po neseksistični rabi jezika, ki bi bila izpeljana iz obstoječe definicije, bi namreč pomenila strukturno spremembo slovenskega jezika oz, njegovo prenormiranje. Območje seksističnega je jezikovna raba, to pa je vprašanje, ki se neposredno povezuje z vprašnjem jezikovne kulture, O tem, koliko neseksističnega menevrskega prostora je v ob- močju rabe jezika, pa v naslednjem zapisu. FRANCI JUST nakupno razstavo slik DLUPP-a, katere sredstva bodo namenjena mladostnikom s težavami odvisnosti. PRI REDITVE: MURSKA SOBOTA: V četrtek, 14. decembra, bo ob 17. uri v grajski dvorani lutkovna predstava Sneguljčica. MURSKA SOBOTA: V galeriji Murska Sobota bo v petek, 14. decembra, ob 17. uri in v soboto, 16. decembra, ob 11. uri srečanje z umetnikom Ignacem Medenom, ki bo pripravil strokovno vodstvo po razstavi. LJUTOMER: V petek, 15. decembra, bo v atriju Mestne hiše ob 15.30 novoletna zgodba O snežnem možu, ki je iskal ženo. Lutkovna skupina vzgojiteljic iz vrtca Ljutomer to igrico podarja vsem malčkom njihove občine. LJUTOMEB: V soboto, 16. decembra, bo ob 19.30 v Domu kulture nastopil Slovenski oktet. LJUTOMER: V soboto, 16. decembra, bodo ob 10. uri na Glavnem trgu nastopili godci, pevci in tamburaši. Poskrbljeno bo tudi za turistično ponudbo: krapce, pogače, medico in vino. PRISTAVA; V vaškem gasilskem domu bo ob 18. uri nastop ljudskih godcev, pevk, pevcev in folklorne skupine, LJUTOMER: V atriju mestne hiše bo v ponedeljek, 18. decembra, ob 16. uri dramska predstava Prihod dedka Mraza. Pripravili so jo učenci razredne stopnje OŠ 1. Cankar. Od 16.30 naprej pa si boste lahko ogledali izdelke iz otroške delavnice Obeski in origami. LJUTOMER: V sredo, 20. decembra, bo v Domu kulture lutkovna predstava O gobah, stonogi in plevelu. Ogledate si jo lahko ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30 in 12.30. MURSKA SOBOTA; V sredo, 20. decembra, ob 19, uri bo v predprostoru grajske dvorane literarni večer in pogovor z avtorjem Urošem Zupanom. RADENCI: V soboto, 16. decembra, se bo ob 17. uri v Kongresni dvorani hotela Radin začela revija odraslih pevskih zborov občin Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij, GORNJA RADGONA; V sredo, 20. decembra, bo ob 19.30 v dvorani Glasbene šole Gornja Radgona božično-novoletni koncert. Nastopil bo violinist Volodja Balžarosky, na klavirju ga bo spremljal nemški pianist Christoph Theiler. MURSKA SOBOTA: V komisijski prodajlani galerije so na voljo dela naših akademskih slikarjev. Izbirate lahko tudi med umetniškimi voščilnicami, ki so primerne za okvirjanje. 12 vestnik, 14. decembra 1995 tem in onem Stanovanjska posojila Stanovanjski sklad Republike Slovenije je letos jeseni razpisal posojila, namenjena za nakup starih stanovanj in obnovo ter posojila, namenjena ne-pofitnim stanovanjskim organizacijam. Na razpis se je prijavilo 1966 fizičnih oseb, ki so skupaj zaprosile za skoraj 5 milijard in pol tolarjev sredstev. Stanovanjski sklad je nt^prej razpisal 814 milijonov tolarjev, vsoto pa so kasneje povečali na nekaj več kot 2 milijardi in pol tolarjev, torej za trikrat več, kot so predvidevali. Zato bodo manjkajoča sredstva morali dodati iz lastnih prilivov v prihodnje. Petnajst neprofitnih stanovanjskih organizacij pa je dobilo posojila v skupni vrednosti poldrugo milijardo tolarjev. V letu 1996 v moravskem zdravilišču dve veliki naložbi Apartmajsko naselje in bazenski kompleks Na razpis se je prijavilo petnajst slovenskih stanovanjskih organizacij, ki bodo gradile 530 nepofitnih stanovanj v 16 slovenskih občinah, največ v Kopru, Mariboru, Celju in Ljubljani, Investicijska vrednost teh projektov znaša skupaj 3 milijarde 459 milijonov tolarjev. Iz Pomurja je sredstva zaprosila in dobila le občina Ljutomer za projekt prenove devetih stanovanj v nekdanji osnovni šoli v Logarovcih. Stanovanjska površina skupaj meri 425,5 kvadratnih metrov, do sedaj pa so bili ti prostori neizkoriščeni. Mira Becele, svetovalka direktorja Stanovanjskega Sklada Slovenije, je povedala, da zanimanja iz drugih pomurskih občin niti ni bilo. Nekoliko več zanimanja je bilo verjetno pri posameznikih iz pomurskih občin, za te pa še nimajo narejene regionalne obdelave, koliko jih je za posojilo zaprosilo in v kakšni vrednosti. Natančna analiza bo končana konec februarja. Z izplači-. li so že začeli, ker pa je tečaj nemške marke v zadnjih dnevih skokovito narasel, so posojilojemalci pri tem »oškodovani« za precejšen delež. Na Skladu so to skušali izravnati tako, da so nameto 40-odstot-ne vrednosti kvadratnega metra, upoštevali 54 odstotkov. En kvadratni meter pa so ocenili na 1200 nemških marL Posojila bodo lahko več let txlplačevali z obrestno mero R + 3, kar je daleč najugodneje, kar se iahko v naši državi, v naših bankah, dobi. In ker je zanimanje za posojila veliko, stanovanjska problematika v Sloveniji pa ni najprimerneje rešena, so nam pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije zagotovili, da bodo s podobnimi razpisi nadaljevali tudi v prihodnjih letih, prvi razpis naj bi bil že maja 1996, Vendar, kot vse kaže, bo prihodnje leto za to namenjenih maty sredstev. ANR r Kujski val, klub stari mački Vsake toliko, znieraj drugje, nikoli ob isti uri se zberejo vedno isti ljudje na skrivnem shodu. Če bi jih videli, bi jih takoj spoznali. To so nekdanji Veliki. Namen njihovih shodov je zabava. Zabavajo se na račun dejanj sedanje politične in gospodarske elite. Dobro so obveščeni. Nekaj njihovih prejšnjih majhnih podložnikov zaseda danes nepričakovano visoke položaje. Prva točka zabave je prebiranje imen novih povzpetnikov. Ko ga predsedujoči prebere, ga poiščejo v kartoteki in predstavljajo njegove dosežke. Prime-1 rjave njegove nekdanje podobe z njegovo sedanjo pomembnostjo sprožijo salve smeha in krohota. Če so na voljo, predvajajo posnetke. Podatek, daje leta 1974 stregel na pikniku in V zdravilišču so za Moravček izvedeli šele iz časopisov - Prepričani so, da bo uspešnejša njihova Prekmurska vas - Pri pridobivanju investitorjev pomembna lokacija in že zgrajena infrastruktura Zdravilišče Moravske Toplice že nekaj let razmišlja o gradnji novega apartmajskega naselja, kakršna so v drugih uspešnih slovenskih zdraviliščih, Zaradi vseh dosedanjih problemov, nedokončanega lastninjenja pa tudi zaradi starih finančnih obveznosti se doslej niso mogli odločiti za nove naložbe. Letošnje leto pa je bilo dokaj uspešno tako pri lastninjenju kot tudi na finančnem področju, zato so se odločili, da bodo prihodnje leto začeli sirar dvema velikima naložba: z gradnjo velikega naselja z vilami in apartmaji ter z gradnjo novih bazenov s površino kar 1300 kvadratnih metrov, Čez dve leti bodo Moravske Toplice prav gotovo eden največjih turističnih središč v Srednji Evropi, s a j naj bi do takrat svoje naselje Moravček v Moravskih Toplicah zgradila tudi konkurenčna družba. Večje a prt majsko naselje Prekmurska vas bo zgrajeno na dveh lokacijah, od 80 do 100 apartmajev pa bo imelo skupno okrog 6 tisoč kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Za takšno na- j polil pomembno tovarišico, ob posnetku njego- vega slavnostnega govora deluje resnično zabav- no. Med klasične točke zabave sodi primerjava govora v OZN s capljanjem v drugi vrsti na Ga-zimestanu in nerodnimi poskusi plesa v plesni šoli. Nespret- , no lastni nje-nje, ropanje narodnega bogastva in sa se prileže pa ajdovi žganci, bogato potreseni z ocvirki, pa močno papriciran golaž. A če Ptjem? Malo, toliko za zdravje, da se mi nehajo tresti roke. Kadim? Seveda kadim. Tole avstroo-grsko pipo natlačim z dobrim domačim tobakom. Noben virus mi ne pride do živega, komarji se pa odselijo vsaj kilometer proč. Pa dobre volje moraš biti, posebno če pogledaš za kakšno kiklo. nerodni uk' repi trenutne politične elt- ■ te so razlog i za nov val i dobre volje. Uničiti celo gospodarst- ' vo, da se po- ■ lastiš nekaj drobcev, je ! dosežek, ki , bo šel v zgo- ; dovino. Pos- I i J lastica je tudi priznanje in potuha zločinski oblasti, ki je nekdanjo »domovino« sprememila . v molje krvi, To je smešno, vendar opravičljivo, taka je pač politika neuvrščenosti. Kujski val odkriva in poriva Ljutomerski Zeleni so Francozom prodali najsevernejši slovenski otok. Naslednja eksplozija francoske atomske mušnice bo v globini 1225 metrov pod gladino lepega Gajševskega jezera. Na otoku že vrtajo. Vse, ki Jih zanima karkoli v zvezi z nameravanim atomskim poskusom, vabijo prvo lepo nedeljo na zeleni shod. , Ljudem bodo pojasnili, da se bo vse skupaj ■ samo malo streslo in zakadilo, voda v jezeru se bo za nekaj časa rahlo ogrela. Samo na petinsedemdeset stopinj Celzija. Nič hujšega se ne bo zgodilo. Nobenih razlogov za paniko ni. Sledil bo prikaz polivanja z gnojnico, solitrno kislino, kromovimi spojinami in raznimi škropivi. Kurili bodo kres iz gum in odpadnih motornih olj. Tudi zabave s plesom, jedačo in pijačo ne bo manjkalo. Kujski val, zdravje je bogastvo - Vi ste dočakali sto let, mikrofon je vaš. Za zdravje vprašate? Imam ga toliko, da vam ga lahko prodam. Kaj jem? Same zdrave reči. Slanina mora biti dobro zaeiirjena pa kakšna kioba- - Vi ste dočakali sto sedemdeset kilogramov. Nam lahko kaj poveste o tem podvigu? Jaz sem debel in sre- ' čen. Od vseh stvari na tem _ svetu najraje jem. Rad jem dobro in veliko. Sem popolnoma zdrav. Najbolj se bojim, da . ne bi mogel več jesti in bi shujšal. Samo predstavljajte si, kakšna godpodarska škoda bi to bila. Porabil sem veliko denarja, da sem postal takšen. Kaj jem? Vsekakor ne »zdrave hrane«. Tisto spoznaš po tem, daje praviloma ogabnega okusa. Ljubitelji »polnovredne« hrane vsak zalogaj skrbno prežvečijo, premagajo odpor in ga junaško pogoltnejo. Vsem, ki so pripravljeni poslušati, zagotavljajo, kako sijajna hrana je to in za kaj vse je koristna. Kujski val, mali oglasi in velike skrbi - Nujno prodamo idilično urejeno posestvo ob prekrasnem Gajševskem Jezeru, pridite in se prepričajte. Cena; prava malenkost. Na voljo smo vam štiriindvajset ur na dan. - V petnajstem letu starosti nas je nepričakovano zapustila Suzana 11. Vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, se zahvaljujemo, ■ zlasti gospodu veterinarju. Suzana 11 Je bila čistokrvna in krotka kobila in težko Jo bo Še kdaj nadomestila kakšna druga. V njen spomin se pokla'nja konjska druščina. - Dragi bralci, bodite pozorni na čistokrvno slovenščino v tej oddaji. Narejena je z novimi slovenskimi Windowsi. ki nam jih je velikodu- ; šno poklonilo podjetje IPO iz Ljutomera. ložbo se ne bi odločili, če ne bi bili stoodstno prepričani, da bodo prav vse ponujene apartmaje in vile tudi prodali. Celotno naselje se bo gradilo s pomočjo tujega denarja, torej s predhodnim finančnim investiranjem interesentov. Po začetnih poizvedbah bo teh dovolj, prav tako pa je veliko zanimanje tudi za prevzem izvedbe celotnega projekta, vendar se vodstvo zdravilišča v teh dneh še ni dokončno odločilo, ali bodo »inženiring« predali, imeli manj skrbi in manj dobička ali bodo vse opravili sami ~ od zbiranja denarja do izvedbe in prodaje - in imeli več dobička. Zdaj je v izdelavi lokacijska dokumentacija, čaka pa jih še ena velika finančna obremenitev, plačilo spremembe namembnosti zemljišča. En del naselja bo zgrajen med sedanjih naseljem (bungalovi, ki so pokriti s slamo oziroma trstičjem) in med novimi športnimi igrišči, drugi del pa v trikotniku zemljišča za gozdom Čreto. Oba dela bosta povezana, prav tako pa bo povezan stari in novi del naselja, tako da ne bo več nobenih ograj ali drugačnih ločnic. Razlika bo le v tem, da bodo gostje v starem naselju (šest ali sedem najstarejših bungalovov bodo podrli) gostje zdravilišča, prebivalci v apartmajih pa bodo lastniki ali najemniki prostorov, ki so last nekoga drugega, Zato bo zdravilišče pripravilo posebne pogodbe, s katerimi bodo imeli tudi stanovalci novega aprtmajskega naselja nekaj ugodnosti pri koriščenju zdravstvenih in kopaliških storitev zdravilišča. Na vprašanje, če bo podobna pogodba sklenja tudi z gosti oziroma stanovalci v morebitnem naselju Moravček na skrajnem severnem robu kraja Moravske Toplice, nismo dobili odgovora, vinteres investitirja tam gori zadnje Časa narašča v smislu neke povezanosti. Mi smo zainteresirani, da bi sklenili take pogodbe, da bi tudi tisti gostje imeli neke ugodnosti, kajti vsem nam je v interesu, da bi se gost, ki biva v Moravskih Toplicah, počutil čim bolje s čim manj omejitvami,« Je povedal direktor zdravilišča Dušan Bencik. Že doslej so morali biti pozorni na goste, ki so prenočevali v zasebnih turističnih sobah v Moravskih Toplicah, V zdravilišču so veseli, da poleg njih v tem kraju še kdo razmišlja O razvoju turizma, upajo pa, da ne bo ostalo vse pri govorjenju, ampak da bodo kmalu vidni rezultati skupnega koordiniranega dela. Ne bi bilo namreč prav, da bi se v turizmu gradilo brez kakršnih koli dogovorov in brez upoštevanja drugih partnerjev v kraju. Tako bi na primer prihodnji udeleženci v turističnem razvoju morali upoštevati, da Je sedanja čistilna naprava že polno obremenjena, daje potreb no urediti središče in trg turističnega kraja ter ob njem tržnico in da si kakršnih koli naložb v turističnem kr^Ju ne morejo privoščiti, čeprav Je denar še tako vabljiv (najbolj sporna je načrtovana gradnja bencinske črpalke v Mali Greti, kjer naj bi v ta namen pO" sekali polovico gozda). Gostov bo dovolj za vse, postali bodo naJvečJe turistično središče Srednje Evrope, le če.se bodo uspeli (in naučili) dogovoriti o nekaterih zadevah, V zdravilišču ne vidijo nobenih ovir, ne moti Jih, da se bo z gradnjo in prodajo turističnih apartmajev ukvarjal še kdo. Moti jih le to, da so za Moravček izvedeli šele d časopisa. Storili so prvi korak in»tekmece« poklicali na pogovor, kjer se je izkazalo, da tudi oni ne vedo nič o njihovih načf' tih za gradnjo Prekmurske vasi. Prepričani so, da ima njihovo naselje zaradi ugodnjše lege v bližini bazenov več možnosti za prodajo. Nasprotno bodo drugo veliko naložbo financirali z domačin* denarjem. Idejne skice že obstajajo, menda so se odločili tt tudi za ime: Termoland. V dokončnih načrtih bo odločeno, ah bo 1300 kvadratnih metrov novih vodnih površin razporejeiiib v tri bazene ali bo zgrajen le en velik bazen nepravilnih oblik-Novi bazenski kompleks bo zgnS' jen v naj starejšem delu kopališki' ga dela zdravilišča, V prihodnjem letu bo Poini**1^ bogatejše za dva velika vodo^ športna centra: v Radencih *** Moravskih Toplicah. Upajmo, da se bo našel tudi kdo, ki bo poR® vode in hrane znal ponuditi gostom na počitnicah še kaj drosn* ga (pa čeprav bo to danes poP**' lami »rave« na prostem), kaj*’ lokali, kakšna sta bila nekoč Caf' da v Martjancih in Kavarn® Radencih, v celostni turistio*** ponudbi kar hudo manjkajo. BERNARDA B. PEČEK Prejeli smo... Zdravilišče Moravske Toplice neuradno končalo lastninjenje V časopisu VESTNIK je bil dne 7, 12. 1995 objavljen sestavek z gornjim naslovom. V novinarskem zapisu je glede vsebine revizijskega poročila za ZMT (Zdravilišče Moravske Toplice) in postopkov družbenega pravobranilca vrsta netočnosti in zato na podlagi 9. Člena zakona o javnih glasilih zahtevam, da objavite naslednji popravek: Po zapisu novinarja v obravnavanem sestavku je direktor izjavil, da naj bi po mnenju revizorjev najeti cenilec nepravilno ocenil vrednost kapitala. Ta podatek ni točen, saj je revizijski organ le ugotovil, da je domnevno družbeni kapital prenizko izkazan zaradi uporabe različnih tečajev (ocenjenega in srednjega) nemške marke pri preračunavanju vrednosti kapitala, ne pa zaradi neustrezne cenitve. Po ugotovitvah revizorjev je Šlo za t. i, računsko napako (ki pa Je klub temu pomenila po enem izračunu za 3,1 %, po drugem pa za 6,92 % premalo izkazan družbeni kapital). Družbeni pravobranilec Je zato utemeljeno pričakoval, da bodo sporna vprašanja hitro razrešena. Podjetje je res novembra 1993 sklicalo sestanek vseh družbenikov, in ko je že kazalo, da* večina udeležencev pristaja na poravnavo, Je na veliko presenečenje družbenega pravobranil- ca direktor Bencik končal omenjeni pogovor z ugotovitvijo, da bodo počakali na razplet spora na sodišču. Družbeni pravobranilec je vložil tožbo po 50. členu ZLPP, ker je bil po ugotovitvah • revizijskega poročila to dolžan storiti, ne pa zato, ker naj bi se »pojavil nekakšen splet okoliščin«, kot pravi direktor Bencik. Prav tako je iz trte zvita trditev direktorja Bencika, daje bilo vse skupaj zrežirano zaradi zavlačevanja. Družbeni pravobranilec je tudi po vloženi tožbi večkrat posredoval pobude za morebitno poravnavo oz. sporazumno razrešitev spora, vendar je vedno naletel na gluha ušesa. »Režija« je bila torej v rokah same uprave in nikogar drugega. Družbeni pravobranilec v času pravdanja ni zbiral nobenih novih argumentov, da bi dokazal krivdo, kot pravi direktor Bencik, temveč je ves čas uveljavljal enak tožb®” zahtevek (tj. povečanje druž”^ nega kapitala zaradi nepravd” tehnike preračunavanja). I” čno, družbeni pravobranilsčJ' tožbo umaknil, ko Je ugotovil.« glede na predpisane postopk® I stninskega preoblikovanj® ** znani t, i, fiksni vrednosti no*”' niranega kapitala zunanjih stnikov izid spora ne bo imel benega vpliva na lastninjenje P djetja. Seveda pa bi ravnal cn® tudi, če bi ga na to opozorilo F djetje, kar se ni zagodilo. Pt* zadevi ni jasno, zakaj upf®*^® P dJetJa vztrajno išče nekakšn® nanje nasprotnike, ne pojasoj"^ pa svoje neomajne odločitv® pravdanje, ki je tudi sicer P sem legitimna, seveda s po®' ' cami, kakršne pač so. p Družbeni pravobrao*' Republike Slove”^ namestnik Janez K’ Krasitev božičnega drevesa v četrtek je v Ljutomer prišla Jelka. Toda to ni bila kaierakd' Jelka, temveč Jelka, ki je prišla iz gozda sameg^ dedka Mraza, je zaupala otrokom, ki so se zbrali, da bi okrasili božično drevo, atriju Mestne hiše Je zapel zbor ljutomerske glasbene šole, Jd* pa je povedala dve resnični pravljici o še bolj resničnem dedki* Mrazu. Pa tudi na sladkarije ni pozabila. Čeprav je pritiskal mraž* so otroci poslušali kulturni program in nato olTJsili jelko. 4 vestnik, 14. decembra 1995 13 4 1 I I 1 I I X I I I -asveti Dogajanja na Ljubljanski borzi , Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Lju-l*ljanski borzi oz. trgu vrednostnih papirjev zajemal« obdobje med *®tkom, 5, 12,, in ponedeljkom, 11. 12, 1995. LJublJansfca borza je v sredo, 6, decembra, objavila sporočilo za javnost v zvezi z redno delnico cinmedie. Odbor za sprejem vred-fia^tnih papirjev in članov na LJu-Njansko borzoje namreč 24, novembra sprejel sklep o razširjeni Izolaciji delnic družbe Finmedia Upravljanje, financiranje in kapital-naložbe, d. d,, Ljubljana. Do-5*atne delnice izhajajo iz preoblikovanja prednostnih delnic v 'udne (28.176 rednih delnic), ki se Pridružujejo 20.040 rednim delni-bum, ki so že uvrščene v borzno Ittrtacijo B. Poleg tega Je odbor na Pbrilagi ugotovitve o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejel tudi ®Wep, da se vse delnice iste družbe Premestijo v višji segment - v borzno kotacijo A. Prvič se Je trgova-v razširjeni obliki 11. decembra letos, nova skrajšana oznaka delni-glasi FMRl. ^rzna kotacija A -fedne delnice Delnico Finmedie samo še to-najdete med rednimi delnica-v kotaciji B. kjer Je do pone-'"elJka tudi kotirala. . Enotni tečaj delnice Probanke ■Ib v torek padel z 18459 na 18338. je bilo za 3,9 mio tolarjev prometa. naslednjega dne pa na 586 ob 15,5 mio tolarjev pro-nJeta. V četrtek je njen enotni te-baj padel na 17814. ko je bilo za 2 Utio tolarjev prometa, naslednjega nne na 17725 ob 2,4 mio tolarjev Prometa, v ponedeljek pa porasel na 18093 (9,7 mio tolarjev). „ V sredo je padel enotni tečaj ^lUsove delnice s 17847 na , '^02, ko je bito za 4,2 mio to-prometa, v četrtek pa pora-na 17639 ob 2,5 mio tolarjev Prometa. V petek je njen enotni 'boaj zdrsnil na 17092, ko je bilo 5,9 mio tolaijev prometa, nasle-njega dne pa na 17000 ob 12,2 "Uo tolarjev prometa. 38919 na 37880 Je v torek Padel enotni tečaj delnice SKBR-a, ko je bilo za 17,8 mio tolarjev "Ometa, naslednjega dne pa pora-"b'na 37902 ob kar 140,1 mio to-PzJev prometa, V četrtek je njen *Uotni tečaj padel na 37782, ko je I t*za 41,1 niio tolarjev prometa, ^Slednjega dne na 37334 ob 19,9 ,. ‘O tolarjev prometa, v ponede-ZJ;'' Pa poskočil na 38889 (275,1 “Uo tolarjev prometa). borzna kotacga A -’*’>veznice tek je njen enotni tečaj porasel na 105,5, ko Je bilo za 6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne ostal na istem nivoju (4,1 mio tolarjev prometa), v ponedeljek pa porasel na 105,7 ob 54,4 mio tolarjev prometa. V torek je porasel s 117,5 na 117,7 enotni tečaj obveznice RSL 2, ko je bito za 25,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 118,0 ob 20 mio tolaijev prometa. V četrtek Je njen enotni tečaj porasel na 118,5, ko Je bilo za 70,8 mio tolaijev prometa, naslednjega dne na 118,7 ob 44 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 119,0 (474,6 mio tolarjev prometa). Šele v ponedeljek je bil opravljen v tem tednu promet z obveznico RS08, promet pa je bil skromen, saj ga Je bilo le za 53 tisoč tolarjev. Z obveznico RS 11 je bil opravljen promet v sredo, in sicer po nespremenjenem tečaju 103,0 v vrednosti 14 mio tolarjev. Za 0,3-odstotne točke na 103,4 Je v torek porasel enotni tečaj RSOl z izkoriščeno davčno olajšavo ter se na tem nivoju zadržal tudi naslednjega dne, skupno pa Je bilo za 4,4 mio tolarjev prometa. V četrtek Je njen enotni tečaj padel na 103,2, ko je bilo za 111 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne poskočil na 104,4 ob prometu 632 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 104,5 (420 tisoč tolarjev). V torek pa je padel enotni tečaj obveznice RS02 z izkoriščeno davčno olajšavo, in sicer za 0,5-odstotne točke na 117,0, ko Je bilo za 103 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 116,0 ob prometu 613 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa porasel na 116,4 (308 tisoč tolarjev prometa), V torek je zdrsnil enotni tečaj obveznice SKBI s 107,3 na 106,5, ko Je bilo za 366 tisoč tolarjev aplikacijskih poslov, naslednjega dne se Je vrnil na 107,3 ob prometu 369 tisoč tolarjev, v četrtek pa poskočil na 107,7 (1,6 mio tolarjev prometa). Z obveznico SKB2 Je bil v torek sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 496 tisoč tolarjev po tečaju 112,0 (-1,0-odst. t.), naslednjega dne pa je njen enotni tečaj porasel na 112,1 ob kar 38,3 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj poskočil na 112,9, kojebiloza 16,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 112,4 ob 39 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice Sklada dne pa na 28642 ob 5,9 mio tolarjev prometa, V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 30234, ko je bilo za 5,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 29695 ob 6,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 28470 (91,5 mio tolarjev prometa). Za 70 tolarjev na 25100 Je v sredo porasel enotni tečaj delnice Gradbenega podjetja Grosuplje, prometa pa Je bilo za 1,6 mio tolarjev. Z dvema lotoma delnice Hmezad banke je bil v torek prijavljen aplikacijski posel po tečaju 17060 (+9 tolarjev). V torek je zdrsnil enotni tečaj MKZaložbes I6112na 15634, ko Je bilo za 1,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 15572 ob mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 16020, ko je bilo za 8,9 mio tolarjev prometa, v petek padel na 15570 ob 2,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 15991 (1,2 mio tolarjev). Enotni tečaj Nikine delnice je padel v torek s 5290 na 5141, ko Je bilo za 18,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 5139 ob 4,1 mio tolarjev prometa, V četrtek Je njen enotni tečaj porasel na 5189, ko Je bilo za 6,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 5182 ob 2,1 mio tolarjev aplikacijskih poslov, v ponedeljek pa na 5129 (512 tisoč tolarjev). S 1127 na 1060 je v torek zdrsnil enotni tečaj delnice Term Čatež, ko Je bilo za 47,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 1103 ob 57.2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 1112 (2,9 mio tolarjev prometa). V petek Je njen enotni tečaj padel na 1098, ko je bilo za 516 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa tako rekoč ostal na istem nivoju (1099) ob 2,2 mio tolarjev prometa. Borzna kotacija B -prednostne delnice za razvoj (SKRl)jevtorekpora- Računalniška programska oprema Predstavitev slovenskih oken ’95 V soboški grajski dvorani je bila minuli torek predstavitev prvega operacijskega sistema v slovenskem jeziku SLOVENSKA OKNA ’95. Predstavitev je pripravilo podjetje MINICOM, računalniški inženiring, ki je edino v Pomurju z nazivom >>Qualifaied Dealer«. Na podlagi enoletne analize slovenskih prodajalcev Microsoftovih izdelkov je največja proizvajalka programske opreme izbrala šestnajst od tristo slovenskih prodajalcev ter jim zaradi količine in kakovosti storitev pri prodaji njihovih izdelkov podelila naziv »kvalificirani prodajalec«. V gradu je bilo na ogled več računalnikov s slovensko verzijo W1NDOWS '95. O novosti je predaval dr, B, Gspan ter zbranemu občinstvu pojasnil delovanje in prednosti novega sof-tverskega izdelka. Vendar to ne bo edina predstavitev v M. Soboti. Obljubili so, da bodo ob vsaki novosti Microsoftove ponudbe, ki bo namenjena našemu trgu. v tem, da ponuja »hitrejše in lalje delo, večjo izbiro, več zabave in boljši dostop«. Okolje Windows ’95 vključuje izboljšano mul ti medijsko tehnologijo, hitrejšo grafiko in izboljšali z- » -h. t' w fji- n isii’ lil* J f ? 'i.J lI 11-ig a L IMndovvs pripravili tudi ustrezno predstavitev. Prednost Windowsa '95 v pri- _ merjavi s prejšnjimi verzijami je ,1 vok, vse dodatke za nemoteno povezovanje v omrežje ter nova orodja, izvajanje več hkratnih Opravil in še in še. Na voljo je vse - od mullimedije do povezave z Internetom. Nezahtevnost postopkov omogoča raziskovanje tudi popolnim začetnikom. Lahko rečemo, da so prijaznejši za uporabnike. Slovenska verzija je priporočjiva predvsem za vse tiste, ki se z Windowsi še niso srečali ali je njihovo znanje angleščine pomanjkljivo. Za operacijski sitem Microsoft Windows '95 potrebujete osebni računalnik s procesorjem 386 DX ali boljšim, operacijskim sistemom MS-DOS 3.31 ah novejšim in Microsoftom Win-dowsom, različica 3.0 ali novejša, 4 MB pomnilnika (priporočeno 8 MB) in na disku še približno 35-40 MB prostora, Win-dows ’95 SLO stane 31.960,00 SIT. nadgradnja pa vas bo stala 14.500.00 SIT. AP Ob le enem lotu prometa Je GREENPEACE tudi V MUFSki Soboti skočil enotni tečaj delnice KBTP- I *, ^notni tečaj obveznice Banke (Bet 1) Je v torek padel z na 108,4 ter se na tem ni-Zadržal tudi v sredo, skupno oilo za 405 tisoč tolarjev prome-’ ''četrtek pa zdrsnil na 104,6db 14,8 mio tolarjev prometa. V je njen enotni tečaj poskočil I 1*15,3, ko Je t?ili I la 12,5 iTiIri .^'lev jHnniEti, v ponedeljek pa na ob 24,4 mio tolarjev prome- sel S 83,5 na 84,5, prometa pa je bilo za 225 tisoč tolarjev. ”0.0 la. (J ® iBS.fi na loj,4 Je v [oret pa-tečaj obveznice RSL1, I J® bilo za 8,8 mio tolarjev pro-0^’ ^“^'sdnjega dne pa na 105,0 hiio tolaijev prometa. V četr- Borzna kotacija B -redne delnice s 15089 na 14921 Je v torek padel enotni tečaj delnice__BTBR, ko Je bilo za 4,2 mio tolarjev prometa, nasledtviega dne pa porasel na 15000 ob 77,2 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padci na 14966,kojebiloza 97 5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na l48IOob aplikacijskih poslih v vrednosti 548 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa porasel na 15002(69 mio tolarjev prome- ta). ■. - ■ V torek Je padel enotni tečaj Dadasove delnice s 185519 na 177093, ko je bilo za 56,5 mio to , wawfHifliw: , BREŽICE 'žonaneavia, m.oeoe 62-238 LJUBLJAMA *^8islta 20^tal. 061 133-11 -55 imao 1*1. 063 28-936 tfbi KttAMJ PTUJ •tOTOSkaZ ŽnlitorlCevo n. 11 tel. 062 772-531 c. KOPER '‘"rarota 12, tel. 086 38-290 larjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 178339 ob 44.6 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 179577. ko ic bilo za 27,5 mio tolarjev prometa, v petek padel na 176801 ob 7,8 mio tolarjev prometa, v ponedel- jek pa ponovno poskočil, tokrat na 181709 (27,6 mio tolarjev pro- meta). Enotni tečsu *•*“« Fmmcdie je nekoliko porasel v torek s 27154 na 27231, ko Je bilo za 7,3 mio tolarjev prometa, naslednjega ja v torek z 38328 na 40000, naslednjega dne pa padel na 39974, ko je bilo za 24,8 mio tolarjev prometa, V petek Je njen enotni tečaj zdrsnil na 37888 ob 1.5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 37000, ko je bilo za 999 tisoč tolarjev prometa. Enotni tečaj delnice Primofina Je zdrsnil v torek z 61856 na 58581, ko Je bilo za 15,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 59291 ob 41,4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 59539 (2,4 mio toalijev prometa), V petek Je njen enotni tečaj padel na 59045, ko je bilo za 2,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 60943 (4,4 mio tolarjev). Z delnico UBKP-ja so bili prijavljen i v torek aplikacijski posli v vrednosti 6,3 mio tolarjev po tečaju 13060 (~ 1440 tolarjev), naslednjega dne Je njen enotni tečaj poskočit na 14300 ob skormnem prometu 57 tisoč tolarjev, v Četrtek pa na 15335 (399 tisoč tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj poskočil na 15816, prometa pa Je bilo za 301 tisoč tolarjev. 6. decembra Je porasel s 43720 na 44000 enotni tečaj delnice VIPP, ko Je bilo za 12,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 44500 ob skormnem prometu 89 tisoč tolarjev. Borzna kotacija B -obveznice Z obveznico Občine Zagorje je bil v torek prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 115 tisoč tolarjev po tečaju 103,5 {-0,9-odstotne točke), v četrtek je njen enotni tečaj porasel na 105,0, ko Je bilo za 150 tisoč tolarjev prometa, v petek pa na 107,1 (3,9 mio to- larjev). Tončka Božinovič Miklavž z Greenpeaceovim avtobusom Sneg in sejem sta bila zaenkrat edini oviri mednarodnih okoljevarstvenikov Od 4. de 22, decembra potuje po Sloveniji avtobus mednarodne okoljevarstvene organizacije, ki že s svojini videzom in vetiktm napisom GREENPEACE opozarja na vsebino in namen svojega potovanja. V sredo, 6. decembra, seje ustavil tudi v središča Murske Sobote. Zaradi sneženja in neugodnih prometnih razmer je prispel z dveumo zamudo, nato pa je okoljevarstvenike čakalo se drugo presenečenje. Zaradi Miklavževega sejma in sejmarjem razprodanega prostora pred Ljubljansko banko so se moral) zadovoljiti s prostorom pred občinsko stavbo. Miklavž in GREENPEACE res nimata veliko skupnega, čeprav sta oba na svoj način »dobrotnika«. Vsekakor bi bUa misija priznanih mednarodnih okoljevarstvenikov učinkovitejša, če bi prispeli v Mursko Soboto na drug, nesejemski daiffali če bi jim odgovorni rezervirali obljubljeni prostor v središču sejemskega dogajanja. Kljub temu seje ob avtobusu, kjer so postavili razstavne panoje, ustavilo kar precej radovednežev, nekateri pa so se pozpeli tudi v notranjost, kjer so lahko sede pri- uparjalnika stane približno 18 milijard tolarjev, z zamenjavo povezani varnostni ukrepi pa stanejo vsaj še enkrat toliko. Zaradi tega lahko stroške celotne naložbe ocenimo na 35 milijard tolarjev; med zamenjavo Je potrebno elektrarno za nekaj mesecev izklopiti, kar pomeni dodatne milijarde izgube. GREENPEACE je zaradi tega (in zaradi dosedanjih izkušenj s podobnimi zgledi) prepričan, da je potrebno jedrsko elektrarno takoj zapreti in jo nadomestiti z okolju prijaznimi alternativnimi viri energije. Prav v Pomurju imamo po njihovem mnenju idealno priložnost za izkoriščanje alternativnega vira energije -geotermalne energije. Žal se želje lokalnih oblasti in prebivalcev ustavijo pri nerazumevanju države, zato imajo težave zaradi pomanjkanja denarja za vrtine. Energijski (Jedrski) lobiji imajo še vedno premočan vpUv v ministrstvih in vladi, tako da moramo vedno poslušati le »strokovne utemljitve upravičenosti jedrske energije ali gradnje hidroelektrarn«, nikakor pa nočejo enakovredno upoštevati možnosti izkoriščanja drugih alternativnih virov energije. Že z denarjem za vgradnjo samo enega uparjalnika v Jedrsko elektrarno bi bili načrtovalci izrabe okolju primerne energije zadovoljni. S 35 milijardami tolarjev, kolikor bo Slovenijo stala zamenjava uparjalnikov, bi lahko uresničili marsikateri sprejemljivejši energijski projekt, npr. kombinirane plinske elektrarne. BBP sluhnili slovenskemu predstavniku oziroma koordinatorju Albinu Keucu in si ogledali v ta namen pripravljen videofilm o delovanju in dosežkih organizacije. GREENPEACE v Sloveniji Se nima svojega predstavništva; za redno delovanje predstavništva je potrebna organizirana skupina vsaj 15 priznanih strokovnjakov z natančno določenim programom in cilji delovanja pa seveda veliko denarja. 90 odstotkov dela strokovnjakov v tej organizaciji je skritega, saj se ukvarjajo s strokovnim raziskovanjem. Sredstva zbirajo s prostovoljnimi prispevki, kdor podari denar za delovanje mednarodne organizacije, postane podporni člani. V zadnjih letih so razširili svoje delovanje tudi na Srednjo in Vzhodno Evropo, v bližini Kijeva pa so uspeli odpreti sodoben laboratorij za opravljanje natančnih analiz. Razlog za prvo »intervencijo« GREENPEACA v Sloveniji v obliki potovanja posebnega avtobusa je načrtovana zamenjava uparjalnikov v jedrski elektrarni Krško, o čemer bo odločal državni zbor v prihodnjih dneh. Nabavna cena in vgradnja enega J-- I iS-metrski členkasti avtobus je star 17 let in je prevozil že 2,5 milijona kilometrov; opremljen je z dvema sončnima celicama in vetrnico za pridoUvanje električne energije, zaradi 17 filtrov pa iz izpušne cevi izhaja le CO2; v avtobusa sla tudi konferenčna dvorana in videodvorana za 12 ljudi, v kntera prikazujejo fd-me z okoljevarstveno tematiko. Fotografija; JuŽa 14 vestnik, 14. decembra 1995 T. naših krajev Pismo mojemiposlanci Dragi moj Kovet! Premittoučo soboto so pri Žolarovi zabadali ednoga projnika pa te navejčer mi Vinci pravo, naj malo tonfa prijden, ka si kaj po-gučijmo. Šou san po polaganji pa nas predse sousidof fkup prišlo, nej zavolo gejstvine, bole zavoto gača, ka itrej večer ta odijde. Da smo z gučon na vortivanje prišli, le Vinci neJ mogo mijmo toga, ka nebi pravo, kak non tejpregnjejši prorokiijejo, ka nas pavre vrag zeme. pa ga te ges pijtan, kakšeformo setou lejko zgodij, če eden od dnijgoga čiduže bole delamo, več praja sejama pa več pripouvlemo. Tou je preveč žmetnofpar rečaj povedati, pravi Vinci, zaj je f cejlo Evropo taksi beteg prišo, ništerni pravijo, ka je tou musaj, ka se se države v fsefeiej bande Jkup driižijo, ka bi leži tržili med sebof, v našen paverskon geziki povejdano, ka bi pri ion eden ovoga kaj okouli prneso. Pa tej naši vaji pa parlament, čiglij ka so od toga sploj nikaj nej broditi niti prebrodili po tej capašaj idejo, pa smo te najpriej stoupili v Efto, zaj za nouvo leto pa v Cefto, nikda slede bi pa ešče radi v Evropsko unijo prišli. Tu se zaj zača tej naš beteg. Zaiogavoto se non prorokiije somo božno, kale na naš plač prijde dosta falejši strošek, kak je zaj eti prinas, pa mij pavzi več svojega nemo mogli nikaj odati ali pa do mogli cejne preveč doj spadnoti. Somo tej pregnjejši se sploj ne pijtajo, kak mo pa te mij živeli, če nikaj nemo mogli odati, skoj mo naprijliko porcijo plačOvali, štero ta država tak dobro zna računati. Či gnes poti milijona lujdi prinas somo od verstva živej pa ešče tetko si doma strošek pripouva, ka na deti preveč malo plačo ma, le se zaj tej narod nemre somo ednouk na koudiški bot džati, zatou ka naj edno par božni ferm svoje božne proizvode teži oda. Nišče se niti ne pijta, zakoj je pa te prinas strošek dragi, vej pri ton vb računanji, kelko naj kaj košta, naše delo tak nišče kcoj ne računa, či je pa se drujgo, ka se ntica za nikaj pripouvati, drago, smo nej mij krijvi, falej kak Šenki pa rejsan nemremo delati. Kak se pa naš parlament fejst briga za nas, non povej somo tou, kaše z državne gase za kmetijstvo f ton leti dalo i2 milijard tolarof, pa veČ kak pou od loga so tej na mtnisterstvi pa sefelej inšpekcije poniicali, za eden TAM, ge somo 3000 tujdi dela, pa 8 milijard, kleti de pa 20 irbeto, za pou milijona pavrof pa somo 6 na teto. 2e pred dvoma letoma je tej parlament sprijo strategijo razvoja kmetijstva, štere več ttindri nega, ka so jo znon pavoki f Usti paperaj pogeli. Čakaj Vinci, čakaj, pravi njegof oča Miška, šteri že prouti 90 leton klači, nebojse, ka bi nas pavre vrag zeu, trbej znati, ka gda pavre vrag zeme. te se tou zgodij '.lij z državo/. Mij smo preživeli Marijo Terezijo pa Ferenc Joška pa Madyar-Ostrak monarhijo, preživeli smo Karadžordževiče pa Obiliče, Hortija pa Selo Kuna pa Vilmoša Tkaleca. zaj naslegnje pa takse diktatore. kak sta bila Tito pa Kardelj, pa zmejs so nas štiri ali petkrat osloboudili, glij teklokrat smo sikdar čuti, ka Je tou naša prava domovina, pa smo ešče itak tii. pa san gviišen, ka etovladajoučo garnituro tuj preživejmo. V nedelo san te nej Šou k mesi, somo san doma od loga premi-šlavo, pa mi nikak nejde vglavou, zakoj tej paverski narod v etoj državi tak malo poštenja ma, ka bi ga tej ministri pa ta vlada tak fal odala, vej pa so lekar pozabili, ka je tej paverski narod obdržo tej naš mali narod skouz cejlo zgodovino, ka je obdržo tej naš ge-zik, pa si najčednejši lidgej so s paverskoga pokolenja prišli. Po sakoj bojni se je pravlo, ka paverski narod lejko občuva državo v najbole žmetnon hijpi, pa bi trbelo dobro broditi pa znati, ka nas v prišestnosti čaka. Tij tou se dobro znaš, pa Je Tvoja svejta dužnost, ka ovin, šteri so tak butasti, ka toga ne vejo, povejš. F ton viijtanji Te pozdravla Tvoj Janči BorojČnjek s Čurgove, F Curgovi, decembra 1995 I V nedeljo referenduma za krajevni samoprispevek V Noršincih in Sebeborcih pred pomembno odločitvijo V delu Krajevne skupnosti Martjanci, in sicer v naseljih Noršinci in Sebe borci, bosta v nedeljo, 17, decembra, referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Ker se konec januarja iztekata krajevna samoprispevka, se bodo v obeh naseljih odločali za petletno obdobje od I. februarja 1996 do 31. januarja 2001, ko naj bi občani po lastni presoji zbrali dovoli dodatnega denarja za precejšnje naložbene apetite. Tako nameravajo v Noršincih sofinancirati 2. fazo rekonstrukcije vodovoda, gradnjo kanalizacije, kabelskega televizijskega sistema, obnovo cest, tlakovanje pokopališča, ureditev strelovoda in odtočnih žlebov pri mrliški vežici, starega pokopališča, gasilskega doma in javne razsvetljave. Poleg tega nameravajo s krajevnim samoprispevkom plačevati električno energijo za javno razsvetljavo in za vaške objekte, vzdrževanje infrastrukturnih objektov, javnih objektov in javnih površin pa tudi sofinancirati opremo za požarno varnost, delovanje društev in za druge potrebe. S krajevnim samoprispevkom bi v petih letih zbrali 8 milijonov tolarjev, vrednost omenjenih naložb pa znaša okrog 40 milijonov Mrliška vežica, ki jo grade v Žižkih, bo merila 15 krat 13 metrov, v njej pa bodo: predprostor, prostora za pokojnika, soba za svojce, kuhinja, sanitarije in prostor za orodje. Vežica je že pokroita, do 30. aprila pa naj bi jo povsem uredili. In koliko denarja bo treba odšteti zanjo? Vsak vaščan, ki želi biti tam pokopan, mora prispevati za 110 mark tolaijev. lahko v štirih obrokih. Dodatni vir pa sta krajevni samoprispevek in drugi prihodki. Doslej so za vežico porabili 5.000.000 tolarjev, celotna naložba pa bo stala 12.000,000 tolarjev. Vežica ne stoji na pokopališču^ ampak ob njem na parceli, ki so jo morali kupiti. - Fotografija: J. Ž. ■ MURSKA SOBOTA - V soboški občini so imenovali svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj, ki bo deloval naslednja štiri leta. Za predsednika 8-č1anskega sveta so imenovali Mirana Jablanovca iz Murske Sobote. Sicer pa so člani sveta tisti stanovalci, ki imajo pri občinskem upravnem organu registrirano pogodbo o najemu stanovanj. MJ SIT. Predlagajo, da bi zaposleni in upokojenci plačevali 2-odstot-ni delež od svojih prejemkov, obrtnikom bi odmerili 4 odstotke, kmetom 5 odstotkov od katastrskega dohodka, obrtniki in podjetniki, ki imajo obratovalne prostore v naselju, stalna bivališča pa drugje, podjetniki pa podjetje in stalno prebivališče v naselju, bi letno plačali 500 DEM, zaposleni v tujini pa mesečno 4 odstotke od povprečne neto plače v RS v preteklem letu. Tudi v Sebeborcih bi radi do konca leta 2001 naredili čimveč. Med drugim bi sofinancirali hidrante vaškega vodovoda, asfaltirali odcepe cest v zaselkih Pavlič, Cug in fiervarič ter sofinancirali asfaltiranje Šipličeve ceste, vaške ceste Ob potoku, vzdrževanje vaških cest in poljskih poti, širi- tev mrliške vežice, ureditev poti na obeh pokopališčih in prostor® pred vežico. Predvidevajo tudi širitev in vzdrževanje ulične razsvetljave, denar pa bi namenili Še za funkcionalne obveznosti i® potrebe vaške skupnosti oz. krajevne skupnosti ter za drug® manjša dela v naselju. S krajevnim samoprispevkom bi v petih letih zbrali 12 milijonov tolarjev, vrednost del pa ocenjujejo a® okrog 40 milijonov SIT. In koliko naj bi plačevali zavezanci? Za zaposlene in upokoj®®' ce veljata 1,5-odstotni delež, obrtniki in samostojni podjetniki b’ plačevali 3 odstotke, kmetovalci? odstotkov od katastrskega dohodka, zaposleni v tujini pa mesec- no 2 odstotka od povprečne net® plače v RS v preteklem letu. Lastnikom počitniških hiš in vinskih kleti ter drugih gradbenih objek-■ tov. ki nimajo stalnega prebiva- lišča v Sebeborcih, so izračunal’ letni prispevek 8() DEM, z®'*' stnike vinogradov in sadovnjak®’’ pa 50 DEM. Poleg tega naj h’ vsako gospodinjstvo prispeval® dva delovna dneva, lastniki niških hiš, vinogradov in sadovnjakov pa po en delovni dan, MILAN JERSfc ■ MURSKA SOBOTA - V južnem delu mesta, in sicer v Južni ulf' ci. še vedno ni kanalizacije, čeprav so jo že večkrat obljublj^'-Prav tako ni južnega zbiralnika, ki so ga načrtovali v raznih dokuntri*" tih. Kdaj bo za to pomembno naložbo dovolj denaija, je za zdaj težk® predvideti. M J Uspešno turistično leto Dobrovniško turistično društvo je med mlajšimi v lendavski občini. Že ob ustanovitvi so si začrtali največjo nalogo, ta pa j® urejevanje vasi, da bi dobila lepši videz in tako privabila več obiskovalcev. Se posebej si prizadevajo, da bi postalo Bukovniško jezero za turiste privlačnejše. Do jezera je že asfaltiraflu ' cesta, v okolici pa želijo urediti prostor za taborjenje. Letos so ob vstopu v vas postavili tudi lične turistične panoje, s katerinti vabijo vse, ki potujejo skozi vas, da se v njej tudi ustavijo. V Dobrovniku so v zadnjih letih pridobili nekaj lepo urejenih gostinskih lokalov, letos pa so dobili tudi lepo novo trgovino. Člani turističnega društva so vsako leto organizatorji nekaj turističnih prireditev od praznika sv. Vida do martinovanja-Ker v vasi deluje tudi vinogradniško društvo, se s njim P®" vezujejo in ponujajo dobra vina tudi na prireditvah zunaj d®* mačega kraja. Stara želja društva je, zgraditi v prihodnosti termalno kopališče, saj je v neposredni bližini vasi po zagotovilih geotermalnih strokovnjakov dovolj tople vode. jam Sem ter tja po Markovskem Radio Slovenija je pripravil v kulturnem domu v Odrancih oddajo Quo vadiš (Kam greš). Na različna verska vprašanja sta od govarjali ekipi Odranec in Šentvida nad Ljubljano. Zmagala je ekipa Odranec, v kateri so bili: ! Darko Kavaš, davska zveza kulturnih organizacij. Za društvo seje posebej zavzel Ludvik Levačič iz romskega zaselka v Črenšovcih, ki za 15- Boštjan Ferenčak in Matej Škafar, za tekmovanje pa jih je’ pripravil župnik Alojz Kozar mlajši. Finalno tekmovanje bo čez nekaj dni v Rogaški Slatini. Romi, ki žive na območju Upravne enote Lendava, iščejo ustrezno obliko organiziranosti in želijo iti v korak s sonarodnjaki iz soboške občine. Za začetek bodo ustanovili kulturno društvo, v katerega se bodo včlanili mladi iz romskih naselbin v Dolgi vasi, Gomilici, Črenšovcih, Dobrovniku in Trnju, Pri organiziranju jim bo pomagala len- .\V Fotografija Ludvika Čemija in njegovih malo manj kot dva metra dolgih buč je v tem zimskem obdobju nekoliko »vroča«, saj je bila posneta še v topli jeseni, vendar jo objavljamo kot dokaz, da človek, ki je v pokoju, lahko najde prijemo zaposlitev. Upokojen krojaški mojster se zdaj ukvarja z vrtičkarstvom, tudi z gojenjem jedilnih buč. Pri nas poznamo v glavnem okrogle in ovalne, Ludvikove pa so za naše kraje nenavadne. No, nekaj so jih pojedli, nekaj pa prihranili za zimo. Seme zanje je dobil iz Italije. Bralci pa ga lahko dobijo kar pri iyem, seveda, če mu ni medtmn pošlo, - Foto: J. Ž. spomladi celo napoveduje prvo romsko kulturno prireditev. irlUt V nagrobni kapelici ave Marije beltinske cerkve sv. Ladislava so restavratorji odkrili relej Marije z Jezusom. Gre za natančno in pomembno delo, opravljeno v sodelovanju župnije ter Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine. V Občini Beltinci so ustanovili društvo kmetic. Ustanovni občni zbor je bil v Bratoncih, na njem pa so se sešle kmetice iz osmih vasi. In kaj bo delalo društvo? Skrbelo za izobraževanje žena, spodbujalo k pripravi raznih tečajev (na primer kuharskih) in še kaj. Na zboru, ki se ga je udeležilo 60 žensk, je bilo tudi predavanje o zdravi kmečki prehrani. Ustanovitev društva je prisrčno pozdravil podžupan občine inž. Jože Bojnec. Društvo bo delovalo pod okriljem beltinske pospeševalne službe. a** V Veliki Polani imajo kabelsko televizijsko omrežje in interni program že nekaj let, zdaj pa se je za to obliko sprejemanja televizijskih signalov odločilo še 96 gospodinjstev v Mali Polani in Brezovici, tako da bo »na krožnike«, postavljene v Veliki Polani, poslej priključlenih 250 gospodinjstev z območja celotne KS Velika Polana. Napeljavo so zaupali zasebnemu podjetniku Robertu Filipu iz Beltince. Naložba je vredna 90.000 mark. V središču Dobrovnika je kažipot, ki ga je načel zob časa, saj na njem piše le ND 13. Domačini sicer vedo, da so to ostanki napisa LENDAVA 13 (kilometrov), tujci pa seveda tega rebusa ne znajo razvozlati. Zdaj, ko je nerodnost v časopisu, pričakujejo obisk referentke za prometno signalizacijo. Odkar imajo v Ižakovcih Biij-raške dneve, se je, kar zadeva ureditev naselja, marsikaj spremenilo na bolje. Tudi zato, ker je začelo z delom vaško turistično društvo. Velika večina ljudi tudi oddaja odpadke v zabojnike Komunale. Žal pa se najdejo tudi taki, ki »robo« odlagajo na di vjem odlagališču v idiličnem gozdičku, mimo katerega pelje pot na Otok ljubezni. Odlagališče je vzbudilo neprijetno pozornost, ko še ni zapadel sneg, ki ga je prekril. ♦ V župniji Dobrovnik obiskuje verouk 160 otrok, ki sicer hodijo v tamkajšnjo dvojezično osnovno šolo. Dobrovniški župnik pa poučuje verouk tudi v osnovni šoli v Genterovcih, saj v tistem kraju nimajo kakega drugega pro^ štora za ta namen. Kaže pa, da bo verouk tudi prostorih OŠ Dobrovnik, zlasti zaradi tega, ker so ogrevani in prostrani, medtem ko so prostori na župnišču, kjer otroci sicer spoznavajo verske resnice, povrh še utesnjeni. DruStvo upokojencev Turnišče ima 316 članov, zadnjega sre Čanja pa se je udeležilo 155 zionistov«. Na njem so zakoh® ma Horvat iz Renkovec, ki slavila zlato poroko, pod®'’ skromno darilo. Letos so razvili društveni pr®. por, večkrat so šli na izlete r ožji in širši domovini in tudi m Madžarsko. Lepo deluje tudi jemna domoč, ki ima 80 Društvena srečanja so pravW skoraj vselej dobro obiskana' ste, ki ne morejo priti zaradi^ lezni, pa obiskujejo po dotnč^|' Pogumnejši in zdravi pa čez leto večkrat »na kolo za zd- in vo telo«. .J. Kolesarijo tudi na sreč»®J^ upokojenskih društev. Ker)®. Turnišču, Renkovcih, Nede)i®*^| Gomilici več upokojencev, jih je vključenih v društv®’ J želja predsednika društva Iv® Balažiča, da bi se včlanili še P ostali. JOŽE ŽBRPl^ ; Ob dnevu reformacija sta praznovala zlato porok® 73-letna žena Sidonija in 85' letni mož Ludvik Merklin -Čemelavcc. Poteklo je namreč nekaj več kot 50 let skupnega življenja, ki sta ga začela s poroko 8. septembi'® 1945. leta v Bodonci!’. Vs® svoje življenje sta delala i® živela na kmetiji. Imata hčerko Majdo ter sinova Brank® in Ernesta, na jesen življ®®^ pa jima je v veliko veselje ’® radost devet vnukov. Merkli' nova sta dolgoletna naročnika Vestnika, Ob jubilej® iskrene čestitke! - S. S, i J I vestnik, 14. decembra 1995 15 I I 'z naših krajev Spomini Frančiške Trstenjak Dan, ko je gorel negovski grad kem posestvu, To je namreč prevzelo grajsko zemljo, grad in pripadajoče objekte. In kako Frančiška živi danes? Nekdanja grajska delavka in še edina živa priča dneva, ko je gorel negovski grad, ni več mlada, a kljub temu še poprime za vsakr- Prleški Jiičkec 1 '1 Prleki vujigovlejo adventne svečike pa snek ogribovlejo, Zaj so pje z navij /si hempjeni s totin adventnin ve neon. Aleluja svet! Za muzje' , Nočni mir na dan nedolžnih otročičev so prekinili zvonovi cerkve Matere božje Zgodilo seje 28, decembra 1938. leta. Frančiška Trstenjak, rojena l^i2. leta v Lokavcih, je bila živa priča gorečega negovskega gradu. Tistega dne, ko je grad (za)gorel, je v dvorani, ki je bila sicer na-oenjena za kulturne prireditve, luščila koruzo. »Bilo nas je pravzaprav okrog ^0. Od mojih bližnjih bral Janez m oče Franc, Bila je .pametva’, žaioje bilo med delavci veselo fezpo lože nje. Eni so luščili koruzo na nožu, ki je bil zabit v ,bla-jb’ in položen čez škaf, drugi so 'I pomagali s strojem za luščenje, ki si ga je eden od delavcev sposodil pri Alojzu Roškarju v Ra-^S'tncih, Delo je vodil takratni Trboltar’ Anton Ivanuša, ,Ko-tenje’ smo kurili v veliki lončeni Peči. Nihče ni slutil, da bo zaradi "‘očnega kurjenja nastal požar ...« , In zgodilo se je ravno to, Fran-riška se spominja: »Po večerji smo legli k počitku. Nismo še dobro zaspali, že So se oglasili zvonovi. Oče je šel hiše, in ker naša hiša stoji na hiegu nasproti negovskega gradu. del gradu, pod katerim sta bili kleti v dveh etažah. Pozneje so ugotovili, ,da je požar povzročilo pregretje trama, ki je se Je vnel, ko so zagorele saje v dimniku ob njem,« Grad so po požaru za silo zaš- čitili. Po vojni so ga hoteli uporabiti za zadružni dom in so ga zaradi tega celo prekrili, kar gaje obvarovalo pred dokončnim propadom. Frančiška pa se od gradu ni mogla ločiti, saj je z možem, ki je bil konjar, delala v zadrugi, nato pa na družbenem kmetijs- Frančiška Trstenjak je edina še živeča očividka požara na negovskem gradu v daljnen 1922. letu. tl takoj ugotovil, da gori grad. Potem smo vsi takoj,leteli’ tja. “Prva je gorelo le ostrešje in "'ožje so se .hecali’, da jih kljub Pogled na negovski grad iz bližnjega cerkvenega zvonika. V os prednju je "8nju zebe. Pogorel je le prednji grajsko poslopje, ki je zagorelo zaradi močnega kurjkenja s »kocenjem«. itt t ' ' ,t Lepo je, da gasilci sodelujejo tudi takrat, ko ni ognja. Zgled za to so požarniki iz Murskih Črnec in Gerlinec, kajti že desetletje so tako ali drugače povezani. Pred kratkim so gerlinski gasilci predali svojim murskočmskim gasilskim tovarišem gasilsko značko kot simbol dobrega sodelovanja. Naključje je naneslo, da so to storili na prireditvi Praznik vina in kostanjev v Gerlincih. Potem so seveda tudi nazdravili, - Fotografija: F, Ku. šno delo in je med krajani zelo priljubljena, Rada se spominja svojih mladih let in tako tudi dela na grajskem posestvu, kjer je ponavadi delala od 8. do 17. ure, vendar je bila opoldne eno uro prosta zaradi kosila. Malice, kot jo poznajo delavci danes, ni bilo, ampak košček kruha in kak sadež, starejši pa so se okrepčali z jabolčnikom. Niso pa delali nobeno nedeljo. 2a 8-urno delo je dobila nekdanjih 8 dinarjev, kar je bilo za 4 litre jabolčnika ali liter dobrega vina. Plačo so dobivali vsako nedeljo po rani maši od »vrboltarja« oziroma grajskega oskrbnika. Frančika, kot jo kličejo v domačem kraju, si je včasih kupila pri trgovcu Tišlerju košček klobase, kar je stalo 2 dinarja, a jo je mati čestokrat pokarala, naj si tega ne privošči, sicer bo ves zaslužek zajedla. Besedilo in fotografija: L, KRAMBERGER NOB v radgonske n Burgeršpiioli so pje tudi vujiagli svečo; nekšemi mohari seje vujžgola lompica v keblači, te pa je viin zbabja, ka tu pre nede več muzeja NOB. Pa ne zotoma, ka je bila negda na sveti v Burgeršpltoli sirotišnica, ne! Pa tiidi zato ne, ka je tata zgradba najbote štora v Radgoni, se so jo gor postavili že leta J363. Pač pa zato, ka do tii zaj te prvikrat napocali jkiiper ta pravi muzej. Zaj pa te Radgončani pričakuvlejo, ka do tiber di G renče navalili /si auslem derski turisti / toti muzej, ne več/ tiste jako grube vinske pivnice. Ta provi Prleki pa se samo hihečejo, ka preveč dobro poznajo Afstrijce no švajcarske turiste pa Nemce. Tote bole zanimle, kak se dela dobro vino kak pa storo kameje pa stori piskri. Te mo van jas zaj vtin sčaprdinka, kak to gre! Negda enok sen tak lepo ajnkenk gna eno luštno afstrijsko diklino to pod kapelski breg, ge se je negda na sveti Atilo/ grod v zemlo poženkna - f tisten gradi je grozni Atila v miri svojo starost viin izživja no ta n ttidi vmrja. ffa, diklina pa mi je rekla, ka pre te ti tu meni razkazuvleš toto kameje, na keren je en stori ded vmiira, ti meni kaj pokoži za »esen und trinken und bislfinken«. No, tii te moi zaj hudiča razčaprdinkanegal Hujdiča pa pol pa so meli ovi den v Ormoži slovenski rihtari. Ja, pa so ne rihtara bili Pač pa je ormoški rihtar predlaga novo zdriižeje rihtaro/. Prleški rihtari so razočoroni nad ministri no državoj, kera neče gverati občinan fseh pristojnosti za orejtivaje prostora; ja, pa ne dojojin zadosti penezof. Po domočen rečeno, čejo rihtari biti najbole pametni no najmočnešiši. Najmočnešiše pa je pre javno občevoje, pravijo Prleki. Pa ne tisto, gda se dedi pa babe znalejejo na kokoj fajerverkarskoj veselici, te pa se tan ge po grabicah prckajo kak zo/ci. Nel Uni mislijo nadrtikano občevoje. Ce te kaj šli Viipti. te tan lehko najšli nove cajtnge, kerin se reče Ptujčan. Najpret so rekli, ka do pre tote cajtnge zapstuj, zaj pa so te le prie viin zbobjali, ka do mogli dočoplačevalci dati na leto za tote cajtnge seden miljono/ tolarov. Ptujski rihtar je ne najbole navdušeni, ka ve, keka toti hec košta. Eni pa so si f keblača zabili, ka pre Ptujčana morejo fčasik rovno nadrukati. Ptujčani so zagvišno zamudili. Marprožanari so se bole popaščili pa so že poslali/kioske svoje nove cajtinge, kerin rečejo Mari^rčan. Poglednite vi Zenarčane.' Vni mojo do viih že lotih cajtng, ka jih driikajo po Sloveniji. Uni nedo driikali Lenarčana, pač pa do rajši dali dvajsti miljonofpenezo/ za novi park no toinkomrico. Tak je to, vete - najpret so spodrli drevje no razdrapali trovo, skopali jame, jih zabetonerali no gor postaviti bloke, zaj pa do delali park. Gda do te toti v Evropskoj uniji, bok vel Rodinčani so pje že v Evropskoj uniji; ja, ovi den so bili! Tan so meti dvo dneva sestanek razvojnega projekta Evropske unije. E, ste čilli, Evropa Je prišla v Rodince! Evropa gre / Prlekijo! Zato je Pr-lekon ne treba hoditi v Evropo. Lotmeržanari so pje tiidi podurhali v Evropsko unijo z enin vekin sestonkon, na keren so obravnavali /se možnosti našega kmetistva. Ltibi Prleki,/se Je v redik - Evropa sili/Prlekijo. Zaloma se lepo pripra/te na toti krščajnski svetek, božič, /totih adventnih tjednih. Pa zapomnile st /si, ker mote malo prešuroko mere okoli pojosa; negda so se Meki postili celi advent/šoki pondelek, sredo no petek. To pa zato, ka se te ležr^eli dobrote za božič no novo leto. Ja, prektemano hitra de pje zrtavič tu tata novo letoi Fopaščimo sei M!ROS I Novice z desnega brega Mure I! 1! 'I I I Upokojenci ne želijo biti na obrobju , v naši državi je trenutno okrog 450 tisoč upokojencev. Od tega Jji je "Pbkojenska društva vkUučenih le 226 tisoč ah pnblizno dobra polovi-''seh. Po znanih podatkih ima polno pokojninsko dobo le 96 tisoč te fnpulacjje, drugo pa so invalidski upokojenski in prejemniki rajnih so-pomoči. Zdaj je 70 tisoč upokojencev, ki prejemajo varstveni “"datek, 20 odstotkov pa dodatek za tujo nego m pomoc. Poleg tega Jf’l>ližno 20 tisoč pokojnin prejemajo aptivl^eS zOHeJ Srove^. tem pa vzbi^n skrb PO katerem kar 200 tisoč pokojnino, nižjo od 40 tisočakov mesečno. Samo viri Istih je število upokojencev pri nas poraslo za 160 lis , J is ’‘^silno upokojenih 105 tisoč državljanov. Zanje država seveda '“Jla dodatnega denarja za pokojnine iz državnega proračuna, ampak is preložila na bremena pokojninskega sklada. Eotoviti za pokojnine 27 milijard tolarjev. Na srečo p J sklada še zberejo potrebni denar. ■ Takšno stanje spravlja upoko-v slabo voljo. Poudarjajo . "Teč, da jim država ne daje ,‘tesar, ampak le tisto, kar so oni ^''Iga leta vlagali. Po drugi strani . oi država najraje povsem ukini-ftžervni sklad. Pri tem razmišlja tudi o uvedbi nadzornega organa, da bi sredstva iz rezervnega sklada, ki so dejansko namenjena le pokojninam, dobila zopet v svoje roke, čeprav tega sklada nikoli m sama ustvarila. Dejstvo pa je, da je država Slovenija temu skladu dolž- ■ MURSKA SOBOTA - Predlog komisije ja za subvencionirapje realne obtestne mere iz o Suna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva m N m mestnega sveta je bil, da morajo Prav tako in v skladu z merili selektivno očiravtitnii flilba hiora ostati razpisana vsota posojil, ki znaša 75 ’ Pa Več kot 105 milijonov SIT, kakor je predlagala komisija. MJ , •tiora ostati razpisana vsota na 16,5 milijarde tolarjev. Sicer pa v slovenskem parlamentu že nekaj časa razpravljajo o sprejemu novega pokojninskega zakona. Zato upokojenci upajo na boljše rešitve in višje pokojnine. Temu pa požrešna država seveda ni posebej naklonjena, zato je pričakovati še veliko nasprotujočih si mnenj. Najboljša rešitev tega problema bi bila, če bi omenjeni zakon postavili na povsem nove temelje. S tem bi se lahko hitreje približali razmeram drugje po svetu. Zato upokojenci niso zadovoljni, da so le živi, ampak želijo v tej družbi živeti polno življenje, dokler bo možno. Borijo se namreč za vse upokojence, zato pričakujejo čiste račune pri izplačevanju mesečnih pokojnin. Ob vsem tem pa se dobro zavedajo, da morajo biti upokojenci odprti tudi do širših družbenih problemov in se po svojim zmožnostih aktivno vključevati v razna dogajanja. Ker bistvenih sprememb pri organiziranju upokojenskih društev za zdaj ne bo, se bodo skušali čimbolj prilagoditi novi lokalni samoupravi. Zato se nameravajo bolj povezati z župani občin in jim podrobneje predstaviti svoj program delovanja. Več pozornosti pa bodo namenili tudi čezmejnemu sodelovanju. Že dokaj razvejena kulturna dejavnost upokojencev bo k temu nedvomno veliko prispevala. MILAN JERSE Sodnik za prekrške v Gornji Radgoni je letos še bolj kot lani zasut s tako imenovanim »novim pripadem«, kajti v lanskem letu seje nabralo 4.100 zadev, v letošnjih desetih mesecih pa že 4.000 raznih predlogov za kaznovanj e,-zlasti zaradi prometnih prekrškov. Med letošnjimi kaznovalnimi prdlogi je tudi 69 takih, ki jih je poslala izpostva republiške uprave za javne prihodke, saj naj le-ti ne bi prijavili dohodnine. Lani je bilo takih 380. munalno problematiko. Držimo pesti, da jim oboje uspe! Hrt Krajevnega samoprispevka pa že od 1993. leta nimajo v KS Ljutomer, Tudi v prleški metropoli in sosednjih krajih nameravajo glasovati. Predvidoma se bo to zgodilo v marcu. Denar potrebujejo za ureditev pokopališke vežice in ceste. V tej KS živi 4.800 ljudi. *** Kje naj vadi ljutomerski pihalni orkester? To poslej godbenikov ne bi več smelo skrbeti, saj so občinski dejo v mesto po krajših opravkih, nimajo kje pustiti avta. Nekaj bo treba storiti. Nekdanje šolsko poslopje v Loga-rovcih so prekategorizirali v občinski stanovanjski sklad. Za obnovo 450 kvadratnih metrov je Občina Ljutomer že odobrila 12.900.000 tolarjev. Nekaj prostora bo tudi za KS Logarovci ■ Berkovci, *** Na območju občin Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici je okrog 2.000 psov, od katerih so jih 1.900 cepili proti steklini. Kakih 100 torej ni cepljenih in so zato lahko prenašalci nevarne bolezni. Na območju občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici živi 1.700 ljudi, starih čez 70 let. •Krajevne organizacije Rdečega križa bodo tja do 19. decembra pripravile za starostnike prednovoloetna srečanja in manjše pogostitve. Ljutomerski župan Ludvik Bratuša je optimist. Na nedavni seji občinskega sveta je prognozirai, da je na ljutomerskem odlagališču prostora za še za najmanj petletno odlaganje odpadkov. Ni nam znano, ali je bil svetnik Janez Kuhar, ki je postavil vprašanje, zadovoljen z odgovorom. *** Na 6. otroškem parlamentu, ki bo 12, decembra v Ljubljani, bosta Občino Gornja Radgona predstavljala Boris Štrakl in Mateja Gerati, iz Občine Radenci bosta šla v Ljubljano Drago Bračko in Vesna Šavel. iz Občine Sveti Jurij pa bosta na parlamentu sodelovala Alenka Kreft in Štefka Čuk. Ih* 'k rf’ Ti '11=. 1 ~L V KS Sveta Ana v Slovenskih goricah nameravajo imeti februarja referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka, da bi potem s 5-letnim zbiranjem denarja rešili perečo ko- Ji ^il * O avtobusnih postajah v Gornji Radgoni kroži šala: Tista nasproti hotela Grozd, ki je še kar urejena, naj bi bila za gospodo, ona pri železniški, ki je brez slehernega zavetja in brez sanitarij za potnike, pa naj bi bila za delavce, Na fotografiji je »delavska« avtobusna postaja. - Fotografija: F, KI, svetniki predlagali, naj se urijo v obnovljeni dvorani glasbene šole. eriiii V Ljutomeru so težave s parkiranjem, V središču je sicer 120 parkirišč za osebne avtomobile, a kaj. ko jih že zjutraj zasede kakih 90 avtomobilov delavcev, ki so zaposleni v bližnjih ustanovah in podjetjih. Nerodna reč, saj potem drugi, ki pri- Koliko pa je stala obnova ljutomerske mestne hiše? 189.900.000 tolarjev, so zvedeli svetniki, ki so si bili enotni, daje bila obnova »ustrezna*. Gre za poslopje, ki meri 1.774 kvadratnih metrov, vnjem pa je 14 lokalčkov za zasebno dejavnost, v stavbi pa so Še muzej, knjižnica in županstvo. FRANCI KLEMENČIČ 16 vestnik, 14. decembra 1995 e zgodi se vsak dan I I I I zvezde vam kažejo OVEN Ona: Dobila boš dobronameren nasvet, a ga boš po I stari navadi domišljavo zavrnila. Toda bil bi že čas, da bi se streznila in dojela, da tako pač ne bo več šlo. In nikar se ne zanašaj na tisto, česar sploh ni. On: Spoznal boš, da je za dober posel potrebno še kaj več kot samo trdo delo. Še nihče ni obogatel le z garanjem in verjetno tudi ti ne boš. Razmišljaj raje malce drugače kot običajno. BIK Ona: Spoznala boš, da si všeč nekomu, ki ti lahko ponudi precej več, kot so tvoje sedanje zmožnosti. Prijeten konec tedna te bo popolnoma prevzel, po drugi strani pa bo pri nekom drugem vzbudil pravi val ljubosumja. || On: Poskusi se vsaj malo umiriti, saj boš v nasprotnem primeru kaj J kmalu občutil vso težo tvojih nekdanjih neodgovornih dejanj. Pa tudi I tvoja trenutna romanca ni ostala tako skrita, kot si si prizadeval... I DVOJČKA I Ona: Zmagoslavje, ki ga boš uprizorila, bo šlo I tvojim prijateljem močno v nos. In čeprav še vedno 1-ne boš mogla razumeti, da ti je uspelo, bodo rezul- I' tati govorili kar sami zase. Seveda pa ti previdnost P ne bo škodila. ! On: Obeta se ti vznemirljivo srečanje, večere pa boš preživljal tako, kot si si že dolgo želel. Zavisten prijatelj ti bo poskušal škodovati, a bo na koncu potegnil kratko prav on sam. Zanemaril boš poslovno plat življenja. I RAK Ona: Dnevi, ki so pred teboj, bodo polni čustvenih zapletov, vendar se nikar ne predaj. Vseeno se najprej postavi na čim realnejša tla. ker se ti lahko načrti zapletejo ali celo izjalovijo. On: Predolgo si se zanašal na svojo srečo, sedaj pa boš okusil tudi malo grenkejšo stran življenja. Nekdo se ti bo prav prizanesljivo smejal, a ti bo na koncu vendarle pomagal, Pazi na neprijetna presenečenja. LEV Cl .>1 Ona: Do srca ti bo segel nedvoumen namig, to pa te bo tako zmedlo, da še nekaj časa ne boš trezno mislila, ampak le medlela od skoraj bolečega hrepenenja. To pa je lahko varljivo, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš razočarana. On: Skušal boš potolažiti svojo prijateljico, in to ti bo tudi uspelo. Vajin odnos bo prišel v bolj normalne vode - obeta se vama prav prijetno potovanje, iz katerega lahko potegneta korist oba. DEVICA Ona; Prijatelju boš naredila ogromno uslugo, za katero se ti bo oddolžil na najlepši možen način -najlepši vsaj zate. Toda nikar se tre zanašaj na kaki-šno koli trajno kombinacijo, ampak raje uživaj, do- J kler še lahko. On: Po 'težkem' koncu tedna se boš zbudil s še 'težjo' glavo, zalo se | ti lahko kaj hitro zgodi, da ti bo šlo vse kar najbolj narobe. Raje se malo potuhni in počakaj na ugodnejši trenutek, predvsem pa na ' treznejšega. * TEHTNICA Ona: Prisrčno se boš nasmejala nekemu spodrsljaju, ki pa ne bo usoden ne zate in ne za tvojo ljubezen. Priložnost, ki se ti bo s tem ponudila, pa le izkoristi. saj se zlepa ne bo več ponovila. Ob: Zagrizeno se boš lotil nekega dela, s katerim si nekoč že dosegel I zavidljive rezultate. Vprašanje paje. ali je sedaj tudi pravi trenutek ' ' ... Ob napačni odločitvi se ti bo vse skupaj še kako maščevalo. ■ ŠKORPIJON I Ona: Izogibaj se prepirom, saj lahko v jezi izgovoriš prenekatero besedo, zaradi katere ti bo kasneje še presneto žal. Dobila boš priložnost, da začneš popolnoma na novo, a te bo preteklost preveč privlači- la. On: Kaj kmalu boš ugotovil, daje na svetu še veliko prijetnejših stvari kot stalno pehanje za denarjem. Je že res. da ti poslovni uspehi prinašajo dober občutek, vendar se ti obeta nekaj boljšega ... STRELEC Ona: Po napornem tednu se ti bo odvalil kamen od srca. Rešila se boš nadležnih znancev, poleg tega pa | boš spoznala nekoga, ki ti bo v prihodnosti še do- ' sti pomenil. Več pozornosti posveti svoji zunanjo- f sti! I On: Še najbolje bo, da se odrečeš tveganim načrtom, saj je velika fl možnost, da sc ti bo vse skupaj ponesrečilo. Bodi raje zadovoljen z I majhnim, kaj več pa bo prišlo kar samo. Nekdo te bo prijetno pre- I senetil... I KOZOROG Ona: Povabilo na izlet boš sprejela brez vsakih pomislekov, toda kasneje ti bo še presneto žal. Zamerila se boš nekomu, ki ti tega pač ne bo mogel pozabiti. Toda skušnjava bo prevelika - celo zate! On: Da prijateljice boš začel čutiti tudi nekaj več kot samo prijateljstvo. Vprašanje paje, ali bo za stvar tudi ona. Vsekakor se ti obeta izredno zanimiv konec tedna, zalo se nikakor ne boš dolgočasil. VODNAR Ona: Nenadoma se ti bo zazdelo, da te vse skupaj dolgočasi. Le kje so tisti časi, ko seje okoli tebe dogajalo na tisoče zanimivih reči? Mogoče paje že skrajni čas, da storiš nekaj tudi zase in za svojo srečo. Ob: Začel se boš spraševali, ali je določen dogodek le golo naključje ali premišljeno delo nekoga, ki se ti že dolgo motovili pod nogami. Nikar se ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, ampak stori kaj konkretnega! RIBI Ona: Kritičen pogled na dosedanje avanture ti bo odkril tvoje realne možnosti pri nekom, ki ti nikakor ne gre iz glave. Nikar se ne podcenjuj, ampak mu pokaži predvsem svoje dobre lastnosti, slabe pa raje pusti za drugič. On: Prišel bo čas, ko se bo v poslovnem svetu končno pokazala tvoja resnična sposobnost. Toda nikar se preveč ne povzdigni, ampak ostani takšen, kot si bil do sedaj. Spremembe bodo prišle kar same... I l' pVTOuutflAnnnitrUllMVm I v tioton Čaai, gda si je HiRlouS fkUp apr Avlo ■ darila, se je fejst načnolo pitanje kak bi pod 13^ l je fejst načnolo pitanje kak bi pod zemlo spravili tisto potrošeno toplo vodou, Štera se eti zgoraj rasbladi pa zamaže po tiston, gda prteč^ z zocBelski globin kak termalna voda po nadi Dirka s steklenico in kozarci Ali zmorete s tremi polnimi kozarci in steklenico vina na pladnju preteči tri kilometre? Potem morate vsekakor v Bruselj, kjer vsako leto prirejajo tek natakaric in natakarjev. Letos se jih je pomerilo kar 250. Časi na cilju so bili prav »atletski«, na uvrstitev pa so odločilno vplivale tudi razlike kapljic. Če ste letošnjo dirko zamudili, boste morali počakati na drugo leto. Medtem pa bi lahko malce trenirali v katerem od naših lokalov, ki jim hitra postrežba prav gostov ni naj večja odlika. Preveč razkošna poroka Kar je preveč, je preveč: tudi v Indiji očitno zelo veliko dajo na show busin-ess, toda tisto, kar se je pred nedavnim zgodilo v Tmil Na-duju, v zelo revni provinci na jugu |l ■ 2 mnougi toplicaj eti v Pomurji. Vd so dali podatke. ka je letaj pritisk tč vrouče vode spadno v tej nekaj za 1*2 bara od tistega začetki* Ovi čednejši pravijo ka zatau, ka se podzemni bazen s touf vodouf prazni. Bela pa pravi ka je pritisk epadno zatou, ka je doeta tej žmetni politikof odišlo s toga področja tš v sreš naše države v Dočvirniške kraje, pa je tak s ten zemla pri nas nad ten vodnin bazenon ležejša gratala* Za j vši iščejo pejneze, s š te rimi bi tou vodou nazaj pod zemlo stiskali, ka jo ne bi trbeio čez čas z zesde vč pumpati, gda pritisk čista spadne, £a tiskanje vod« nazaj notri pod zemlo nuoajo po zdajšnji računaj jako velke pa žmetne miljone, štere na velko fkUp iščejo* Dela pravi, ka so pa lekaj premalo zračunali, kelko bi koštalo, či bi vodou H rajši vb vlekli* Po njegovoj računici je tou itak cenej, pa bole gvušno kak ovo notri tiskanje, z* šteto nemajo ešče nikše garancije, ka bi pritisk zdignolo, pa ka bi nomuilna topla voda dale vč z zemle šprickala, pa Či bi se zodosta spucala po pouti naša j od te naše zvinššnje zaoazanijel?. TUdi odpiranje lUcke pošte je noj pravi Bela, po tiaton, gda je edna gornjo-zeneljske glij čisti possu stranka občinsko pošto odprla rekouč, ka je pošte ne j mogla na Občino dati, ka tan nikoga oej bilou« Tou je ne j Dogouče, zatou, ka je soboška občina tUdi vnoČi nikdar nej prasne* Pozdrav s podzemlja, - bžouži Koliko rož v šopku? Šopki rož so povsem običajno darilo ob najrazličnejših priložnostih, a tudi tu ne gre brez simbolike. Najpogostejši števili cvetov v šopku sta tri ali pet. Tri je temeljno število. Simbolizira tri faze človekovega obstoja: rojstvo, rast in smrt. V filozofskem smislu predstavlja trojka materialno, racionalno in duhovno plat človekovega življenja. Trije cvetovi torej pomenijo večni življenjski krog rojevanja in ud"' ranja, pomenijo izraz večne ljubek' ni- ,. Število pet predstavlja središče (v sredini prvih dveh števil) in zdn*' žitev (je vsota prvega sodega in pt' vega lihega števila). Pet cvetov torri ponazarja združitev, zvezo, skla^f nost in ravnotežje - lastnosti, ki dAl bi jih imeli v mislih, ko ljubljen' osebi poklonimo šopek petih tov. države, kjer dnevne mezde dosegajo komajda ISO tolarjev, je povzročilo ogorčenje celo pri največjih navdušencih za obiske kinematografov. Ministrica Jayalalitha, nekoč oboževana filmska igralka, je za poroko svojega posvojenca menda plačala okoli 50 milijonov mark. Povabila je kar 300.000 gostov, novoporočenca pa sta se vozila na osem kilometrov dolgi preprogi iz vrtnic in jasminovih cvetov. Zaradi zalivanja 200 tovornjakov cvetja so v nekaterih četrtih Madrasa enostavno zaprli vodo, marsikateri Indijec pa seje moral začasno odpovedati tudi elektičnemu toku. Odlikovana »velikana« Ob reki Marikina so postavili spomenik v obliki Čevlja, saj je mesto nekoč slovelo po čevljarstvu. Velikanski čevelj je uspešno kljuboval celo strahotnemu faj-funu, ki je pred kratkem porušil na stotine hiš in povzročil katastrofalne poplave v Manili. Katera dva košarkarska zvezdnika sta enako »velika«, čeprav je eden od njiju za 58 centimetrov manjši od drugega? Muggsy Bo-uges, levo, in Abdul Jabbar sta dobila odlikovanje JimaTh-orpeya, 1,60 metra veliki Bouges si je nagrado prislužil z uspehi, čeprav je najmanjši igralec v zgodovini NBA, Jabbar pa za rekord - kar 37,639 točk v 19 I-etih profesionalizma. i av Maa I I -------------— ■ ■ W-------------- 1 I f an ‘Ja ■ oa SR 1 I > 4 Ri 'Am/ AMif/zk/O** *'• , 4ZV F : I / p . '7 i i I M J : 9 1 -J i? Iff vestnikj 14. decembra 1995 ___17 •I vsakogar nekaj * I I I i I I ' Otroci radi pomagajo Otroci zelo radi pomagajo, kadar se pripravlja kaj posebnega. In prazniki so gotovo nekaj posebnega. Vzemimo si torej malo več časa za peko peciva in pritegnimo k delu tudi gl & •-1^: - J Pr jWj| L i Mb 5^.'' njih. Že prav majhni imajo s lakim početjem velikansko veselje. Največje pa s krašenjem piškotov. Tudi če se jim kaj ponesreči, jih ne grajajmo, ampak nezgodo nevsiljivo popravimo. Vsak, čeprav morda samo delen uspeh, pa temeljito pohvalimo. To sodi tudi k prijetnemu otroštvu, do katerega ima pravico vsak otrok. Vestnik vsak četrtek z vami in za vas! štirinožec za darilo? Otroci si pogosto zaželijo domačo žival. Veliko dobrih razlogov je. da jim zeljo izpolnimo: živali so idealni prijatelji, otroke učijo ljubezni, obzirnosti in odgovornosti. Toda če novega člana ne sprejmejo vsi v družini in mu ne posvečajo dovolj pozornosti, lahko takšen prijatelj poslane breme. Željo torej izpolniti ali ne? Nekaj nasvetov za premislek ... * Prepričajte se, ali res vsi v družini želijo žival, * Poučite se v primerni knjigi o vsakodnevnem življenju z živaljo, Je vaše stanovanje dovolj veliko? * Če Je družina čez dan malo doma, je bolje kupiti mačko. Še bolje dve. Mačke namreč samoto bolje prenašajo liot psi, * Je dovolj denarja za prehrano, za veterinarja, za drugo opremo? * Ne precenjujte otroških obljub, da bodo skrbeli za žival. Sre pripravljeni poskrbeti zanjo, če bo otrok odpovedal? * Ce vaš nadobudnež še nima pet let, mu je bolje kupiti morskega prašička. Pes in mačka zanj še nista primerna, * Ce premišljujete o živali kot darilu za starejšega, se prepričajte, ali si takšno darilo res želi in ali bi mu vsakdanja skrb zanjo ne bi bila ie v breme. Kuhajte z nami Božični peščenjaki z lešniki 1-0 o JEKLO TBMA [Tdnudba tedna d.d. MARIBOR PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel,: 31 760 DOBRO SMO ZALOŽENI Z IZDELKI SPLOŠNE PORABE. Pri opremljanju vašega doma in kupovanju daril smo za vas pravi naslov. S KARTICO ZVESTOBE ŠE 5 % POPUSTA! Veselimo se vašega obiskal^^^^H Najboljših sedem na Murskem valu: nstsn m v p 1. FALLIN’ IN LOVE - La Bouche 2. POUR QUE TU M'A1MES ENCORE - Celine Dion 3. A CIRL LIKE YOU - E(lwyn Collins 4. ONLV WANNA UE W(TH YOU - Hootie & The Blowfish S LOVE & DEVOTION - Real McCoy 6. AEROPLANE - Red Hot Chili Peppers T. MISHALE - Andru Duiialds PREDLOGI: THE WORLD IN MY HANDS - Snap TD LIE FOR YOU - Meal Loaf . STAY1N’ALIVE - N-Trance - vri iCibtnih Lestvica slovenske zabavne glasbe: 7 veličastnih 1. ZDAJ ŽIVIM - Vili Resnik . 2. VZEMI ME NA KRAJ SVETA - Tomaž Donu celi 3. BABY - Oliver Antauer 4. ČE ... - Bogdan B a rovi C 5. SPOMNI se NAME - Dominil: Kozane S. LJUBI ME NEŽNO - Aleksander Mežek 7. SRČNI TAT - Damjana Golavšek PREDLOGI: NE ZEJVLI - Nova Legija ADIJO, KNAPI - Orlek RECI Ml Se enkrat - Aleksander Jež LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE. SKRŠČAKON CEKRON PA ZMARELOF 1. IŠČEM PRAVO PUNCO - Štirje kovači 2. NOCOJ SI POVEJMO - Zasavci 3, SE ŠE SPOMINJAŠ POLETJA - Ans Slovenija 4 ZELEN ROŽMARIN - Alpski kvintet 5. ZATO SVA NAJRAJE DOMA - Fanb*‘Ii a “ kjlllnlb 6, TUDI Tl NEKOČ BOŠ MAMICA POSTALA - Jožica Milinii 7. KO PESEM OBRIŠE SOLZE - Ans. Francija Zemeta PREDLOGI: PA KAJ POTEM - Ans. Rubin OBISKAL ME JE ABRAHAM - Ans. Varašanci Na božic NIHCE ni sam - Nagelj ■'polnjene kupone pošljite do četrtka, 21. Murski val. Ulica arliitektu Novaka 13, Murska Sobota, la [a polnjen c kupI Elpsbene lestvice. Kupon št. 50 T čl as ujem za skladbo: ’ *lqia_________________________ . domača______________________— I narodnozabavna---------------- I Ibie in priimek ter naslov: _—■ J Angleški prestolonaslednik princ Charles je pred nekim londonskim sodiščem zaradi zaščite svoje osebnosti dosegel mednarodno prepoved prodaje knjige, ki jo je napisala njegova gospodinja. Doslej so v ZDA in Kanadi prodali že 90.000 izvodov knjige Wendy Berry o zakonski zvezi britanskega prestolonaslednika s princeso Diano, sodnik Mark Potter pa je odločil, da mora gospa Berry ves izkupiček od dosedanje prodaje te knjige, ki nosi naslov »Dnevnik gospodinje«, odstopiti valižanskemu princu. Poleg tega je sodnik od avtorice zahteval tudi objavo vseh dohodkov, ki jih je dosegla s prodajo knjige in z objavo članka »Spolne skrivnosti iz spalnice lady Di«, ki je izšel v newyorškem časopisu »Star«. Kanadčanka Berryjeva je sluzila princu Charlesu in princesi Diani devet let kot gospodinja, dokler se zakonca leta 1992 nista razšla, Lyle Stuart, založnik Wendy Berryjeve, je o tej sodniški odločitvi povedal tole; »Princ Charles je puhel človek, ki za družbo ni prispeval ničesar in nikoli ne bo dobil niti pen- • nyja od njenega denarja, čeprav čudovito lady zalezuje le zato, da bi prišel do njenega denarja. Lahko vpije in se razburja kolikor hoče, tukaj v ZDA se k sreči nismo dolžni ravnati po razsodbi angleškega sodišča.« Sestavine so za približno 70 peščenjakov. Testo: 20 dag masla, 10 dag sladkorja v prahu, 5 dag sveže praženih, olupljenih in fino mletih lešnikov, žlička vanilijevega sladkorja, žlička limoninega soka ali lupina ne-škropljene limone, 25 dag moke 1 rumenjak in skodelico sladkorja (kristal) uporabimo za premaz testenih svaljkov tik preden jih režemo in zlagamo v pekač. Maslo pri sobni temperaturi zmehčamo, da je fino mazavo, Spenimo ga z mešalnikom in sladkorjem v prahu. Dodamo vanilijev sladkor in limono, Nato damo v masleno zmes mlete lešnike in na nje presejemo moko. Urno zamesimo testo in ga oblikujemo v dva enaka svaljka s premerom približno 5 cm. Vsakega posebej previdno zavijemo v alu folijo in čez noč shranimo na ravni podlagi v hladilniku ali zelo mrzli shrambi. Naslednji dan segrejemo pečico na 190 'C. Testena svaljka premažemo z rumenjakom in povaljamo v kristalnem sladkorju. Delamo hitro in v hladnem prostoru, da se testo ne segreje in zmehča. Z ostrim tankim nožem režemo približno 1/2 cm debele ploščice testa in jih polagamo na pekač. Pečemo jih na srednji višini 10-15 minut. Z lopatico jih previdno pobiramo in ohladimo. Prednosti: Pripravimo jih lahko že nekaj dni prej, poraba jajčk je minimalna. Hranimo jih v zaprti posodi na hlad- nem. Cilka Sukič Pse je narava dobro opremila za vremenske nevšečnosti: pozimi jim zraste gostejše krzno in pasje telo tako obdrži več toplote, V skrajnih primerih lahko pes celo za kratek čas poveča nastajanje toplotne energije v telesu - s tako imenovanim toplotnim drgetanjem (ravno nasprotno se dogaja poleti, ko pes s sopenjem pospeši oddajanje toplote prek jezika). Takega mraza ali vročine, da bi morali psa zadrževati v hiši, pri nas ni. Nasprotno, s psom je potrebno tudi pozimi na sprehod. Po vsakem sprehodu v snegu je treba štirinožnemu kosmatincu z vlažno krpo očistiti s tačk sol, s katero so posute ceste. Če je pes moker, gaje najbolje posušiti s fro tiraš to brisačo. Psi naj ne jedo snega. Sladkega okrasja za pecivo ne manjka. Pisane sladkorne kroglice in drobtinice, sladkorni biserčki, čokoladne drobtinice, majhni bombončki, najrazličnejše oblike iz obarvane sladkorne mase ali marcipana in še kaj bi se našlo.V trgovinah prodajajo tudi tube, v . katerih je obarvana sladkorna masa. S takšno tubo je mogoče po pecivu pisati in risati. Za krašenje so primerna najrazličnejša jedrca, orehova, lešnikova, mandljeva, pinjole, pistacije, samo da seveda ne smejo biti soljena. Energijska kriza Tega dne je Janko zamudil v službo. Čeprav mu je zaradi tega neusmiljena tajnica Ada odtrgala celo uro, je bil Židane volje. Židane volje je bil tudi še potem, ko je izvedel, da je medlem Frančišek spil njegovo kavo. »Prišel sem kar tako, pogledat. Ker te ni bilo, sem mislil, da te tudi ne bo, in sem spit tvojo kavo.« »Ravno prav,« se je razveselit Janko, »zalo me lahko ,zategneš' do črpalke.« »Misliš ,poiegnit' ali ,šlepat',« je bil zgrožen Frančišek. Takoj je dojel, koliko ga bo stala ena nepremišljeno spita kava. Potem je Janku povedal, da ga je ta mesec že trikrat vlekel ati kakor bi Janko temu rekel, »zategnit« do črpalke. Kar je prav, je prav, ampak sedaj je tega že preveč. Janko je namreč revež. Njegova kot britev bridka žena Silvana ima pooblastilo, da dviga denar z Jankovega tekočega računa. Seveda Janko nima pravice dvigati denar z njenega. Kar pa je samo po sebi razumljivo, saj ga ima Silvana za neprištevnega ali vsaj bistveno manj prištevnega. Zato ona 'gospodari' z domačimi fnaneaini. Tako Janko ne sme r banki dvignili denarja, da bi kupit bencin. _ dobi ie iepnino in s io kupuje po !ri litre vsakokrat. Zato se mu pogosto zgodi, da ostane na cesti. Ponavadi na križišču! » Vesel sem, ker danes nisem obstat na križišču, ampak skorajda na parkirišču, borih dvesto metrov predfirmo,« je razlagal, vesel zaradi srečnega naključja. Sledil je znani postopek. Janko je .šel v tajništvo po službeno dovolilnico za izhod na sodišče, Frančišek pa po službeno dovolilnico za izhod v tiskarno. Potem sta se odpeljala s Frančiškovim ‘vozom ’ in rutinsko opravila operacijo. Mi smo tačas v miru spili kavo in se po otroško veselili, da nimamo takšnih zakonskih partnerjev, kol ga (jo) Ima nesrečni Janko. Ker je pozvonit telefon in sem mu bil najbližji, sem dvignit slušalko in rekel: »Prosim?« !z slušalke je zahreščalo, kot da hi drobil steklo: »JANKOTAl« To pol pa je le šla mala predaleč. Vljudno sem rekel: »Nič vas ne slišim, nekakšne motnje so pri zvezi ...s Potem je nesrečna ženska nekaj minut vpila, preden je končno rekla z bolj blagim glasom: »Prosim, gospoda Janka!« »Joj. gospa,« sem rekel, »naenkrat se je zveza popravila, sedaj vas slišim Izvrstno. Oprostite, žal Janka ni, veste revež .tanka'po tri litre bencina in vsak Irelji dan ostane na cesti, ker mu zmanjka goriva.« Glas je ponovno postal bolj rezek, spet sem posredoval: »Oprostite, spet vas ne razumem, nekaj hrešči v slušalki.« Ponovno je nehala hreščati in je rekla dokaj mirno: »Je pa pokvarjen. saj mu vedno dam za pet litrov bencina. Le kaj počne z denarjem?« V slušalki je reklo te še klok ... - »Kaj se je zgodilo?« je vprašala Mimica »Nič, Silvana je na sledi veliki energijski malverzaciji,« sem. rekel »Janko bo pa že dobil svojo 'štipendijo > BorivoJ Repe Poleg toliko 1 opevanih ' In občudovanih »chanel« torbic, ki so damske, elegantne, gracilne in ' majhne, je na tržišču I tudi vedno več ogromnih ročnih torbic, bolje torb. Kot nekakšna protiutež | prvim so, vrh tega pa so I izredno praktične, saj so velike In vanje spravimo vse, kar potrebujemo ali bi utegnili potrebovati. Torbe velikanke so običajno lakaste, . ■ ■'I a->- -■; <,; 1 1 1 SESTAirt. MARKO NAPAST ŠVKARSM IKROM PISEC (JOHANU ftoeč wj VUOUČASJ CRURAJ NOJ. FIM IGRAlfC (KOUSAR RE]Q LOVSH P£S EMAKA ffiKALA PbVMA VVM»W ■< IONA UGRO-nNSKO LJUDSTVO NAUftALU VOZ Z RAVNO NAKLA- OAINO PLOSIGUO GLASlU flEKA VBURU POKVEKA, NESTVOR, SPAKA LJUDSKI IZRAZ ZA GOBO UAvnw ITAUIAHSKI PREMER BPK KHIAPEGA DEtKA ZALPAKtE. IVANJE OČKA nusH VOJSKOVODJA GLAVNI STEVriK VKTA VHAMČtil Pflt^ PRI ZMU fučito DEETVAT ALKOHOLA vaiK GORSKI VRH Anšn JUHAK 1A9CM VAHCM PHEDtUai OEUVEC VSffURU STEFt NOADUSKI BOGOVI J vam HAzrv REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno; portret, uporaba, Sija nec, član, Ni, ak, stot, vik. IV, S, aspik, kan con a, Ito, gad, ra n ar, Išikava, serafi n. 18 vestnik, 14. decembra 1995 n M odlistki ACONCAGUA Januarja 1995 je Planinska zveza Slovenije organizirala skupino 43 planincev^ ki naj bi se povzpeli na Aconcaguo (7014 m)^ najvišji vrh Amerike. V skupini je bilo tudi 7 planincev iz Prekmurja. O,vtisih s potovanja piše Janoš Vbroš. Mag. Miran Puconja Komunistična politika in njene posledice 13. Ta vas je bila naš cilj tega dne in kakšnih 15 km pred njo se nam je pokvaril avtobus. Do hotela smo prišli z avtostopom, ustavil nam je namreč slikovit star avtobus. Mlada družina, oče, mama in majhen otrok, potuje po Južni Ameriki s starim avtobusom in spotoma poberejo skupino št irii n štiri deseti h planincev, ki štopajo. Ce ne bi doživel, verjetno ne bi veijel. Zvečer smo imeli veliko dela. Pripravljali smo prtljago in nekaj smo je nesli v skladišče muiovo-dcev, da nam jo bodo naslednji dan prinesle mule. Potem smo večerjali in spat smo šli zelo pozno. Zjutraj smo še v mraku odrini h. Najprej smo se z najetimi džipi peljali kakih 5 km do vhoda v nacionalni park, nato pa šli počasi peš proti Aconcagui. Poento del Incas ima nadmorsko višino 2800 m in prvi dan smo se morali povzpeti na 4300 m visoko ležeči tabor Plaza del Mulas. Razdalja je kakšnih 40 km. prtljaga pa se lahko pošlje z mulami. Ob vstopu v nacionalni park dobi vsak planinec Žakelj za smeti, da jih bo nosil s seboj in bo park ostal čist, V mraku smo se vzpenjali po travnati gorski pokrajini in kmalu se je čisto zdanilo, S poti smo imeli čudovit razgled na okoliške hribe. Pokrajina postaja čedalje bolj suha, rastja je vedno manj. Po nekaj urah dolina doseže plato in pot poteka po široki ravni gruščnati pokrajini. Na poti so nas večkrat prehitele mule, Mule s svojimi vodniki in v spremstvu so imeli tudi pse. Srečevali smo planince, ki so se vračali z Aconcague, vsi so povedali, da je bilo zadnje dni gori pasje mrzlo in da se vreme izboljšuje. Nekateri so imeli .tudi ozebline po ustnicah in nosu in teh nismo spraševali, če je bilo zares mrzlo. Pogled na okohške hribe je bil ves čas prav veličasten. Vulkanske kamenine so neverjetnih barv in napravijo hribe zelo pisane. Veliko grušča, ki oblaga hribe, opozarja na njihovo krušljivost in težko dostopnost, Čez hribe potekajo raznovrstni pisani kamninski vložkj, ki napravijo včasih zabavne vzorčke, na vrhovih hribov pa se beli sneg. Potok Rio Horcones, ki teče po dolini, se na ravnejšem prodnatem delu razcepi v več manjših potočkov. Med temi potočki je treba iskati pot, potočke preskakovati, včasih tudi prebresti. Ko sem se obuval (po bredenju čez potoček), sem opazoval večjo skupino planincev ob vrnitvi z Aconcague, katerim se očitno ni dalo sezuvati se. Kar trije so pri preskakovanju padli v vodo in moram priznati, da sera se do solz nasmejal. Zadnji del poti se spet dviguje, včasih je strma in ozka in seje težko umakniti skupini mul. ko pridejo naproti. V glavnem pa je vsa pot naporna, dolga in vroča. Če ne bi bili aklimatizirani na višino, marsikdo (verjetno vključno z menoj) te poti ne bi zmogel. Plaza del Mulas je naj višji del doline, po kateri smo prišli. Tuje tabor s šotori in celo hotel. V taboru je bilo (po moji oceni) kakšnih sto šotorov, tudi šotor z okrepčevalnico je bil med njimi. Tu smo doživeli tudi prvo razočaranje. Hotel, kjer smo imeli rezervirana prenočišča, je bil nekaj kilometrov stran, naša prtljaga pa tu. Tako smo morali zadnje kilometre poleg nahrbtnikov nositi še težke zavoje (čez 20 kg). Mislim, da sem vsako stvar v svojem zavoju vsaj trikrat po tihem preklel, tako težko mi je šlo. Višina in tovor sta me tako zdelovala, da sem moral vsakih nekaj deset metrov počivati. Pot, ki bi trajala pol ure, seje razvlekla na celo uro. Da bo mera polna, sem si pri zdrsu zvil še levo zapestje. Presneti mulovodja! Naš hotel ni bil kakšna luksuzna stvaritev, čeprav je bil od zunaj videti kot hotel. Predvsem higienske razmere so bile za manj zahtevne, V sobah (bila so le nekakšna skupna ležišča) smo spali dokaj stisnjeni s svojo prtljago, V primerjavi s spanjem v šotoru je bil to vseeno luksuz. Za dvanajst dolarjev se dobi celo večeija (to je dogodek dneva) s predjedjo in sladico, V glavnem smo si kuhali sami v večjem prostoru z mizami in stoli, nekakšni kuhinji in jedilnici hkrati, Tu je bilo vedno polno ljudi, razmetane hrane po mizah, veliko politega in polno drobtin. Pa nič zato. Okoli so bili čudoviti hribi, najlepši razgled pa smo imeli na vzhodno steno Aconcague, Zvečer smo dobili še zadnje podatke o vzponu in naslednji dan je prva skupina že odrinila do tabora Nido del Condores (Kondorjevo gnezdo) 5500 metrov visoko. Jaz sem se odločil še za dan počitka in odhod z drugo skupino, ker me je bolelo zapestje. Spal sem odlično, kar je spet potrdilo koristnost aklimatizacije. Zjutraj sem gledal, kako je prva skupina odrinila. Tudi mlajši Arpi je bil med njimi pa Branko, Mariborčan, ki je bil ves čas z nami (tudi na pripravah). Še dolgo smo jih lahko opazovali, ko so se počasi vzpenjali in se spreminjali v črne pike ter izginili na 5200 metrov visokem sedlu med Aconcaguo in ledenikom Horcones. Dan je bil sončen, porabil sem ga za sprehode okoli koče in tabora, V kampu so Argentinci poleg helikopterskega pristajališca ravnali teren (verjetno za šotor) in Lado se je pošalil, da delajo nogometno igrišče. Nasmehnili so se šali, takoj potem pa so že merili teren z očmi in stavil bi, da ga bodo čez nekaj let res imeli. V našem hotelu smo imeli mizo za namizni tenis, pa ni bilo veliko navdušencev, ki bi ga igrali. Na tej višini je človek hitro ob sapo in po desetih minutah ima namiznega tenisa čez glavo. Sicer je v koči toplo, še lepše pa je sedeti zunaj na soncu, Tu se vedno kaj dogaja. (Se nadaljuje) Tako je »ljudska oblast« posebej zaznamovala vse češče etiketirane in vedno glasneje imenovane »cvenske kulake«. Okrajna odkupna komisija je obvestila KLO Cven o potrebi po večji kontroli in evidenci nad oddajo žita, zato je moral KLO pri mlačvi organizirati posebno kontrolo, kar je pomenilo redno neprekinjeno inšpekcijo ob mlačvi. Aktivistki -Marija Krištofič starejša, včasih pa Marija Krištofič mlajša - sta natančno kontrolirali in zapisovali, koliko je kmet namlatil in koliko pridelka je dobil lastnik mlatilnice, Na osnovi tega seje določala obvezna oddaja žita. Aktivisti so v teh letih spremljali mlatilnice od hiše do hiše. Zato so si ljudje pomagali na različne načine. Nekateri so otepali snope že pred mlačvijo, daje šlo po tej poti vsaj nekaj pridelka mimo obvezne oddaje. Drugi so kar skrivaj omlatili nekaj snopja ročno ah nosili zrnje med pleve in nato vse skupaj presejali. Tretji so skušali aktiviste preslepiti na druge načine. Ob mlačvi z mlatilnico so nekateri zaradi potreb po »ritkah« mlatili ročno. Tudi ta pridelek zrnja je moral biti nadzorovan. Takratna aktivista kontrolorja sta bila Stanko Kukolj in Martin Nemec. Po žetvi 23. julija 1946 je okrajna odkupna komisija iz Ljutomera poslala na KLO Cven pravilnik in navodila za oddajo žita. Pri KLO-ju se je razvila daljša razprava o tem, kolikšno količino žita naj kmet obdrži za seme. Predlagali so 200 kg na hektar. Prevladovalo je mnenje, daje ta količina premajhna in naj bi bila 250 kg na hektar, »zlati ker se seje ročno«. KLO je pripravil seznam posestnikov, ki imajo nad 4 hektarje njiv in pridejo v poštev pri oddaji svinj. Vendar je hkrati ugotovil. daje svinjska ohromelost tako zdesetkala število svinj, da skoraj ni kaj oddati. Gozdarski krajevni referent je prek vaških starešin obvestil posestnike, ki so morali pipraviti drva za obvezno oddajo. Drva je na podlagi nakaznic, ki jih je izdal kmetijski referent v Ljutomeru, upravičencem odkazovai Anton Špur, krajevni gozdarski referent. Glede na upravičenost je lahko odkazal 1-4 kubike drv. Kmetje, ki so tudi v tem letu oddali dovolj krompirja, so dobili nakaznice za sladkor, sol in otrobe, O slabih rezultatih pri oddaji krompirja v tem letu govori podatek, daje bilo na območju celotne c venske občine za oddajo določenih 50,000 kg krompirja, zbrali pa so le 11,000 kg. Očitnih malverzacij so bili deležni vaščani pri oddaji svinjskih koz, za katere bi morali dobiti usnje in podplate, dobili pa so le vratovino. Nobene koristi niso imeli, če so morali oddati kože, nakaznic za čevlje in usnje pa niso dobili. Člani KLO-ja ugotavljajo, da vaščani ostajajo brez čevljev in brez kož. Določili so zbiralce za obvezno oddajo prašičev. Posestniki so morali sporočiti, kdaj bodo prašiči godni za oddajo. Prej je bilo treba popisati živali, zato so določili za Cven posebne aktiviste popisovalce. Na enak način so ugotavljali presežke krompirja tudi v skritih prostorih na dvoriščih. Takratni predsednik Okrajnega ljudskega odbora Ljutomer je bil Jože Slavič, Toda 29. novembra 1946 je prišel v Ljutomer Ivan Fajdiga iz Sodražice na Dolenjskem. Jože Slavič je o posledicah njegovega prihoda povedal naslednje: »Fajdiga mi je takoj naročil, naj kot predsednik okraj nega ljudskega odbora odredim sodniku Zavašniku, da morajo iti s tovornjaki na Cven h kmetom po živino. Pri tem naj jim delajo silo. Temu sem ugovarjal, češ da imamo ustavo, v bližini je Avstrija, za stvari se bo zvedelo in ta način se sodnika tudi ne bo poniževalo.« Predsednik OKLO-ja Jože Slavič Fajdige ni poslušal pa tudi tovornjakov ni poslal na Cven. Spoznal je. da s takimi »aparatčiki* -tipičnimi izvajalci državnega aparata. kot jihje imenoval po ruskem vzorcu - ne more iti v korak. Na ta način bi popolnoma izničil sede, ki jih je govoril kmetom med okupacijo. Zato je decembra leta 1946 nepreklicno odstopil, Toj^ bila za tiste čase zelo drzna in celo tvegana poteza. Januarju 1947 je prvega predsednika KLO-ja Cven Ludvika dinarja zamenjal Franc Kovacie, kmet s Cvena. Pritiski z mariborske rajonske oblasti na okrajne m krajevne ljudske odbore zatadi obveznih oddaj so bili čedalje hujši. Na seznam obvezne oddaje so prišla tudi jajca, ki so bila doslej v prosti prodaji. Nadalje so za "N vezno oddajo določili tudi sadje m zelenjavo. Toda na KLO-ju s" temu ugovarjali, češ da letos m sadnja niti zelenjave. . Pri oddajah je bilo tem več potiska, čira manj je tisto leto rid' slo. Okrajne oblasti so pošiljal« po terenu svoje aktiviste, ki sf nadzorovali člane KLO-ja, da bi ti čim več izterjali ob obveztii oddaji. Aktivistka Mileva Ceh Ljutomera je govorila, da imaj” kmetje večje površine krompifJ^’ kakor ga prijavijo za obvezno oddajo, zato so morali na KLGj" prijaviti, kdaj bodo spravlja" krompir, da so aktivisti lahko ugotovili pridelek in presežek ph' delka. (Nadaljevanje prihodnjih Godovni zavetniki J. de! Pripravil: Štefaa Sobočaa 5. febaruar. Agata \ Bila je zelo lepa Po legendi je bila hčerka imenitnih staršev iz mesta Catina na Siciliji v Italiji. Umrla je 250. leta, ko ji je bilo komajda 25 let. Bila je zelo lepa, a je zavrnila kraljevega namestnika, ki jo je hotel za ženo, Češ daje kristjanka. Tajo je potem izročil zvodnici, a se ni pustila omajati, zato so jo vrgli v ječo in grozovito mučili, saj so ji odrezali lepe prsi, potem pa žgali z žarečo baklo, nazadnje pa položili še na žareče oglje in Črepinje, nakar je za večno zaspala. Legenda pravi, da so med izbruhom ognjenika Etne obupani prebivalci ponesli njen pajčolan proti gmotam lave in njen tok se je ustavil. Od takrat hranijo tisto tančico v Catannii kot relikvijo. Na slikah je upodobljena, kako ji režejo prsi. Je zavetnica dojilj, tkalcev, pastiric, zvonarjev, zlatarjev, rudarjev, lačnih; k njej se ljudstvo obrača s prošnjami zoper raka na prsih, proti neurju, potresu, ognju in proti izbruhu vulkana Elne. 9. februar: Apolonija Stariči so izruvali zobe Kristjanka Apolonija je dosegla že visoko starost, ko se je začela njena trnova pot. Okoli leta 249 so jo skupaj z nekaterimi drugimi verniki ujeli pogani in grozovito mučili; izbili so ji vse zobe in ji zdrobili še čejust, potem pa so jo v Aleksandriji v Egiptu živo sežgali v velikem ognju. Pravzaprav naj bi se v ogenj vrgla sama, ko so jo med mučenjem za hip pustili iz rok. Medtem je na glas molila. Že kmalu po njeni smrti se je njeno Češčenje razširilo po Vzhodu, nato pa še po Evropi. Na slikarijo videvamo s kleščami in zobom ali kako se vrže v ogenj. Na nekaterih drugih pa je kot kneginja ali kraljica, kar da slutiti, daje bila kraljeva hči. Je zavetnica zobozdravnikov, k njej pa molijo tisti, ki jih bolijo zobje. 14. februarja: Ciril in Metod Zavetnika Evrope Rodila sta se v 9. stoletju v Solunu v Grčiji. Ciril je umrl 869., Metod pa S85. leta. Bila sta brata in veljata za apostola Slovanov. Leta 862 ju je cesar Mihael III. poslal na Moravsko, ker je knez Ratislav prosil za slovansko govoreče duhovnike. Po večletnem delu sta odpotovala v Rim k papežu Hadrijanu in pri njem sta dobila zagotovilo, daje slovanšči-na priznan kot liturgični jezik. To je bilo pomembno, saj sta že prej v bogoslužje uvedla slovanski jezik, vanj pa sta prevedla celo sveto pismo. Ciril je v Rimu žal zbolel in po nekaj dneh tam umri. Metoda pa je škof imenoval za nadškofa v Panoniji. Salburški nadškod pa si je to območje lastil in je dal Metoda za dve in pol leti zapreti. Osvobodil gaje papež Janez Vlil, in mu utrdil položaj nadškofa ter dovoiil slovansko bogoslužje, a ga je papež Štefan VI, leta 896 spet prepovedal. so si izbrali kakšno dekle, so zato tega dne že zelo zgodaj podarjali svojim izvoljenkam šopke rož. Drugače pa je bil Valentin škof in mučenec, ki je umrl v 3, stoletju. Velja za zavetnika mladine, popotnikov, čebelarjev; k njemu se obračamo, da bi bila poroka uspešna pa tudi za zaščito pred kugo. Mučili so ga zaradi njegove vere. 16. februar. Julijana Upodobljena s hudičem Julijan je več, »naša« pa je mučenka iz današnjega Izmida v Turčiji, rojena okoli leta 285, umrla pa je 304. leta. Njen oče je bil pogan, pa tudi mati ni bila verna. Julijano je že v otroških letih privlačilo krščanstvo in je skrivaj 15. februar: Valentin Valentinovo - dan ljubezni v Angliji si ljudje za Valentinovo pošiljajo anonimna ljubezenska pisma, v Franciji, Belgiji in tudi v Ameriki pa so v 14. stoletju imeli navado z žrebanjem določiti Valentine in Valentinke, ki so potem v nekakšni zaroki ostali med seboj povezani za eno leto, v Nemčiji (in tudi že pri nas) si na Valentinovo podarjajo rože, da bi si izpovedali medsebojno ljubezen, O tem, kako je pravzaprav prišlo do tega praznika, je več legend oziroma verovanj. Nekoč so na primer govorili, da se bo samsko dekle poročilo s tistim fantom, ki ga bo 14, februarja prvega zagledalo. Mladi fantje, ki Fi I obiskovala srečanja kristjanov. Komaj devet let naj bi ji bilo, ko jo je oče obljubil poganskemu mladeniču Elevziju, zakon pa naj bi sklenila, ko bo stara osemnajst let. Tedaj je privolila v poroko pod pogojem, da se bo »izbranec« dal krstiti. Medtem je on postal mestni prefekt in se njenim pogojem ni uklonil. Razjarjen jo je dal mučiti, a tudi pot tezo hudih bolečin se ni odpovedala svoji veri, zato so jo polili z raztaljenira svincem in jo obglavili. Njene relikvije hranijo v Neaplju. Na slikah jo najpogosteje upodabljajo s hudičem, ki jo skuša zapeljati. Na nekaterih slikah je tudi upodobljena, kako jo obešajo za lase ali v kotlu nad ognjem. t- Portret Margarete Kortonske. 22, februar. Margareta Vdova odšla v samostan Margareta se je rodila v Corto-ni v Italiji. Umrla je leta 1297. Je zavetnica omenjenega mesta in žensk - spokornic. Ko ji je bilo 16 let, je zapustila svojo rojstno vas in odšla živet s plemičem iz Montepulciana. Rodila mu je sina. Nekega dne so ljubimca napadli roparji in ga ubili. Potem se je njeno življenje povsem spremenilo. V frančiškanskem samostanu tretjerednic sojo najprej zaradi njenega prejšnjega življenja zavrnili, a so si pozneje premislili. Mlada vdova seje pokesala, se mučila in trpinčila. Smela je torej narediti zaobljube. Čez čas je in ustanovila zavetišče za revne bolne. Vedno znova je bila 4« ležna mističnih milosti. Umrl*J®’ ko ji je bilo 50 let, in papež dikt XI[L jo je razglasil za sveti"' co. Njene posmrtne ostanke hr® nijo v cerkvi v Cortoni, ki j® zdaj znameniti romarski kraj-slikah je upodobljena z rožn’*" vencem, večkrat pa tudi s psonii kajti izročilo pravi, da je pes h® šel truplo njenega ljubimca. ] 23. februar. Romana Bila naj bi puščavnica v naših krajih je pogosto lepo ime Romana, zato niohU utegne biti zanje zanimivo zvedf" ti, kdo je bila Romana, ki se J* rodila v 3. stoletju v neznane"' kraju v Italiji, umrla pa je v 4. st"" letju pri mestu Todi. Legenda pravi, da je bila P Ščavnica. Njene posmrtne tanke hranijo v domači cerkvi Fortunato. Pri desetih letih seje zaoblj'^ bila devištvu in pozneje pobegt”' la od doma. .j Ta »zgled« kaže, da so O*’’ nekdaj (ne le zdaj) deklice sto bežale od staršev. Na s®*” j nem hribu severno od i**^ bi srečala papeža Silvestra L, Id je tam skril pred Dioklecijan^ mi preganjalci kristjanov. OnJd-^J krstil, nakar naj bi se umaknili neko votlino, kjer je živela svoje smrti. V cerkev v mestu Todi so nj^ relikvije prenesli okoli leta IJ*- I (Se nadaljvJ®^ vestnik^ 14. decembra 1995 79 I kronika Žrtve iz Babjega ložiča nenehno vznemirjajo Pričevanje Škrobarjevih s Cvena Kdo je posekal gaber z izrezanim križem? V knjigi Prelekija 1941-1945, ki Jo je napisal Drago Novak in jo posvetil »45-letnici oborožene vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti«, beremo pod naslovom Akcije proti izdajalcem: »Zaradi vnetega sodelovanja z okupatorjem, izdajstva in drugih zločinov so aktivisti OF z Murskega polja in iz Slovenskih goric že med ljudsko revolucijo obračunali z nekaterimi privrženci nacizma, drugi pa so bili obsojeni po vojni.« V nadaljevanju potem zvemo za imena tistih, bi so prejeli kazen ali u^j bi si celo sami sodili. Pojavljajo se novi pričevalci o Babjem ložiču, gozdičku nedaleč od Ljutomera, kjer naj bi l^nialu po drugi svetovni vojni skrivaj postrelili več »izdajalcev«, ljudje dolgo niso upali govoriti v javnosti. Šele v novejšem času je 'u in tam kdo spregovoril. Tabu pa je nehal biti, ko so zadevo Načeli »obdelovati« novinarji. Tudi v Vestniku smo že pisali o lem nesrečnem kraju, ki nenehno ''žnemirja. Tu in tam se pojavijo novi pričevalci, zato ni prav, daje občinska komisija za raziskavo ‘dogodka« v Babjem ložiču nehala »brskati«. Očitno pa je, da smo novinarji ''^trajnejši, Te dni sta izključno za T^estnik spregovorila Franc Škro- in njegova žena Marija, ki se je kot dekle pisala Obilčnik. Bila Je hči starojugoslovanskega žan-ilarmerijskega častnika Mihaela, tloma z Jezerskega pri Kranju, ki le služboval v Motvarjevcih, Z tlružino je živel v Borečih, in ko Prlekijo zasedli Nemci, naj bi mu postavili ultimat: na rusko ^fonto ali nazaj v »zandarski« Poklic, Odločil se je za drugo možnost in za časa nemške oku-Penije služboval v Mali Nedelji, Oče je opozoril skrivače , »v Borečih, kjer smo stanova-■- tudi med vojno, je bilo veliko skrivačev. Leta 1944, ko je oče še v službi v Mali Nedelji, je •'^kega dne nekdo skrivaj vrgel ®kozi okno tamkajšnje policijske Postaje listek, na katerem je pisalo, da se v Borečih skrivajo parti-^3ni. Da bi se izognil sodelovanju akciji, sc je pri sodelavcih izgo-''oril, da se bo (s težkim mo-'Otjem) odpeljal v Ljutomer po Pomoč; dejansko pa se je zapeljal Boreče in opozoril Jureševe, pri J^^lerih smo sicer stanovali, da je oila dana ovadba in naj se 'skri-''aci’ brž umaknejo, saj da bo vsak Zgodflo se je li ljutomerske zapore in očetu znova prinesli hrano in oprano perilo, so naju zavrnili: .Tega človeka nikoli ni bilo tukajl’ Še sva prihajali in moledovali, a bilo je zastonj. Nazadnje so se izgovorili, da so očeta odpeljali v zapore v Sterntal (sedanje Kidričevo).« Ženska se je bala nedolžnih žrtev »Menda je bilo 1968. leta, ko sem kot zadružni traktorist opravlja! strojne storitve posestnici iz Ljutomera, in sicer sem kosil travnik na robu Babjega ložiča. Po V bistroju ga je zabodel v gostišču v Gočovi pri Lenartu so se v petek Igralci pikada tako razvneli, da je prišlo do prepira med Brankom K. in Francem F, Temu je celo »prekipelo«, iz žepa je potegnit nožek in z njim v trebuh zabodel soigralca Branka K. Rana ni bila majhna, ampak kar huda in nesrečnega igralca pikada so odpeljali na zdravljenje v mariborsko bolnišnico, Seveda ju bodo ovadili. čas prišla policija. Dejansko je bilo tako, ampak skrivačev niso našli, saj so se medtem porazgubili,« nam je povedala hčerka Marija, ki po poroki s Francem Škrobarjem Živi na Cvenu. Od nje smo tudi zvedeli, da so očeta malo pred koncem vojne poslali na izobraževanje na Dunaj, odkoder seje vrnil junija 1945. leta, in sicer peš. Prišel je nazaj v Boreče k svoji ženi Uršuli in 10-letni hčerki Mariji (naši zdajšnji sogovornici), ne pa tudi k sinu 25-letne-mu Francu, saj ni bil doma, ampak mobiliziran v vojsko. Mihael Obilčnik, tako seje pisal, sploh ni slutil, da je trn v peti osvoboditeljem, saj če bi vedel, daje »zaznamovan«, tedaj bi odšel na varno v Celovec, kjer je podedoval hišo. Oddal je pištolo in izginil »Kakih Štirinajst dni po očetovi vrnitvi so pri cerkvi sv. Križa v Križevcih pri Ljutomeru objavili poziv vsem, ki imajo pri hiši kako orožje, da ga morajo takoj izročiti oblastem. Moj oče je imel pištolo in skupaj s sorodnico 20-letni Milko Černilc, ki je stanovala pri nas, sta se s kolesi odpeljala na milico v Ljutomer, da bi oče oddal orožje. Ona seje vrnila, njega pa so takoj priprli in zaprli, kar nas je vse presenetilo in razžalostilo. Dober teden dni sem hodila z mamo v Ljutomer in zaprtemu očetu, ki pa ga nisva mogli videti, sva nosili hrano in sveže perilo, umazano pa odnašali domov na pranje. Med perilom je mati našla listek, na katerem je s tintnim svinčnikom bilo napisano: ,Pojdi k Učakarju, ki me lahko reši!' Učakarje bil nekdanji očetov sodelavec, v prvih mesecih osvoboditve pa že šef državnega gostišča Prlek. Ta ni hotel •nič slišati, da bi poznal mojega očeta, zato mu nismo mogli pomagati. Kaka dva tedna po priprtju, ko sva z materjo spet obiska- Za hitrejši razvoj Minulo soboto so v 5, . zastavi, čez cesto pa *'*vaili, kadar napoči trenutek za । Za obe naložbi so zagotovili Sredstva v proračunu Občine Ra-'j^nc!, saj domačini nikakor ne bi ^ihogli zbrati toliko lastnih sred- Gre namreč za dokaj redko Poseljena predela na vinorodnem i^hmočju. Čeprav je šlo za poso-'Isbljanje dveh krajših odsekov, dela oddali dvema različnimi '^''ajalcema, kar se v takih primerih redko dogaja. A tako so se i^dločili svetniki pojavnem razpi-oddajo del. Krajevno cesto Kapelski Vrh-^Podnji Kocjan je »prevzelo« po-^^ije Pnmgrad - Nizkogradnje Sobota. Predračunska vred- Spodnjem Kocjanu in na Račkem Vrhu izobesili napeli slavnostna trakova, kot je io pac v proslavitev nove delovne zmage* dnost opravljenih del se je tako povišala na 6, 28 milijona to* larjev. 'd je bila nekaj čez 5,1 milijona lohir;,... • ______ coo '^Itirjev, in sicer za dolžino 500 Petrov. Med gradnjo pa so se '^Ogovorili, da bodo posodobili J^^ioten odsek v dolžini 645 me-fov, saj bi v primeru poznejšega “'^končanja morali ves tovor pre-ysžati po novozgrajenem cesii-kar bi bistveno vplivalo na nj- ®8ovo dobo trajanja. Končna vre- ZAKONCA ŠKROBAR - Marija je bila hči nekdanjega orožnika Mihaela Obilčnika, za katerim se je potem, ko so ga po vojni zaprli v Untomerskih zaporih, izgubila vsaka sled, saj naj bi ga ustrelili v Babjem ložiču. Franc, njen mož, pa je njegov zet, kateremu je Ljutome-rčanka povedala, da so v B^em ložiču dejansko streljali, snj je v bližini njihov travnik. Obljubil ji je, da je ne bo izdal, in tega ni prelomil niti v svojem ekskluzivnem pričevanju za Vestnik. - Fotograftia; Š. S. Je bil kriv zato, ker je imel motor? Zakaj so priprli, zaprli in umorili Mihaela Obilčnika? Hčerka Marija je prepričana, da ne zaradi »sodelovanja z okupatorjem«, ampak zaradi njegovega težkega motornega kolesa s prikolico, radijskega sprejemnika in še česa, kar je imel in po čemer so hrepeneli partizani. Kmalu zatem, ko so namreč očeta zaprli, seje motorja polastil nekdanji še živeči boreški skrivač, ga »zakurbiak in se zaletel »v ograjo vizavi cerkve«. Marija in mati Uršula sta se po vojni preselili v'Ljutomer, kjer ju je vzdrževal brat oziroma sin Franc, ki se je srečno vrnil iz ujetništva. Uršula je umrla 1989. leta, ne da bi zvedela, kako in kje je kdo prekinil življenje njenega moža. Marija Obilčnik se je 1958. leta poročila s Francem Škrobarjem in se preselila na njegov dom na Cvenu. Ona se je posvečala skrbi za otroke, gospodinjstvu in delu na kmetiji, on pa je bil traktorist pri Vinograd-niško-živinorejskem kombinatu Ljutomer in še prej pri Kmetijski zadrugi Ljutomer. končanem delu, to je bilo proti večeru, mi je omenila malico, brž nato pa dejala, da jo je strah. Pošalil sem se, da se me ni treba bati, saj da imam doma ženo. Nato je povedala; ,Ni me strah vas, ampak tistih, ki so jih tu postrelili.’ V nadaljevanju sem od nje zvedel, da je videla streljanje v Babjem ložiču. Povedala je namreč, da so prav tedaj, ko so padle povojne žrtve, oni ,glih’ kosili na tem travniku. Prosila me je, naj tega, kar sem slišal od nje, nikomur ne povem. Sveto sem ji obljubil, da bom držal besedo. Tudi zdaj ne bom povedal, kdo je ta ženska, saj še živi v Ljutomeru.« Besedo je treba držati in zato Franca nisem »silil«, da bi izdal domnevno očividko pobojev v Babjem ložiču. Menda še žive tudi tisti, ki naj bi bili odgovorni za poboj ali pa so v njem celo neposredno sodelovali. Ena od takih naj bi bila celo Škrobarjeva sorodnica, ki stanuje zunaj Prlekije. Povozil pešca in pobegnil Izredno gost promet, ki se vije po pomurski magistralni cesti, je še posebej nevaren na Hotizi, saj ceste. Id se vije skozi to vas, niso razširili, Obljubljajo, da bodo to storili prihodnje leto. V tej vasi se je zgodilo že več nesreč, najhujša pa v petek okrog 20. ure, ko je neznani voznik povozil pešca Zvonka M,, sicer domačina. Voznik ni ustavil, ampak jo je popihal naprej. Menda naj bi mu bili na sledi. Avtoradie pa še kar kradejo v prejšnjem Vestniku smo poročali o dveh vlomil v avtomobila, iz katerih je storilec ukradel avtoradia. Upanje, da sta mu dva dovolj, je bilo zaman, saj je bilo v soboto spet vlomljeno v osebni avto, parkiran v Murski Soboti, in iz njega je izginil avtoradio, vreden 45.000 tolarjev. Vse kaže, da nekdo krade radie, da bi jih potem prodal. Izognimo se takemu ponudniku! S ceste v melioracijski jarek Ponedeljek, 1 L decembra, je bil nesrečen dan za avtomobilista Karla B, iz Domajinec. Ob 2.50 uri je domnevno zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste v večji jarek, po katerem teče voda s površin, ki so jih meliorirali. Voznik se je hudo poškodoval in je na zdravljenju v soboški bolnišnici. Sreča v nesreči v G. Radgoni Prvi letošnji sneg bi bil skoraj usoden za 7-letnega Uroša J. iz Sto-govec, kajti v semaforiziranem križišču v Gornji Radgoni ga je zadel osebni avto, ki ga je vozil Aleksa K. iz Maribora. Le-ta zaradi neprimerne vožnje na poledeneli cesti vozila ni uspel pravočasno ustaviti. Sreča v nesreči je, da se otrok, na katerega je naletel, ni hudo poškodoval. Čelno trčil v kolesarko v petek popoldne se je Branimir Š. iz Radomerja peljal z osebnim avtom po Ormoški cesti v Ljutomeru. Menda naj bi vozil po napačni smeri, zato je čelno trčil v kolesarko V, G., doma na Hrvaškem, ki je zavijala v levo. Dobila je hude poškodbe. Avtomobilistko je zanašalo 28-letna Silva R. iz Libanje se je peljala po regionalni cesti iz ormoške smeri proti Pavlovcem. V tem kraju je njeno vozilo začelo nenadoma zanašati, nakar je zapeljala po nasipu dva metra globokega jarka, od tam pa jo je odbilo, da sta se vozilo in voznica spel znašla na cesti. Avtomobilistka se je malo poškodovala, 25-letna sopotnica Alenka R. iz Libanje pa je dobila hude poškodbe. Zakaj je (z)gorela lesena hiša? ~ v Dolgovaških Goricah je v soboto navsezgodaj (ob 4. uri) zagorela skoraj sto let stara hiša iz lesenih brun. V času, ko pišemo to vest, raziskovalci še niso ugotovili, kaj je vzrok požaru, ki je povzročil za 300.000 tolarjev škode. Tudi skozi Rački Vrh je do pred kratkim še vedno vodila makamska cesta, ki je bila večkrat v dokaj slabem stanju. Zdaj je končno asfaltirana, dela pa so oddali Cestnemu podjetju M. Sobota, Dolžnina asfaltne prevleke je nekaj čez 1 kilometer, vrednost naložbe pa znaša 9,62 milijona tolarjev. J. G. 7a občinske župane je vsekakor dokaj prijetno opravilo rezanje slavnostnih frakov ob otvoritvah cest, vodovodov, šoi, vrtcev itd. Radenski župan Jože Toplak je v Spodnjem Kocjanu poudaril, da je to zgodovinski dogodek za ta kraj, saj bo posodobljena cesta omogočala hitrejši razvoj kmetijske dejavnosti in turizma na tem območju. (Fo- Sorodnica; »Nočem biti izdajalka!« »Nekoč, ko je bila pri nas in smo ji postregli s hrano in pijačo, sem jo naravnost vprašal: Ti si menda bila poleg, povej, kje so končale žrtve!« »Tega ti ne povem! Nočem biti izdajalka!« Vrsto let po vojni ljudje v Javnosti niso upali govoriti o žrtvah v Babjem ložiču, kaj šele, da bi šli na mesto zločina in zamolčanim žrtvam prižgali svečke. Šele okrog 1960- leta je kdo tu in tam prižgal svečko, v poznejših letih jih je gorelo več in več. Pozneje so oblikovali občinsko komisijo za raziskavo »primera« Babji ložič, a so njene »ugotovitve« sila medle. Prav bi bilo, da tisti, ki vedo pravo resnico, spregovore, in da »skrivnosti« ne odnesejo v grob. Prizadeti svojci pobitih bi morda skušati razumeti povojne razmere, »krivdo« ustreljenih ... in bi jim (eksekutorjem) v duhu sprave celo oprostili. Dosedanje vedenje pa žal kaže, da take pripravljenosti še ni. Tudi ne, da bi v Babjem ložiču postavili kako spominsko znamenje zamolčanim žrtvam. Še več: tam, kjer naj bi bile jame, v katere so se zgrudile žrtve, je rastlo gabrovo drevo in nanj je nekdo urezal križ. Nekdo je odtrani! (posekal) še to znamenje. Požar v spalnici v Berkovcih Gorelo pa je tudi v Berkovcih v ljutomerski občini, in sicer v ponedeljek, 11. decembra, ob 7.20. Do požara je prišlo, kot so nam sporočili z Operativno-komunikaeijskega centra UNZ Murska Sobota, ker lastnik hiše, potem ko se je odpravil k nočnemu počitku, ni ugasnil sveče, ki jo je imel prižgano na mizi. Ta je čez noč dogorela in v spalnici povzročila požar. Še sreča, da človek ni trdno spal, ampak se je prebudil in ogenj kar sam pogasil. Lahko bi bilo huje’ Kolesar naj ne bi svetil 5. decembra ob 21.20 je voznik tovornega avla Franc N. vozil z Bistrice proti Crenšovcem. Se predenje pripeljal v ta kraj, mu je pripeljal naproti Jože B., ki na svojem kolesu ni imel prižganih luči. Tovorno vozilo seje zaletelo vanj, pri čemer je bil kolesar hudo poškodovan. Vlomilec v Ravenki v Beltincih Doslej neznani storilec je v noči z 10. na 11, december splezal na streho blagovnice Ravenka v Beltincih, razbil okno in se splazil v notranjost skladišča. Potem je s svojim obsojanja vrednim početjem nadaljeval, saj je vlomil še v druge prostore. In plen? Ukradel je razno tehnično blago in cigarete, vse skupaj pa naj bi bilo vredno kar 1.400.000 tolarjev. Kriminalisti vlom še raziskujejo. Madžar je tihotapil strelivo Na mednarodnem mejnem prehodu v Gederovcih so »vzeli na piko« sumljivega madžarskega državljana, ki 1 i. decembra ni prijavil vsega, kar je peljal iz Avstrije. Med brskanjem po avtu so delavci carine našli 20 lovskih nabojev kalibra 16 milimetrov, 85 nabojev za plinsko pištolo ter druge pirotehnične izdelke (rakete, petarde itd.), vse pa naj bi bilo vredno okorg 3.500 šilingov. Zoper tihotapca so uvedli ustrezen postopek o prekršku, tihotapsko blago pa zasegli. Tako bodo ravnali tudi z drugimi tihotapci, zato nikar skrivati blaga. Strop v cvetličarni se je zrušil v torek okrog 17. ure se je v cvetličarni Bazar Beladon v Slovenski ulici v Murski Soboti nenadoma začel rušiti montažni strop. Skupaj s kovinskimi nosilci so odpadle tudi plošče, velike 60 krat 60 centimetrov. Večina jih je padla na tla, nekatere pa na B. S., kije bila z mamo v cvetličarni. K sreči poškodbe niso hude, strah pa je bil velik. Vzrok zrušitve stropa še raziskujejo. to gr ja: J. Graj) ŠTEFAN SOBOČAN Avtomobilistka trčila v peški Predvčeraj ob 13.40 se je zgodila na Panizanski cesti v Gornji Radgoni huda prometna nesreča, vzrok zanjo pa naj bi bila neprimerna bistrost voznice osebnega avta Lidije D. iz G. Radgone. Ta je namreč na zaznamovanem prehodu za pešce trčila v peški -mlajši mladoletnici - A. Š. in K. K. Prva je bila le malo poškodovana. druga pa hudo. S.S. 20 vestnik, 14. decembra 199^ i. SNL - skupno Gorica MURA Rudar Olimpija Publikum Maribor Primorje Korotan BELTINCI Izola 1811 4 3 31 : 1337 18 e 8 2 23,16 32 18 7 5 6 28:23 26 18 7 4 7 40:23 25 18 7 4 7 32:30 25 18 6 6 6 24 : 17 24 18 6 6 e 27 : 24 24 18 6 5 7 22 : 23 23 18 5 7 6 18:23 22 18 1 314 9:62 6 I. SNL - doma Gorica MURA Primorje Maritjor Publikum Olimpija Rudar Korotan BELTINCI Izola 9 7 2 0 17 : 5 23 9 5 4 0 13 : 4 19 i^port Prva državna nogometna liga Mura jesenski podprvak, izvrsten zaključek Beltinec Za nami je prvi del prvenstva deseterice v prvi državni nogometni ligi. Splošna ocena je, da je bila reorganizacija tekmovanja v najvišjem razredu pozitivna In koristna za nadaljnji razvoj kakovosti nogometa v Sloveniji. Res pa je, da so se posamezna moštva med prvenstvom znašla v različnih položajih, zlasti tista, Iti so imela na klopi premalo dobrih igralcev. Večina klubov, katerih moštva tekmujejo v prvi državni ligi, pa se je tudi srečevala z velikimi finančnimi težavami. Jesenski del 9 52 219:1117 ' tekmovanja je pokazal, da so 9 5 1 3 18:8 16 9 4 3 2 23; 17 15 9 4 2 3 23 : 9 14 9 4 2 3 15:9 14 9 3 4 2 11 :813 9 3 3 3 11:11 12 9135 5:17 6 I. SNL - v gosteh Gorica MURA Rudar Olimpija Korotan Publikum BELTINCI Maribor Primorie Izola 9 4 2 3 14:8 14 9 3 4 2 10:12 13 9 3 3 3 13: 1412 9 3 2 4 17:14 11 9 3 1 5 11 :15 10 931 5 9:1310 9 2 4 3 7 : 12 10 9 15 3 6:9 8 9144 8:13 7 9 0 0 9 4 : 45 0 moštva precej izenačena, razen zadnje Izole, b zaostaja za drugimi moštvi, in da ni več izrazitih favoritov za naslov prvaka. Prekmurska prvoligaša, ki sta bila v prejšnji tekmovalni sezoni prav pri vrhu, sta se znašla v različnih položajih. Po jesenskem delu prvenstva so nogometaši Mure pristali na drugem, Beltinci pa na devetem mestu. Po osvojitvi naslova državnega pokalnega prvaka so nogometaši Mure v ligi deseterice zelo uspešno start ali in bili nekaj časa celo v vodstvu, saj so prvič izgubili šele v devetem kolu prvenstva v Novi Gorici. Drugi poraz, kije bil najbolj boleč, zaradi cesarje bil zamenjan trener Marin Kovačič, pa je Mura doživela v Ajdovščini v še- stnajstem kolu prvenstva. Poleg dveh porazov je Mura v jesenskem delu prvenstva osemkrat zmagala in osemkrat izgubila. Doma je Mura igrala neodločeno z Beltinci, Primoijem, Rudarjem in Olimpijo, v gosteh pa v Celju, Beltincih, Prevaljah in Izoli, Najboljši strelec v moštvu Mure v jesenskem delu prvenstva je bil Rus Hlebalin, ki je dosegel 7 golov, sledijo Breznik, 4, Alihodžič, 3, Bakula, 2, Kmetec, 2. Gajser, 2, ter Kokol, Baranja in Rous, po enega. V tekmovanju za pokal Nogometne zveze Slovenije je Mura izpadla v četrtfinalu po igri s celjskim Publikumom. Nogometaši Beltinec so v ligi deseterice slabo štartali, saj so prvi dve srečanji s Primorjem iz Ajdovščine in Rudarjem iz Velenja na domačem igrišču nepričakovano izgubili. Poleg tega pa jih je v Beltincih premagal tudi Publikum iz Celja. Poleg treh porazov t 5?o?7 * n' I.SNL1995 1 Gorica Z MURA 3 Rudar (Vt 4 Olimpija 5 Publikum 6 Maribor 7 Primorje 8 Korotan g BELTINCI 10 Izola 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 2:1 0:1 1:1 3:1 2:1 3:0 1:2 2:1 0:1 0:0 4:1 3:1 2:0 2:1 0:0 1:1 2:0 3:0 1:2 1:0 I 1:1 1:0 2:1 1:1 1:1 1:0 2:1 1:0 1:1 1:5 2:0 1:1 1:1 0:0 4:0 1:1 1:1 1:3 1:1 0:1 1:1 2:1 0:1 6:4 2:0 0:2 2:0 1:1 0:2 2:3 2:0 1:1 1:0 5:1 1:2 0:3 1:2 1:1 1:1 1:2 1:1 3:0 1:5 0:1 3:0 1:1 2:1 2:1 5:0 1:2 10:0 6:0 2:1 1:2 1:1 0:1 1:0 1:1 4:6 0:3 3:3 0:0 1:3 3:1 2:3 2:3 2:1 2:0 5:1 2:0 1:0 0:0 1:2 0:1 0:2 2:0 5:1 1:0 3:3 0:0 0:1 2:0 1:2 0:0 0:0 1:2 2:2 5:1 1:4 1:3 1:1 5:1 0:2 1:1 0:3 1:1 3:1 1:3 1:0 0:2 0:0 1:1 3:0 1:0 6:0 1:1 0:2 1:2 0:2 1:1 2:0 3:2 1:2 1:2 3:2 3:2 2:1 0:0 0:0 1:1 1:1 1:2 2:0 0:1 0:0 1:1 1:1 0:0 0:2 1:1 0:5 2:1 1:2 0:2 0:0 2:1 0:3 0:1 1:1 2.1 2:0 5:1 0:2 0:3 0:4 1:1 0:1 1:5 0:10 0:6 1:5 0:2 2:2 0:6 1:5 1:1 0:2 1:0 0:2 1:5 so Beitinčani doma igrali tudi zmagali Sele v Šestem kolu v Izo- trikrat neodločeno z Mariborom, Muro, Gorico. Prvič so Beltinci li. Resje sicer, da so imeli Beitinčani že na začetku prvenstva težave s poškodbami igralcev, res pa Jc tudi, da so si ustvarili vrsto lepih priložnosti za gol, kijih niso izkoristili. Na slab štart Bel; tinec pa Je gotovo vplivala tudi menjava več igralcev. Šest kol pred koncem prvenstva, ko so imeli Beltinci 8 točk, Je prišlo de zamenjave trenerja. Pero Nado-vezo Je zamenjal Vojislav Simeunovič, ki je pred tem že nekaj časa vodil moštvo Beltinec v pm državni ligi. Novi trener Vojislav Simeunovič in njegov pomočriik Jože Sečkar sta uspešno vodila moštvo do konca Jesenskega dela prvenstva, saj Beltinci zadnjih Sest tekem niso izgubili. Tako so se Beitinčani približali boljeuvr-ščenim moštvom, saj jc razlika v točkah med Olimpijo in Beltinci Ic tri točke. To je vsekakor lepa iztočnica za nadaljevanje dn^e" ga dela prvenstva, ko si Beltinci lahko zagotovijo obstanek v ligi-Najboljša strelca za Beltinec v Jesenskem delu prvenstva sta bil* Škaper in Džafič, ki sta dosegla po 3 gole, sledijo Osterc, Črnko, Baranja in Neiman, po 2. tet Sirk, Herceg, Ilič in CirkvenČic. po enega. V tekmovanju za pedi®* Nogometne zveze Slovenije so Beltinci izpadli v osmini finala-Oba prekmurska prvoligaša p® so s kakšno točko oškodovali tudi sodniki, kar še posebej velja ta Beltince. Feri Manče® Nogometaši Mure. Jesenski podprvaki v prvi državni ligi. Stojijo od leve: Tkalčec (teh. vodja), Škalič (trener), Černjavič, Cifer, KardoS, Breznik, Bakula, Alihodžič, Poljšak, Gajser, Bpoudek, Rous, Jančar (fizioterapevt); čepijo; Hlebalin, Krančič, Brežic, Kokol, Štampfer, Kmetec, S. Baranja, Ristič, A. Baranja. Nogometaš) Beltinec, člani prve državne lige. Stojijo od leve: Cener, Šarkezi, Mojo-vič, Škaper, Sirk, Karloli, Šabjan, Džafič, Ilič, Sečkar (pom. trenerja), Simeunovič (trener); Godina, Neiman, Črnko, Zver, Tratnjek, Herceg, Baranja, Granov in Jeraj. i 1 t ■A T 1 V e It L* str h ij l| r h 5'-' Fotografije: Jure Zauneker x.>t - " Športni obrazi ----------------- Zdravko Mauko vsestranski Športnik r Devetintridesetletni športni pedagog na OŠ Radenci Zdravko Mauko Je na letošnjem državnem prvenstvu veteranov v skoku v daljavo drugič zapored osvojil naslov državnega prvaka, uveljavil pa se Je tudi na Številnih drugih tekmovanjih. Gre za zelo vztrajnega in vsestranskega športnika, ki se v Pomuiju ukvarja z največ športnimi panogami. Že v petem razre- /7*1 NK Odranci Cilj ostati v tretji ligi Nogometni klub Odranci Je doslej dosegel naJvečJi uspeh, saj je člansko moštvo postalo prvak v lendavski prvi občinski nogometni ligi in se s kvalifikacijami uvrstilo v tretjo državno ligo, To Je med drugim poudaril predse-nik kluba Stanko Dominko na občnem zboru kluba, ki se gaje udeležilo okrog 50 ljubiteljev nogometa, Po Jesenskem delu prvenstva je moštvo Odranec s 15 točkami zasedlo osmo mesto. Po- leg članskega moštva so mladinci v občinski ligi zasedli šesto, starejši dečki tretje in mlajši dečki četrto mesto. Za te uspehe so poleg igralcev zaslužni tudi člani upravnega odbora in pokrovitelji. Finčano so klubu pomagali Občina Odranci in nekateri podjetniki iz Odranec. Želja Odrančanovje obstanek v tretji državni nogometni ligi. Na občnem zboru so si izvolili novi upravni odbor, ki naj bi ga kot predsednik vodil Venci KavaS. To naj bi potrdili na prvi seji upravnega odbora, ko naj bi sc tudi odločili za novega trenerja. Odbojka - pokal CEV Trije porazi Pomurja A. Sep V švicarskem Amriswillu je bil eden od kvalifikacijskih odbojkarskih turnirjev za pokal CEV-a. Zaradi odstopa Kapavagura iz Islandije je na turnirju sodelovala tudi moška ekipa Pomurja i? Murske Sobote, ki je sicer v prvem krogu izpadla, ker je ime! Dorožnik iz Ukrajine boljšo razliko v setih, sicer pa so Sobočani vsa tri srečanja izgubili. Rezultati; Pomuije: Dorožnik 0:3(12: 15, 9 : 15, 7 : 15), Pomurje : Amriswill 2 : 3 (12; 15, II : 15, murje : Helsinki 1: 3 815 :11< ' 15,3; 15, 3 :15). Za ekipo Pomurja so tekmovali: Fujs. Kere®* Bačvič, Ševčenko, Topovšek, M®' rič, Perša, Janža, Čeh in TineV- { Odbojka - interlig^ Anhovo Wien ^reb Žiiina 7 7 021 :3 14 7 6 111:9 13 8 4 416:13 12 7 4 313: 15 It 15 : 10, 15 : 10, 12 : 15) in Po- Salzburg Budimpešta 7 3 412 : 14 10 du osnovne šole v Radencih je začel igrati košarko, igra pa Jo še danes na raznih turnirjih v veteranski ekipi Radenske, ki Jo je sam sestavil. Že petindvajset let igra mali nogomet, sedaj v ekipi Swinga, Od Prvega tekaškega maratona treh src v Radencih leta 1980 aktivno teče in se udeležuje tekaških prireditev doma in v tujini. Teče na razdaljah tudi do 80 km, Samo letos je sodeloval na 13 tekaških prireditvah, med katerimi velja omeniti zmago na Ptuju in drugo mesto v avstrijskem Feldba-chu. Od leta 1987 sc udeležuje tekmo vanj doma in v tujini v triatlonu in duatlonu. Udeležuje se rekreacijskih kolesakih tekmovanj. Igral je za veteransko rokometno ekipo Radgone. Rekreacijo pa dopolnjuje z igranjem tenisa in odbojke ter planinarjenjem. Poseben užitek zanj Je spust po reki Muri s kajakom. Pozimi se ukvarja z alpskim smučanjem in smučarskim tekom. Na letošnjem državnem prvenstvu veteranov v teku na 100 in 400 metrov je zasedel drugi mesti. Če mu čas dopušča, pa rad zaigra s prijatelji tudi namizni tenis, badminton ter tekmuje v kegljanju in gorskem kolesarjenju. Kot športni pedagod na OŠ Radenci veliko dela z mladimi Športniki, med katerimi so sc mnogi že uveljavili. Poučeval Je tudi na smučarskih in plavalnih tečajih. Šport mu veliko pomeni, zato bo še naprej vzdrževal dobro telesno kondicijo in se udeleževal tekmovanj v raznih športnih panogah. Prizadeva pa si čim več svojega znanja prenesti na učence. Redno pa tudi vadi s svojo hčerko Martino, ki obiskuje tretji I. A SOL - moški -- Ljutomer premagal Olimpijo v desetem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski A-ligi Jc Ljutomer premagal Olim-pijos3; I (15:7,15 : 5. 10: 15, 15: 13), Za zmago so zaslužni vsi igralci, zlasti Savič, Belec in Berlot. Ljutomer; Berlot, Kavnik, Šmauc, Belec, Onišak, Grut, Zidar, Pirher, Rajnar, Savič. (NŠ) L B SOL - ženske —---- Ljutomerčanke druge, POMURJE Szeged Bratislava Detva 7 3 412:18 1O 8 2 611 :20 10 6 3 311 ;10 9 6 2 49:14 7 1 68:19 8 8 razred osnovne šole, namizni tenis in atletiko. Feri Maučec Marles Olimpija Krka Bled 1010 030:3 20 9 6 321 :12 12 9 4 516:16 10 3 713:23 ULITOMERIO 3 711 : 23 Kamnik 10 3 78 :26 8 6 6 6 Nogomet - v državni nog^ metni rcprezeniancL ki gostuje v Mehiki, igrata tudi nogometaša Mure Poljšak in Sobočanke pete v zadnjem kolu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski B-ligi je Ljutomer Zavarovanica Maribor premagala Mislinjo s 3: 0(15:4, 15 : 13, 15 : 6), Ljutomer: Ljubeč, Kosi, Šoštarič, Vrbnjak, Sogorič, Luki-enko. Kolar, Vahen, Pirher. Odbojkarice ŠOU Fitness Panter pa so premagale MTC- I, SKL - ženske —— Poraza Pomuija SL-ROTO Soboto s 3 : 1 (15 : 12. 14: 16, 15:8, 15 : 8). MTC-SL-ROTO Sobota: Forjan, Drevenšek, Zver, Šlebingcr, Časar, Osojnik, Moreč, Kuhar, Cipot. (NŠ, FM) Krim 1010 030: 1 20 UUIOMERIO 7 322 : 13 14 ŠOU Tabor 10 4 616 : 22 8 10 3 717:23 6 MTC-ROTO1O 3 713 : 25 6 Mislinja 10 3 79 : 23 6 n Ml- J MaB nogomet - nk Cmi- tila Wren8 cKganizira v fl«* 4cyo. 17. deceialna. v Špo<^' Si dvorani DOS Lenda^A mednarodni turnir v mal«h * nogometu. Rok za prijave I ekip je 15. december. Tei' movalci, uvrščeni na pr*® Štiri mesta, bodo dobili name nagrade. Informacij® (069) 77 250). F, Bobovec •• Odigrani sta bili enajsto in dvanajsto kolo prvenstva v prvi slovenski ženski košarkarski ligi. V enajstem kolu Je Celje premagalo Pomurje z 79: 51 (40:26). Pomurje: Karova 7 (2 : 1), Cerova 4 (6 : 0), Drožinova 14 (5 : 4), Zotova 21 (10: 8), Boharjeva (2 ; 0). Kazminova 5 (2 : 1). V dvanajstem kolu pa je ŽKD Ma- ribor v Murski Soboti premagal Pomurje s 67 : 51 (35 : 26). Pomurje: Karova 7 (7 : 5), Cerova 2, Drožinova 8(1:0), Zotova 17 (6 : 4), Zadružnikova 4 (2 ; 2), Kazminova 13 (4 : 1), V predzadnjem kolu igra Pomurje doma z mladinkami Ježice. Ježica Celje Maribor Ilirija Odeja Unior 1211 1920:70523 1210 2919:73322 12 9 3824:76121 12 6 6830: 7701» 12 5 7809:8191' 12 4 8769:8441» POMURJE 12 3 9746:8571^ Jezicami. 12 012626:956^ I I Smučarski sejem - Partizan Ljutomer organizira v soboto, 16. ilefit bra 1995, med 14. in 18. uro tradicionalni smučarski sejem, ki, bovd*'^ štvenih prostorih. Vabijo k sodelovanju. vestnik, 14. decembra 1995 21 i. s I I I L I I, Rokoborba Visoka zmaga Sobočanov V osmem kolu prvenstva v državni rokoborski ligi je Murska Sobota z visokim rezultatom 38 : premagala Železničarja iz Ma-fibora. Majzanimivejši sta bili borbi hied Miholičem in Mosičem ter Strbadom in Mojzerjem, pri katerih so gostje dobili po točko, me- d tem ko so se vsa druga srečanja končala brez težav z zmago Sobočanov. Izidi - 48 kg: Miholic : Mosič 3 : 1: 52 kg: Godvajs : R. Mi-hajlovič 4 : 0; 57 kg: Baranja : Kolarič 4 : 0; 62 kg: Vrbančič ; Hasani 4 : 0; 68 kg: Nasevski: A. Mihajlovič 4 : 0: 74 kg: Bačič : t šport od tu in tam Judo - Na 3 I, tradicionalnem 'riednarodnem tekmovanju Naga-“ke v judu so med okrog 400 tek-'^ovalci iz štirih držav sodelovali ''*di judoisti Murske Sobote in ““segli ndkaj odličnih uvrstitev. Med kadeti sta zmagala Žilavec kg) in Hašaj (60 kg). Lazar '.J J^6) pa je bil tretji. Ekipno je Pri kadetih Murska Sobota zasejta tretje mesto s 25 točkami. Med člani je Vehab (65 kg) rase “Pl sedmo mesto, medtem ko sta Ptorala zaradi poškodbe Šeruga 'ri Kos odstopiti. T. Kos Odbojka - V tekmovanju tretje “travne ženske odbojkarske lige " druga ekipa MTC-SL-ROTO “bota izgubila s Celjem z 1 : 3. 'fPtji državni moški odbojkar-'•t ligi so Beltinci premagali Le-“an s 3 : 0. Jtegljanje - V petem kolu pr-''Phstva v prvi mariborski keg-Oaški ligi so kegljavci Nafte iz Lendave premagali Prepolje s 5 : (4766 ; 4694). Za Nafto so ^Dagali: Felšo, 799, Horvat, 819, Radikovič, 826 podrtih ke-Sljev. Tekmovali so se: Žalik, Matko, 772, Matjašič, 355, '^Prman, 383 podrtih kegljev, Žalik 14 let) iz petih držav. Pri dečkih je zmagal Lendavčan Miha Horvat, Dani Novak pa je bil tretji. Med dekleti je zmagala Maja Turdy (Olimpija), domačinka Simona Koncut je bila druga. Mladi igralci badmintona Mladosti iz Lendave so sodelovali na mednarodnem turnirju v Gleis-dorfu V Avstriji in dosegli lep uspeh. Zasedli so namreč prvo mesto pred Papo iz Madžarske in Gleisdorfom. V. Sekereš Atletika - V Pulju je bil 13. tradicionalni tek za pokal Ulja-nika, ki ga je pripravilo DŠD Uljanik, Med 160 tekači iz petih držav sta sodelovala tudi Branko Perme iz Lendave in Slavko Ku-mek, član TS Radenske, Perme je v teku na 8 km pri ml. veteranih zasedel četno mesto, Kumek pa je bil pri članih sedmi. Košarka - Košarkarski klub Creativ Sobota je pripravil mednarodni predbožični košarkarski turnir za mlajše in starejše dečke. Sodelovalo je 6 moštev iz treh držav. Pri ml. dečkih je zmagal Zalaegerszeg pred Creativom in Čakovcem. Creartivje premagal Čakovec s 37 : 22 ter izgubil z Zalaegerszegom 29 : 50. Pri st. ^port Šprah 4 : 0; 82 kg: Zec 4 : 0 b.b,; 90 kg: Vukan 4 : 0 b.b.; 100 kg: Štrtak 4 : 0 b.b.; 130 kg : Strbad : Mojzer 3:1. Srečanja je sodil Stanko Šernek iz Murske Sobote. Rokoborci Mlekoprometa iz Ljutomera sc bili prosti. PKL - moški Rezultati - 4. kolo Lindauvet. : Brod 71 : 32 Radgona vet, : Sebeborci 81 : 53 Sobota vet. : Viena cafe 82 ; 69 Claudia shop : La Luna 62 : 66 Lindau : Ljutomer 2 : 0 b. b. M. SOBOTA 7 Razvanje LJUTOMER Maribor Lenart 6 6 7 8 6 5 3 2 1 0 1 185 : 8312 0 1 180 : 6010 0 3108:131 6 0 5113:163 4 0 7 87:236 2 Rezultati - 5. kolo La Luna : Brod 96 : 69 Viena cafe : Claudia shop 68 : 84 Sobota vel. : Sebeborci 85 : 68 Ljutomer: Radgona vet. 0 : 2 b. b. Lindau vet. : Lindau 50 : 55 I Anketa Letošnje uspehe ponoviti v letu 1996 Pomurski športniki in športnice so v letu, ki se izteka, dosegli zavidanja vredne uspehe tako v posamični kot moštveni konkurenci. Sicer pa smo nekatere od njih, ki so se udeležili slavnostne razglasitve najboljših pomurskih športnikov, športnic in športnih kolektivov za leto 1995, kije bila v Moravskih Toplicah, povprašali, kako ocenjujejo svoje letošnje rezultate in kaj pričakujejo od prihodnjega leta 1996. J i 1 I" (ml. dečki) z 22 koši in Gerenčer (st. dečki). K. Glažar Igra z zvenečo Žogo - V Ljubljani je bilo odigrano prvo kolo tekmovanja invalidov v igri z zvenečo žogo. Med 7 ekipami sodeluje tudi Murska Sobota. Sobočani so premagali Ljubljano s 4 : 3, ESI z 11 : 10, Koper z 18 : 6, Kranj s 14 : 5, neodločeno igrali z Zmaji 6 : 6 ter izgubili s Celjem 4 : 6. Drugo kolo bo 16. decembra v Murski Soboti. (T. Kos) Mali nogomet - V Šarvarju na Madžarskem je bil mednarodni turnir v malem nogometu za dečke do 7 let. Med 8 moštvi so sodelovali tudi mladi nogometaši Lendave in zasedli peto mesto. Kegljanje -------------- Slovenija zmagala četrtič V Celju je bil četveroboj moških in ženskih kegljaških reprezentanc Slovenije, Bavarske, Dunaja in Slovaške. V obeh konkurencah je zmagala Slovenija, kar je že četrta zmaga. Ženska reprezentanca Slovenije je zmagala z 2617 podrtimi keglji ali s predno- Badminton - V Lendavi je bil ; 'tadicionalni mednarodni tur-v badmintonu za Miklošev P“l(al, ki ga je vzorno pripravil “R Mladost. Sodelovalo je 60 “J^tnovalcev in tekmovalk (do dečkih je zmagal Creativ pred Modeksom iz Murskega Središča in Zalaegerszegom. Creativ je premagal Modeks 79 in Zalaegerszeg s 37 : 27. Najboljša strelca sta bila Sobočana Novak La Luna Petrovci Sobota vet. Claudia sbop Bel. Lindau Radgona vet. Viena cate Rad. Lindau vet. Mah Sebeborci Brog Krog Ljutomer (-2) 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5-0 423:36310 4 4 4 3 2 2 1 0 0 1 406:266 1 350 : 283 1 244:240 2 288 ; 253 3 423:422 3313:310 4 276 : 323 5 254:443 5166:216 9 9 9 8 7 7 6 5 3 (K, Glažar) Direktorica in glavna urednica Podjetja za informiranje Murska Sobota Irma Benko podeljuje kristalno vazo najboljši športnici Pomurja v letu 1995 kegljavki Mariki Kardinar iz Dobrovnika. To je njen že šesti naslov najboljše športnice Pomurja. Lendava je premagala Sombotel z 2 ; 1 in Koszeg s 3 : 0 ter izgubila s Šarvarjem 0 : 2 in Go Id balom iz Budimpešte z 1 : 3. Za najboljšega igralca turnirja je bil razglašen Lendavčan Arpad Vaš, F. Horvat Košarka - V nadaljevanju prvenstva v slovenski košarkarski ligi za kadetinje je Pomurje iz Murske Sobote premagalo Maribor s 73 ; 68 (Ori 14, Horvat 14, Pušenjak 11 j, izgubilo z Ilirijo 62 : 67 (Ori 14, Pušenjak 12, Glišič 10, Horvat 9) in premagalo Trbovlje z 59 : 53 (Svetina 15, Ori 12, Pušenjak 9, Gorčan 9). Po osmem kolu je Pomurje na tretjem mestu. (ZT) stjo 129 kegljev pred drugouvr-ščenin Dunajem. V slovenski ženski reprezentanci je nastopila Marika Kardinar iz Dobrovnika in podrla 418 kegljev. Moška slovenska reprezentanca je zmagala s 5665 podrtimi keglji ali s prednostjo 341 podrtih kegljev pred drugouvrščeno Slovaško. V slovenski moški reprezentanci je nastopil Hary Steržaj iz Ljutomera in podrl 957 kegljev. Druga državna rokometna liga - Visoka zmaga Pomurke V desetem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je od pomurskih predstavnikov zmagala le Pomurka iz Bukovec, ki je presenetljivo visoko državna strelska liga Turnišče zmagalo na pomurskih derbijih y petem kolu prvenstva v prvi I t' W J J J VJ U pjKViJIOVTU ’ '"f^avni strelski ligi je bil v Tur- ^tefa l-JUtr. pomurski derbi med SD na Kovača iz Turnišča in jutomerom. Zmagali so strelci 'rirnišča s 1729 : 1704 krogov. Stefana Kovača Turnišče: Markoja 576, Vili Ravnikar J’ Božidar Draškovič 572 kro- SD Ljutomer: Manuela Ru- I J-lUlUJHCH ivjanui^^ia .,^^'^^570, Rajko Robnik 571 in 1 r _ .. .. I___eri Horvat 573 krogov SD J. ""J norvai Krogov au" 'rilornana Flisarja s Tišine je jlJPtnagala Portorož s 1721 : krogov. SD Koloman Fli-Tišina: Branko Bukovec 580, Pertoci 579 in Dušan "bv renoci 3/7 lil /'^■<'1 562 krogov. SD Leskovec 1' yškega je premagal SD Janka bj^Koviča s 1716 : 1703 krogov. " Janko Jurkovič: Anton Koc- bek 574, Gorazd Kocbek 565 in Sebastjan Vajda 564 krogov. V šestem kolu prvenstva je SD Stefana Kovača iz Turnišča v pomurskem derbiju premagal SD Janka Jurkoviča s 1745 : 1725 krogov. SD Janka Jurkoviča: Anton Kocbek 577, Sebastjan Vajda 576 in Gorazd Kocbek 572 kro-SD Štefana Kovača Tur- gOV» I-'___ , , nišCe: Robi Markoja 584, Vili Ravnikar 582 in Božidar Draško-vič 579 krogov. SD Koloman Flisar Tišina je premagala Ervi pohorski bataljon iz Ruš s 1727 : 17 10 krogov. SD Kolomana Flisarja Tišina: Branko Bukovec 588, Drago Perloci 575 in Dušan Ziško 564 krogov. Srečanje med SD Ljutomer in SD Brest iz Cerknice je bilo preloženo. (AK. FK, AF) z 39 : 26 premagala drugouvrščeno Dravo s Ptuja. Pomurka Bakovci: Božič, A. Vereš 2. R. Vereš 2, B. Kavaš 9. Škraban 7, Bedekovič 12. J, Bu-zeti 2, S. Buzeti 3, M. Kavaš 1, B. Vereš, Okreša, Lovenjak 1. Rokometaši Poleta so nepričakovano izgubili z Ormožem v Murski Soboti ž 20 : 27 (1 1 : 14). Polet Murska Sobota: Kuhar, Sečko 2, Lovenjak 5, Fefer, Slatnar 1, Ferbežar, Čemela 2, Horvat 7. Barišič, Žugelj 2, Kreft l in Nemeš. Velika Nedelja pa je premagala Krog z 32 : 28 (15 : 12). Krog: D. Kolmanko 2, A. Kol-manko 3. L. Sapač 1, Hegeduš 5, Meolic 12 In Kovačič 5. Druga državna strelska liga Šest zmag Radgone V petem kolu prvenstva v drugi državni strelski ligi je Radgona premagala ekipo Slavka Šlandra iz Šempetra s 1712 : 1583 krogov. SD Radgona: Milan Svetec 578, Ernst Huber 574 m Borut Flegar 560 krogov. V šestem kolu je Radgona premagala Juteks iz Žalca s 1717 : 1667 krogov SD Radgona: Milan Svetec 575, Ernst Huber 577 in Borut Flegar 575 krogov. To je bila šesta.zaporedna zmaga Radgone. (DS). Radeče POMURKA Drava Sevnica Gorenje B Ormož Dol POLET Celje V. Nedelja Brežice KROG 10 10 10 9 9 10 10 10 10 10 10 10 8 7 7 6 6 4 3 3 3 3 3 0 2 1 0 2 0 1 2 1 1 0 0 2 0269:22718 2391:23215 3368:24314 1171: 19714 3315:22712 5274:243 525B:200 6234 : 231 6274 : 293 7237:248 7224:292 8250 : 290 9 8 7 7 6 6 2 Marko Slavič mlajši iz Ključarovec - Konjeniški klub Ljutomer: »Letošnja sezona je bila izredno uspešna tako na rejskem kot tekmovalnem področju, saj so naši kasači zmagali na državnem prvenstvu za dvelet-nike, triletnike in štiriletnike oz. na 5, slovenskem kasaškem derbiju. Poleg tega je dosegel izvrstne rezultate tudi Charlie Somoli, kar še posebej velja za dirko v Mariboru (1:13,8), saj takšnega kilometrskega časa pri nas ni dosegel še nihče. Tudi v letu 1996 bi po uspešnem selekcijskem delu lahko pričakovali dobre rezultate in ponovi- f tev letošnje sezone, čeprav bo to zelo težko in bo potrebno tudi nekaj sreče,« <■: I I ■! J Barabara Berden iz Lipovec - ŽAK Ljubljana: »Z letošnjo tekmovalno sezono sem izredno zadovoljna, saj sem na atletskem mitingu v Velenju preskočila 183 cm, postala sem državna prvakinja v skoku v višino, na olimpiadi mladih v Angliji sem bila tretja, na evropskem mladinskem prvenstvu pa deveta. Prihodnje leto je svetovno mladinsko prvenstvo v Avstraliji in upam, da bom med udeleženci, Moram namreč še potrditi rezultat 182 cm. Sicer pa pričakujem, da bom tudi na domačih tekmovanjih osvajala medalje. Zlasti si želim, da bi izboljšala osebni rekord 183 cm. Zlatko Tkalčec - tehnični vodja Nogometnega kluba Mura Murska sobota: »Pri Nogometnem klubu Mura smo z letošnjimi rezultati zelo zadovoljni, saj smo osvojili naslov državnega pokalnega prvaka in sodelovali v evropskem tekmovanju, kjer nam je za las ušla uvrstitev v prvi krog evropskega pokala pokalnih zmagovalcev. Po jesenskem delu državnega prvenstva pa smo na izvrstnem drugem mestu lestvice. Želimo, da bi osvojili naslov državnega prvaka ali da bi se uvrstili zopet v eno od evropskih tekmovanj, v najslabšem primeru v tekmovanje za pokal Intertoto. Marika Kardinar iz Dobrovnika -KK Mirotkes Celje: »S svojimi letošnjimi rezultati sem zelo zadovoljna, saj sem na tekmovanju za svetovni pokal zasedla drugo mesto med posameznicami, sem državna prvakinja med posameznicami in v dvojicah, ekipno pa je Miroteks državni in svetovni klubski prvak. V prihodnjem letu bi želela, da bi bila zopet državna prvakinja, da bi naš klub zopet postal klubski svetovni prvak ter da bi se kar najbolje odrezala na svetovnem kegljaškem prvenstvu, ki bo maja v Pragi. Seveda si tudi želim, da bi dobre rezultate dosegla tudi na drugih tekmovanjih doma in tujini,« Štefan Varga - trener BD Mura iz Kroga in državne reprezentance: »Letošnja tekmovalna sezona je bita za nas v zgodovini kluba daleč najuspešnejša, in to po zaslugi Boruta Horvata. Na evropskem mladinskem prvenstvu je namreč zasedel drugo mesto v kanuju enosedu, na svetovnem članskem prvenstvu v moštveni vožnji 3 K C-1 pa tretje mesto. Dobre rezultate pa je dosegel tudi na drugih tekmovanjih. Poleg njega sta dobre rezultate dosegla še Beno Sakač in Miran Bokan ter še nekateri drugi. I I I Sl Prihodnje leto Čaka Boruta Horvata težka naloga, saj bo sodeloval na svetovnem mladinskem in članskem prvenstvu. Upam, da nas ne bo razočara!.« ■5 .i” H Sonja Roman s Hodoša - Atletski H klub Pomurje Murska Sobota: »Me-■ nim. da sem bila v letošnji tekni oval-H ni sezoni zelo uspešna, saj sera posta-H vila državne rekorde v teku na 600, H 800 in 1500 metrov. Poleg tega sem H državna mladinska prva k in ju v krosu. H zmagala sem tudi na vseh štirih med-H tiarodnih krosih za pokal Adidas. " Želim si, da bi take rezultate dosega- la tudi v letu 1996. Zlasti pa si želim, da bi zopet postala državna prvakinja ter se kar najbolje uvrstila na svetovnem mladinskem atletskem prvenstvu, kjer bom tekla na 800 m. Upam, da bom lahko nastopila na vseh pomembnejših tekmovanjih in da dobre uvrstitve ne bodo izostale.« Feri Maučec 22 vestnik, 14 decembra 1995 Msevi mladosti AIDS ' - kuga današnjega časa r mačji deželi Žiga in gospa Meduza [ AIDS. Štiri Črke, ki šo oznaka za kugo 20. stoletja. To je bolezen civilizacije, za katero lahko zbolijo vsi ljudje. Ne izbira jih po barvi polti, ne med bogatimi in revnimi. Lahko b! skoraj rekli, da je veliko več bolnih med bogatejšimi sloji, ki si lahko v življenju več privoščijo in zajemajo življenje z veliko žlico. Danes je že veliko narejenega za to, da bi preprečili širjenje te bolezni, S preprečevanjem in zaščito pred okužbo se srečujemo že mi, osnovnošolci. Tako že vemo, kako in kdo se lahko najlaže okuži. Veliki znanstveni laboratoriji neutrudno delajo in raziskujejo. Vedno znova poskušajo odkriti učinkovito sredstvo proti virusu HlV-a, kije povzročitelj te bolezni. Tudi sam že veliko vem o tem. Doma se večkrat pogovarjamo in mama mi zelo rada razloži vse, kar me zanima. Boriti se proti aidsa, pomeni tudi poučevati ljudi o njem. Vsaka vzgoja sc začne najprej doma, v krogu družine. Zato se starši ne bi smeli sramovati odkritega pogovora z otroki, ko jih ti povprašajo o tem. Veliko ustanov prt nas in v svetu se ukvarja s preprečevanjem te bolezni. Tudi precej znanih imen iz sveta umetnosti organizira dobrodelne prireditve, od katerih je zbran denar namenjen za zdravljenje ljudi z aidsom in za raziskave proti tej bolezni. Sam sem še mlad m pred mano je š« vrsta nerešenih vprašanj, a kljub tem« vem, daje aids zelo nevarna bolezen, ki se zaenkrat vedno konča s smrtjo. Želim si, da bi čimprej odkrili zdravilo, ki bi rešilo veliko trpečih ljudi. MARKO VIRAG> 7. a, OS Beltinci I 'Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Človek ima 5 osnovnih čutov: vid, voh, okus, sluh in otip. To je pravilen odgovor na 12. vprašanje. Lahko pa seveda občuti še bolečino, toploto ... Današnja nagrajenka je MARINA HUBER iz G, Slaveč. Čestitamo! KUPON št, 14-ALl \ESTE? Ali veste, kdo uporablja odontometer - zobozdravnik ati filatelist? Vaše odgovore pričakujemo najpozneje do 20. decembra. Glasbena aganka ' Miša Molk je vsestranska in med drugim zna tudi peti, trenutno se po slovenskih lestvicah vzpenja s skladbo Kdo upa si v moje dvorce. To pa je vedela tudi Nuša Klepec iz Miklošičeve 23 v Murski Soboti. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo poklanja trgovina M-Shop, bomo poslali po pošti! Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke. S katero prekmursko skupino je sodeloval in še sodeluje pevec Oliver Antauer? Kupon št. 24 Odgovor: Odgovore in vaše želje pošljite na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novak 13,69000 Murska Sobota, s pripisom za Pop Rock Noviceee. Pripišite tudi, o katerih domačih in titjih glasbenikih želite brati v Pop Rock novicah. Oasis Mačje mesto, mačji kraji. tam, kjer so vsi zaspani pa lam so še mačkoni in majceni račkoni. Na koncu pa še račka, račka klopoiačka, ki glasno se šopiri ga-ga. Dež in sonce plešeta. Ko noč se ugasne, se dan prižge, potem pa dežek se vlije in zopet sonček posije, Jaz pa po mavrični poti po lužah skakljam šoli naproti. K. BOROVŠAK, 3. b OŠ I M, Sobota Nekoč je živel dojenček Žiga. Nekega se je igral na trati. Prišla je gospa Meduza in ga odpeljala. Ko je prišla poiy mamica Tina, ga ni našla nikjer. Ni bilo dolgo, ko seje gospa Meduza vrnila, Žiga je dala spet na trato in se odpeljala v trgovino z rabljenimi stvarmi. Bila je lastnica te trgovine. Vsak dan se je po parku sprehajala z gospodom Uhljačem. Tisti dan je bil zelo zelo dobre volje. Imel je namreč namen, da bo zvečer metal pasje bombice. Gospa Meduza pa nad tem ni bila ravno navdušena. Ona bi rajši peljala otroke v Vražje močvirje, kajti hotela je imeti najdragocenejši diamant na svetu, Id je ležal v votlini tega močvirja. Čakala jc, da bo mali Žiga zrasel in da ga bo lahko odpeljala v Vražje močvirje. Potrebovala ga je torej samo za to, da bi ji šel po diamant, ker je bila ona prevelika. In res. Žiga je zrasel. Prazno- val je 7. rojstni dan. Ko se je igral na trati, je spet prišla gospa Meduza s svojim spremljevalcem Uhljačem. Vzela sta Žigo in odpeljali so se v Vražje močvirje. Tam je imela gospa Meduza ladjo, ki stajo stražila dva krokodila. Žiga seje takoj odpravil raziskovat, Že prvi dan jc našel diamant in tako je postala gospa Meduza zelo bogata. Odpeljala je Žigo domov. Nasledirii dan so poročali, da je majhen Žiga našel najdragocenejši diamant na svetu. On pa je povedal mamici, kaj vse^e doživel. Če se je odtlej Žiga hotel igrati na trati, je bila vedno poleg njegova mama. Kmalu je prišel božič in dobili so darila. Žiga je dobil diamant, ki ' ga je izvlekel iz votline. Imenoval se je Vražje oko. Postali so zelo bogati. Naš predlog: Mačje mesto, mačji kraji, tam so vsi zaspani. Pa lam so še mačkoni, majhni in veliki račkoni. Na koncu pa še račka se šopiri kot klopoiačka. Dež in sonce plešeta, se z vetrom mešata, jaz pa po mavrični poti skakljam šoli naproti Srečanje s steklo lisico BRINA SOTLAR, 4. c, OŠ I M. Sobota I Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITUPER Novice od tu... Skupina Buldožer snema in monitira za svoj album Noč, ki je izšel pred enim mesecem, tudi videospot za skladbo Vojno lice, ki se že predvaja ali ga bodo začeli vsak hip predvajati po televiziji. Pripravlja tudi manjšo slovensko turnejo, konec tega meseca pa bodo nastopili še v Zagrebu, Sicer bo to še daleč v prihodnosti, zato pa je toliko bolj vroča in presenedjiva novica, da bo 6. februarja v hali Tivoli nastopil David B«wie, pred njim pa bo nastopil M«rrisey. Torej oba vrhunska glasbenika. To seveda ni največji koncert, kar jih je imela Ljubljana, gotovo pa je eden največjih in najpomembnejših v zadnjem času. Nasledniki Beatiov? Angleško skupino Oasis, kije nastala v Mancesterju, sestavljajo vokalist Liam Gallagher, kitarist in hackvokalist Noel Gallagher, ritem kitarist Paul Arthuts, basist Paul McGuigan in bobnar Tonv Mc-Carrol, Njihov prvi album Definitely Maybe je izšel lansko leto, letos pa je izšel (What*s The Story) Morning Glory. Že po njihovem prvem albumu so jih imeli za najveeje angleške upe. Slavno življenje pa ima tudi slabe plati. To sta zlasti zelo težko prenesla njihov basist, ki so ga na novi turneji morali zamertjati z drugim, njihov vokalist Liam pa se je na eni od predstavitev nove plošče pijan zvrnil med obiskovalce. Člani skupine Oasis v zasebnem življenju niso torej nobeni angeli. Zelo hitro so zasloveli, mediji in javnost pa so jih kovali v zvezde, višje, kot so si lahko sami sploh predstavljali. V svoji karieri so imeli obdobje, ko so popolnoma izgubili stik z realnostjo, Noel dodaja, da takrat, ko vsi govorijo samo o tem, kako velik si, še sam začneš verjeti o svoji veličini. Dolgo časa so po- trebovali, da so pristali na trdnih tleh. Utrujeni od slave so čepeli v nekem zanikrnem hotelu v Londonu in tam je nastajal njihov drugi album Morning Glory. katerega so do jutranjih ur snemali v vvaleškem studiu. Med snemanjem so večkrat zavili v bližnjo gostilno, kar so bili vajeni iz svojih nekadnjih časov. Vendar ni šlo tako enostavno, kajti takoj, ko so vstopili, se je okrog njih zgrnila množica oboževalcev. Tako so se morali v naslednjih dneh zadovoljiti kar s kavo iz avtomata. Besedila piše Noel Gallager, ki si želi, da njihova skladbe ne bi bile muhe enodnevnice. Prizadevajo si, da bi bile takšne, kot so skladbe Beatiov. zato se velikokrat zgledujejo po njih. Nikakor pa se z njimi nočejo identificirati, ali da bi celo žel- eli postati takšni, kot so bili oni. Trdijo, da so bili Beatli najbolj inovativna skupina v zgodovini glasbe. Zato jih ni sram priznati, da se zgledujejo po njih. Vse to in viharni odnos med Člani skupine, predvsem njiho- va nestabilnost, dajeta njihovi glasbi in njihovemu nastopu poseben ton, in čeprav jih vsi primerjajo s tako velikimi skupinami, kot so Beatli. Rolling Stonesi, T-Rex in podobnimi, (čeprav niso tako dobri), jim lahko kljub temu priznavamo njihovo lastno identiteto in imidž. Bilo je popoldne. Pobirala sem perilo. Pesje močno lajal-Pogledala sem z balkona. O. za! Na dvorišču je stala lisica. Stekla sem po mamo. Lisica naju je čudno gledala. Bita je omotih' na in seje komaj premikala. K^f očeta ni bilo doma, sva poklican soseda - lovca. Lisica je medtem počasi c*' pljala proti gozdu. Sosed jo Jc ahka ustrelil. Nataknil sije rokavice, vzel vrečko, lisico pospravu in odnesel. Sklepam, dajebim stekla. VESNA ŠINKO Podružnična OŠ Spoditi* Ščavnic* IVIIadost je norost, čez potok skače, kjer je most. ... in tam Courtney Love ljubi medi)® rumeni mediji, bolj kot glasben*’ ljubijo njo. Odlično zna šokir*** javnost ali se slika v nenavadni pozi, pred kratkim pa jo je n®*' yorSko sodišče obsodilo na letno zaporno kazen, kar so P®' tem omilili v dveletno pogoj”® kazen. , To pa si je zaslužila, ker j® žično napadla članico .skupi**^ Bikini Kili. Kylie Minogue pa bo, tako ka^ postala svetnica. Odločila se je, da bo v Hol odu kupila samostan, ki ga daja Gene Simmons, član skupil Kiss, Ocenil ga je na poltretji nvibj'^’’ tolaijev. Povsem možno pa je, da bc f*' bil drugim namenom. AUDIO - VIDEO - /Mshof 69000 Murska Sobotai Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 1 USJIKA 1. Oliver Dragojevič - Nisan ja zate 2, Boris Novkovič; Kada ti ljubav zakuca na vrata 3, Vladimir Kočiš Zec - To je bila noč 4. Zorica Kondža - Tko ti je kriv 5, Magazin - Nek se ruke rukuju Predlog: Mladen Grdo^dč - Canta amore GM5U;EMZ4; _ P vestnik, 14. decembra 1995 23 1.1 f PISMA, MNENJA, STALIŠČA... V spomin na vojake prve slovenske ilegale smo obnovili ru.ševine kapele Sv. krvi v Mozlju 11 padlih v boju -190 likvidiranih borcev plavogardistov, ujetih pri partizanskem napadu na njihovo postojanko v Grčaricah pri Ribnici na Dolenjskem 8. 9. 1943 ob kapitulaciji Italije Prijatelji, znanci, somišljeniki in sorodniki pobitih pripadnikov slovenske ilegale iz Grčaric smo se r nedeljo, 15. oktobra 1995, zbrali v Mozlju ob ruševinah kapelice Sv. krvi, ki Je bila obnovljena in blagoslovljena v spomin grčarskim žrtvam, ki so morale po velikopartijskem kočevskem procesu 9. oktobra 1943 umreti krute in krivične smrti. Zato smo sorodniki tu v Mozlju. Hrovači, Grčaricah in na Travni gori po- kopali tudi del svojega srca in ljubezen še vedno Joka, čeprav kol kristjani ve- di/emo, da Je slovo le začasno. Polnih 52 let Je naša molitev kot prižgana lučka k Bogu, da bi zmagala tesniea, ki tudi Je, ko Je na podlagi udbovskih arhivov mlajša in neobre-tttenjena zgodovinarka gospa dr. Jera Vodušek ■ Starič v svoji knjigi Dosje itig. Mačkovšek zapisala: »Ptva akcija partizanskih odredov ob kapilulaciji l'ali/e. 8. septembra 1943, ni bila obrnjena proti Nemcem, ampak proti lastnim ljudem. strtih srcih nas sorodnikov, grčarski možje in fantje tudi niso irili nikoli pozabljeni v tujini. Prav zaradi te velike tragedije velikega petka v nobenega ribiča, naletet pa sem le na odvržene PTC-vrečke, konzerve in drug odpad, za kar so predvsem odgovori ribiči, saj po končanem ribarjenju odvečne stvari brez vsakršne odgovornosti odvržejo v neposredno bližino gramoznice ali v vodo, tako da se lahko ribe skrivajo v vrečkah ali konzervah. Na skrivnem mestu predvsem zaradi zaraščenosti terena je pri tej gramoznici tudi osrednje odlagališče smeti, ki bi ga morali po obljubah vodstva KS Lipovci že davno urediti, a iz tega do sedaj ni bila nič. Glede na vse zgoraj navedene ugotovitve pozivam predvsem vodstvo KS Lipovci, da si 10 našo znamenitost ogleda od blizu in ne le iz smeri športnega centra, ki ima prav tako podobo palestinskega naselja v puščavi, saj se objekti postavljajo nenačrtno. Prav tako naj se z navedenimi razmerami seznanijo in nekaj ukrenejo ribiške družine, katerih člani so onesnaževalci tega območja že daljše obdobje. Ne morem namreč razumeti, kako lahko Jedo na tako onesnaženem območju ulovljene ribe. Ce bo ta članek prebral tudi kdo Iz stranke Zelenih, se lahko sam prepriča, kako je naša narava onesnažena. Slane Kaučič. Lipovci 233 Grčaricah so se njihovi preživeli borci srdito borili še naprej kot Matjaževa wjska in po vojni kot slovenski križarji. Z veliko domovinsko vdanostjo sta jih podpirala zlasti štajerski in prekmurski Živelj, ki sta tudi po letu 1945 ntnožično polnila zapore mariborske kaznilnice. Matjaževa vojska in križarji so bili zapisani smrti, ker niso priznali komu-tustične ideje, zato so odšli v daljni širni svet, tam povedali kruto in resnično Iragedijo slovenske narodne vojske - grčarskih borcev, ki jih Je priznavala londonska vlada. !n da je Ideja ostala živa, kaže dejstvo, da so pri osamosvojitvi Slovenije mnogo pomagali politično in gmotno. Spomnili smo se tudi vseh naših pobitih pripadnikov po ljubljanskih ulicah: Iva Peršuha, ing. Emmerja, vseh umrlih v Dachauu, Buchenwaldu, Au-schwitzu, Ravensbrucku pa tudi potopljenih taboriščnikov na ladji pri Hamburgu s prof. Krošljem In trpljenja preživelih v okupatorjevih in komunistič-tiih taboriščih. O krutem in neizpro.tnem boju zunaj OFJe v spomin padlim in pobitim Sovoril prvi ilegalec g. Ivan Korošec, borec ! 7. polka, in z žalostjo ugotovil, '^Je ostal sam, vendar z upanjem in željo, da ga bodo soborci v onostranstvu ^cipei sprejeli medse Keliko zahvalo dolgujemo vsem vaščanom prelepega kraja Mozelj, župniku g. Marjanu Lamprehiv, ki so s tolikšno krščansko ljubeznijo počastili spomin na nedolžno pomorjene na njihovih mozeljskih poljanah in na bližnji Travni gori. Žrtev rdečega nasilja je bila tudi njihova kapela Sv. krvi '• kamor vodi znana božja pot, zgrajena leta 1589, in kije bila po par-lijskem sestanku na Martinovo soboto leta 1954 minirana In uničena. Največjo zahvalo za veliko gmotno pomoč smo dolini gospe Saški in Dti-ilcinu Lajovicu, zahvaljujemo se tudi g. Pavlu Borštniku in g. Milanu Kra-^cuiji pa Uidi g. Ivanu Lavrihu, upokojenemu župniku iz 'ZDA, ubežniku iz Icomunlstičnega prevzgojnega taborišča na Travni gori v oktobru 1943, ki ^etm je posredoval kruto resnico pobojev grčarskih vojakov in nam še vedno ''‘td pomaga. k kapelici postavljeni kamni z napisi Grčarice. MozelJ, Travna gora, ^riendol, Hrovača. Dachau, Buchenvvald, Neugenamm in drugimi ter kamni ■ imeni pobitih domačinov in plapolajoča slovenska zastava so trajen spomin 'nesmrtnosti ideje prve slovenske ilegale in opomin njihovim še živečim sod-'nlkom in krvnikom: »Spominjajte se nas in naše po nedolžnem prelite krvi.« Jožica Tilan - Bačnik Faško Smetišče Pred nekaj dnevi sem se šel v mrzlem vremenu sprehajat okrog gramozni-v Lipovcih, kateri domačini po domače pravijo Vučjajama. Za sprehod se odtočil predvsem zalo, da bi si ogledal naravo in divje race, ki v tem 'Mrzlem času živijo ob omenjeni gramoznici. Že ob prihodu do gramoznice ^em na desni strani v neposredni bližini zelenih travnikov in znanega šport '’^ga centra opazil na novo nastajajoče smetišče. Na večjem kupu smeti je videti, da tja nekateri nevestni občani Lipovec in tudi drugih vasi s tra ^rji razne odpadke, in to takšne, ki bi se jih dalo doma skuriti a h na drug ^“čin uničiti. Prt podrobnejšem pogledu na ta veliki kup smeti se da sklepati. ^0 Pri nas še ni tako velike krize, kot nekateri razlagajo. Na kupu smeti sem Namreč opazil tudi večjo belo polivinilasto vrečko, kije bila po na narezane belega kruha. Vrečko so razni glodala, ki se zaradi neurejenih razmer ^^>'og te gramozne jame razmnožujejo, že razcefrali Potem sem se predvsem radovednosti odločil, da bom sprehod nadaljeval okrog celomega komplek-gramoznice, .^ajsem bil prepričan, da bom naletet na kakšnega ribtca, saj v tej Jami ne manjka. Na obhodu okrog Vučjejame ntsem naletel na Odgovor neimenovanim Začeti smo sodelovati na neobičajen način, ko zatajimo ime, priimek, morda še kaj, se podpišemo neimenovani, s tem si pa privoščimo kritike, obtožbe, ki nimajo osnove niti dokazov. Poslanci smo postali odlagališče vsega, kar je narobe. Na drugi strani je vedno več ljudi, ki me sprašujejo, če Je vse to dopustno. To mi Je tudi spodbuda, da nadaljujem z odgovori na nekatere napačne trditve. Gospa Neimenovana iz Prosenjakovce ponovno odpira vprašanje občine. V lokalnem glasilu Lipnica (ne vem, če je to že natisnjeno) sem podrobno pojasnil vlogo poslancev, tudi svojo, pri nastanku občine Prosenjakovci. Kar trdite, ni točno, tudi zaslug, ki Jih omenja gospod Kozic, si ne morem lastiti. Jih Je pa mnogo drugih, o katerih sem pisal v eni od prejšnjih številk. Za nastanek občine Moravske Toplice poslanec Džuban ni porabil niti minute niti lista papirja. Za vse trditve so na voljo podrobni dokazi, tudi novinarska konferenca po nastalih polemikah je vse trditve in dokaze sprejela. Ni mi Jasno, kako ljudje, ki celo poznajo resnico in dejstva, še naprej vztrajno trosijo ljudem, svojim sosedom, sovaščanom neresnice, ki jih lahko imenujemo tudi drugače. Glede kmetijstva in problemov, o katerih pišete, spoštovana Neimenovana, Državni zbor in poslanci nimamo nobenih pristojnosti. Cena pšenice In drugih kmetijskih proizvodov je v pristojnosti Vlade RS oziroma njenih dveh ministrstev. Nikakor pa poslanci nimamo možnosti vplivati na pravilnik, ki določa ceno pšenice. Res pa je, da sem osebno obiskal kar nekaj ljudi, od novinarjev do ministrstev in celo predsednika Vlade RS, v zvezi s tem problemom. Moja možnost je bUa »prijateljsko« prepričevanje o potrebi popravka cene pšenice. Menim, da so moja ravnanja kljub prepričevanju tudi pripomogla k popravku cene pšenice v letu 1995, predvsem pa v letu 1994. Veliko o reševanju problemov kmetijstva bi vam lahko povedal, če se boste oglasili, kjerkoli pač bom. Spoštujem omejitve za podobne prispevke in mi je širša razlaga nemogoča. Prva ponedeljka v mesecu sem v poslanski pisarni v Murski Soboti (telefon 21 247). Ker mi nihče ne more odvzeti znanja, ki sem ga pridobil v 25 letih dela samo v kmetijstvu, vam bom morda lahko tudi svetoval, kako lahko kot pridelovalka vplivate na kakovost in ceno pšenice. Svojemu sestavku bi rad dodal mnenje glede gospe Pozsonec. Volile! bodo imeli veliko srečo, ko bodo ponovno izbrali poslanko ali poslanca, ki bo vložil toliko energije, časa, tudi čustev v boj za interese domačega kraja in njegovih ljudi, kot to počne prav gospa Marija Pozsonec. Tudi neimenovanemu piscu pod »imenom« Borojčnjek bi priporočal podobno: srečajmo se in se pogovorimo. Vaše trditve niso točne ali pa vas vedno ne razumem. Kandidiral sem v eni stranki, na listi te sem bi! na legalnih volitvah izvoljen in tukaj sem še danes. Tudi sem še zmeraj član Državnega zbora RS, tega pa ne moremo ugotoviti za vašega poslanca. Nikoli nisem odpovedal pri varovanju večinskih interesov domačega kraja, pri čemer imam (tudi moji pomurski kolegi) nemalokrat težave. Po vašem smislu za pisanje sklepam, da dosledno spremljate sredstva informiranja in ste se o tem lahko prepričali. Plačo, ki jo dobivam, so izglasovali poslanci prejšnjega sklica, tudi vaši. Državni zbor Je plačo znižal, zalo so pa nekateri od vaših poslancev ugotovili, da za ta denar ne bodo opravljali poslanske funkcije. Nisem izvoljen v vašem volilnem okraju, zato mi Je neobičajno prisvajanje mnenja ljudi, s katerim nimate pravice razpolagati. Prirojene lastnosti in navade okolja, o katerem govorile, so me oblikovale v osebnost, kakršna pač sem. Zaradi teh lastnosti sem bil izvoljen z dovolj velikim številom glasov. To, da sem bil prej strokovni sodelavec, danes pa poslanec, je premalo razlogov za vaše trditve (ali žalitve). Vsi, ki poznajo (ali želijo poznati) moje sedanje delo, pa lahko potrdijo, da opravljam to delo enako odgovorno. V stranki in v vlogi poslanca mislim, da sem naredi! precej aii dovolj. Res pa je, da bi, če bi bil v vaš/ stranki, prav malo ali ničesar. časa Je pisec, morda pa je tudi on bil samo »zapisovalec« misli koga drugega, čakal na priložnost, da se »tzkašlja« Kot se njemu Čudno zdi moje pisanje, tako se lahko meni čudno zdi, kako Je lahko prebral članek, če Kestnika ne bere. No, tega Je pa le moral brati, sicer bi ne našel v njem mojega sestavka. Podvomili ste o strokovnosti mojega pisanja! Presneto, kako ni podvomilo o moji strokovnosti uredništvo ati urednik Vestnika, ki je to objavil. No, če bi bil redni bralec Vestnika, bi lahko moje pisanje spremljali celih 25 let, toliko časa že pišem v Vestnik, toliko časa mi v Vestniku objavljajo moje, po vašem »nestrokovne« članke. Res pa je, da me ne štejejo za novinarja. Da mi v Vestniku zaupajo, vam lahko dokažem z dopisniško izkaznico, ki sem jo prejel kot njihov stalni sodelavec. Povem vam tudi, da so biti moji članki objavljeni domala v vseh časopisih in revijah, ki Jih izdajajo v Sloveniji. Mar bi jih uredniki objavljali, če bi bili »nestrokovni«? Ob tistem prihodu v Logarovče sem najprej poslikal lepo urejeno vaško kapelo in nato najbližjega soseda povprašal o zgodovini kapele. Naključje je hotelo, da sem dobil pravo osebo, to Je tajnico KS Logarovci Pavlo Bohanec. Pri njej sem dobil več novic o delu v KS, ki sem jih tudi objavil v Vestniku. Tega gotovo niste brali? Ko sem jo povprašal za sosede Vrbfljakove in povedal, zakaj jih iščem, mi ni rekla o njih niti besedice žalega. Sicer pa me je prijazno povabila, da ja obiščem na sedežu krajevne skupnosti, če bi kdaj potreboval kake podatke. Spoštovani g. Simon Marinič! Povem vam. da vam nisem nameraval odgovarjati. Zbodel me Je del stavka »Veijetno pa ste dobili dobro plačano, da ste objavili laži...« Tu se pa vseeno vprašam, kako ste to mislili? Glejte, če bi, po vašem, že meni plačali, hi še razumel. Sedaj pa vas prosim, vprašajte urednika Vestnika, ali Je on dobi! kako plačilo, da Je to objavil, kar sem Jaz napisal. Veste, za take izjave, pa četudi stoji spredaj »verjetno«, bi se lahko srečala na sodišču. Ne, pa se ne bova, čeprav me Je na to opozori! kolega, tudi dopisnik Ne želim vam povzročati nikakršnih težav, želim le, da na moj račun ne rešujete svojih problemov. Naj na koncu sklenem, da sem imel ob predstavitvi Vrbnjakovih le dober namen, napisal pa sem tisto, kar so mi povedali in kar sem videl Gotovo pa poznate rek: »Vsake oči imajo svojega malarja.« Pa lepo pozdravljeni! Dopisnik Vestnika, Ludvik Kramberger Viesna * ABC POMURKA - Skupina podjetij, Murska Sob^ la, d. o. o., Lendavska 11, Murska Sobota, na pod- Geza Džuban, poslanec DZ RS jSe enkrat - Logarovske rožice za gospoda Krambergerja Dolgo sem razmišljat, ali naj odgovorim na v naslovu omenjeni članek, ki je bit v Vestniku v rubriki Pisma, mnenja, stališča ... objavljen 23. novembra. Po temeljitem branju sem pravzaprav ugotovit in to so gotovo ugotovili tudi bralci, da pisanje pravzaprav ni namenjeno meni, pač pa družini, ki sem jo predstavil. Pisec si je sposodil le moj članek In obenem tudi moje ime. Prepričan sem, da me ni želel oblatiti, pač pa se mu je »zareklo«, kot bi povedat naš veliki rojak psiholog dr. Anton Trstenjak. Kdo bi vedel, koliko lagi 41. Člena Statuta družbe in sklepa skupščine z dne 7.12. 1995 razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE Podjetje MEDICOP razpisuje prosto delovno mesto AVTOELEKTRICARJA ali ELEKTRONIKA e [3 tl. Izredno ugodna ponudba oken Lesna samo do 12. januarja! Obiščite prodajna mesto s stavbnim pohištvom Lesne širom po Sloveniji ali pokličite Lesna TSP Radlje prodajni oddelek 8 0602/71-500 ali 71-321 Lesna, to je partner ________ ZDRAVILIŠČE Podjetje za zdravstvo, turizem in gostinstvo Radenci, d. o. o. objavlja potrebo po zaposlitvi delavca na delovnem mestu TEHNIČNI VODJA VZDRŽEVANJA I I V skladu s 40. Členom Statuta mora kandidat izpolnjevati poleg z zakonom določenih pogojev še naslednje pogoje . ' Vil, stopnja strokovne izobrazbe, ~ 5 let delovnih izkušenj, , ~ da ima v svojem delovnem in življenjskem okolju staiuv 'iigi ■ d nega in prizadevnega gospodarstvenika v kmetijstvu. Pogoji: - kandidat mora imeti izobrazbo IV. ali V. stopnje ustrezne smeri in vsaj S let ustreznih izkušenj, - odslužen vojaški rok, - odgovoren odnos do dela. Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: višješolska izobrazba, smer strojništva ali elektronike 4 leta delovnih izkušenj pasivno znanje enega tujega jezika izpit iz varstva pri delu strokovni izpit za energetike Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s B-mesečnim poskusnim delom. Za direktorja družbe ne more biti imenovan kandidat, za kate- ujicMUijdi uiuZeUt;* ut luvit rega velja prepoved opravljanja funkcije direktorja v gospoc Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas (z možnostjo stalne zaposlitve) in s polnim delovnim časom. ski družbi. in dokazili o izpol- kandidati, pošljite prijave z življenjepisom in dokazi i o >^P njevanju pogojev v 8 dneh po obj«i na nas lov. ABC POMURKA - Skupina podJeOJ, d- o. o., tW00 Sobota, Undavska 11/3, p. P- 217, s pripisom -M Ry.l l?v.. Kandidaip hnmo ohveitili O izbiri v 8 dneh po odločitvi. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 20. decembra na naslov: Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: RADENSKA RADENCI, p. o. Center za razvoj kadrov Zdraviliško naselje 14 69252 Radenci Kandidate bomo obvestili o izbiri v MEDICOP, medicinska oprema, d. o. o. Obrtna ul. 43, 69000 Murska Sobota Prijavljeni kandidati bodo v 30 dneh od poteka objavljenega roka pisno obveščeni o izbiri. 24 vestnik, 14. decembra 1995 'elevlzijski spored od 15. do 21. decembra PETEK 15. DECEMBRA TV SLOVENUA1 10,00 10,15 10.40 11.40 12.35 13,00 16,15 17.00 17.10 17.25 18.00 18.30 18.45 19.30 20.05 21.40 22,00 22.20 22.40 23.05 23.55 v zasneženi deželi, otroška odrdaja Otroci širnega sveta, ameriška nanizanka Roka rocka Pande - velikani, ki vznemirjajo, avstralska oddaja Znanje za znanje. Učite se z nami Poročila Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper Dnevnik Učimo se ročnih us^arjalnosti Heatciiff, risana serija Samo za šalo, angleška nanizanka Umetniki za svet Hugo Dnevnik Poglej in zadeni Turistična oddaja Dnevnik Žarišče Sova Frasier, ameriška nanizanka Načelnik Scali, ameriška nanizanka Človekvmorju, francoski film TV SLOVENMA 2 12.15 12.30 13,20 15,20 16.10 16.40 18.00 18.45 19,15 20,05 20.55 21.45 22.45 Forum Učitelj, francoska nadaljevanka, 11/ 24 Omizje Osmi dan Samo za šalo, angleška nanizanka Sova, ponovitev Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka Načelnik Scali, ameriška nanizanka Regionalni studio Koper Svetovni poslovni utrip, ameriška oddaja Planet Šport Smrl Jugoslavije, angleška dokumentarna serija Stanley in ženske, angleška nadaljevanka, 2/4 Obiski Aida, opera POP TV 19.00 Otvoritvena slovesnost POP tv - 19.30 24 ur -20.00 Babca gre na jug. slovenski film - 22.00 Umri pokončno, ameriški film - 0.20 24 ur, ponovitev -0.50 Videostrani TVriRVASKAl 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Sedmi planet, oddaja za otroke - 11.45 Že veste? - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija -12.45 Izzrv za Robina Hooda, ameriški film - 14.35 Smešna družina, serija- 15,05 Poročila- 15,10 Likovna kultura - 15.25 Religijski leksikon - 15.35 Nemščina - 16.15 Za otroke - 16.45 Hrvaška danes - 17.4-0 Kristalni imperij, serija -18-10 Kolo sreče -18.45 Pol ure kulture - 19.30 Dnevnik - 20.10 Javna zadeva - 20.45 Koncert Psitiomodopopa - 21.45 Dokumentarna oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 V divjini, dokumentarna serija -0.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 17.15 Koledar - 17.25 Hrvaške županije - 17,55 SP v rokometu (ž), polfinale -19.30Dnevriik-20.10 Na zdravje, ameriška nanizanka 7 20.40 Alfred Hi-tcticock: Topaz, ameriški film - 22,50 Latinica: Tajnice in direktorji - 0.05 Plan of Attack. ameriški film TV AVSTRIJA 1 6,00 Halo, sestrica! - 6.25 Otroški spored - 8,55 Krimihalkoje napisala - 9,40 Baywateh - 10,25 Vesoljska ladja Errterprise - 11,20 V Teksasu je hudič, komedija - 12,50 Salve smeha -13.00 Otroški spored - 15.OSPopeye - 15.30 Mini Časvsiiki - 15.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 Saywateh - 17.15 Kdoje tukaj šef?- 17.40 Zlata dekleta- 18.10 Dr. Ouirova. zdravnica iz strasti - 19.00 Pri Huxtablovih -19.30 Časvsiiki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Mi nisnro angeli, komedija - 22.00 Šport - 22.30 Mame lo Fatal Beauly. kriminalka - 0.10 Čas v sliki - 0.15 Spori- 1.00 kdoje tukaj šeP- 1.25 Schiejok vsak dan - 2.25 Dobrodošli v Avstriji - 4.20 Mamilo Fatal Berauty. kriminalka, ponovitev TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki - 9,05 Schiejok vsak dan - 10,05 Ženska na Bodenskem jezeru, film - 11.35 Ko igra glasba - 12.25 Šiling - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Vera - 14.00 Pravica do ljubezni - 14.25 Gne-zdomec - 15.10 Kriminalko je napisala - 16.00 Schiejok »sak dan - 17.00 čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Oddaja gospodarske zbornice - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Derick -21.15 ŽMjenje umetnikov: Peter Ustinov - 22.05 čas v sliki - 22.30 Modemi časi, znanstveni magazin -23.00 Tehrio-iogika - 23.50 Mož okoli petdesetih, film - f, 10 Čas za kulturo - 1,50 Pogledi s strani -1.55 Videorioč TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.05 Poljudnoznanstveni tilm - 9.35 Dopoldne, vmes Dallas - 12,00 Poročila - 12,05 Gospodarska abeceda - 15,15 Evropski postovni asistent -15,40 Tarnaš Cseh - 16,00 Poročila - 16,10 Posel -16.25 Top model, serija - 17.00 Za upokojence -17.30 Teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno -19.00 Pravljica - 19.13 Muza, kultura - 19.30 Dnevnik - 20.05 Klip mix - 20.20 Dallas, serija - 21.15 Muhasti letni časi - 22.10 Žametna koža, francoski film (eb) - 0.00 Red Rodney TVMADZARSKA2 12.00 Siesta - 15.20 Telešportov božič - 15.30 Novi reflektor - 16.00 Tekmovanje »primašev" -16.30 Pomagač - 17.00 Za otroke - 17.30 Rin-Tin-Tn, serija - 18.00 Regionalni program - 18.20 Vesoljske game, serija - 18.50 SP v rokometu (ž) -20.25 Telešporf - 20.40 Clarke Gable, dokumemtami ftim - 21.45 Dnevnik - 22.00 Objektiv - 22.35 Športna stava - 22.50 Policijska poročila - 22.55 Trenutna neprištevnost - 23,30 SP v rokometu (ž) RTL 5.30 Poročil - 5.35 Družinski dvobci - 6.00 Poročila - 6.05 Tvegano - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieidovazgodba -9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10,00 Bogati in lepi - 10,30 Čas hrepenenja - 11,00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer. šov- 15.00 llona Cristen - 16.00 Hans Meiser - 17,00 Tvegano - 17,30 Med nami - 18.00 Dober večer, magazin -18.30Zvezde- 18.45 Poročita- 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Hercules, film - 21.05 Roboeop, začetek nanizanke -23.35 Dnevnik-0.05 Neizrečeno zlo, film-1,35 Zlata dekleta -2.00 Roboeop - 3.35 Hercules - 4.20 Ekipa A -5.10 Risanka SOBOTA 16. DECEMBRA TVSLOVDNUAl 3.40 8,55 9.10 9.20 10.10 10.35 11.20 11,50 13.00 13.05 14.20 14,35 15,20 17.00 17.10 18,00 18.55 19,30 20,10 21.15 21.40 22.10 22,35 23,00 Radovedni Taček; Plavalec Učimo se ročnih ustvarjalnosti Darilo za rojstni dan Pod klobukom Oglejmo si. angleška serija Tok,, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Zgodbe iz školjke Plešasti duh, danski film Poročila Moški, ženske Malo angleščine, prosim Tednik Poglej in zadeni Dnevnik Slončkovo rojstvo, nizozemska oddaja Pajčevina življenja, ameriška poljudnoznanstvena oddaja Hugo Dnevnik Teater Paradižnik Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška serija Za tv-kamero Dnevnik Grace na udaru, ameriška nanizanka Sosed, avstrijski film TVSLOVENUA2 10.00 10.30 11.00 11.25 12.30 13.00 14.20 16.55 18,30 19.05 20.10 21.40 22.30 23.30 Koncert kvarteta Camerata Slovečica Moja najljubša teta, tv-nadaljevanka, 2/3 Turistična oddaja SP v alpskem smučanju: Smuk (ž). prenos Samo za šalo, angleška nanizanka Sova, ponovitev Frasier, ameriška nanizanka Načelnik Scali, ameriška nanizanka Videošpon DP v košarki (m). Rogaška Donat MG; Idrija, prenos Alpe-Donava-Jadran Karaoke Na poti k sončku, posnetek prireditvi iz CD V Vatikanu s Petrom Ustinovom, ameriška serija Trend, oddaja o modi Sobotna noč Novice iz sveta razvedrila Mariah Carey Angleška glasbena lestvica POP TV 7.00 Videostrani - 9,00 Reboot, risana nanizanka -9,30 Willam Tell, risani film - 10.30 Babica gre na jug, ponovitev filma - 12.30 Reportaža z otvoritvene slovesnosti - 13.30 Umri pokončno, ponovitev filma -15.50 Umri 2 menoj, film - 17,30 Avtodrom - 18.00 Elizabetina zgodba, nanizanka - 16.55 2.5 otroka, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Na jug. nanizanka - 21.40 Outi. film - 23.55 Osmi potnik, film - 2.OS 24 or, ponovitev - 2,35 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9,00 Slanko, otroška serija - 9.25 Risanka - 10.10 Mali koncert - 10.40 Charlie Chaplin, ameriški film - 12.00 Dnevnik - 12.20 Prizma, mednarodni magazin - 13,20 Prisrčno vaši: Mikica Kalogiera - 14,05 Moge - 14.35 Risanka -14.45 Biiljanteen. oddaja za mlade - 15.35 Svetovni reporterji - 16.25 Poročila - 16.30 Sinovi ne-iritil- 18.00 Glasba - 16.15 Televizija o televiziji-16.45 Dober tek, dokumentarni film - 19,30 Dnevnik - 20,10 Ameriška ruleta, ameriški film - 21.40 David Coperfield, zabavna oddaja - 22,30 Dnevnik -22,50 S sliko na sliko - 23,20 Polnočna premiera: LadyBoss TV HRVAŠKA 2 16.40 Koledar - 16.50 Življenje na severu, ameriška nanizanka - 17.35 Serijski film - 1B,20Griffith - oče filma, dokumentarna serija - 19.30 Dnevnik - 20,10 Preteklost v sedrijosti, dokumentarna oddaja - 20,40 Vidikon - 21.30 Z jadri okrog sveta, serija - 22.00 Šport - 22.13TOP 20 TV AVSTRIJA 1 6,05 Halo, sestrica! - 6.30 Otroški spored - 9,05 Vroča sled -10.05 Sobotna igra - 11.50 Garfield in njegovi prijatelji - 12.15 Har^ in Mendersonovi -12.35 Kalifornijski klic v sili - 13.20 Pes in mačka -14.35 Čudovita leta - 14.10 Blossom - 14.35 Princ iz BeHAira - 15.00 15.00 Bayivatch - 15.45 Super-man - 16.30 Direndaj - 19.00 Prijazna družina -19.30 Časvsiiki - 20.00 Šport - 20.15 Razvedrilan oddaja - 21.50 Šport - 22.50 Joesi Prokopetz, gledališki prenos - 23.50 Čas v sliki - 23.55 Lovski pogon, akcijski film - 1.25 Dr Ouinova, zdravnica iz strasti - 2.10 Melrose Plače - 2.55 Beverty Mills - 3.40 Čarovnica z otočka Bay Cove. film - 5.15 Baywatcti TV AVSTRIJA 2 9.00 Časvsiiki - 9.05 Štiri ženske in en umor, krimi-naika - 10,30 Svel Suzie Wong, film - 12,30 Halo, Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Trojčki na krovu, kombija - 14.30 Schinderhannes, film - 16.20 Alpe -Donava-Jadran- 16.4SŽivafi iščejo dom- 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.53 Verstva sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Sporna vprašanja - 19.00 Avstrija v sliki - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Kdor ima prijatelje, nima sovražnikov, film - 21.40 čas v sliki - 21.45 Dr. Cecil Jacobson, zadnje upanje parov brez otrok, film -23.20 Upornik 3 Samare, film - 0.45 Pogledi s strani - 0.50 Šport - 1.50 Videorioč TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni vztiod - 8.00 Otroški program - 11.00 Naravoslovni film - f 1.30 Sole na vidiku - 12.00 Zvon - 12.02 Sobotni portret - 12.25 Jiry Kylian - 13.25 Diagnoza. N-film (čb) - 14.40 Poskusni posnetek - 15.00 ČasX - 15.45 Ruske volitve-16.10 Dokumentarrii film - 16.4-5 Tihotapci, madžarski film (čb) - 18.15 Štorije - 18.3OKolo sreče - 19.10 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.05 5 minut proze - 20.15 Mari e ki nove zgodbe - 21.50 MiotiaelJackson History- 22.40 Parabola - 23.15 Kriminalka TV MADŽARSKA 2 6.00 Zamejski Madžari - 6.45 Stiki brez meja - 7,30 Za kmetovalce - 8,00 Romski program - 8,25 Narodnostne oddaje - 10,30 Od prve violine - 11,00 Familija, serija -11.30 Narodna glasba - 12.00 Naravoslovni filmi - 13,05 10O-letnica madžarskega olimpijskega komiteja - 14,25 Mu5icbox - 14,55 Telešportov božič - 15.05 Moški, ki nam je všeč -16,00 Avtomagazin - 16.30 ža otroke - 18.05 Familija, serija - 18,45 Telešporf - 20,30 Bingo -21,20 Svet knjige - 21,45 Ob stoletnici filma; Teke-torija, madžarski film RTI 5,35 Različne risanke in nadaljevanke - 10,25 Na krilih pravičnosti, film - 10.45 Power Rangers - 11.10 Beettioiiven - 11.35 Spiderman - 11.55 Eerie, Indiana - 12.25 Polna hiša - 12.55 Kdo je tukaj šefT -13.20 Krepka družina - 13.45 Princ iz Bel-Aira -14.10. L. A. Stroj - 14.55 Tin T - 15.45 Ekipa A - 16.45 Beverly Mills - 17.45 Melrose Plače -16.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 20.15 Sanjska poroka - 22.00 K^o, prosim? - 23.00 Sobotna noč - 0.00 V smrtonosnem krogu strahu, film -1,35 Neizrekljivo zlo, film - 3,05 Melrose Plače - 3,55 Beverly Mills - 4.10TinT NCDCUA 17. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 8,35 9.20 9,45 10.15 11.05 11.30 12.00 12.30 13.00 13,05 14.10 14.55 17.00 17.10 18.50 19,18 19,30 20,10 21.15 22.20 22.35 Živ žav Čebelica Maja Samo za punce, ameriška nanizanka Slončkovo rojstvo, nizozemska oddaja Grace na udaru, ameriška nanizanka Obzorja duha Opazujmo naravo, kanadska serija Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja Poročila Karaoke Policisti s srcem, avstralska nani- zanka Notredamski zvonar, francoski film Dnevnik Po domače Hugo Loto Dnevnik Nedeljskih 60 Antologija skupine The Beatles, angleška serija Dnevnik Sova Spletke, francoska nadaljevanka, 2/4 Načelnik Scali, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 8.00 8,30 9.15 10.00 10,45 Naša pesem Planet Šport V vrtincu Lahkih nog naokrog Stanley in ženske, angleška na- 11,40 17,00 18,00 20.10 20.40 22.40 23,00 daljevanka, 2/4 Teater Paradižnik Košarka NBA Predbožični koncert simfonikov RTV Slovenija Biblija: Starejša biblična hermane-vtika Apartma, ameriški film (čb) Športni pregled Billy, kako vam je uspelo, nemški dokumentarni film POP TV 7.00 Videostrani - 7.55 Kimba, risana nanizanka -8.25 Peter Pan. risana nanizanka - 8.55 Edera, nadaljevanka v 44 delih - 9.55 Kuhajmo skupaj -10.25 Med prijatelji, narodnozabavna glasba -11.25 Na jug, ponovilev - 13.05 Duh. ponovitev filma - 15.20 Maharadžina hči, nanizanka - 16.20 Veterinarka, nanizanka - 17.20 Dolgo vroče poletje, tilm - 19,30 24 ur - 20,00 Prijatelji. nanizanka -20.30 Urgenca, nanizanka - 21.30 M, A. S. H., film - 23.35 24 ur, ponovitev - 0.05 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Leteči medvedki - 9.00 Potovanje, tv-film - 9,50 Risanka - 10.00 ZOO 2000, dokumentarna serija - 10.30 Za otroke- 11.00 Sezamova ulica- 12.00 Dnevnik- 12.20 Kmetijska offdaja - 13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mir in dobro - 14,15 Opera Box - 14.50 Vedno v nedeljo - 17.00 Poročila - 17.10 Izpoved neke zajčke, ameriški film - 18,45 Risanka - 19,30 Dnevnik -20.10 Bravo! - 22.20 Dnevnik - 22.40 S Sliko na sliko - 23.10 Čmi gad. angleška nanizanka - 23.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 9.15 Koledar - 9.25 Vidikon - 10.10 SP v alpskem smučanju: Veleslalom (m). 1. tek - 11.30 Smučarski show - 12.00 Košarka NBA - 12.30 Košarka FIBA SLAM - 13.10 Veleslalom, 2, tek - 14.00 Peta hitrost - 14,30 Bodyiitness - 14.55 Žrebanje parov za evropsko nogometno prvenstvo '96 - 15.30 Športna nedelja: SP v rokometu (ž), finale; Boks M. Tyson - B. Mathis jr., posnetek; božični turnir -17.10 DP v nogometu. Hajduk: Croatia. posnetek -18,10 Briljanteen - 18,55 Z jadri okrog sveta, serija - 19,30 Dnevnik - 20,10 Usodna pošiljka, ameriški film - 21.55 Športna oddaja - 23.00 Koncert TV AVSTVkfA 1 6.00 Ebba in Didrik - 6.2S Otroški spored - 12.00 Superman - 12.45 Eloossom - 12.55 Športno popoldne - 15.25 Ernst rešuje božička, komedija -16.50 Volitve'95- 17.15 Lipova cesta - 17.45 Kristjan in čas - 17.55 Srečni otrok - 18.Zf Srček - 18.55 Krepka družina - 19.30 Čas v sliki -19.54 Pogledi s strani - 20.15 Bangkok Milton, srhljivka - 21,35 Avtovizija - 21.45 Hčerka hrepenenja - 23.1 S Vizije - 23.20 Apropos film, novice iz filmskega sveta - 23.50 Čas v sliki - 23.55 Hans Ertl in njegovi podvigi - f .25 Male ženske, film -3.20 Pudefček, komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki - 9,05 Angel na stranski poti, film -10,35 Tedni kulture - 11.05 Raztrgan slon, ljudska igra - 12,00 Zgodovinske prelomnice - 12.30 Orientacija - 13,00 Časvsiiki - 13,05Tednik -13.30 Tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani -14.30 Tirolski klobuk, film - 16.05 Klub za starejše - 16,50 Volitve - 19,30 Čas v sliki - 20,1 S Volitve -21.45 Časvsiiki - 23.20 Columbo - 0.00 Šport - 0.45 Koža drugih, film - 2,15 Pogledi s strani -2.20 Tedni kulture - 2.50 Videonoč TV MADŽARSKA! 7.25 Risanka - 7.50 Biblija - 7.55 Računalništvo -8.30 Nedeljski magazin - 11.00 Koncert mladih talentov - 12.00 Zvon - 12.05 Prvi let bratov VVnght -12.10 Polis Montreal - 13.05 Top model, serija -15.05 Delta - 1 S.3O Nujna pomoč - 15.35 Reformatorski verski program - 16.00 Dlsneyjevi filmi -17,05 Obletnica - 17.30 Madžarska s kamero -18.15 Deklamacije - 18.25 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes poročila - 20.05 Nekateri so za vroče, ameriški filni - 22.15 Deklamacija - 22.20 Zorni kot - 23.00 New Age Magazine TV MADŽARSKA 2 7.35 Za mladino - 8.00 Julijin program z nedeljskim kuharjem - 8.35 Vesoljske game, serija - 9.00 Otroški program - 10.05 Zgodovina književnosti -10.30 Reformatorska cerkev - 11.00 Športni program - 13.10 Pesem doni - 13.35 Dandanes -13.50 Iščemo izginule odrasle - 14.55 SP v rokometu (ž) - 16.30 Puder - 17.05 Gimi, serija -16.00 Za boljši jezik - 18,15 Baywatch - 19,05 Pravljica - 19,25 Marilyn - poslednji intervju -20,00 Glasbena ura - 21.00 Telešporf - 22.10 Kratki filmi - 22.40 Alfred, danski tv-film - 23.25 Nočno zatočišče, okrogla miza o evropskih mejah RTL 5.35 Različne risanke in nadaljevanke - 10.45 Na kriliti pravičnosti - 10.30 Beethovven - 10.55 V. R. Tropers - 11,15 Ujeti na otoku Časa, film - 12.05 L A : Stroj - 12.55 Kdo je tukaj šef? - 13.25 Prijazna družina- 13.50Nariy- 14.20 Pustolovščine Win-nieja Puutia, risani film - 16.45 Earlh 2 - 17.45 Naravno, magazin o živalih - 18,45 Poročila - 19,10 Ob nedeljah odprto - 20.15 Tat z nežno roko, film -22.15 Spieglov tv-magazin - 23.00 Prime Time -23.20 Dark Shadovvs, nadaljevanka - 0.05 Angel miru, film - 0,40 Igre gostov - 1,20 Eartti 2-2.15 Barbel Schafer - 3.10 llona Ctiristen - 4.00 Hans Meiser- 4.55 Eksplozivno - 5.15 Zvezdni magazin PONEDELJEK 18. DECEMBRA TVSLOVENMA1 10.00 10.15 10.40 Malo angleščine, prosim Prrtlikavčki, angleška nadaljevanka, 3/12 Pepelka na obisku, glasbena pra- 11,10 12,00 13,00 14.40 15.50 16.20 17.00 17.10 17.25 18,00 18,30 18,45 19,10 19,18 19.30 20.05 21.10 22.05 22.25 22.45 vljica Svetovni poslovni utrip, ameriške oddaja Trend, oddaja o modi Poročila Umetniški večer: Portret Igorja Torkarja Obzorja duha Dober dan, Koroška Dnevnik Radovedni Taček: Klobasa Oglejmo si, dokumentarna serija Simpsonovi, ameriška nanizanka Umetniki za svet ABC - ITD., tv-igrica Otrokom za praznike Žrebanje 3x3 Dnevnik Celia, španska nadaljevanka, M' dnji del Informativna oddaja Dnevnik Žarišče Sova Fina gospa, angleška nanizanka Načelnik Scali, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 14,50 15.05 15.20 16,20 17.10 18.00 18.40 19.00 20.05 20.55 22.35 23.35 Utrip Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Policisti s srcem, avstralska nanP zanka Sova, ponovitev Načelnik Scali, ameriška nanizanka Regionalni studio Maribor Tv-magazin Sedma steza, športna oddaja Pro et contra Zakonska postelja, kanadska dra- ma Studio City Brane Rončel izza odra: Joao Bo sco POP TV 7.00 Videoslrani - 10,50 Santa Barbara, ponovrtev-11.50 Prijatelji, ponovitev -12.20 Urgenca, potiPA-tev -13.20 Mahaiadinahči, ponovitev - 14.20 D* go vroče poletje, ponovrtev - 16.30 POP - 1T.00 Santa Barbara - 18.00 Matioek, country pevec, na'”' zanka- 19.09 Cosby. nanizanka- 19.30 24 ur-20.00 Jeklene magnolije, film - 22.10 M. A, S. H-nanizanka - 22.40 Magnum P. I.: Ne jej snega na Havajih, nanizanka - 0,30 POP 30, ponovilev - 0.5b 24 ur, ponovitev - 1.20 Videoslrani TV HRVAŠKA! 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 6.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Božično drevesce - 1 Z.OO Dnevnik - 12-2“ Ljubezen, serija -12,45 Hipodrom je moj, film -14,35 Na poti v šolo - 15,00 Risanka - f5-9o Risanka - 15,10 Izobraževalni program - 16- '^ Otroški program - 16.45 Hrvaška danes - IT,-'': Kristalni imperij, serija - 18.10 Koto sreče - IS-^’ Smerokaz - 19.30 Dnevnik - 20.10 Živa resnica, dokumentarna oddaja - 20.40 Vse mine, drama' 21,45 Politične stranke - 22.15 Dnevnik - 22.35 P sliko na sliko - 23,05 Sodobni španski film: Šunka' 0.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 16.15 Koledar - 16.25 Mestece Peyton, ameriška nadaljevanka - 17.15 Športna oddaja - 18.20 dobno, vendar različno - 18.30 Živeti z ... - 19.9® Naša draga hišica, otroška serija - 19.30 Dnevnik 20,10 Murphy Brown. amerišta nanizanka - 20-^. Hrvaška in svet - 21,30 Evronogomet - 22.30 Glav” igralec, serija - 23.20 Glasbena oddaja TV AVSTRIJA! 6.25 Raj za živali - 6.25 Otroški spored - 9.15 Kriminalko ne napisala - 10.00 Baywatch - 10.45 Ve-soiska ladja Enterprise -11.30 Ernst rešuje božički; komedija - 13.00 Otroški spored - 15.30 Čas v sli"' -15.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 Baywatcb - 17.15 Kdo je tukaj šef? - 17.40 žtata dekleta' 18.10 Dr. Ourriova, zdravnica iz strasti - 19.00 P'' Huxtablovih -19.30 Časvsiiki - 20.15 Filofax, komedija - 22.05 Free Jack, film - 23,45 čas v sliki' 23,50 Veter vleče proti zahodu, film - 2.15 Kdo jo tukaj šef? - 2.40 Schiejok vsak dan - 3.40 Dobrodošli v Avstriji - 5.30 Princ iz Bel-Aira TV AVSTRIJA 2 9.00 Časvsiiki - 9.10 Schiejokvsak dan - 10.10 Tirolski klobuk, film - 11.40 Sledi v pesku, vestem ' 13.00 Čas v sliki - 13.15 Po sledeh Svena Medina, nadaljevanka - 13.55 Orientacija - 14.25 6'’’ ezdomec - 15.10 Kriminalko je napisala - 16.9® | Schiejok vsak dan - 17.00 čas v sliki - 17.05 Dobro- 1 došli v Avstriji -19.00 Avstrija danes -19.30 čaa ” V sliki - 20,00 Pogledi s strani - 20.15 Anna Mana -ženska gre svojo pot. razvedrilna nanizanka - 2f-f 9 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Kulturni magaziri' 23.00 Kino, kuhar in Kubelka, kratek film - 23.30 Veliki režiserji: Woody Allen - 1.05 Radio Days, film' 2.30 Manhattan, film - 4,05 Polnočna seksualna komedija. komedija - 5.30 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila ' 9.05 Serijski film - 9.30 Dopoldne, magazin, vmes Disneyjevi filmi - 12.00 Poročila - 12.05 Gospode^' ska abeceda -12.15 Telepakk - 15.30 Dijaški ifldee - 16.00 Poročila - 16,05 Denarje sveta vladar * 16.30 Angleško podeželje - 17.00 Za otroke ■ 18.05 Odgovarjamo na telefone - 18.10 Begavčki -18.15 Posel, gospodarske informacije - 16.30 Kold sreče - 19.00 Pravljica - 19.13 Muza - 19.30 Dn®" vnik - 20.05 Kriminalka - 21.05 Panorama - 21-49 Imejmo se radi, ameriški film - 23.40 Stalno omizje TV MADŽARSKA 2 14. decembra 1995 i-5'l 25 !elevizyski spored od 15. do 21* decembra i. '4,00 Zasedanje pariamenta - 17,05 Stoletnica filma, dokumentarna serija - 18,00 Regionalni program ■ 18,45 Državno prvenstvo v hokeju na ledu - 21,00 Policijska poročila - 21,10 Vse ali nič, kviz - 21,45 Dnevnik - zj.oo Objektiv, pregled vesti in dogodkov ' 32,30 Vreme - 22.35 Varstvo mest - 23.10 Mala ''bčerna glasba, ob 50-letnici smrti Bele Bartoka RR 5,30 Poročila - 5.35 Družinski dvoboj - 6.05 Tvega-"b - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7,35 Med nami - 6.05 Sprin-Sfeldova zgodba - 9,00 Poročila - 9,05 Kalifornijski Klan - 10,00 Bogati in lepi - 10,30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski s}8105 Horskop -8.15 Panonski odmeš j- 8.50 Zamurjanči, ponovitev -9.15 Misel in čas - 9.^: Srečanje naMV - 10.2SObve-slila-10.30 Nedeljska^inja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 kmetovalce -13.00 Najlepše želje s čestitkami injpo^ravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 RadijsMld^nik PObOCLJDt 5.45 Prelaujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6,25 Obvestila -6-30 Horoskop - 6.40 Šport - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Porabsko/ Nemško zvočno pismo - 8 00 Dopoldne na MV - 8 00 Poročila - 8.05 Obvestite - 8.10 Pozdrav in napovednik -8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Župan na obisku - lO.OOPoročila -10.05 Obvestila-10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Minute zazdra- , vje -11.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dezuminovinarv l.osebi ednine -13.00 Popoldne naMV -13.10 Pozdrav in napovednik-13.30 Poročita - 13.35 Obvestila -14.00 Ponedeljska tema - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon, cekron pa z rtiarelof -18.15 Bilo je nekoč ... - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni.program MV - 19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč TOROL 5.45 Prebujajte se z nami - S.45 Pozdrav in napovednik- 6.00 Izbor pesmi tedna - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestita - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga juiranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Ljubljansko zvočno pisttro - 8;00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila- 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Oaj, kaksanziufto ... riogomet - 9.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročil- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10-30 Kratki stik -11.15 Maii oglas- 12.00 PorocBaBBC-ja - 12.05Obvestiia-12,15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi edri^-13.00 Popoldh&ha MV -13.10 Pozdrav in na-povealik -13.30 Poro® - 13 35 Obvestila - 14.00 SubjekfMio -16.30 Dogoditi in odmevi -16.25 ObvestF la -16.30 Poro® - 17.00 Poslušamo vas -17.30 Mali oglasi -16.00 Na fflrodut termi - 19.00 Radijski dnevnik -19 M^černi progrsnMV- 19 30 Da in ne - 22.00 Žel imo tštiT.lah ko noč S.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik- 6.10 Vreme, oesle - 6.25 Obvestila - 6.30 Hdftr^p-.6.40 Džouži na Obisku - 6.45 Pesem tedna-6.5OPrebir^o dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika -7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročita -6.05 Obvestita - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasr - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Iščemo za vas - 10 00 Poročila - 10 05 Obvestila - 10.15 NST-SNMV - glasbena lestvica - 11.00 V živo o ... - 12.00 Poročila BBCHa-12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja-12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne rta MV -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Dogodek dneva -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila- 17,00 Vstiskl - 17.30 Srebrne niti- 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni ptogtam MV - 19.30 Mursko-morskival - 22.00 Želimo vam lahko noč CciuidL 545 Prebujajte se z nami - 545 Pozdraviti napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Mlado jutro - 645 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranra kronika -7.30 Informacije v treh jezikih - 7.40 Kmetijski strokovnjak - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 900 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Sedem veličastnih- lO.OOPoročila-10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža tedna -11.15 Mali oglasi -12.00 Potočila BBC-ja-12.05 Obve-slila - 12.15 Kronika UNZ-js - 12,30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Vroče teme - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 Mali radio/Adolescent-niringišpii -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdraM-19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV -19.30 Geza se zeza - 22.00 Želimovam lahko noč 26 vestnik, 14. decembra 19^ B estnik rrtISHOP DECEMBRSKA RAZPRODAJA! Prodaja in skladišče rabljenih vozil, strojev in delov .... J. ...n« . Ljubljana, Šmarlinska 152 Podjetje TRG, trgovina p.o. .g, ^1/442400,443-656 L TRGOVINA IN PRIREDITVE > tal./fax: (0«9] 32 465 Slomikeva 43 • 69000 Murska Sobota $ Ljubljana, Celovška 150 p Del.čas:07-i5ri Fiat UNO 1.0 Le. BASE 3V 1.93, različne barve samo: 9.990 DEM r ?iLlr4Jis5 GOODVEAR NAGRAJUJE s©.®a©8E □ 3ii> £, sos - 'SO.JMraa Ci®D*3©5^3 SSSsK MUSIČ SHOP. TEL. 32 465 VsaJk. cctiTek v Vestniku vaše reklame in mali oglasi! FORD FIESTA, I. 93, temna stekla, desno ogledalo, konzola Fiat PUHTO 55 S, I. 94, 3V, radio S IlUecteS k'*' * samo: 12.990 DEM samo: 14.990 DEM /VAŠ4 IZVEDBA - K/LŠ1 TOPLEKA DOMA, RADOSTŽIVUEMA telefon: (062) 723 010 723 215 telefaks: (062) 723 010 IZDELAVA - MONTAŽA - PRODAJA w ww.euiiet^ i/ yc] ] ow p3ge/y ellow pagc-html e' m al t: y ello w p agc eu net. s i Jasico d.0.0. yc]]owp^c/yellowpagc-htinl Jasico d.o.o. V« 069 32 027 Ovs^^ 1 ___ t- O v JSAJBOIJ obiskane www strani v Sloveniji V RUMENI IPOTERNET - SLOVENIA f lOO OBISKOV / I KO IZ VSEGA SVET 24 UR/OAN MlILTIMEDIALNA PREIJSTAVTrEV - BAKVNE SOKE, AJSIMA.CUA, ZVtJK, OGROMNO ŠTEVILO STRANI TEKSTA CENA/KOtUST - ZELO UGODNO I y POKUČm, PBtTE, TAKOJ! l.MTRMT Jli UM LADA CENTER * AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062/640 540 ODPRTO: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. NAJVECJI SALON VOZIL LADA V SLOVENUl AVTOMOBIUI V ZALOGI * OBRESTNA MERA ŽE OD R + 8°/o * NAJUGODNEJŠA POSOJILA, BREZ POLOGA, TUDI ZA RABLJENA VOZILA DO 5 LET * STARO ZA NOVO * NAJUGODNEJŠI LIZING - tudi za PODJETNIKE In KMETOVALCE M ;?s H;srs«8s; LADA SAMARA 1 300f SV samo S8S.OOO STT. Mesečni obrok samo SG.OOO SIT. . OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled. POOBLAŠČENI POODAJALEC IN SERVISER I METNA TRADICIJA Borut Jagodič * T-ezernf dali • avtomehanika * avtokleparstvo • vulkanizarstvo Agencija za trženje telefon: (069)33 015 JELOVICA lesna industrija Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61-30, fax:(064)634-261 - stanovanjske HIŠE, primerne za vsako okolje - OKNA, VRATA in POLKNA visoke kakovosti, različnih dimenzij in oblik - KONKURENČNE CENE - POPUST ZA TAKOJŠNJE PLAČILO - MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA ■ ORGANIZIRANA MONTAŽA ■ ZAGOTOVLJEN SERVIS &rodai ni mesti: URŠKA SOBOTA, Cankarjeva 25, teI.,fax;069/22-921 DISKONT UNIVERZAL, Križevci/Ljutomer htta ZALKA -modli. Avtomobilske pnevmatike Goodyear so prav gotovo ene najboljših, saj so hit številka 1 tudi v naj hitrejšem športu - formuli L Ekskluzivni zastopnik in distributer pnevmatik Goodyear je podjetje Panadria iz Ljubljane, kije pripravilo nagradno žrebanje za vse, ki so od septembra do konca novembra kupili vsaj dve pnevmatiki Goodyear pri enem od pooblaščenih trgovcev: Gumi centru iz Lendave. Vulkanlzerstvu Zorman iz Gornje Radgone, Avtorajhu iz Ljutomera ter Horvatu in Avtohiši Rajbar iz Murske Sobote. Pri slednjem so 5. decembra izžrebali tudi srečnega glavnega nagrajenca, ki je prejel smučarski paket turističnega podjetja Kompas Holidays. Srečna izžrebanka je NATALIJA MORD, Noršinci pri LjutomerUi 69240 Ljutomer. I ■I I 'Sz, i"J' /r I. ■K ' <1 'l L* ( iMPBBIBAat ■...) MARIBOR, Ul. rohoiikiia taltljMi 14, TB JMX:tM2dO4-4«, TB..: M^gS-S11 let. HI NAKUP IN PRODAJA VOZIL PONUDBA RABLJENIH VOZIL TIP BMva O) LETUI« c£wa OPB VECTM 1,t4V Ora. VECTTH Z.e 4V omAtTMMUkItM. OPBDMUAZ.ORAMV. OPEL DNEM 1,1 H. vVRDtF tli Dian. MnATI.IICL nUUTtlCL PRIUTTICL AUn IN 21E JUlO IH 21E FonoEsconott i>v HMDMOMDCO 2.1 BHM MWnM RUOEOTHIBn ■UAN MKfMI.B n*i nnfn crnuoniiTM BELA taM keCa RDdA MDDM KLA iEA ZBOH ■9MA iBA BBA TCH.HDDM tnoMu KLA itVA CJBMUfT, roeCa ROtiA itR' v ra,Ml Tt.Ml To.mi N.BH H.MO I2.DN BZ.N« Tt.lN H. IN M,«N 79OM U,N« 11,NI 1U,Mt •7,m U,«H 44,M< 111,N« int 1H2 um INI im 10« INI INI 1BU INI ai/H IM IM IM IM 1M2 im IBM ,7.IH id it.tuok imii** n ■»•>5! n.tai®! ZI.MM* n.MOd zi.tMed II IH M* n.i« or* n.iei** ii.moe* , I.Mt 00» •.HI 00* •«10 KKimOOSlfT BHEZPOLOGA vacSy Zaradi ri 4 vocuum Syit«*n byZ.pMrSnH,P RAZPIS Širitve programov in velikega zanimanja za naše proizvode vrhunske kvalitete iščemo organizatorje prodaje in prodajne zastopnike za območje Slovenije. Nudimo Vam dobre pogoje Stimulativno napredovanja. nagrajevanje. za delo, možnost Delo je pogodbeno, kasneje možnost redne zaposlitve. Pisne prijave s kratko avtobiografijo, f opisom izkušenj na področju prodaje in [1 telefonsko številko pošljite na naslov; 2EPTER SLOVENICA D.O.O. Gosposvetska c. 4 62380 Slovenj Gradec ZEPTER - Z VAMI SKOZI ČAS cestnik, 14. decembra 1995 27 Cestnik pOH p TRGOVINA Staneta Rozmana 3, MURSKA SOBOTA -TEKSTILNI IZDELKI NAJBOLJŠE KAKOVOSTI: OBLAČILA za otroke in odrasle L I P e S T v L.E 1 I Od d N c- 6 ft 20.12 smo tudi v Murski Soboti Zasluženi tolar lahko naložite resnično varno in z njim morda pomagate sezidati tovarno. h Eomdamo v.am_Yrs.io. usodnosti, n^ed drugim: za občane zanimivo obliko varčevanja ter najetje ugodnih namenskih in nenamenskih posojil za samostojne podjetnikejn podjetja različne oblike kreditiranja garancije in poslovanje s tujino vodenje vpoglednih in depozitnih sredstev - BOGATA IZBIRA SPODNJEGA PERILA za otroke in odrasle - POKRIVALA - NOGAVICE - SODOBEN NAKIT... DELOVNI ČAS od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 1630 T I KREKOVA BANKA I TRGOVINE: SKINY, Staneta Rozmana 3, M. Sobota SKINY, Slomškova 2, Ptuj KIDDVs, Ljubljanska 7, Celje I KIDDY’s COMPANV. Dunajska 48, in SKINY, Nove Fužine 7, Ljubljana Krekova banka, d. d., Maribor, PE Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13 1 I i ZVEZDA MURSKA SOBOTA, d. o. o. NAJDALJŠO NOG LETU JPI^EZIVITE Z NAME! W I "restavraciji HOTELA ZVEZDA cena silvestrske večerje ------5.700,00 sit Rezervacije sprejemamo po tel.: (069) 32 040, hotel ZVEZDA (069) 42 018, ZVEZDA Beltinci (069) 48 118, motel ČARDA ali telefaksu (069) 32 913 - gostišču-------- ZVEZDA Beltinci cena silvestrske večerje ------5.000,00 sit -motelu ČARDA cena silvesterske večerje 5.200,00 sit“ disku SUPER LI 1.500,00 sit Bogat silvestrski jedilnik in zabava do zgodnjih jutranjih ur - obenem želimo vsem našim cenjenim gostom in poslovnim partnerjem VESEL BOŽIČ ter srečno in zdravo NOVO 1996. LETO! Merkurjevih 35 vrelih eee Vroče cene veljajo do prodaje zalog, od Z do 30. decembref 1995, za takojšnja plačila ali pri nakupu na potrošniško posojilo. >MERKUF^ Pri nakupu z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4 % in največ 8 % ceneje! '^/H - ... Vesele božične HOVOt 7 — J ' s f? I likalnA. PHILIPS, HO 1487, moč 1000 W. možnost uporabe navadne vode, nastavljiv izpust pare, šoba za škropljenje, posebno brušena likalna površina I 4.113,80 hvalni stroj, ELNA Elrialock 614, enostavno rokovat^ in dobra kakovost, šBrinitni in dvoigelni eiektronski stroj z ditereociatom. možnost šivanja dvo- ati tronitno, Število šivov 6+3 novo* t 81J96jn ž^S. -i* i. detektor dima, FG 688L. baterijsko napajanje, 9 V, zvočni signal 4J50,80 Iti •j t J", krožnik. VALTER, Metropolitan, premer 18 cm 898,60 ovalni krožnik. VALTER. Beatrtee. premer 37 cm 2.f9M0 krožnik, VALTER, Blue Fantasy, premer 22 cm 9664» skodelica. VALUR, Blue Fantasv, premer 17 cm 9394W> glasbeni stolpi S0NY, MHC SOI, digitalni radio, dvojni kasetofon CD gramofon, 2 x 25 W sin., dvosistemski bassrefteks zvočnki, datjinsko upravtjanje praznike in srečno novo leto! avtoradio, PHIUPS, DC 502.2 X 30W utripajoča LED dioda za varnost f ati 4 X12 W. RDS, snemijiva . upravljana enota, autoremse, 81.969^ 3'0 i!. s jt fj vkteoretorder, PHiLiPS. VH 442. štiri giave. VPS. možnost j : -.t v'?'! 4.'. I M jemanja In predvajanja v novem formatu 16/9, avtomatska nastavitev programov kot pri televizorju (fotlovv TV), long play aparat za nego zob, ROMNTA, MH 670. posoda s pokrovom za 5 dl vode. električna ščetka i eliptičnimi tresljaji 2500/min hitri pekač. ELMA, TR 10, za hitro pripravo jedi na žaru, snemljivi tedonski pki^i 7.580A0 ptaforuera. ADRIACOMMERCE CENTER. 1010 ZL garnitura stdaenit Okraskov. uvoz iz Avstr^. v garnSuri je 21 delov v rdeči, modri, ^ti srebrni barvi 32020 girlande, izvoz, dolžina 3 m, širina 5 cm. v zlati, srebrni ak rdeči baiM 336^ brivnik. BRAUN, 2040. i ozko glavo za temelji a britje tudi težje dostopnih mest 11 '■d akumulatorski sesalec, BLACkS, DECKER, HC 431, napetost 4,8 V, dve bitro^ 123520 garnitura kozarcev za sekt, BOHEMIA, Nancv, prostornina 180 ml, 6/i garnitura kozarcev za vina BOHEMIA, Nancv, prostornina 150 mi, 6/1 bd»čno novoletna jelka, ŠTAMBERGER, iz PVC, 120 cm . 1.784,40 plaloniera, ADRIACOMMERCE CENTER, W10/AZL k f ■ ■/ 1J65iM 8J694n V. . parafinski sveCnIc, art 66-61-41 987,00 nerjavna posoda za mleko, LOGAR, prostornina 1OI V @.Ž!! .JK 5J02e ____________3236410 božično tx)vo1etoa jelka, ŠTAMBERGER, iz PVC. 150 cm okrasne lučke za jelko, uvoz iz Nemčije, 50 kosov ijiaiM I 4> medeninasto stoialo za časopis videorekorder, SAMSUNG, VX 306, dve VPS, snemanje z enim dotikom 9Mn okrasne lučke zajeRm, uvoz tz Nemčjje, 35 kosov tBlevfzoGSAMSUr4G, • CB 5342 AT. diagonala , 55 cm. raven ekran. TTX I. s štirimi stranmi spomina, k kanali za sprejem ikeTV I 37J71M ___ I kabeiskeTV i totoap^YASHICA.MinitecAF. I KIT. samonastavljiva ostrina in ob^ljivost1ilmazDX. sannsprožitec. datum, avtomatska bliskavica, Miskavica |xoti efektu "rde® oči* 18.983413 v bačni n^z računalttoin. KOMELOM, dolžili 7 m Ž19K7I e..- - I glasbeni sto*). PHILIPS, FW 56. nrei^lec za 7 zgoščenk, j trisistemskibassrefleks zvočniki $ skupna močjo 460 W. Slr(itSOAERO,KB69A M.' 800 W. 11000 vrVmin, mzjInaploSča ollSno . 8211,00 njUMQEr>£(t. kw 750, J*! J ft ■ 9287^ ’1 mini jelka, z zlatimi ali rdečimi okraski, uvozizEinske I daijinsko upravijanje. dvoira kasetofon, autoreverse, karaoke 78.7814l| 1228^10 4 ------- 11.3M,IO 28273,20 vibra^jsto vrtanj sln^. r^l^ ERO S 556 A, moč 710 W, možnost nastavitve vrtijajKL zmog^tvost vttar^vbeton 0l6tnm.v|^lo 0l3mm iMvč^ la oracBe, CVRVEft, e PVC .^2iHue —~t29ai? ^ibra ročnega drodja. MULLNER,126C, vsamfturije 100 delov 8,398,» t. Ril 1 povralna žaga, BOSCH, PST 64 PE, moč 380 W. od 500 do 3000 nihajev na minuto, gba*iarBzavles54 mm.v^5mm 18.7iNM0 k?*' ■5- •i t MOŽNOST VEČ ZA UGODNEJŠI NAKUR » na posojilo na S, 6,9 ali 12 mesecev, ■ • na tri čeke, • štiri čeke i odloženim plačilom (prvi ček zapade v plačilo naslednji mesec). Z Merkurjevo kartico zaupat^ vetja osnovni 4 % popokt-Najmanjši znes^ na teku je 4.000,oo S/r. £ i f Obiščite Merkurjev trgovski center v MURSKI SOBOTI: TC Merkur ter prodajalno pridobitelja Merkurjevega franšizinga v CANKOVI: KZ Zadružni center. vestnik, 14. decembra 1995 29 i I 1' motorna vozila HROŠČ, registriran, prodam za 1.500 DEM. Dokležovje, Murska ulica 21. m52O5 Hat 850. letnik 1985, prvi lastnik, dobro ohranjen, cena po dogovoru, naprodaj. Tel.: 47 022, m5214 Kombi iveco zastava, furgon, lip 35.8 H, letnik 1990. dizel, nosilnost 1700 kg, registriran, ugodno podamo, Tel.: 61 643 ali 0609 619 693. m5218 Mazdo 121, lemik 1991, ugodno prodam, TeL:41 629.m523I JUGO 55, letnik 1987. prevoženih 19.000 km. prodam za 2.800 DEM. 2ver, Kocljeva 12 c, M. Sobota. 015234 Peugeot 6O4 sl, V6-molor, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. Tek: 45 182. m5235 ZASTAVO 101, starejši letnik, v dobrem stanju, registrirano do aprila, prodam. Pečarovci 74, tel.: 51 074. ni5237 BMW 316, letnik 1986. prevoženih Dl,000. cena po dogovoru, naprodaj. Tel,: 21 459. m5238 Tovorni avto tam 19o. s kesonom in spalno kabino, odlično ohranjen, prodam. Skuhala, Križevci 15 pri Ljutomeru. m5253 Renault 19 chamade gtr, letnik 1991, prodam. Tel: 83 179. 115256 UOLF, letnik 1981. registriran do nprila 1996. zelo lepo ohranjen, in R 4. starejši letnik, registriran do septembra 1996. po ugodni ceni prodam. Tel: 40 027. po 15. uri, ali Do-majinci 5a. m5262 Kupim lado ali lado samaro, do letnika 1991, registrirano. Tel.: 46 526. m5264 KRAVO, staro 4 leta, brejo 5 mesecev, prodam. Gasilska 23. Odranci. mS25I KRAVO, staro 4 leta, brejo 9 mesecev. in balkonsko okno. 210 x SO, levo, novo, prodam. Smej, Odranci, Št. Kovača 23, m5258 posesti DILL d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PPODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA!____________ TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA ^estnik VINOGRAD v Dolini pri Lendavi. 1000 trsov, na brajdah prodam ali zamenjam za vinograd ali parcelo za počitniško hišo na morju na Hrvaškem. Tel.: 00385 40 863 254, zvečer. m5250 KUPIM STANOVANJE, veliko od 60 do 80 m2, v Murski Soboti. Tel.; 23 143, zvečer. kmetijska mehanizacija živali EUJSKE prodam. Bo krači 29. tel.: 45 147. m5l89 Kravo, staro šest let, brejo šest me-®6cev, prodam. Rantaša, Zvezna 9, “^kovci. mS200 Mladiče dobermane z rodovnikom in dvodelna garažna vrata, kelezna, prodam. Rudolf Horvat, »anča vas 67b. m 5204 Plemenske merjasce, plemenske svinje in pujske prodamo. Tel.: 100 ali Frančka Koroša, Trg Sla- Osterca 21, Veržej. m5226 zdeN^ d.«.«. EXPORT■ IMPORT Finančni ingenfrlng ODSLEJ TUDI Ml U POMURJU. Opismenite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-ielelaks: (069) 32 843 HIŠO - VILO pri Mursld Soboti, 400 m’, na 77 arih zemlje, primerno za gostinstvo, šiviljstvo, frizerstvo ali drugo dejavnost z 250 m2 gospodarske zgradbe, primerne za avtodelavni-co, diskontno trgovino ali rejo konj prodajo. Cena 200.000 DEM. Tel.: 062 36 527 ali mobitel 0609 618 184. m5152 ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v Ljutomeru ali okolici išče mlad par. Tel.: 82 005. m5l96 V MARIBORU sprejmemo na stanovanje študentko. Tel.: 46 577. m5I98 ZGRADBO »C.ARDA« na Hodošu, s 25 ari zemljišča, prodam. Tel./faks.' 31 111. m5219 LASTNIKI GOZDOV! Opravljamo posek in spravilo lesa, odkupimo hlodovino. Plačilo takoj oziroma po dogovoru. Tel.: 069 65 510. m5229 STAREJŠO KMEČKO HIŠO v Dolini pri Lendavi s 30 ari zemljišča prodam. Tel: 31 710, int. 148, do 15. ure. ni5232 GARSONJERO, opremljeno, 22 m’, v centru Lendave, prodam aii dam v najem. Tel.: 31 710. int.. 148, do 15 ure. m5233 GOSTINSKI LOKAL v Murski Soboti ali okolici vzamem v najem. Ponudbe pošljite na upravo VESTNIKA pod šifro: NUJNO. m5246 VISOKOPRITLICNO STANO VANJSKO HIŠO v Lendavi prodam. Markotan, Mlinska 19, Lendava, m5247 KOSILNICO BCS dizel ali bencin, kupim. Ponudbo pošljite na naslov: Silvester Klun, Slaptnik 23, 61310 Ribnica, tek: 061 860 192. m5179 CISTERNO za gnojevko. 60001. prodam. Tel.: 87 144. m5182 NAKLADALKO 17-19. dobro ohranjeno, kupim. Tel.: 062 301 190. m5195 TRAKTOR ZETOR 25 KM v dobrem stanju in samonakladalno prikolico NRP 16 m3 z aluminijastimi stranicami in hidravličnim dvigom prodam. Predanovci 51, tel.: 45 355. m5199 KOMBAJN KLAS SENATOR z ada-pterjem Zmaj Univerza) in rezervnimi deli prodam. Tel.: 87 257, m5213 SILAŽNI KOMBANJE SIP, SILO 808. star dve leti, in starejša SK 80 ter SK 80 E, generalno obnovljena, prodamo. Tel.: 82 270. m5215 POLJSKO BALIRKO prodam. Stru-kovci 8. m5224 TRIBRAZDNI PLUG. Olt. 12-colni. molzni stroj Vitreks, nerabljen, in to-mos BT 50 S ugodno prodam. Partizanska 30. Bakovci. m5225 TRIBRAZDNI PLUG, 12-colni, nov, prodam za 7.000 ATS. Anton Pintarič, Sveti Jurij 55. ni5245 DVOOSNE PRIKOLICE in rabljene trakioije ter pluge prodamo po ugodnih posezonskih cenah. Za plačilo v devizah dodatni popust. M & W FU-TURA, Ljutomer, tel.: 82 580 in 81 487.m5259 EKSCENTRIČNO STISKANICO »Stanco« (20 t), pehalni stroj »še-ping« (delovna miza dolžine 320 mm) in aparat za točkovno varjenje prodamo. Tel.: 82 270. m5217 Preklicujem veljavnost spričevala 1. letnika Srednje tekstilne šole v Murski Soboti, izdanega leta 1989/90. Andreja Rajnar, Mladinska 35, M. Sobota. m5230 PreUicujeni veljavnost hranilne knjižice št. 4460-2, izdane pri HKA na ime Simon Sodec. Žepovci 63. ni5248 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala za 1, letnik PAŠ na Ptuju za leto 1976/77 na ime Ivanka Furlan. Moravci 22. 69243 Mala Nedelja. m5254 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice Št. 4184-8, izdane pri HKS Pa-nonka M. Sobota. Irma Vrečič, Sodi-šinci 12. m5201 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 14530-0. izdane pri HKS Pa-nonka Murska Sobota. Imre Horvat, Čikeeka vas 19. m5185 KUPIM nožno stopo, vejalnik (bint-mlin) in star koruznjak. Tel.: 24 482 ali 70 354, INŠTRUIRAM NEMŠČINO VSE OD ZAČETNIKOV DO SREDNJEŠOLCEV. Tel.: 22 963. m4721 Opravljam vsa avtomehanična, kleparska in L carska dela na osebnih vozilih in kmetijskih strojih. Cene konkurenčne, plačate lahko s Čeki ali prek žiroračuna. Milan Kolmanič, Rožički Vrh 84, pošta 69244 Videm ob Ščavnici, Tel.. 68 572. m5194 PICE (štiri in več) dostavimo tudi na dom. Naročila sprejemamo po tel.: 44141.m5242 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam ponuja izdelavo, montažo žaluzij, lamelnih in phse zaves, rolet in rolojev, V zalogi imajo tudi vse sestavne dele za senčila, Tei,: 061 651 247. m5265 INŠTRUIRAM matematiko za srednje šole. Tel.: 57 525. mS2O3 Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželjena, vzame, kar smo imeli najraje, in tudi vi Sle imeli radi ljudi okrog sebe, jih razveseljevali in spoštovali, sovrašta in zlobe niste poznali. Delo, ljubezen in trpljenje bilo vaše je življenje, nam pa ostaja zdaj praznina in v srcih velika bolečina. ZAHVALA v £2. letu nas je zapustila dobra in skrbna mama, stara mama, sestra in sorodnika Agneza Lendvaj iz Dankovec 28 razno delo POMAGAM STAREJŠIM LJUDEM na domu. Tel,: 88 324. m5223 NATAKARICI takoj zaposlimo. Divji gaj na Vaneči tn Zeleni gaj v Poko-vcih. Tek: 45 036 in 48 335. ni5240 SAMOSTOJNO DELO, brez vlaganja, neomejena možnost zaslužka, brez obveznosti in rizika. Tek: S1 656 od 16. do 21. ure. srečanja Iskreno srce želi spoznati dekle aii mamico (lahko razvezano ali vdovo) do 45 let za tesno skupno življenje. Ponudbe pošljite na upravo lista pod SKUPNI DOM. m5191 storitve a z ®B2 D,0.0. UUBUANA I MARIBOR I MURSKASOBOTA RRČUNRLHIŠKI TEČAJI Po novem letu bo potekal tečaj za uporabo omrežja INTERNET Zq zaključene skupine nudimo popust I ® 069/22-539 pokličite za brezplačen katalog MURA EUROPEAN FASHION L design prodojs dvo tovorni vozili znamko ZASTAVA, tip 83.10, letnik 1988, Vozili sta poškodovani, vendar vozni. Interesenti naj se oglasijo na sedežu MURE, d. d., Murska Sobota, Plese 2. Informacije lahko dobijo po telefonu št. 31 535, interna 811. KMETIJSKA ZADRUGA DOBROVNIK DAJE V NAJEM POSLOVNE PROSTORE V ZAD' kužnem domu v Strehovcih, primerne za trgovsko dejavnost. Interesente prosijo, da BE NA naslov: KMETIJSKA ZADRUGA Dobrovnik, Dobrovnik 255/ 69223 Dobrovnik, ALI PO telefonu 79 v 8 DNEH PO objavi tega RAZPISA. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ti so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam stali ob strani, darovali cvetje, vence, sveče in za sv. maše ter pospremili drago mamo na zadnji počitek. Zahvaljujemo se pevcem za odpete žalostinke. vsem dobrim sosedom in Dankovec in Poznanovec za pomoč, ter vsem, ki so nam izrekli sožalje. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Olga z možem Alojzom, vnukinje Marina z družino iz Dolenec, Marina z družino iz Murske Sobote, Melita z Miranom in vnuk Miran V SPOMIN Novembra je minilo 9 let od smrti dragega očeta in starega očeta Matije Lendvaja iz Dankovec DRVA za kurivo in navaden šivalni stroj Bagat prodam. Kamovci 16. m5249 LEOPARDOVO STROJENO KOŽO. uvoženo iz Kenije, prodam. Cena ugodna. Tel.: 23 762, po 17. uri. m5181 TRAČNO ŽAGO, skoraj novo, sesalnik za žagovino in rezervne liste prodamo. Te!.. 65 327. m5187 CENTRALNO PEČ EMO CENTRAL 23 s črpalko znamke Granfus ugodno prodam. Tel.: 53 184. m521O HRASTOVA SODA, 300 in 5001, ter kotel ža žganjekuho, 100 1, ugodno prodam. Daniel Pečnik, Ptujska 5. Ljutomer. Tel.: 81 285. in5216 ★ ★ ★ OOSPODINJEI Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. A « A/fcciV ^d>dici-r '2 3 1 X7X0OS IT ' 24400517" 317©0S]TL^ 316OOSIT in marca bo minilo sedem let od smrti dragega brata, očeta, starega očeta in ujca Janeza Lendvaja 'tl Dankovec Tudi za njima ostaja v naših srcih velika praznina. Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njunem grobu in prižgete sveče. Žalujoči vsi njuni dragi OBČINA LENDAVA LENDVA kOzSEG objavlja prosto delovno mesto prevajalca za madžarski jezik za nedoločen čas s polnim delovnim časom. f Poleg splošnih pogojev, določenih v 4, členu zakona o delavcih v državnih organih, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: -visoka izobrazba družboslovne smeri (VIS VII) - 3 leta delovnih izkušenj - aktivno znanje slovenskega in madžarskega jezika - pisno in simultano prevajanje v obeh jezikih - poznavanje dela z računalnikom - poskusno delo 3 mesece A T Z* *** MmnuoiE moJCfiE MediaArt itel.: 064/ 311 055. mbt ^60^34 Oi Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim zivlenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: INDUSTRIJA KONFEKCIJE VELIKA POLANA DS podjetja Industrija konfekcije Velika Polana, p. o. OBČINA Lendava, Trg Ljudske pravice 5, 69220 LENDAVA O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po postopku. razpisuje delovno mesto direktorja podjetja za 4-letni mandat 1= zavarovalnica triglav območna enota M. Sobota Lendavska 5, tel.: 069/31-550 d.d. Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje zahteve; • da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehniške ali ekonomske smeri ter tri oziroma pet let ustreznih delovnih izkušenj, - da aktivno obvladajo tuji jezik (nemškega), - imeti morajo organizacijske in vodstvene sposobnosti. Kandidati morajo prijavi predložiti program organizacije in razvoja podjetja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v osmih dneh po objavi na naslov; INDUSTRIJA KONFEKCIJE VELIKA POLANA, p, o.. 69225 VELIKA POLANA 106, prijava za razpis. Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 1S dneh po izbiri. razpisuje prosta delovna mesta a) PRAVNIK IN LIKVIDATOR ŠKOD IZ ODGOVORNOSTNIH ZAVAROVANJ b) ORGANIZATOR - PROGRAMER Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: a) - da imajo končano pravno fakulteto in najmanj tri leta delovnih izkušenj oziroma - višjo pravno šolo in najmanj pet let delovnih izkušenj b) - da imajo fakultetno izobrazbo računalniške smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj. Prijave naj pošljejo kandidati v osmih dneh po objavi na naslov; ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d., OE Murska Sobota, Lendavska 5. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. 30 vestnik, 14. decembra 19^ ~ In morala sva, oli, narazen, sam Večni ve zakaj, zakaj? Neki duh je dihnil neprijazen in ločena yra vekomaj I. v SPOMIN 20. decembra mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče Ludvik Orban s Hodoša 30 Vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, prisrčna hvala! Žalujoča žena Iren in hčerka Cvelka z tl rozino ZAHVALA V 62. letu starosti je umrl Štefan Kovač iz Šalamenee 24 Z. bolečino v srcu se zahvlajujeino vsem njegovim dobrim sosedom, znancem in prijajteljem, ki so nam v tem trenutku stali ob strani, prinesli cvetje in sveče, darovali v dobrodelne namene ter ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, vsem lovcem, posebno LD Brezovci - govorniku g. Benku, rogistom za odigrano Tišino, govorniku GD g. Domjanu za besede slovesa in društvu upokojencev. Vsem Še enkrat iskrena hvala! Bodonci, Šalamenci, 3.12.1995 Žalujoči žena Helena in vsi njegovi V 83. letu nas je zapustila draga mama, babica in tašča Klara Some n roj. Berden iz Bogojine Iskrena hvala g, župnikoma za pogrebni obred in slovo, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za poslovilne besede. Zahvala velja vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Žalujoči vsi njeni H Ko živela sem, ljubila sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, g ljubite me v spominu vi. S SPOMIN I ' Minilo je žalostno leto, odkar nas je 9. decembra za vedno zapustila ■H naša draga žena in mama i Marija Kavaš Iz Vezne 13 v Odrancih Tiho in žalostno ob tvojem grobu stojimo, s polno lepih spominov nate. Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njeni najdražfi I M besed več tvojih, ni stiska tvojih rok, ostal je nate le spomin in srce polno bolečin. V SPOMIN 18. decembra bo minilo 5 žalostnih let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, brat, zet in stric Franc Vinčec iz Renkovec Prisrčna hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem preranem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Tvoji najdražji t ZAHVALA 26. novembra nas je v 87. letu starosti zapustila ljuba mama, stara mama, prababica, tašča, sestra, teta in ujna EmaAvgiritin roj, ŽbiiJ iz Murskih Črnec Ob boleči izgubi naše ljube mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali vence, šopke, sveče in za dobrodelne namene injo v tako velikem Številu pospremili k zadnjemu ■ počitku. Iskrena hvala g. Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici Aniti za besede slovesa. Hvala vsem, ki sle jo imeli radi injo boste ohranili v lepem spominu. Zaliiioči vsi, ki smo jo imeli neizmerno radi _ ,1; 30. novembra nas je v 94. letu zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica ■=M* j Marija Mekiš roj. Buchman iz Nuskove 34 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala vsem sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Lepa hvala g, dr, Ivanu Neratu in patronažnima sestrama g. Anici in g. Marici, Iskrena hvala g, župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Gasilskemu društvu Nuskova, pogrebništvu Banfi in vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter prispevali za sv. maše. žalujoči vsi njeni V 85, letu starosti nas je 30, novembra zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek Alojz Ropoša iz Gornjih Slaveč Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom za pomoč, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, vsem darovalcem vencev, cvetja in sveč pa tudi vsem, ki ste darovati za cerkev in vežico.’■ ' Iskrena hvala seniorju evangeličanske cerkve gospodu Ernišu za ganljive besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala vsem gasilcem, ki sle dragega pokojnika na svojih ramenih odnesli na večni kraj počitka in govorniku Dragu. Hvala pogrebništvu Banfi. Vsem Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi r I ZAHVALA 5. decembra smo se poslovili od dragega moža, očeta, tasta, dedija in strica Karla Horvata roj. 1909 krojaškega mojstra v pokoju iz Murske Sobote- Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za maše, nam ustno ati pisno izrazili sožalje ter bili z nami v trenutkih žalosti. Posebna hvala za skrb in nego celotnemu kolektivu Doma oskrbovancev Rakičan, zdravniškemu osebju kirurškega in reanimacijskega oddelka za pomoč in prijaznost ob iztekanju njegove poti, pogrebništvu Banfi in g. župniku za cerkveni obred in mašo.Krog, M. Sobota. Toronto.Bogojina, Žalujoči vsi njegovi f I I I Boleč je spomin na 11. december 1994, ko je mimo zaspala naša ljuba mamika V SPOMIN Angela Kolbl roj. Kolmanič Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA V 51. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, sin, brat, tast, zet in stric Mirko Novak s Petanjec 51 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, vence, sveče in sv. maše ter izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu, pevcem in g. Mlinariču za poslovilne besede. Vsem sktmaj še enkrat iskrena hvala! žalujoči vsi njegovi V naiih srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami Živi, V SPOMIN 15, decembra bo minilo deset žalostnih let, odkar nam je zahrbtna bolezen vzela našo drago ženo, mamo, taščo in staro mamo Ireno Kovač J roj. Novak iz Kukeča 25 Za njo žalujejo mož Koloman, sin Jože, snaha Marta, posebno pa vnuka Ervin in Tanja t I Oh, kako ‘hitro čas beži, teto dni je že, odkar te več med nami ni. Zakaj si morala nam umreti? Grob prerani ti krasimo, a odgovora od tebe ne dobimo. L_ F v SPOMIN Včeraj, 13. decembra, je minilo . leto dni, odkar med nami več te ni Marija Lukač iz Bakovec Na grobu preranem ti svečke gorijo, HH na grobu prežlahtne S P ti rožce cvetijo, W Dragi, vse to M v najlepši spomin ti naj bo. F V SPOMIN 11. decembra sta minili dve žalostni leti, odkar nas je mnogo BBb piezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in opa Emil Emiša ‘a Tešanovec Bil si vir zgodb, vez s preteklostjo. Videl, slišal in dotaknil si se stvari, ki so izginile, preden sem se jaz sploh rodila. Podarit si mi svoje življenje. Varovala ga bom. Dala ga bom svojim otrokom - in oni svojim. 1 v SLOVO dragemu opapj Antonu Camplinu V temnem grobu mimo spiš, med zvezdami se veseliš. Če bi solza te zbudila, zemljica te ne bi krila. Vsi, ki smo te imeli radi Vsem, ki sc z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi vnukiijia Nataša s Sandijem I vestnik, 14. decembra 1995 Na grobu, kjer sveča zate gori in cvetje zate cveti je bolečina, ki naju v srcu skeli. Zaspat st tiho, mirno, utrujen od boja in bolečin, za teboj ostala je praznina in v srcih naših bolečina. V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 27. december 1994, ko naju je mnogo prerano zapustil dragi mož In oče Errin Žnidarič s Cankove Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate sveče in prinašate cvetje, Žena in sin ZAHVALA V 88. letu nas je zapusti! dragi mož, oče, dedek in pradedek Jožef Poredoš iz Ižakovec 51 V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za sv, maše, nam pa izrekli sožalje. Najlepša hvala g. dr. Carju, g. župniku in g. kaplanu ter pevcem in govorniku Mirko Poredošu za poslovilne besede ob odprtem grobu. ■ Zabučale gore, H zašumeli lesi, M oj, mladosti moja, M kam si šla, oj kje si? n Kamen, še ta kamen B v vodi se obrne, ™ le mladost se moja nikdar več ne vrne. jS Tiho, mimo in brez slovesa nas je v 54. letu za vedno zapustil dragi mož, skrbni oče in ljubeči brat .fieZa Štivan V 82. letu nas je za vedno zapustil dragi stric Žalujoči: hčerka Micka z možem iz Švice, sin Jože z Ženo iz Avstralije, sin Rudi z ženo iz Švice, hčerka Elza z možem ter 6 vnukov in trije pravnuki iz Maribora Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in iskrenim prijateljem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovano cvetje, vence, sveče, sožalne telegrame in izrečena sožalja. Vsem še enkrat - iskrena hvala! V globoki žalosti vsi njegovi Jože Pozderec iz Trnja T Zaman je bil tvoj boj, ! zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša I Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sosedom in znancem za izraženo sožalje. Posebna havala celotnemu osebju Doma oskrbovancev v Rakičanu. žalujoči nečak Matija z dražino iz Ljubljane En sončni soj. en topel dan iz tal izvabi cvet krasan; en črn oblak, en nočni mraz -in strt je cvet na večni čas. (S. Gregorčič) V SPOMIN I od življenja. r * i Ne jokajte ob mojem grobu, le tihi mir mi zaželite. Ko živel sem, ljubit sem vas vse, zdaj, ko me več ni med vdmi, ljubite me r spominu vsi! V SPOMIN Minevata dve žalostni leti, odkar nas je tragično zapustil Štefan Sraka iz Gančanov Boleč je spomin na 17. december 1994, ko je v tragični nesreči ugasnila svetla in vedra luč življenja našemu ljubljenemu sinu in bratu Leonu Halasu ter končala vse njegove naloge zemeljskega bivanja. Leon, učimo se živeti brez tebe z mislijo, da te nikoli več ne bo in daje toliko lepega odšlo s teboj. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 75. letu za vedno zapustil naš dragi oče, stari ata, brat, stric, ujec, boter in sosed Karel Turza iz Sotine Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče, svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g, župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Sotina, 9. 12. 1995 Žalujoči vsi njegoid Z žalostjo v srcih troji starši in brat I Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov na leta, ko smo bili skupaj. Tvoje najdraije sestre “Tl Polje, kdo bo tebe ljubi!... (narodna) ZAHVALA V 92. letu starosti je umrla naša draga mama, tašča, stara mama in prastara mama Irma Železen roj, Škrilec jz Lemerja Vsem, ki ste naši mami v življenju na kakršen koli način pomagali, jo zdravili, negovali, lajšali bolečine, nazadnje pa se od nje poslovili s plemenitimi mislimi, darovanjem prelepega cvetja, sveč in nakazili v dobrodelne namene - iskrena hvala! Lemerje, Kolomban, Petanjci, 30, 11._ 1995 Njena otroka Zoltan in žita s svojit^ Kje si, ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Ko živel sem, ljubil sem vas rre, zdaj, kome več med vami ni, ljubite me v spominu vi. ZAHVALA v 42. letu nas je za vedno zapustil dragi mož. oče, sin, brat, stric in zet Anton Časar iz Domaitjševec 83 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, mu poklonili vence, cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebna hvala patru Karlu in pevcem iz Markovec. Hvala tudi Pletilstvu Prosenjakovci in Križevci, OŠ Prosenjakovci, SSTŠ M. Sobota in Kompasu - Lovišču G. Petrovci. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Jožka, sinova Dejan in Simon, hčerka Sandra, mama, sestra Marija z družino iz Švice, sestra Anica z družino iz Škojje Loke, brat Karel z družino iz M. Sobote, tašča in drugo sorodstvo Z neba so se usule zvezde kakor meni solze iz oči. Ne vem, zakaj padajo zvezde, jaz za teboj jočem. N SPOMIN 17. decembra mineva žalostno leto, odkar nas je tiho in brez slovesa zapustil dragi sin in brat Zoltan Gerenčer V naših srcih vlada globoka in temna bolečina. Vedno znova iščemo tvoj mili glas, tvoj jasni nasmeh, dobroto in ljubezen. Toda vse je zaman, ostaja nam samo spomin, zaradi katerega te bomo zmeraj ljubili in objokovali. Zahvaljujemo se vsem, ki ga še vedno nosijo v srcu ter v njegov spomin prižgejo svečko ter položjo rože na grob. Žalujoči njegovi Se globlje pred Tabo se klanjam, še bolj svojo ničnost oznanjam. Duh truden skrito trpi. Telo se mi vidno suši, če ne bi krepilo me Tvoje telo, že davno znanili bi moje slovo (Ivan Camplitt) , nas je v Žalostni sporočamo, 82, letu starosti zapustil dragi mož, oče, brat, opapa, pradedek in tast Anton Camplin po domače TonČi bači iz Lendave Dragega pokojnika smo pokopali na pokopališču v Bogojini 11. 12. 1995. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poslovili od njega, nam izrekli sožalje ter namesto cvetja in vencev darova i za gradnjo Onkološkega inštituta. Posebej se zahvaljujemo dr. Trčku, dr. Pozgaj-Horvatovi m drugemu zdravstvenemu osebju. Iskrena hvala tudi časlirtm duhovnikom, pevcem in govornikom. Psi njegovi iiajdražij i Najina edina sreča si bil ti, edini sin, dragi Riki. S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znat. Pred usodo neizprosno sam nemočno si stal. ■. Ni besed več tvojih, ■, ni več stiska tvojih rok -K os tal le nate spomin je, a ob spominu trpki jok. Le srce in dtda vesta, kako boli, ko več te ni. V SPOMIN Riki Both 17. decembra bo minilo leto žalosti in bolečine, odkar je postal naš dragi sin žrtev premetene nesreče. Za vedno si nas zapustil. Ni ure, dneva in noči, da ne bi pomislili nate. Pogrešamo tvoj nasmejani obraz, tvoj prijetni glas. Za vsako misel in spomin nanj, za vsak obisk pri grobu, darovano cvetje in prižgane sveče prisrčna hvala. V mislih smo vedno s tabo. Tvoji ljubeči starši r** J Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spat. ZNHNNLN S; V 85. letu nas je za vedno zapustil K naš oče, tast, dedek, svak in stric Alojz Kovač iz Rankovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, poklonili šopke, vence, sveče in darovali za sv, maše, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala g, mag, dr. Gruškovnjaku za dolgoletno zdravljenje, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, delavkam Muralista in pogrebništvu Banfi. žalujoči vsi njegovi I KRI NI BODITE Z NAM I - ■ NE BOSTE SAMI ■ KU -----------------------J Nagradno vprašanje: j Katere rubrike v Vestniku najraje berete? 14.12. Radgonski trgovec in velik pristaš Mecatorja Budb mir Gaševic - Gas« Sloga se sedaj, ko je Mercatorjeve trgovine severovzhoda spravil pod ptujsko streho, odpravlja namesto v zaslužen pokoj za Mercatorjevega šefa blagovnice v Ukrajino. Kot nam je uspelo izvedeti, gre za nagrado in uživanje sadov minulega dela. VESmiK /ww Adp MintU ol S.tia PARKETABSnO - TRGOVINA Stanko - Marija Srša Ravenska 54, Beltinci Tel.: 42 402 Mobitel: 0509 620 203 1995 Kupon z odgovorom, polnim imenom in naslovom pošljite na dopisnici do naslednjega četrtka na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 M, Sobota PRESENEČENJA ZA NOVE NAROČNIKE! 1 f E i ZA j I ZAi Danes ob J 930 v gostišču PINDŽA DANI v Gornjih Petrovcih na Goričkem - v kraju, od koder smo dobili največ kuponov - priredi- | 1— tev GEZA SE ZEZA. Drugo mesečno žrebanje pošiljateljev kuponov v Vestnikovi akciji BODITE Z NAMI - NE BOSTE SAMI. | 1. nagrada - praktična nagrada sponzorja Trgovskega podjetja KEGL vvišini 40.000 tolarjev, 2. nagrada - praktična nagrada Str Carli - Drago Šiftarje bil zadnjič zaradi prevelike vneme pri kritiziranju zavožene infrastrukturne politike vladajočega tria in po izrečenem očitku ter po pripombi, da se bo učil strahospoštovanja do medijev, tako iz sebe, da je vhodna vrata v hiši resnice vrgel s tečajev. Erik Mohorko - Eksturist si je tako kot korejski bnda Kim U Sung v skladu z vodilno idejo »džuče«! podelit nagrado za dosežke pri sončni osvetljenosti obronkov Panonske nižine. Ernest Novak - Udek je v zadnjem trenutku prestavil razstavo Društva goričkih vinogradnikov za en teden, ker je nemudoma moral odpotovati v Pariz na konferenco svetovne zdravstvene organizacije, ki se ukvarja s škodljivostjo alkohola. Novak zagovarja stališče, da gorički alkohol povečuje rodnost, zalogaje Eksprek-tnurec in skrbnik za razširjeno reprodukcijo Slovencev Strefan Kociper imenoval za dopisnega člana stranke krščanskih demokratov. Prezidij je zelo nezadovoljen z izjavo Milana Kučana - Sezonca. da je na srečanju z velikim Gobarjem v Gozd Martuljku jedel mortadelo, kajti sezonci zmeraj jedo bujto repo. Rodi Cipot - RudoUino je delavcem Podjetja za informiranje že poslal ponudbo za odkup njihovih defnic. Kot nam je znano, se je nanjo odzvala nekdanja zaposlena BBC. Direktor monopolne urbanistične inštitucije za prostorski plan in urbanizem v Pomurju Janez Ori - Stopnička je skupaj s krščansko navezo državotvornega ministrstva notranjim ministrom Andrejem Sterom -Faloti bodo nastradali ustanovil mešano podjetje Bu-kovnica. Nove toplice so že zakoličili. Po podelitvi certifikata kakovosti Saubennacherju -Komunali za zbiranje odpadkov, ki ga pooseblja Branko Škafar - Učinkoviti, je ta že začel s projektom za pridobitev certifikata kakovosti za odlagališči odpadkov v Puconcih in za rezervo še v lipovski Vučji jami. Ce mu bo projekt uspel, bo podelitev certifikata organiziral v puconski hladilnici. KESEMrt KONJ vašega Vestnika v višini 20.000 tolarjev, 3. nagrada - večerja z Gezom, 4. nagrada - celoletna naročnina Vestnika, " 5. nagrada - Monografija o reki Muri. Neposredni prenos na Murskem valu, lepe nagrade tudi za gledalce. VABLJENI! I I I Radgonski mehurčki Pozdravljene, ljube moje. razkrivajo slreho). Tako se dela. Joj, nisem še Tudi december je lahko lep. Predvsem pogled napisala, kako lepo Je skladišče na železniški po- ■ iz tople sobe na čudovito belino, ki jo pričarata staji Se pa tudi ruši! Kar nenadoma (pod avtobu- starka Zima in sveže zapadli sneg. Joj, kako sem som) se je pogreznila cesta mimo pokopališča. No, romantična. Kar mika me, da bi se s kom pogovarjala. Pogovor sprošča. No, danes je teh možnosti veliko. Saj imamo telefone (če Jih imamo). Imamo domače in službene telefone. Podjetniki in snobi pa celo mobitel. Za pogovor sta potrebna dva (tudi po telefonu) in danes Je možno v Sloveniji poklicati kup številk (začetek je 090...). Ti? so menda vroče (in prekleto drage) linije. Tako pozabite na te rezultate. si je nekdo »zaželel« tudi tolažbe iz radgonske občinske hiše. Tako se govori po sosednjih gostilnah. In kaj potem? Ja, nič! Prišel pa je masten račun. Tisti, ki ga je povzročil. Je tudi moral biti prekleto masten. Zdaj pa ga iščejo. Mrzlično iščejo krivca! K upravni hiši so zdaj vroči pogovori in vroče »notranje« linije. Prepozno, dragi šefi! Mogoče pa Je kdo klical vedeževalko in se pozanimal, kaj bo z novo in staro Občino Radgona v novem letu 1996. Zakaj? Skupno premoženje (upam, da tudi dolgovi) se bo delilo na tri občine. Pa se najde en »pametni« svetnik (ki »belo« razmišlja), a na to Je že popravljeno. Pohvaliti moram tudi dekleta in fante, ki so ustvarjali v urbanističnih delavnicah. Čudovite predloge in rešitve so nakazali. Ko pa so svoje rezultate Javno predstavili, ni bilo javnosti. Pet ljudi po dolžnosti. Niti naših svetnikov in upravnih delavcev ni bilo. Svetniki, ko boste sprejemali kakšne plane razvoja Radgone, pa ne No, svetniki se bodo (upam) v tem letu še se- I stati. . Malo delovno, malo pa za veselo razpoloženje ' in za svojo zabavo se bodo zopet odpovedali sejnini in stojnini. Upam, da bodo tudi zaplesati. Res sta dve svetnici premalo (ne dajte se, dragi dami), pa bo župan pripeljal svoj šopek deklet in bo veselo. Zdravstveni dom pa bo prispeval dobro količino tablet - za pomiritev. Če si bosta župan in predsednik sveta še naprej dopisovala, naj jima močno podraži poštne storitve, da bosta premislila in se začela pametno (?!) pogovarjati. Še prej pa srečo ni iz Radgone, ampak iz Rade ne in celo pre- sprejmite proračun. Upam, da ne bosta v tem pro- I’ dtaga žrebanje. Genialno! Premoženje naj bi de- računu (to Je kup denarja) najvišji postavki za lili z žrebom! Jaz bi tudi sodelovala (pa žal nisem telefon (vroče linije) in pošto (medsebojno dopiso- : pri koritu), imam pa »genialne« želje: pri žrebu bi vanje). rada dobila malo radenskega bazena in telovadnice, malo Blaguškega jezera, 100 m asfaltne ceste na Božički vrh, županov avto, en računalnik z davčne uprave, kjer so vpisani dolžniki, malo negovske šole, en velik sod iz radenske kleti, zaboj zlate penine, eno učilnico na ljudski univerzi, eno Ja, ljube moje, še en ples se bo zgodil v Radgoni: prvi nogometni ples (kot da se pleše z rokami!). Odkar so nogometaši iz Radgone pod Mariborom, so čisto drugačni. Predlagam pa, da ne pokvarimo vseh odnosov z Mursko Soboto (mogoče bodo Še prosili, da se vrnejo); zato naj na plesu igrajo vrsto sedežev v kulturnem domu v Radgoni in pot Gorički klantoši, prireditev naj vodi gospod Škof, godbe na pihala (maljši del). Prosim za objavo v ples pa naj odpre glavni direktor nogometašev s VESTNIKU, kje bo to žrebanje. No pa se v Radgoni (kljub zimi) kar gradi in tudi ruši Počasi dobiva svojo podobo »zloglasna« kakšno prekmursko učiteljico. Ljube moje, v zadnji številki so bili mehurčki v celoti modrikasti. Bala sem se že, da se bodo raz- stavba pri kinodvorani, Čuden »zmazek« je zgrajen blinili ali izginili. Zaenkrat Mehurčki ostajajo, za kinodvorano. Še nekaj »krepkih* prijemov in Sama pa razmišljam o željah za novo leto 1996. , popolnoma bodo končane veroučne učilnice, vide- Le kaj bo prineslo? In kaj bo prinesel »štrajk ta sem, da se velika Radgonska šola prekriva in dohtarjev« (danes). Upam, da ne bom zbolela! naša pošta bo lepa (ko najbolj sneži izvajalci Četrtek je dan za ... Cene rabljenih avtomobilov Prvi letošnji sneg je vplival tudi na nedeljski sejem ranjenih avtomobilov pri soboškem Agroserrisu. Tokrat so na njem ponujali le 26 vozil, lastnike pa so zamenjala tri. Znamka Letnik Prev, lun Cena Radgonska klepetulja Še bog bi dobre volje bil, če bi vino pil! Lendavski pereči Pozdravljeni, dragi sotrpinP Leto se hitro izteka in ozreti se bo treba ne le naprej, v novo teto, ampak tudi pogledati naza/ - v iztekajoče se leto. Topaza marsikaterega od nas moških ne bo težko, ko pa smo tako vezeni sukanja vrata. Ne, nikomur ga nismo zavili in ga spravili na oni svet, ampak nas vznemitjajo mikavne ženske, ki se razkazujejo po ulicah in pločnikih; še potem, ko odidejo mimo, stegujemo vratove, da bi morda s pogledom še ujeti njihove lepe noge. Na uho mi Je prišlo, da so med lake I < mi tudi nekateri moški Vesinikovci, zlasti od takrat, odkar s šefove mize 'i ■ kradejo tablete kuprovit. Ker torej pridno treniramo, ne bo težko tudi zdaj pokukati nazaj, da \ bi potem naredili bilanco Gospodovega leta 1995. Sle bili srečni? Kaj je | to - sreča, se včasih kdo vpraša. Širok pojem, mar ne? Za nekatere od ■ nas v nekdanji stari občini Lendava je bita sreča že to, da smo pridno delali v svojih vinogradih, seveda v upanju, da bo potem veliko vinca Srečni snto bili, da grozdja ni uničila toča, namrdnili pa smo se, ko smo ga stiskali v mošt, ki ga Je priteklo tako malo. ' V iztekajočem se letu so se uresničite želje tistih, ki so si prizadevali za »uničenje« naše enoviie Občine Lendave, saj so se počasi začele pobe ' rati s tal nove občine, sprejete so svoje sstatuie« in druge akte pa tako tudi višino sejnin. O tem sem sicer v Perečih že pisal. . V Gospodovem letu posamezniki niso stavkali le v posteljah, ampak .1 I ft«A* cestah, ko pa so Jih menda dvakrat zaprli in tako izsiliti obljuba " ' o hitrejšem pretoku prometa. Obljubili so nam četo obvoznico od Gornjega -Lakoša naravnost do mejnega prehoda v Dolgi vasi. Če jo bodo res zgra- ' dili, potem v Lendavi ne bo več tako živo. Zdaj smo se namreč nekako žc navadili na dolge tovornjake in šoferje, ki so tolikokrat lulali kar ob svetniškem kipu nasproti avtobusne postaje. Pa kaj bi o tem, ko pa je človeka ' tako prijetno, ko se (sjprazni. Žal mi prostor ne dovoljuje, da bi še trt Še obujal spomine in se torej oziral nazaj. No, pa še malo o tem, kaj nas čaka do konca leta. Sama praznovanja! Srečni so tisti naši mladi upokojenci J in oni, ki so na čakanju, saj v teh dneh pričakovanja božica in novega , . teta že prijetno praznujejo. Za topa imajo tudi dovolj povodov: včerajj^ bilo lucijino, p petek bo kristinino, danes teden bo godovat Tomaž, potem bo božič, Štefanovo, Janezovo pa Silvestra vo... Morda se bo do konca leta ■ . če kdo poročil in bo treba na gostijo. »Gt^tuvanje« pa ni izključeno niti, če se bo kdo točil. Prav gotovo bo to storil tak, ki preveč suče vrat in niu ga prošnja ni uspeta zavili NAC! Moja domača banka /O Pomurska banka d.d. J. ■—H< ~ Sobota I—** ■ Mesjaluški tečij Pomurske baukc z Jnc, 12. decembra 1995, tečaji veljaj** od 12. decembra 1995 od 11,00. Sredah tečaj Banke Sloveajje **tfa ri-decembra 1995 od 90.00. Enoto Bank« Storenlie Naknp Proda}« Avstiil« Francij* Nemčij* Italija Švica ZDA 109 100 100 100 100 1 1.236,1146 2.516,1495 8,697,0705 7,8726 10.762,4508 125,4118 1.260,00 2.565,00 8.856,09 7,95 10.970,90 128,00 1.339,00 .1 2.728,00 9.431,00 8,55 11.670,00 136,00 Opel kadeti 1.3 Jugo 55 Zastava 101 Ford Siena 20i CLX Renault 5 1,6D Renault 19 TKE Fiat Uno 45 Renault Clio 1,2 Honda Civic GL Jugo 45 Zastava 101 Golf JX Jugo 55 A Opel Kadett 1,3 Hvundav Poni 1980 1990 1986 1990 1991 1990 1993 1993 1991 1990 1990 1989 1987 1988 1991 143.000 64.000 114.000 80.000 60.000 93.000 40,000 35.000 75.000 53.000 50.000 85.000 80.000 124.000 51.000 3,000 DEM 4.000 DEM 2.000 DEM 15.600 DEM 9.200 DEM 1.250.000 SIT 11.000 DEM 12.000 DEM 14.300 DEM 3.000 DEM 3.500 DEM 11.200 DEM 2.800 DEM 9.800 DEM 10.500 DEM Turnišče: cene pujskov Na sejmu pujskov v Turnišču so minuli Četrtek prodajali le 30 pujskov, lastnike pa je zamenjala slaba polovica živali. Za par pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kitc^mov, je bilo po trebno odšteti od 10.000 do . IS.oee tolarjev. L, Ponudba za prodajo delnic Na zahtevo ELRADA ORODJA, d. o. o., v stečaju, G. Radgona, posredujemo prodajo 101 redne Imenske delnice L.B Pomurske banke, d. d.. Murska Sobota. Cena za eno delnico znaša 10.000 SIT. V skladu s 7. členom Statuta LB Pomurske banke, d-d., imajo prednostno pravico do nakupa delnic delničarji LB Pomurske banke, d. d., ki so vpisani v delniško knjigo LB Pomurske banke, d. d. Interesente vabimo, da odločitev o nakupu sporočijo v 30 dneh po objavi na naslov: LB Pomurska banka, d. d., Murska Sobota, Služba sredstev in poslovne informatike.