Нагд1РдпкпБо(е
Vert^ md 8ctaitftl«itimg: Klagenlurt, Bismuekrliic 19, РошИ*##* 11* / BemugmprW# {Шл гокшт мШ>аг) moaetUoli KM 1.— frel Biaiu (elitecbUeftlicb ВН 0Л6 StaateHgeMttr AbbeetolltingeD der leitimg Пг dto n*dxfolg#md«a Мошж* ward«] амг mduAMM: vod anr Ma Ж. <1м lauteMleD IConata aogeaoimn«!
Nt. 29.
Mireinbm^, den 18. April 1M4.
338 sesireloT т štirih dneh
»Zadnji najskrajnejši napori" - Rekordno priznanje ameriškega lista Jxciiange*
®*гИп, 14. aprila. Spričo sedanje silovito-zračne vojne oblede skoraj vse predidoče '®ze tega zagrizenega, srditega obračunava-''je. Cisto jasno doživljamo sedaj tisti »zad-®il. najskrajnejši napor britansko-ameriških zračnih bojnih sil«, ki so ga bili pred nekaj J^ievi napovedali v Londonu in ki bi naj to-končno dosegel po želji naših nasprotnikov vedno znova zaželeni, a nikdar doseženi cilj »odločitTte vojne samo v zraku«. Pičlo upanje, da bi se z zračno ofenzivo naj-
da niti najmanj ne ustrezajo dejstvom in resnici. V njih se samo vedno znova zrcali varljivo sovražnikovo upanje, da bodo morda vendar enkrat z bojenl utrudili naše zračno orožje — toda to upanje se ne bo spolnilo.
Nedič poziva vse Srbe
Beigrad, 14. aprila. Pod nadpisom »Glas Srbije« prinaša srbsko časopisje uvaževanja
..g:;.-;;.;;
РИ	мТмАкК']«« »"i«ortl lnv.M|.,	obi««!!«« »• p"lh .ti.neh.
le pri tem očitno vzpodbuda Britancev in Amerlkaneev za vedno nova ogromna pod-ietja.
Toda kljub Številčno ogromnim sovražni-kovim oddelkom se je v dramatičnih zrač-ИШ bojih, ki so se izvojevali od velikonočne »obote nad ozemljem Reicha, doslej izkaza-jo samo eno odločujoče dejstvo, ki dovoljuje določene zaključke za nadaljnji razvoj: to !• Ogromna sila, nemške zračne obrambe,
ie samo v zadnjih štirih dneh lahko knji-''1® na kontu svojih uspehov s e s t r e 1 338 ? ^ a ž n i h letal z uničenjem p r i -J Ч i n o 2000 — 2800 mož britansko ameri-'*ega letalskega osebja.
Londonsko poročilo Usta »Exchange« je najedlo amerikansk-e zgube v sredo zjutraj z ' To »rekordno priznanje« od strani Sever-loamerikancev poskušajo sicer oslabiti z Sroteskno trditvijo, da je bilo baje v srditih
^račnih bojih odstreljenih 126 nemških letal.
o je pač že navada ameriškega zračnega Vojskovanja, da napravi bridke lastne komu-"'Wje »čitlllvejše« za lastno prebivalstvo s lažnivimi zračnimi zmagami. Te, v •"»eriški domišljiji obstoječe številke seve-
Ko je Budimpešta označila Žide...
ladiarpeSta, 14. »prila. Ko so se morali v •redo budimpeštanski židje prvič pokazati v l®vnosti z rumeno Davidovo zvezdo kot raz-P"javnim znakom, je objavil list »Est Ujsag«
j^no poročilo o budimpeštanski poulični •"ki- Prebivalstvo ogrskega glavnega mesta '®' tako ugotavlja list, prvikrat nekoliko do-kako zelo }e Budimpešta pojudena.
2'dovske množice, ki so doslej neopaženo *9injale v vrvežu velemesta, se sedaj zelo "•ločno razlikujejo v splošni sliki, in cel6 ti-ki so na podlagi statističnih podatkov Imeli vpogled v številčni delež Židov pri celokupnem prebivalstvu, niso bili malo presenečeni zaradi množice rumenih Davido-zvezd. Pri tem je pa treba še pomisliti,
*1* 10 se Imoviti židje, ki jim Je ta razpo-*navni znak izredno mučen, popolnoma ^'"eknill z ulice.
V nekaterih budimpeštanskih mestnih predelih so baje srečavali naravnost rumen val.
V budimpeštanskih ulicah in v javnih lokalih Je postalo precej tiho. Od tukaj se je začela propaganda prišepetavanja In razširjanje lažnivih govoric. Z rumeno Davidovo zvezdo označeni židje danes zdaleka niso več take dovzetni za razširjanje poročil o grozotah in za propagando prišepetavanja, ka-»v v ki so dobesedno zginili v milijon-»t J Množicah- velikomestnih ljudi. Označba
»foslušajte klks sAskega naroda«, }« nvpi-sano T oklicu in med drugim: »ta glas za-bobni ob 12. uri, glas složnih in zedinjenih Srbov proti angleško-boljieviški pošasti Josipu Broz-Titu in vsem tistim, ki z njegovo pomočjo mislijo iztrebiti Srbijo in srbstvo. Srb noče v boljševiški jarem. On noče komunizma in se bo proti njemu bojeval do zadnjega moža in do zadnjega dihljaja. To naj vedo vsi in naj s tem tudi računajo. K orožju, Srbi! Boj za obstanek srbstva je začel, ali bo uničen boljševiški zmaj, ali pa se bo za vedno zaprla knjiga srbske zgodovine. Naj nam bodo za primer vse one zedi-njene srbske sile, ki se bratsko ramo ob rami bojujejo. Demon Srbije, Tito, se je v svojih računih zmotil. Srbija brani svoj dom, svoje ime, svojo vero. V krvi in smrti so se zedinili vsi Srbi.
Cišcenfe pri lasiia iiridoblieneqa svpta
Razbite boljševišlie siie pri Brodiju - Odbit sovražni napad pri Nettunu
Oberkommando der Wehrmacht je dne 13. aprila objavilo:
V severnem delu Krima in na zemeljski .ožini severovzhodno od Feodozije so se nemške in romunske divizije v srditih bojih ubranile boljševikov, ki ostro pritiskajo za našimi odmikanji. Odredi bojnih letalcev so uničili tam v obeh zadnjih dneh 82 sovjetskih oklopnjakov. Pri tem se je posebno odlikoval oddelek bojnih letalcev, ki mu poveljuje Hauptmann Ruffer. Severozahodno od Odese so naše čete po povelju zavzele svoje nove položaje ob zahodnam bregu Dnje-stra. V bojih zadnjih dni so se tam z napadom in v obrambi posebno odlikovale čete, ki jim poveljuje General der Infarterie pl. Fčrster. Severozahodno od Jassija so nemški in romunski odredi nadaljevali s čiščenjem v prejšnjih dnevih pridobljenega sveta: Uničili so nekaj sovražnih bojnih skupin in zavrnili nasprotne napade boljševikov. V Vzhodni Bukovini je prišlo v nekaterih odsekih do bojnega stika s sovražnimi izvid-niškimi silami.
Med srednjim Dnjestrom in prostorom severozahodno od Brodija so nemške in ogrske čete razbile skupine boljševiških sil. V hudih bojih zadnjih tednov se je tukaj odlično skazala brandenburška 208. pehotna divizija, ki Jo vodi Generalmajor Pieken-brock. V tarnopolskih razvalinah se junaško
bojujoča posadka zagrizeno brani proti sovražniku, ki še dalje napada z veliko močnejšimi silami pehote in oklopnjakov. Na bojišču pri Kovlu so naše čete vrgle Sovjete pri krajevnih napadih nazaj in odbile sovražne nasprotne napade ter uničile večje število oklopnjakov.
V mostišču pri Nettunu smo zavrnili sovražni, po močnem topništvu podprti sunek. Daljnostrelho topništvo se je bojevalo proti pristaniškemu ozemlju pri Anziu in Nettunu in razkropilo zbiranja sovražnih ladij. Odredi nemških bojnih in bombnih letal so podnevi in ponoči napadali skladišča munici-je in gonilne snovi v prostoru pri Anziu. CJpazili so močne eksplozije in velike požare v prostoru, ki so bili cilj. Na južni fronti smo ob živahnem obojestranskem delovanju izvidniških In udarnih čet znova uničili več nasprotnikovih oporišč in pripeljali večje itevilo ujetnikov.
Pri napadih severnoameriških bombnikov na jugovzhodno ozemlje Reicha in pri sun-! tu/fisjjcrašnih lovskih skupin proti Severni in.Srednji Nemčiji smo včeraj sestrelili 51 severnoameriških letal, med njimi 38 štiri-motornih bombnikov. Nekaj britanskih letal je v pretekli noči odvrglo bombe na obmest-je OsnabrOcka,
Brza nemška bojna letala so napadla londonski prostor.
Pridobitev lisinsliega svela pri faxi|u
Odbiti sovjetski napadi pri Ostrovu - Uspehi nemškega topništva pri Nettunu
Jldov je, kakor se vidi, že v prvih urah do-svoj pravi namen.
Prej kakor slej kominterna
Stockholm, 14. aprila. Prejšnji sovjetski ' °tnik Kravčenko, ki se Je po svoji izjavi v .'v^rnoamerjkanskem časopisju odpovedal Je postal politična senzacija v USA. kravčenko Je med drugimi nadalje Izjavil: Kominterna Je bila od Stalina samo na vl-, z razpuščena. Resnično podpira komin-'•rna komunistične stranke v drugih deželah ®vno tako, kakor prejt. Dosedanji oficialnl '""San kominterne Je dobil v časopisu »Voj-jJ® 1 rabočji klas« svojega naslednika, po •gar pisanju se komunisti v drugih deželah *vnaJo. Nova demokratična terminologija ^oskve je samo manever, ki naj zakriva ^^Ične namene. Sovjetska politika naj se v svetu kot garancija za srečno bo-Hou®" narodov, ali zasleduje med tem po-druge smotre. V pogledu notranjih ^0 rf v Sovjetski uniji Je izjavil Kravčen-d%' Л* sovjetska vlada nI prav nič storila, Je **varovala najbolj elementarne pogo-pepi^^ode in da Je ljudstvo izpostavljeno ne-tov	zatiranju in terorju. V od Sovje-
dala zasedenih ozemljih je spet zavla-lraci|»u:**onltost in sila. Zapori In koncen-držcl v J*^orlSča so spet polni. Vlasto-eijo za	pripravljajo novo genera-
°аово vojno.
hiduitrH« I# »gublla do ga, ker an .. *n četrt milijona ton premo-^'■avi nkV 2 ^kall rudarji v Yorkshire, tako sveta britanskih delavskih
Oberkommando der Wehrmacht j« dne 12. aprila objavilo:
Na severni fronti Krima so se nemške in romunske čete v trdih bojih odstavile na dalje proti jugu ležeče položaje. Odstrelile so veliko število sovražnih oklopnjakov. V teku tudi na polotoku Kerču uvedenih odmikanj smo izpraznili mesto in pristanišče Kerč, ko smo porušili vse vojnovažne naprave. V teku so Se hudi boji z močno pri-tiskajočimi boljševikl.
Pri Ovidiopolu, vzhodno od izliva Dnje-stra, so se naše čete ubranile silnih sovražnih napadov in uničile prodrle sovjetske sile. Pri tem je bilo uničenih 20 sovražnih oklopnjakov. Ob spodnjem Dnjestru in se vemovzhodno od Jasija so se izjalovili po pklopnjakih podprti sovjetski prodorni poskusi. Severnovzhodno od Jasija so brze nemške čete vrgle sovražnika nazaj in vzele važen višinski svet. Uničile so več odrezanih sovražnih bojnih skupin. Med Stanislavom in Tarnopolom, ki ga še dalje žilavo branimo, so nemški in ogrski odredi kljub žilavemu sovražnemu odporu znova vzeli večje število vasi. V bojih zadnjih dni se je tukaj posebno skazal 506. oddelek »tigrov«, ki qa vodi Hauptmann Lange. Na bojišču pri Kovlu so naše čete razbile skupine sovjetskih sil. Jugovzhodna od Ostrova smo v ogorčenih bojih deloma s protisun-kom odbili tekoče, z na novo pripeljanimi silami in močno podporo bojnih letalcev izvajane napade Sovjetov. V zadnjih dneh se je posebno odlikoval prvi bataljon 25 polka lovcev zračnega orožja, ki ga vodi Hauptmann Gehrken. Stražna vozila vojne mornarice so nad zalivom pri Narvi sestrelila štiri sovjetske bombnike.
Na italijanski Južni fronti so včeraj udarna krdela zopet pognala v zrak več nasprotnikovih oporišč in bunTcarjev z njihovimi posadkami vred. V prostoru pri Nettunu so naše daljnostrelne baterije dosegle v nasprotnikovih materialnih skladiščih močne eke-plozije in trajne požare. Nemška bojna in torpedna letala so v zadnji noči izvršila napad na britansko-severnoameriški oskrbovalni promet v Sredozemlju. Pri tem so kljub močni sovražni obrambi uničila na morju pred Alžirom iz nekega konvoja dva rušilca In poškodovala šest tovornih ladij z 42.000 brt, pogodivM )ih ■ bombami la torpMU, ta
ko močno, da se en del teh.ladij lahko šteje med potopljene.
Včeraj podnevi so utrpeli severnoameriški bombniki pri napadih na Srednjo in Vzhodno Nemčijo znova hude zgube. V silnih zračnih bojih in po protiletalskem topništvu smo sestrelili 129 sovražnih letal, med nji-mi 105 štlrimotornih bombnikov. V več napadenih krajih, zlasti v obmestju Stettina, so nastale škode in zgube med prebivalstvom. Ob strnjenih oblakih so Izvršili britanski bombniki v pretekli noči zastrahova-len napad na mesto Aachen. V obmestju so nastale škode, prebivalstvo je imelo zgube. Kljub težavnim obrambnim prilikam smo pri tem napadu kakor tudi nad zasedenimi za-padnimi ozemlji uničili 22 sovražnih letal. Nekaj britanskih letal je razen tega odvrglo bombe v prostoru pri Hannovru.
Brza nemška bojna letala so v zadnji noči z dobrim usoehom napadla cilje v Vzhodni Angliji. Zaščitna vozila nekega nemškega konvoja to v ustju reke Loire zbila štiri britanske lovske bombnike.
Naše podmornice so potopile pet ladij s 37.000 brt ter dva rušilca in en čoln za pospravljanje min.
To le bilo celo Britancem preveč
Geneva, 14. aprila. Kriza v.vodstvu kanadskih, na Angleškem stoječih čet je torej s tem končana, piše »Daily Mail«, da je general Crerar prevzel poveljstvo in so sedaj te bojne tile podrejene vrhovnemu poveljstvu Montgomerya. Crerar te je moral sprva izkazati v Južni Italiji, kar te je med tem, ko te bil odstavljen prejšnji kanadski vrhovni poveljnik generalni poročnik Mac Naughton, tudi zgodilo. Mac Naughton, to se sedaj lahko pove, se nI mogel več držati, ko so njegove čete pri podjetju v Dieppe imele tako težke zgube. Njegovi resnični uspehi niso bili v nobenem razmerju z njegovim baha-štvom, kakor n. pr. tistim Iz leta 1941. pred DUnkirchnom; »Kanadska armada je na srce Berlina upravljeno bodalol ali od 1942: »Ml bomo Namot pohodili po trabuhiik
4.
Romunija najboll lužnovzhodno ležeča trdnjava Srednje Evrope
Na smrt bolni romunski antantnl političar in sovražnik Nemcev Titulescu je kratko pred svojo smrtjo doživel največje razočaranje v življenju. Francoz Tardieu, ki je enako, kakor on preživljal v Cannesu svoje zadnje dni življenja, mu je dal čfttati tajne akte, v katerih je bil viden zahrbten besedolom Anglije in Francije napram Romuniji. V aktih je bilo zapisano, da so leta 1916. zapadne sj'.e dale Tlomuniii garancije, ali že od vsega po-četka niso imele namena za njihovo izpolnitev. Titulescu, ki je kot goreči branilec an-glo-frankofilske politike poskušal kolikor mogoče trdno navezati Romunijo na London in Pariz, ki je iskal proti volji naroda priključek na Rusijo, ko so-mu to pot odkazale Anglija in Francija, in ki je moral oditi, ko je skorajda suženjska naslonjenost na Zapad s svojimi vedno bolj se kažočimi vezami na Moskvo, kralju dala povod za spremembo kabineta, ta Titulescu je sklenil po poraznem odkritju o Izdaji od strani svojih prijateljev, da pred njimi posvari svojo domovino in da jo odvrne od politike, ki jo je preje sam vodil.
Ne bi bil potreben ta Damask umirajočega politika, da bi Romunija končno le še našla pravo pot. V ostalem tudi njegovo Ime ni imelo posebnega slovesa in potemtakem tudi nobenega vpliva na tok političnih dogodkov v prihodnjih letih. Pravočasno se je še spoznalo, da je Romunija v prvi svetovni vojni bila v napačnem taboru in samo propad Rusije in razpad Avstro-Ogrske sta romunskemu sobojevništvu z zavezniki dala videz pravilnega ravnanja. Dejanski se je romunsko državno ozemlje po pariških predmestnih dogovorih povečalo od 137.803 km- z 7,770.341 prebivalci pred vojno na 295.049 km- z 14,669.841 prebivalci v letu 1919. Iz male države je nastala pomembna srednja država. Dvolična Igra Anglije — ravno tako kakor dogovori o Dardanelah In Prednjem Orientu — radi poraza Rusije niso postal/ očitni. Romunija je nasprotno pridobila skozi Besarabijo, nekdaj po Rusih ugrabljeno, a vedno od Romunije zahtevano ozemlje nazaj. 'Zaradi dogodkov leta 1940. (odstopitev Bež-arabije in Bukovine Sovjetski Rusiji, Južne Dobrudže Bolgariji in nekega dela Sedmo-graške Ogrski) je vendar zgubila nad 100.000 km^ svojega ozemlja. Radi istočasnega vojnega pohoda je dobila Romunija nazaj tvo-ječasno Sovjetski Rusiji odstopljeno ozemlje, ki se je po včlenjenju Transnistrije še znatno razširilo.
*
Romunija je bila dolgo časa samo (*jekt politike velesil. Državniška modrost utode turške nevarnosti sicer ni mogla zavrniti, pač pa časovno zadržati. Takratni obe kneževini Moldava in Vlaška tudi kasneje nikdar nista bile pod popolnim gospostvom visoke porte, ampak sta samo pripadale pod njeno vrhovno oblast, ali narodu kljub temu niso ostale prihranjene nadloge tujega gospostva. Ta sama na sebi revna dežela je postala predmet popolnega izkoriščanja in propad državnega, gospodarskega in kulturnega življenja je dosegel v 18. stoletju svoj višek, ko so bili na mesto domačih »hospo-darov« postavljeni za vladarje priseljeni Grki, Phanarioti. Narod je stokal pod njihove brutalno vlado, ki so jo izkoriščevali za osebno obogatenje In se niso ustrašili nobenih sredstev, radi izterjanja denarja in blaga od kmetov.
V Jasiju in Bukarešti so verjeli, da jim bo car v zaščito, ali kaj kmalu je bilo jasno, da zaveznik ni imel pred očmi osvoboditve Romunije, ampak pot po kopnem do D ar da« nel. Ko je v 17. stoletju kulturno In gospodarsko življenje bilo na zavidni višini, je v 18. stoletju sledil nagel padec. Postavljena med carjevo državo In polumesec, je končne postala žoga tuje politike. Kljub temu je za« htevala Rusija za vsako pomoč, ki je bila večinoma le navidezna, drago plačilo. V mi« ru, sklenjenim v KUtschik Kalmardschi« (1774) je carjeva država razširila svoje meje do Buga, v miru sklenjenim v Jasiju (1795.) do Dnjestra in po bukareškem miru (1812.) do Pruta. »Rusko prijateljstvo« je postalo per« manentna politična obtežitsv. Imperialistični nameni so bili prikriti po lepih potezah in tako je n. pr. Rusija sklenila 1. 1826. s Tur« čijo v Ackermanhu tako zvanl »reglement«, ki naj bi popravil položaj v knježevinah, aH se je za Romunijo resnično izkazal kot škodljiv. Ko je dve leti pozneje Izbruhnila rusko« turška vojna, so ruske čete zasedle Jasty in Bukarešto kot izhodišče za nadaljnje ope« racije na balkanskem polotoku. V miru, sklenjenem v Jedrinu, je bilo Rusiji prisojen* ustje Donave, In Romuni so imeli dvomljive čast, gledati vzhodnega soseda kot zaščitno moč romunskih kneževin. Ni se čuditi, da to bile težnje po uporu upravljene ne samo proti Carigradu, ampak tu* proti Moskvi. Po' tem ko so bili Phanarioti zaradi, četudi sa« mo. delno uspešnega upora Tudora Vladimi« retcu leta 1821. pregnani, Je začel boj romun« ikih rodoUwbov proU чаММп! *
Stmn г. — Stev. 20.
KARAWANKEN BOTE
Sobota, 15. aprila 1944.
Moldavl to prizadevanje ni bilo uspeSno. Neka po bojevnikih za svobodo Muntenie sestavljena ustava je zahtevala v prvi vrsti, da se odpravi rusko pokroviteljstvo. Rusija in Turčija sta odgovorili z vojaško zasedbo in brutalnimi merami zatiranja. Končno je Romunom le uspelo, zaradi ruskega poraza v krimski vojni, na miru, sklenjenem v Parizu (1856), da so dosegli povrnitev nekaterih ozemelj. Da že takrat Romunija ni postala samostojna, je pač pripisati nastopu Anglije kot bojnemu tovarišu Turčije. Skupna rusko-turška prizadevanja na kraju le niso mogla preprečiti ustanovitve kraljevine Romunije.
Rusija se je skupno s Turčijo tudi sedaj še enkrat lotila poskusa, privesti Romunijo v nekdanje razmere in sicer s tem, da Je zahtevala odstranitev Alexandra Cuza. Novi knez in poznejši kralj Karol I. hohenzollern-ski pa je bil sposoben, da je notranje razmere mlade države utrdil in nasproti ostalim državam zavaroval državno samostojnost.
*
Obmejna zemlja Besarablja ne doživlja prvič v svoji zgodovini navala množic iz iztočne stepe. Ona je bila že od nekdaj vroče osporavano obmejno ozemlje, kakor Elsass in Lothringen, ali v svojem narodnostnem sestavu nedvoumno romunsko, kakor ono nemško. Ime Besarablja je po vlaškem knježjem rodu Basarab. Tartari so se bili naselili v njenem južnem področju, ali so bili pregnani po Genuezih. V boju proti nadmočl sovražnika na iztoku in severu, kjer so poskušali vdreti Poljaki so se držali, dokler končno niso podlegli osmanski vojski. Pomoči niso mogli pričakovati od nikogar. Od leta 1812. do leta 1917. je bila Besarablja ruska. Bil je to čas stalnega propadanja. Dne 21. novembra 1917. so si Besarabci izvolili Sfatul Tzarii, deželni svet, ki je kot narodno zastopstvo proglasil avtonomijo dežele. Zaradi notranjih nemirov, ki so jih delale boljše-viške tolpe, so morali poklicati na pomoč romunsko vojsko. Dne 27. marca 1918. je bila izvršena slovesna združitev s kraljevino Romunijo. Sovjeti tega stanja kot pravnoveljav-nega niso nikoli priznali, pač pa bi bili to storili, da so jih Romuni de lure priznali. Romunija je to odklonila. Po Istočnem dogovoru leta 1933. je sledilo molčeče priznanje po Moskvi, ki je samo čakala na dan, ko bo brez obzira na dogovore in zaključke spet lahko zasedla romunsko državno ozemlje.
Z vpeljavo romunske uprave v poletju 1941. je bila gospodarska škoda kolikor mogoče odpravljena. Trgovski obrati, ki so bili po večini v židovskih rokah, so bili romunizi-rani. Kmetijstvo donaša zopet letine kakor v časih miru. Besarablja pridela letno 467.000 stotov pšenice, 7,762.806 stotov turščice, 851.000 stotov ovsa, 695.000 stotov rži in mnogo drugega. Desetletka romunske vlade daje osnovne pogoje za velikopotezne načrte in v tej stvari je romunski vladi najodloč-nejše ob strani nemška pomoč. Ta nekdaj najbolj pojudena romunska zemlja }• danes popolnoma brez Judov.
Se nikoli se ni pripadnost Romunije k srednjeevropski usodni skupnosti tako jasno pokazala kakor ravno sedaj, ko mora braniti svoje državno ozemlje proti vzhodu. Romunija Je najbolj Južnovzhodno ležeča trdnjava Srednje Evrope. Njej Je dano varstvo nad ustjem Donave. Kolebljiva politika v povojnih letih je bila vzrok, da Je bila dežela pognana v vrtinec mednarodnih razprtij. V najboljših letih svojega političnega stremljenja se Je postavila na stran osrednjih sil in Je pred vsem z Avstro-Ogrsko bila v najboljših prijateljskah vezah. Nevarnosti vse slovansko-imperialističnega obkoljenja od strani Rusije in Srbije je poskušala uiti s pristopom h koaliciji osrednjih sil In se je spretno izognila vsem trajnejšim stikom
Zelo hude soT|etske zgube ( zircalo časa )
Preprečeni prodorni poskusi močne] šlh sil - Boli na severni fronti Krima
Oberkommando der W«hrmacht ]• dne 11. aprila objavilo:
Na severni fronti Krima še trajajo hudi boji z veliko močnejšimi silami sovražne pehote in oklopnjakov. Jugozahodno in zahodno od Odese so se naše čete umaknile na ukazane cilje. Severovzhodno od Tiras; pola so zajezile sovražen vdor, zapadno od Orheija za zožile vdomo mesto zadnjih bojnih dni. V Vzhodni Bukovini so odredi nemških oklopnjakov zlomili močan sovjetski odpor, sunili sovražnim napadnim skupinam v bok in jim skupno z romunskimi četami zadali najhujše zgube. V prostoru južno od Stanislava so nemški oklopnjaški grenadirjl skupno z ogrskimi gorskimi četami iztrgali sovražniku mesto Delatin, ki je bilo začasno zgubljeno. Med Cernovlcami in Brodijem smo nadaljevali t čiščenjem sveta od razkropljenih sovražnih sil, ki so se trdovratno branile. Hrabra posadka v Tarnopolu se je še nadalje držala nasproti močnim sovražnim napadom.
Jugovzhodno od Ostrova so Sovjeti, pripe-Ijavši nove sile, znova brezuspešno navalili na naše položaje. Odprava nekega krajevnega vdora je še v teku. Južno od Pskova Sovjeti tudi včeraj niso zopet napadli. Od 31. marca sem so tukaj nemške čete pod vrhovnim poveljstvom generala der Artillerie Locha In pod vodstvom Generalleutnanta Matzkyja preprečile prodorne poskuse da-leko močnejših skupin sovražne pehote in
oklopnjakov In prizadele sovražniku visok« zgube ljudi in materiala. Med drugim je bilo uničenih 306 »ovražnih oklopnjakov In juriš-nlh topov ter 121 letal. V teh bojih so se posebno skazale gornješlezijska 8. divizija lovcev, ki jo vodi Generalleutnant Volckmer pl. Kirchensittenbach, kakor tudi enote jurišnih topov, ki jim poveljuje Major Ernst Schmidt. Pri uspehih obrambne bitke Je odlično udeleženo zračno brodovje Generala der Flie-ger Pilugballa. Posebno so se odlikovali letalski odredi pod vodstvom Obersta Kuehla in protiletalskega topništva pod Oberstleut-nantom Bulla.
V več odsekih italijanske južne fronte so udarna krdela vdrla v močno izgrajene sovražne položaje in uničile številne bunkerje in oporišča nasprotnika z njihovimi posadkami vred. Sovražnik Je imel visoke krvave zgube in zgubil veliko število ujetnikov. Italijanska torpedna letala so potopila v zadnji noči pred Anziom neko sovražno prevozno ladjo. Neka na zapadno obalo otoka Rhodes Ižkrcana četa Je bila v boju pobita do zadnjega moža.
Pri obrambi sovražnik bombnih napadov na cilje v zasedenih sovražnih ozemljih smo dne 10. aprila in včeraj sestrelili 29 sovraž nih letal.
Ko Je podnevi sunila slabejša skupina sovražnih letalcev v severnoneonški prostor, so v zadnji noči priletela britanska vznemlrje-valna letala nad Zapadno in Srednjo Nemčijo.
Uspešen odpor v Vzhodni Bukovini
Hadl poulični boli v Tarnopolu - 71 terorističnih letal sestrellenlb
Oberkommando der Wehrmacht je dne 8. aprila objavilo:
Na Krimu so spodleteli krajevni napadi Sovjetov v mostišču pri Sivašu in ob morski ožini pri Perekopu. Romunski 33. pešpolk, ki se je večkrat skazal v bojih zadnjega časa, je s takojšnjim protisunkom vrgel po hudih bojih sovražnika nazaj. Severno od Odese so v teku hudi boji z dalje napadajočimi boljše viki. Vzhodno od Spodnjega Dnjestra ter med Dnjestrom in Prutom so se nemške in romunske čete ubranile sovjetskih napadov in z lastnimi protisunki razbile skupine sovražnih sil. Med Cernovlcami in Tarnopo-lom so tudi včeraj kljub največjim terenskim zaprekam dobro napredovali napadi odredov vojske In Waffen-I^. Branilci Tarno-pola so v minuli noči odbili ponovne močne napade Sovjetov. V prostoru južno in severno od Brodija so naše čete vrgle Sovjete na raznih mestih in razgnale nazaj valeče se sovražne kolone; nasprotni napadi boljševikov
,z balkanskimi sosedi. Jasno Je bilo, da s'o' po"' zmagi zaveznikov, romunski politiki iskali svojo srečo v Parizu in Londonu. Vneti tra-nilci te politike niso mogli opaziti nevarnosti, ki je radi tega nastala za deželo. Zasluga maršala Antonesca je, da je svoj narod т zadnjem trenutku po težki notranji krizi rešil pred prijemom boljševikov in njihovih anglo amerikanskih pomagačev. Kakor se nadejajo v drugih deželah skozi splošno novo ureditev evropskega' kontinenta trajnih razmer, od katerih bodo široke množice narodov našle mir za notranjo in zunanjo ure-ditev svojih držav, tako tudi Romunija že mnogo časa namerava, da se spomni svojih notranjih vrednot in da iz tega Izvede zaključke za svoje narodnostno evropske naloge.	, Friedrich Horstmann
so se izjalovili. Pri Kovlu je prišlo do srditih krajevnih bojev. Severno od mesta so se zrušili ponovni sovražni napadi.
Močni oddelki bojnih letal so izvršili v pretekli noči hud napad na sovražno oskrbovalno središče v Kijevu. V prostorih, kamor je bilo merjeno, so opazovali močne eksplozije Њ obsežne požare. Jugovzhodno od Ostrova in južno od Pskova so Sovjeti zopet povzeli svoje prodorne poskuse z več strelskimi divizijami, ki so jih podpirali številni oklopnjaki in močne skupine bojnih letal. Napadi so se zrušili po hudih in pre-menljivih bojih. Uničili smo 62 oklopnjakov. Odprava manjših krajevnih vdorov je v teku. Na fronti ob Narvi je dobro napredoval napad naših čet kljub zagrizenemu sovražnemu odporu.
Na italijanskih frontah so naše udarne čete zadale sovražniku visoke krvave zgube. Nemške in italijanske zračne bojne sile so dne 7. aprila sestrelile 17 sovražnih letal nad italijanskim prostorom. V Ege|(kem nforju ]• n«ko zatfiltno vozilo potopilo eno Bovraino
motorno jadrnico.
Romunska odločnost za borbo
Bukarešta, 14. aprila. V tretjem vojnem letu — tako ugotavlja romunski časopis »Tim-pul< — smo na našem ozemlju spet sredi boja na življenje in smrt s sovražnikom, ki nas hoče uničiti. Temu sovražniku smo se zoperstavili z vso svojo vojaSko odporno močjo in pomočjo, ki jo dobimo od naših nemških zaveznikov. Ali ne samo to, mi temu sovražniku stavljamo nasproti svojo odločnost, da se bomo z vsemi sredstvi, in vsekakor borili. Narod, ki v neizprosnem boju za življenje ni sposoben plačati tvojega krvavega davka, nima pravice do svobodnega življenja.
Ftthrer |e poilal hrvatskemu državnemu vodji dr. Antonu Paveliču ob priliki hrvaškega državnega praznika v prisrčnih bese* dah sestavljeno brzojavko. — Nadalje je Fflh-rer tudi prisrčno čestital članu bolgarskega regentstva profesorju Filovu ob priliki nje« govega rojstnega dne.
Papež Pij ХП. se je v torek podal v poslopje vatikanske knjižnice In si Je ogledal razstavo dragocenih umetnin in zlatih posod, ki so bile od strani nemških čet rešene iz zalog nekdanje benediktinske opatije Monte Cassino, kakor tudi Številnih drugih samostanov in svetišč pred razdejanjem Anglo« amerikancev.
V	severnoameriških časopisih se mnoie britki očitki proti britanskim generalom т Južnoitalijanskl vojni. CikaSkl list »Tribune« •pripisuje v nekem uvodniku vso odgovornost za neuspehe na italijanski fronti »nezmožnim britanskim generalom Willsonu in Aleksandru«.
Norveško trgovsko brodovje, ki plove ▼ službi zaveznikov, te, kakor poroča »Stockholm: Tidningen« Iz Londona, zgubilo Izza 9. aprila 1940. leta približno 50 odstotkov. Več kot 2000 norveških pomorščakov Je pri tem zgubilo življenje.
Juinoafrikaaski ministrski predsednik Smuts je izjavil pred južnoafrikanskim senatom, da bo invazija »kmalu jJrlSla In da bo potem Nemčija hitro poražena. V zadnjih dneh Je bil tudi severnoameriški tlak poln Izjav »nekega ameriškega divizljskega štaba v Angliji«, da Je sedaj določen dan x« Invazijo.
General Giraud Je — tako Javlja Reuter — v ostro pisanem pismu na generala de Caull* le-tega obdolžil, »da Je kršil francoski republikanski zakon«, ker je črtal njegovo službe vrhovnega poveljnika. V pismu pravi Giraud med drugim: »Ne odstopim in tudi ne sprejmem častnega mesta, ki ste mi ga določili.«
V	Beinitu je, kaLor se šele sedaj Izve, dne 5. marca 1944. leta popoldne eksplodirala т pristanišču britanska vojna ladja. Bilo Je mnogo mrtvih. Vzrok eksplozije ni znan.
NadalinJl kontingent mladih francoskih prostovoljcev legije proti boljševizmu Je ▼ sredo zapustil Pariz, da se poda ▼ ilužbo na vzhodni fronti.
Viden znak ogorčenj«, ki se Je lotilo prebivalstva švicarskega mesta Schafhausen, zaradi severnoameriškega zastrahovalnega napada, so dali severnoameriškemu konzulu, ki se je oglasil v bolnišnici v Schaffhausen. Ko so dognali, da obisk ne velja žrtvam s^ vernoameriškega napada, ampak nekemu severnoameriškemu letalcu, so konzula vljudno, toda energično poučili, da njegov obisk ni zaželen.
Vrhovni poveljnik severnoameriškega bro« dovjai na Pacifiku, admiral Nimitz, je SVoje« čatmo poudaril," da bodo pedmoinioig nli i ■■
cifiku eno izmed najvažnejših orožij. Kljub temu Je bilo od izbruha vojne v Veliki Aziji do konca februarja 1944. leta že potopljenih 172 severnoameriških podmornic in nadaljnjih 62 težko poškodovanih.
Amerlkanskl zastrahovalnl letale! so imeli v posledici srditih zračnih bojev z nemškimi lovci v nevtralni Švici, kamor se Jim včasih posreči uiti, po strmoglavljenju in zasilnem pristanku svojih bombnikov tako težke zgube moštva, da so Amerikanci sedaj napravili v Mansingenu »amerikansko pokopali« šče«.
Hopstmnnn Znr7,fif Ipf	Nr t eftltiar.
HANNES PETER STOLP
le
SRECONOSNA POSTELJA DONNE DIANE
Urhttber RecKbcIiuizt	Reman-KormponJftni, L«lpxlg C1
»Da, Peter', ti Fani obriše oči z malo čip> katto rutico. »Prosim pokličite tlužabnika, da jih pokliče sem.«
Peter ttorl kakor mu je bilo ukazano.
»Upam«, godrnja žalostno razpoloženi Rudolf, »da ne privede grof Kutifalvl ie tudi grofice Korvay t tabo, to ti pač na)manj želim videti.«
*
Seveda je prišla tudi grofica Korvay.
»Vsemogočnil« vzklikne grof Kutiialvi preplašeno, ko je končal mrkozročl Rudolf tvoje poročilo.
»Postelja je zginila?" jeclja Flora in objame jokajoče sestro.
»Ali je to mogoče?" vprašuje kapitan Rat-ke, ki ni bil več popolnoma trezen.
»Slutila tem, da te bo danet še nekaj zgo-dilol*, oznanja grofica zmagotlavno. »Slabo znamenje..."
»Prosim, grofica Korvay«, vzkipi Rudolf, »vi pa ret ne bi smeli vedno znova tako zlovešče govoriti. S tem naredite človeka vte-ga nervoznega.«
Grofica Korvay prav zeleno pogleda mladega zakontkega moža.
»Mfff«, reče, »če morda mislite, gotpod Barna ..."
»Da", krlče prekine Rudolf grofico Korvay, »da, jaz mitliml*
»Rudolf, protlm, bodi vendar prijazen', ргоч! Fanl.
»Saj tem prljazenl« krfčl do tkraJnotU raz-
jarjenl Rudolf. »Seveda tem prijazen, kakšen pa naj bi sicer bili Meni in ženi ukradejo poročno posteljo in potem te zahteva ed mene še to, da bi bil raipoloien la v#-
telo, prijetno zabavo. Morda želi tedaj š* kdo, da zapojem vetelo popevko I« »Korenjaško povedanol« Je pohvalil Peter. »Kaj pa prav za prav dela gotpod Bautz tukaj?" vprašuje grofica Korvay tovražno. »Saj {|re vendar za nekaj, kar te tiče samo družine, in jaz kot najitarejša Kutifalvl zahtevam ..."
»Prosim, molči tedaj, Sabinal' ukaže grof Kutifalvl z odločnottjo, ki Je pri nJem nito bili vajeni.
Vrata se odpro In grof Kit pomoli glavo tkozi špranjo. Ko opazi grofico Korvay, Je bil z enim skokom v sobi.
»Grofica Korvay, povtod vas iščem", za-kllče ve« razburjen, »kdo je ta, ki vam Je pripovedoval, da se morajo čebele napojiti z viskijem...«
»Najdražji grof Kit«, prekine grof Kutifalvl čebelnega človeka, »prosim puttite nat tedaj tame. Pogovoriti te moramo o važnih zadevah.«
Grof Kit se je umaknil In zaprl vrata. TI, ki to ottall v tobl to tllšall, kako Je zunaj še zaklicali »Vitkil To Je vendar blaznoitl Peter Je prvi Izmed prltotnlh zopet zinil. Dejal je; »Postelja mora temi Stvar bo takoj v najlepšem redu, kakor hitro bo pottelja zopet tukaj. Torej, gospoda moja, postelja mora semi"
»Toda kako J* to mogoč«', vpraša grof Kutifalvl in t« zmedeno ozre po navzočih, »da te tploh moqia	nt«n<»
In kdo jo je ukradel? To Je tako težek ko mid. (im qa |e nemogoče kar tako naravnost vzeti. Za prevoz je potreben najmanj tovorni voz In takšen nikakor ne more po ozki poti tkozi park."
»Tatovi to Jo razdrli« zakliče Peter, »In potem odnetll posamezne dele. To J« rešitev uganke I«
»Resnično, to Je mogoče«, reč« grof Kutifalvl.
»Oč«*, nenadoma vzklikne Flora, »kje pa je tisto zapečateno pismo, katerega je zapustil toprog Donne Diane? To vem iz rodbinske kronike. In to pismo, tako to t« glatile odredbe tittega grofa Kutlfalvija, se sme šele takrat dopreti, če te s poiteljo nekaj rqodi, all pa, če to v deželi vojna ali nemiri «
Grof Kutifalvl t« zgrabi za čelo.
»Popolnoma pravilno, se i« spomnim. To pismo te nahaja v moji delovni tobl v blagajni. Takoj moramo ponj.«
*
V delovni tobl je vzel grof Kutifalvl Iz blagajn« zarumenel pergamentnl ovoj, na katerem je bil z zvitimi črkami napitan natlov.
Grof Kutifalvl bere spoštljivo: »O postelji moje nad vte ljubljene soproge Donne Dlane, hčerke grofa Poldlni. Pismo se sme odpreti samo tedaj, če groze moji ljubljeni domovini vojna ali nemiri. Nadalje se sme pismo odpreti, če te zgodi nekaj posebnega s posteljo Donne Dlane, ki naj ostane ohranjena vsem bodočim rodovom Kutlfalvijev kot tim-bol trečnega zakona. To Je moja volja. Pitano leta 1789. Grof Nikolaj Kutifalvl.«
Grof Kutifalvl dvigne pergam«ntni ovoj.
»Mltllm, da toglašaš s tem, da odprem plt-smo, Sabina«, reče grofici Korvay, ki Je stala z mrkim obrazom tukaj.
»Da, prosim Johann«, odvrne t hrlpavlm glasom grofica Korvay.
Vtl napeto opazujejo grofa, ki Je odttra-nil dva pečata z ovoja. Začuden izraz pre-leti obraz grofa Kutlfalvija, ko odpre In pre
»To je čudnol« zakliče v#a oaupel. »Ovoj le vendar prazeni«
Fani, ki t« Je z njej taml nerazumljivim upanjem oklepala pltma. Je znova zalhtela, Rudolf 1« tiho kl«l pr«da«, grofica Korvay pa
se Je škodoželjno ЛКкЛћђат, ottali to tko-mizgnili In t« tpogledovali.
»Kaj pa tedaj?« vprašuje Rudolf ■ pridr« žano besnostjo. »Fani tem te predlagal, da bi odšla kamorkoli na poročno po« tovanje. Toda Fani trdi v svojem praznoverju, da bi postal najin zakon nesrečen, č« ne bi ostala pri običaju, ki te tiče te izginule postelje.«
»Fani nI praznovema, če vztraja pri tem, da se ohrani običaj«, vzklikne grofica Korvay in glas zveni zelo vetelo.
»Da, Rudolf«, reče nervozno grof Kutifalvl, »tega Fanl ne smete zameriti. Saj vam J« vendar znano, kako žalosten konec J« doživela moja sestra Teresa. In vtl prlpltujemo ta nesrečni zakon in njegovo ttrašno tmrt okoliščini...«
»Vse to vem, oče«, burno prekine Rudolf grofa. »Za men« In Fani J« samo to važno« Poročena tva, pottelja J« zginila, radi tega pa te ne moreva držati običaja hiš«. Kaj do sedaj? Najbolje bo, da t Fanl takoj odpotq-jeva«
»Ne, Rudolf, nel« te Joka praznovema la preplašena Fani.
»Ret Rudolf«, te oglati Flora, »mi Kutlial-vijevl te zelo držimo določb grofa Nikolaj« Kutlfalvija. VI morate potkutlti Fanl razumeti.«
»Pottelja mora nazajI* tpr«govori zop«t Peter.
»S«v«da mora poat«lJa xop«t maiajl« pritrdi kapitan Ratk«
»Zelo žal ml je, otroci«, se okren« grof Kutifalvl k mladoporočencema, »toda meni t« zdi modrejše — da ti ne bomo morda potem očitali — zdi *• ml modreji«, č« poiča-kata z ratničnim zakonom, dokl«r n« na]« demo zope. postelje Gottom. ki ottaneje I« ToV-.« int MiVs), ne bomo nič povedali o t«J stvari, da ne bodo nattal« govoric«. Parni ostan« v svoji tobl in vi, Rudolf, v t«J kol dotlej. Takoj bom poklical privatnega d*« tektlva...«
iiillmilallfli
gamatag, 15. AnMI 1944.
K A B A TV A.N R E N BOTE
Selte 8. — Nr. 29.
Bie totgesagte Eomlntern qulddebendlg
Stockholm, 14. April. D'e totgesagte Komintern «rtreut jidi nodi immer finer lusgezeichneten Gesundheit, enthiilit die Londoner Wodiensdiritt iiThe Tablet". „Es ist nodi n cht tange her'", so •direibt das Blatt „dafi behauptet wurde, die komrnunistischrn Parteien seien autononie ^orpersdiaften, unabhanglg von Moskau und mit '•Rener Politik. |etzt wird aber nicht mchr ver-hfimlidit, d«(5 sowohl in Nordafrika als audi in Italien die kommunistischen Parteien ihre Instruktionen aus Moskau erhalten und nidits eind als Werkzeuge der sowjetisdien Politik. Am ^9. .Marz trat Eroole Ercoli, dessen wirklidier Name Tegliatti ist, aus Moskau in Neapel ein Und iibernahm sofort das Kommando iiber die Kommunistisdie Panei in Italien.
Lage bei den nordafrikanisdien Kommuni-ijt genau die gleidie. Ihre Verbindung mit Moskau ist eng und standig, ganz abgesehen von "fn Abmadiungen, die sie mit Bogomolow haben ""ogen. Andree Marty und Maurice Thorez wur-im vergangenen Herbst von Moskau entsandt, "W die Komniunisten in Nordafrika zu fiihren, Und Thorez erkiarte jetzt seine Politik in der ifravda". Es ist notig, dafi man die klar be-S''sift: „Wenn Kommunisten im Mittelm'eerreum spredien, dann ist es unser Alliierter, die Sowjet-'"lion, die das Wort ergreift."
»The Tablet" fiihrt weiter aus, dal? auch Tito yd seine Bewegung rein bolsdiewistisdi sind. Die Zeitsdirift erinnert audi an den Sowjetstern, den Titos Soldaten tragen, und madit sidi dariiber lustig, wenn gewisse Kreise in England behaupten, die Hymne der Tito-Leute sei eine alte siidsla-wisdie Volksweise. Im „News Chronicle" sei da-Segen vor kurzem festgestellt worden, dal5 diese Tito-Hymne iiberhaupt nidits mit Siidslawien zu tun habe. Sie werde vielmehr von den Bolsdie-■wisten bis nadi Vladivostok gesungen.
Ш akzeptleren „Al-Capone-Politik"
4ss«bon, 14. April. Die Vertragsunwiirdigkeit der "wjctunion wird von William Henry Chamberlein I® der New-Yorker Zeitschrift ..American Mercury" iiervorjehoben, der jlcichzeitij die sklavi.-sche Untcr-*erfung lahllo.ser nordamerikanlscher Politiker and "ublisisten nnter Stalin geifielt.
Die gleiche Verachtunj fiir das gejebenc Wort, »'€ im Ffllle Polen zutage trat, eo schreibt hambcrlein, eei auch in Stalin: Beziehungen %u 'Bnland und den baltischen Staaten angenscheinlich.
"Die drei baltischen Republiken", so »chreibt ^nambcrlein wortlidi, „die dazu gcrwungen wurden, die sowjctische Militar-Protestaktion in ,AI Caponi-^спет' Sinne des Bcgriffs anzunchmen wurden im Som-Wer 1940 vollstiindig sowjctisiert. Am Tag des deutschen Einmarsches aber erhoben slch die Litaner, Letten Esten in Massen gegen die Sowjetherrschaft, *(il sie gesehen batten, wie r^hllose Menschen ge-*'^napperd oder васћ einem unbckannten Ziel ent-wurden. Die drei baltischen Staaten genicBcn '""»er noch die diplomatisdie Anerkennung der USA, (edoch von der Moskauer Regiemng ale ■'cietisches Gebiet' bezeichnet."
Wcit betriiblicher als dieses Schauspiel ist jedoch weitverbrcitete Tendeni in den USA. die zyni-"ic und vertragsbrechende Politik Stalins zu akzcptie-J*"' Zu rcchtfertigen und zu verherrlidien". Der Ver-
zitiert dann nebcn der Londoner „Times" "A-Zeitungen und -Zeitschriften und beweist, daB f" alle die iibclsten Geschiditsfalschungen begangen "'ben, um das Vorgchen der Sowjets zu rechtfertigen.
In bezug a'Uf die moralische Seite der Stalinschen "erletzung der Atlantik-Charta, so schlieBt Chamber-un, warte man vergcben; auf eine tadclnde Stimme der groRen Fiihrer der offentllchen Meinung in den USA Wenn aber Stalin seine europiiisdicn Zi«le er-nicht, dann gebe es ganz gewiB keinen Grand, aus «m heraus die Amerikaner vorgeben muBten. dariiber ®odi erfreut zu sein.
Fuichtbare Nabrungsmittelnol in Suditatien
Miiiionen in Armut und Verzweifliing - Ein liezeidinendes Telegramm
Triest, 14. April. Eine der grofiten Tageszeitun-gcn Mirokkos hjt kiirzlidi einen Bericht aus Neapel von Edmond Brua, Redikteur der „France en Afrique", veroffenclidn, weldier mit Bezug auf die Nihrungsmitteikrise in Suditalien untcr jnderem folgendes s chreibt: „Sehr viele Lebens-mittelgesdiafte haben ihre Turen zum Zeichen des Protestes gcgcn die K rise, in der sidi der Handel befindet, und gegen die Gleichgultigkeit der Behorden gegeniiber der immer dringlidieren Bpdurfnisse der Bevolkerung geschlossen. Die Ver-antwortung fiir diose Kundgebung tragt die von Croce und zwei Anstiftern, den Rechts-anwalten Russo' und Patenti, gefiihrte Partei. Diese beiden Rechsanwalte haben erklart, dal? sie nicht nur die Interessen der Han-delskreise vertoidigen wollen, denn wenn diese audi fiir das Leben der Bevolkerung widitig sind, so bedeuten sie dodi redit wenig im Vcr-gleidi zu dem maClosen Elend, das uber Italien gekommen ist. Ober die Interessen der Handels-kreise hinaus bestehen mil ihnen verbunden, furditbare Probleme einer Masse von Miiiionen von Seelen, denen allcs fehlt, die verhungern, vergessen sind und sidi in Armut und Verzweif-lung befinden. Die Genannten behaupren — so sdireibt der Redakteur der Marokko-Zeitung —, dafi dies ihrer Meinung nach alien leitenden Behorden, abef aus naheliegenden Griinden beson-ders Badoglio zuzuschreiben ist."
Ober die tregisdie Ernahrungslage in Neapel sdireibt ein Beriditerstatter der „United Prefi": „Was idi in dieser von hungertiden Leuten be-wohnten Stadt gesehen" hibe, lail?t midi glauben, dal? mir nidits mehr in der Welt Eindrudt madien konnen wird. Nie werde idi eine Szene ver-
gessen, wie idi sie im Hifen miterlebt habe. Von einem alliierten am Kai liegenden Schiff werten .VUtrosen zum Spa# Haselniisse unter die Kinder, die miteinander balgten, um sie »ufzulesen. Bald drangten sidi auch iunge Bursdien und Frauen hinzu, um selbst um die Sdialen zu streiten. Es war auch ein altes, vor Hunger fast unkenntliches Weib.dabei, das den flinken Leuten nichts weg-hasdicn konnte. .\ls es ihr getang, ein Stiidt Brot zu erwisdien, wurde die Alte von der Menge iiberflutet, die ihr das Brot aus der Hand rifi. Diese Szene werde idi nie vergessen."
Der geschilderte Fall kann, wenn audi fiir Propagandazwecke bestimmt, die tragisdie Wahr-heit iiber die besetzten Gebiete, wo die Italiener wie miserable Neger behandelt werden, nidit vcr-bergen.
Die national« Foderation der staatlidien, halb-staatlidien und Gemeinde-Angestelllen, die von der Badoglio-Regierung erriditet wurde, hat an den Innenmiriistei des ehemaligen Marsdialls folgendes Telegramm gesandt; „Die nationale Federation dei- staatlidien, halbstaatlidien und Ge-meinde-Angestellten, weldie zusammengetreten ist, um die uberaus sdiwierigen Wirtschafts- und Ernahrungsverhaltnisse besonders der Beamten-und Arbeiterklassen zu priifen, bestatigt zum zweiten Mai die Notwendigkeit, die Zulage fiir bombengesdiadigte Stidte zu gewahren. obwohl keine Luftangriffe mehr stattfinden, und dies zur Vermeidung von sdiweren Riickwirkungen und Unruhen unter den zu schweren Entbehningen gezwungcncn MaSsen Die Regierung wird ersucht, die Frage zum Unterschied von bisher diesmal mit grofiter Dringlidikeit zu losen."
Der Veiiater will sich aus dem Stcrobe machen
Viktor Emanuel ernennt seinen Sohn Umberto zum „Statthalter von Italien"
Mailand, 14. April. Viktor Emanuel hat durdi Rundfunk bekanntgescben, dal5 er seinen Sohn Umberto zum „Statthalter von Italien" ernannt habe. Die Ernennung soli aber erst in Kraft treten, „sobald die Alliierten in Rom einziehen". Emanuel behauptet, er ziehe sidi „aus eigenem Entsdilufi" aus der Politik zuriidi und verwirk-lidie damit, was er den alliierten Behorden und seiner Regierung vorgesdilagen habe.
Nadidem Viktor Emanuel seinen Auftrag er-fiillt hat, ist er uberflussig geworden. Seine neuen Freunde hatten ihm dies seit langem schr deutlidi zu verstehen gegeben. Seine Erklarung im Rundfunk ist so verlogen, wie seine ganze Politik <>e-wesen ist. Es wird daher kaum erwertet, daB %ie ihm irgendein Italiener oder ein nUditerner Bcobaditer, der die Entwidtlung der Dinge in Suditalien verfolgt hat, glaubt. Von einem eige-nen Entsdilufi kann bereits seit der Stunde nidir mehr die Rede sein, lis Emanuel seine Politik an die Feinde Italiens bedingungslos auslieferte und
zum Befehlscmpfanger seiner Auftraggeber er-niedrigt wurde.
Wenn sidi Emanuel hinter der heudilerisdien Erkliirung, dafi seine Mafinahme erst m Kraft trete, „sobald die alliierten Truppen in Rom einziehen", eine Riidtendedsung gegen sein Volk ge-sdiaffen zu haben glaubt, so wird er sidi dariiber klar sein, daG seine Auftraggeber sidi auf keinen Termin einlassen Sie haben einen Verrater bisher immer nodi abgesdiiittelt, wenn es ihnen der redite Zeitpunkt ersdiien. Aber diese eine GewiB-heit darf diescr traurige Vertreter des Hauses Savoyen mitnehmen, d«6 er an seinem Verrat genau so zu%runde geht wie alle Kreaturen seines Sdilages. Indessen wird das italienisdie Volk die Folgen des Verrats zu tragen haben. Was Umberto nodi dazu beitragen kann, das wird er sidierlidi tun, sofern man in Moskau, London oder Washington seine Dienste iiberhaupt in An-sprudi nimmt.
Hull im Sturmlouf gegen die Neutralen
GeniiksdiuR fiir die Atiantili-Charta - Rundfunkrede des IISA-Aufienministers
rd. Berlin, 14 April. (Eigenberidit.) Roosevelts Au(5enminister Cordell Hull nutzte die Ostertage zu einer Rundfunkrede iiber die Umrisse der nord-imerikanisdicn Aufienpolitik, in der er die Vor-wiirfe der nordamerikanischen Dffentlichkeit iiber die Tatenlosigkeit der Regierung durdi eine Be-tonung der brutalen Zielsetzung des WeiBen Hauses zu widerlegen sudite. In der heradiirmeli-gen Mttnier des Yankee Imperialismus zog er den SdiluBstridi unter den Phrasenreiditum, mit dem bisher die Politik des Weifien Hauses ihre Ziele zu umkleiden sudite. Der Atlantik-Charta ver-
setzte er den GenidtsdiuS durdi die Feststellung, Ж sei „kein Geseizbudi, dem dctaillierte Antwor-ten auf jede Frage durdi miihevolle Analysierung •einer Siitze und Worte entnommen werden konn-ten." Um vollig riditig verstanden zu werden, pointierte er die Leugnung jedes Lebensredites der kleyien Nationen durdi einen auBerordentlidi sdiarfen Angriff gegen alle neutralen Lander. In Abweidiung von der bisherigen Definition der Neutralitiit bezeidinete Cordell Hull den gleidi-zeitigen Wirtsdiaftsverkehr der Neutralen mit heiden kriegfiihrenden Parteien als miteinander
unvereinl>ar, um die fiir Washington typisAe Schlufifolgerunj; zu ziehcn: „Wir veriangen mit Nididruik, dafi sie aufhtiren, unseren Feind zu beliefern."
Die Bombenwiirfe auf das fricdliche Sdiatfhau-sen in der Schweu und der jiingste Obertall auf ein schwedisches Lazarectschiff riicien durch diese Worte in eine volhg neue Schau. Von der Moglidi-keit einer Gedankeniosigkeit oder Fahrlassigkeit rucken sie in die Linie der bewul5ten Provokation, denen der diplomatische DolchstofS folgen soll.
im Gegensatz zu der jiidisdien Presse, die Hulls Erklarungen einmiitig begriiCt, wird ihre Auf-nahme in der amerikanischcn Dffentlichkeit durch neutrale Beobaditer in Washington als auCerst kuhi und mii5mutig bezeichnet. Die Rede war in einer ahnlich rekhnichaften Form angekiindigt worden, wie sie vor der letzten Rundfunkerklarurig dfs britischen Premiers die Erwartung auf die Worte Churchills gesteigert hatte. Man hoffte auf endgultige Klarheit, wie man sagte, erwartete vor allem aber die -Bctonung einer klaren Aufien-politik Washingtons gegeniiber den Mathtbestre-bungen anderer Alliierten, vor allem der Sowjet-union. Gerade diese erwartete Stellungnahme konnte Hull nicht geben, er mufite den Ausweg eines Angriffes gegen die Neutralitat wahlen, um' iiberhaupt den Rest des Vertrauens zu halten, den nur eine tatkraftige AulSenpolitik des Weii?en Hauses in der amerikanisdien Dffentlidikeit er-langen kann
Hull konnte keine mili_tarisdien Erfolge vor-weisen. Seine einzigen Hinweise auf die Ausein-andersetzung der Waffen waren der in den Riihen anglo-amerikanischer Staatsmanner iiblidi gewor-dene Satz: „Wir nahern uns mehr und mehr der Stunde der Entscheidung!" und das Eingestandnis, daB sich die Offensive an der italienisdien Front wider alle Erwartungen verlangsamt habe. Es war natiirlidi, daB in der gegenwartigen erfolgs-hungrigen Situation der USA diese Feststellungert nidit genugen konnten, um das Prestige der Roo^ sevelt-Regierung zu festigen. Deshalb der Hin-weis auf eine neue Kampagne gegen die Neutralen, deshalb die Betonung der auBerpolitisAen Regsamkeit, die Washington in aller Welt zu zeigen gewillt sei und die keine Riickkehr zum Isolationismus zulasse, deshalb der Hinweis auf die Geheimverhandlungen seines Unterstaatssekre-tars Stettinius in London, deshalb der letzte Auf^ lehnungsversuch, sich nicht vollig ins Schlepptau Moskaus nehmen zu lassen und beispielsweise nicht dcm Bcispiel des Kremls zu folgen und das De-Gaulle-Komitee als Regierung Frankreichs an-zuerkenncn. Hull war ganz offenbar nicht sicher, daB die Offentlichkeit und vor allem der KongreS durch diese Skizzierung der Aufienpolitik jene Ruhe wiederfinden wird, die man in WeiBen H aus angesichts der Wahlkimpagne fiir erforderlich halt. Er kiindigte deshalb die Heranziehung. eines Par-lamentausschusses zur Beratung in internationalen Fragen an.
Die ersten Stimmen amerikenischer Politiker zeigen Zuriickhaltung. Man musse abwarten, wie Hull sich diese Mitarbeit des Kongresses' vor-stelle, so betont man und lafit die Befiirdirung eines abermaligen Obergehens durdibli&en, eine Tatsache, die nicht von dem unbedingten Ver-triuen zu der Roosevelt-Politik spricht.
DoDarsdiedi fiir gemeinen Mord
Bern, 14. April. Der Gesandte_ der Vereinigten Staaten in Bern hat nach einer amtlichen Schweizer Mitteilung dem Lei ter des politischcn OeDartemente einen S check iiber 1 Million Dollar nberreicht. der die ergte Rate der Ent^chadigungssumme darstellt, die fiir. den bei der Bombardierung von Schaffhausen angerichteten Schaden bezahlt werden wird,
Eine typisd] amerikanische Erledigung: Dollar-ediecks als Erledigung fiir die Folgen eines gemeinen Verbrechens der USA-Lnftgangster. Diese „Bereini-gung" des Falles Schaffhanseo charakterisiert die Geisteshaltung Roosevelts und seiner jiidischen Kom-pliceo, die die Sdiweiz mit Geld fiir den Verlust unersetzlicher Werte nnd das Blut heimtiickisch ge-mordeter wehrloser Frauen tmd Kinder beeanftigea ZD konnen m ein en.
Dr. F. J. LukM
AuMchn«iđea! AnfliebMi!
DEUTSCH METHODISCH UND PRRKTISCH
Nemško melodlCno In praktlino
Konserve (w) — konserva
"osten — atatl (etanem)
kUhl — hladen -a. -o
**chen — smejati ee
^**lauto (s) — tovorni avto
^^benemitteihandlung (w) — ti-govinm s žl-
^^onechtwarenhandluog- (w) — trgovina *
mešanim blagom Lotte (w) — Lote, (krvtno Ime)
^achen — »torlti ■Mehi (e) — moka ?J*hr — voć
■™'ttageeeftn (•) — kosilo "»onatllch — megečno »lchte —nič Notir (w) — beležka orfnen — odpreti
(s) — olje Partle (w) — partija ^:atz (m) — proetor ^gnen — deževati (m) — riž — klicati (m) — rum
§*ll
* (■) — eoJ
feh (в) - lah
— zapreti (vrata) sch^^'^en — dliati, v »lajrt Iti eeit '°*n — pisati
*{>'elen — iemlja
StUok Igrati Suppe ,2, — koe, komad tanzen ) — Juha tKgllch Pleeatl Tonne
trlnken tona. 1000 kg
p«.MU
verkaufeo — prodati Violine (w) — violina von — ble — od — do wann — kdaj Walzer (m) — valček wftchentllch — tedeneko zahlen — plačati
8. Stunde.
L8eung der Aufgabe;
I.	1. Zwdlf Kn6pfe koeten 72 PIg. 2. Ein Taschentuch koetet 60 Pfg. 3. Vier Liter Weln kosten 4.80 RM. 4. Herr Maier verbraucht wochentlich 30.10 ' RM, monatUch 129 RM und j&hrlich 1548 RM. в Die Gesohftfte dffnen um 8 Uhr. 7. Die GeschfiXte schlieflen um 18 Uhr.
II.	Oprostite je ta, prostor prost? Ne, žal, ta prostor je zaseden, toda tu je fie en praien prostor. Natakar, prosim juho! Imate danes čas? 2al, danes nimam nobenega časa. Po. stanek je tu zelo dolg. Imamo že 20 minut zamude. Pokličem natakarico in plačam. Koliko stan« kosilo? Eno marko. Vi ne kadite več? Ne. Od kdaj? Od včeraj. Radi pleSete? Da, zelo rad plešem, posebno valček.
Ш. Gfgemwart л-оп »rauchen« u. >echrelben«
Teh rauche du rauchst
er, sie es, man raucht wir rauchen ihr raucht sle rauchen Sle rauchen
(Direkte Rede'>
Ich schreibe du schreibst er, sie, es, man schreibt
wlr schreiben ibr schreibf sie schreiben Sle schreiben (Direkte Rede;
Gegen w*rt wichtifer mifweltworter: Sedanji бжж značilnih pomožnih glagolov:
dttrfen:	moren;
ich darf	Ich mag
du darfst	du magst
er darf	er mag
wir dUrfen	wir mtigen
ihr dUrft	ihr moget
lie dUrfen	sie mi>gen
raUsten:	konnen:
ich muB	Ich kann
du muBt	du kannst
er muB	er kann
wir miissen	wir kdnnen
ihr miiBt	ihr konnt
sie mUseen	sie konnen
•oUen:	woUen;
Ich soil	Ich will
du solist	du wilist
er soil	er .will
wir sollen	wir wollen
ihr sollt	ihr wollt
sie sollen	ale wollen
Die 1. und 3. Person Mehrzahl aller Zeit-wOrter ia der Gegenwart 1st gleich der Nenn-form.
Pomožno ргалИо: Prva in tretja oseba množine (torej tudi oblika direktnega nagovora »Sle (Vi)« vseh glagolov) v sedanjem času je enaka nedoločni obliki glagola n. pr.;
kaufcn, wir kaufen, sle kaufen, Sie kaufen, Direkte Rede!)
Pazi »zu« pred pridevnikom ima pomen: >zu viel. zu sehr« z. B. zu klein, zu groB, zu achlecht uaw.
Ubung ssatze : Ich kann schwimmen. Konnen Sie auch achwlmmen? Ja, ich kaim auch schwimmen. Die Flsche кбппеп schwimmen. Die VSgel kOnnen fUegen. Dieses Kind let noch kleln, es kann noch nicht gehen. Das kann Ich leider nicht glauiben. Da kann man nichts machen, aber es 1st so. Wir sind schon mU.de, wir konnen nicht mehr marschieren. Wag wollen Sle? Ich will mein Buch. Wollen 1Л Konnen! Die Kinder sind mUde sie wollen schlafen. Wir haben Durst, wir wollen etwM trinken. Was wollen Sle trlnken? Ein Soda« Himbeer oder eine Limonade? Er will heuta nicht kommen? Warum will er nicht kommen? Weil er keine Zelt hat. Darf man hier rauchen? Neln, hier darf man nicht rauchen. Dae let nicht schOn, das darfst du nicht sagen. Kinder dUrfen nicht rauchen und Frauen sollen nicht rauchen. Dleser Knabe welnt, well er nicht baden darf. Du muBt kommen! Sie mUs-sen morgen nach Veldee kommen! MuBt du schon gehen? MUssen Sle jetzt noch Schach eplelen? Es 1st schon sehr sp&t und ich will schlafen gehen. Er muG alles verkaufen, well er k ein Geld mehr hat. Alle Menschen miissen arbeiten. MuBt Du immer lachen? Ich kann nicht emet blelben! Was mochten Sie kaufen?, Ein Bild? Eine Ifhr? Ich mOdite nichts kaufen, aber Ich muB etwas kaufen. Er mochte ein Auto kaufen, aber er hat kein Geld. Mochten Sie lleber eine Zigairette oder eine Zigarre rauchen? Danke, Ich rauche nicht, ich bin Nichts raucher. Mdchten Sle ein Glas Milch? Danke, ich trlnke lieber ein Glas Weln. Dieses РгКич leln soli nicht rauchen, sie ist sowieso nicht gesund. Was soil Ich jetzt machen? Nichts, Kinder, ihr sollt brav sein und flelBlg lemen, Wie helBen Sie? Ich helBe Karl Neumann. Was sind Sie? Ich bin Kaufmann. Von we sind Sie? Ich bin aus Domschale. Wie alt sind Sie? Ich bin 30 Jahre alt. Sind Sle ledig oder verhelratet? Ich bin geechleden. Wo lebt Ihre Mutter? Meine Mutter lebt In Klagenfurt. Кбп-nen Sle deutech? Ja, ein biBchen. Aber Ich verstehe noch nicht alles. Blelben Sie, bltte, noch eine Viertelstunde, Ich m ache eine Tasea Tee.
StMMi 4. — mter. M.
KARAWANREN BOTB
Kreda, 12. aprila IDlt«
Sktmito^st za zlaibnl teleikmni
.	PO RFSNIONIH nOOODKIH POSNETO POROČILO ■ SPISAL JORG REHDFP
Oficialni bal bengalskega guverneija na čast Njegove Eminence podkralja lorda Wel-lingdona se je bil začel.
Bil je naporen dan za lorda Brabourna. V svoji lastnosti kot giiverner je bil moral že zarana opraviti položitev temeljnega kamna za novo vojašnico bataljona gordonsklh gorjancev, nato je sledil težek zajtrk z zastopniki zveze industrijcev v Kalkuti, potem je moral na kolodvoru pričakati snežnobeli vlak podkralja. Nato se je bil z največjo hitrostjo pripeljal nazaj pred palačo guvernerja, da je pred pragom svoje hiše še enkrat pozdravil podkralja, — in nato je sledil tisti neprijeten razgovor s pooblaščenim zastopnikom Webbso-ve velike angleške tvrdke poklicnega posredovanja pri dirkah. Lord Brabourne se Se ni bil naučil, da naj posestnik dirkališča čim шалј »tavi na svoje lastne konje. Kaj mu je koristilo, da ni posebno milostno nastopal proti zastopniku totalizatorske tvrdke. Trideset tisoč funtov dolga kljub temu ni mogel utajiti. Pri tem ga je bil kralj ravno poslal k Benga-k>m, da bi mu dal priliko do temeljitega saniranja. Mučno! Jurij V. na noben način ni smel zvedeti o njegovi smoli, sicer je bil konec njegovega prijateljstva na dvoru. Tam so N11 zelo natančni glede dolgov pri stavah.
Kaj mu je pomagalo, da je bil podkralj zelo milostljiv proti njemu in da ga je bil še pred nekaj minutami odlikoval z visokim redom? Končno je spadalo k nalogam podkralja, delati obiske, izročevatl rede — in zato vtakniti T žep bajno visoko plačo.
Ravnokar se je bil podkralj usedel na pozlačeni preetolni sedež, ki je stal na neki estradi na ozki strani velike plesne dvorane. Kamorkoli je potoval lord Wellingdon: njegov prestol, viseč na gumijastih jermenih, so vedno peljali z njim v posebnem vozu vlaka.
človek bi postal kar zelen od zavisti; tu v dvorani so plesali odličniki družbe v Kalkuti, GJucksteinovj in Cohemsovi, posestniki velikih sviloprejskih tovarn, Mc Phersonovi in častniki Fitzwillamovi, na katerih velikanskih posestvih v Angliji in Kanadi se je med tem pomnožil denar kakor kunci — in on je bil skoraj najrevnejši med temi smejočimi, plešočimi, kramljajoč imi ljudmi, najrevnejši, d asi je bil njegov položaj prvi za podkraljem.
»Zakaj Vaša ekecelenca ne da uvesti več prodajaln z opijem?« ga je bil v teku neprijetnega razgovora vprašal zastopnik tvrdke Webbe.
Da... zakaj prav za prav ne T Zamišljeno ee je lord Brabourne priklonil, ko je neka dama s svojim plesnim listom stopila k njemu.
Dobrotljivo orožje
Trda noč ee je bila spustila na zemljo. Le posamez je šinila kakšna žena skozi četrt Indijcev z lončenim vrčem, napolnjenim z n^pitno vodo iz reke Hugli. Kajti filtrirano vedo so prodajali angleški koncesionirani vodarji In to so zmogli le premožni. Bazarl so bili zaprti, koraki čuvajev so doneli votlo skozi nočno tišino na kamenitem tlaku prddajal-niških ulic.
Na marsikaterih cestnih križiščih je bil še živahen obrat. Kadeča se leščerba je naznanjala veščemu, da je bil tu Se naprodaj opij. Prodajali ga niso skrivšl kot preje, ko je bila Bengallja Se svobodna država in Se ni bila »zastavljena« Angležem. Nasprotno, kakor povsod v Indiji, so bile prodajalne opija državna podjetja, trgovci le najemniki, cene je določila država. Lord CHve je bil že pred dvema stoletjema predlagal, naj se opij uporabi kot dobrotljivo orožje proti Indijcem. Opozarjal je na število prebivalstva, po katpr»m bi v
resnem primeru enemu Angležu stalo 30.000 Indijcev naspioti.
Leta 1880. je bil viliovnl komisar v Burmi poslal v London evoje slavno »mnenje«, v katerem med drugim pravi:
»Uporaba teh drog Iz navade spodkoplje telesne in duSevne moči, uniči živce, izdolbe telo in ga nagiba k bolezni, povzroik, da postane vse življenje leno, nemarno in umazano, uniči samospoštovanje, je eno izmed najstrašnejših virov bede stiske In zločina, napolni ječe z nestanovitnimi slabiči, ki zapadejo griži in koleri, onemogoča reden razmah kmetijstva in povečanje zemlja rine, zadržuje naravno naraščanje prebivalstva in slabi konetitucl-jo sledeče generacije.«
To je bilo po angleškem naziranju odUčno mnenje, ki mu je kmalu nato sledilo dejanje. 7000 prodajaln je bilo v Indiji, ki so kot državni monopol proizvajanl opij razpečavale po državno konceaioniraaih trgovcih.
Samo 7000 prodajaln. V vsej Kalkuti samo štirideset prodajaln. Lord Brabourne al dolgo preudarjal. čisto dobro se je dalo odpreti Se
Prosim p
Kaj se je pripetilo nekaj dni pozneje v veliki sejni dvorani guvernerjeve palače v Kalkuti za z usnjem prevlečenimi vrati, nI mogel povedati niti glavni urednik lista »Kalkuta-Times«. V gospodarskem delu svojega Usta je objavil zgolj poročilo o »sestanku svetovalcev« Iz celotne province Bengalov. Važna administrativna vprašanja so stala na programu.
Seveda bi bil lahko izdal Še kaj več, kajti da se razprave niso tikale samo najvažnejše bengalske pridobitvene panoge — industrije jutovin —, mu je bil v posebni avdijencl sporočil guverner sam. Morda je v tem tičal vzrok njegovega molka ?
Dejstvo pa je bilo tudi, 6a je bilo tem »svetovalcem« izročeno za pot domov na trpežnem pisarniškem papirju tiskano mnenje. Bila je to zelo zanimiva listina. Lord Brabourne je bil vse modro premislil poprej In ga dal tiskati, da je dal svojim podrejenim uradnikom v roke material, n katerim so lahko odgovarjali na ne<^ravičene kritike nekih sentimentalnih krogov.
»Ker je bilo to mnenj« izdelano že 1896. leta, vam ne more nihče pudarjam izrecno, nihče, očitati kakSne neopravičenoeti!«
Zadovoljno se je guverner ■ svojega zviie-nega sedeža oziral po krogu. Razbral je pritrjevanje raz vseh obrazov. Nadaljeval je:
»Dal neja si poelati zadnje statistike iz Bom-baja. Nad 90 odstotkov vseh v tovarnah bombaža zaposlenih delavk daje svojim dojenčkom opij. Sredstvo dokazano učinkuje. Nasiti in pospešuje blagodejno spanje, ki je otrokom v najnežnejSi staroetl tako neobhodno potrebno. Moj tovariš v Bomba ju je Sel cel6 dal}e; dal je primešati opij hrani političnih jetnikov In imel uspeh, da sedJ^j mnogi jetniki sami zahtevajo opij. Odtle se ravno najbolj uporni jetniki vedejo najlepše.
Gentlemeni, preberite mnenje pazljvo — in pošljite mi kmalu ustrezna poročila, mora se nam posrečiti, da za najmanj 20 odstotkov pomnožimo prodajalne opija v provinci.
Zahvaljujem se vam, gentlemwii!«
Mnenje gotovo ne bo ostalo brez učinka. Na vsak način je bliskovito pojasnilo angleftke metode dela ppoti prebivalstvu, ki se nI vedno dobrovoljno uklMilo angleškim blagodatlm:
»Opij uporabljajo v obilni meri za nemedl-cineke in na pol medicinske svrfte, v nekaterih primerih s koristjo, v večini primerov brez
dvajset prodajaln, ki bi prodajal« opij na njegov račun.
Človek ne sme hiti tako malenkosten. Indijci so itak umirali ko muhe ...
Kakor muhe so tudi ležali mnogi tisoči delavcev, žen, otrok, starčkov, mož na netlako-vanih tleh cest. V nizkih barakah brez oken se ni dalo stanovati. Kdor ni bil bolan, se je ulegel na cesto, da je ušel težečlm soparnim nočem v ozkih luknjah. Le malo jih je imelo iz bičja pletena posteljna stojala, da jim nI bilo treba spati v cestnem blatu. Posteljna stojala so bila visoko obdavčena — z dvema rupljama = tri marke — in tega davka ljudje niso zmogli s svojimi običajnimi plačami. Sedemglavna obitelj si je, če je šlo po sreči, zaslužila v enem tednu največ osem rupIJ... Od majdanske esplanade sem, ki je ležala ob vznožju »Guvernerjevega griča« se je razlegala iz velikih zvočnikov deroča glasba jazz. Radio Delhi je bil postavil v plesni dvorani mikrofone in sprejel v svoj program godbo, da so vsi Bengalcl bill lahko deležni »milosti-polnega obiska častivrednega lorda Welling-dona«, kakor je W1 guverner tako lepo povedal pri svojem pozdravnem nagovoru na kolodvoru.
Toda samo gordonski gorjanci, ki so bil postavljeni kot varnostni kordon okrog palače, sck prisluškovali bevvkajočlm glasovom.
oroeajte!
škodljivih posledic ... Ni treba, da bi se dopuščali makovi nasadi in Izdelovanje ter uporaba opija v Britanski Indiji zgolj za medicinske namene ... Podedovano Izkustvo je naučilo indijski narod, da previdno uporablja ta sredstva in pri Indijskem narodu se ni treba bati zlorab ... Velika večina indijskih uživalcev opija se ne vdaja suženjsko svoji navadi... Opij je najnavadnejše in najbolj cenjeno domače sredstvo ... Uživajo ga, da odvrnejo ali preprečijo utrujenost, uživajo ga kot spe-cifikum pri bolečinah v trebuhu, kot sredstvo za odvrnitev malarije, tudi zato, da znižajo količino sladkorja pri sladkornih boleznih in vobče ga uživajo ljudje vsake starosti,' da lajSajo bolečine ■ •. Napraviti prodajo opija odvisno od zdravniške odredbe, bi bilo smešno, za mnoge milijone ljudi naravnst nečloveSko!«
Lord Brabourne, guverner bogate bengalske province, je bil končno zopet enkrat vesel. Na-Stl je bil cel<5 glavnega zakupnika za trgovino z opijem, ki je obljubil guvernerju prav znatna darila.
Z zadovoljnim smehljajem je nekaj dni pozneje vstopil v svoj galavoz, da se pelje na polo-turnlr. Ulice, skozi katere se je premikal njegov voz, so bile skrbno zaprte, toda za širokim hrbtom vojakov iz Sikha in Ghurke, za belo usnjino gard iz Coldreama in Higha so se stezall vratovi tako zvanih »bheesty«, prodajalcev vode, trgovcev s cukrovinami in posojevalcev denarja. Videl je mlaekajoče rdeče pobarvane ustnice žvekalcev »betla« in s« dobre volje smejal predse, ko je opazoval nekega rajputakega vojaka, kako je obdeloval z golo eabljo indijskega romarja, ker je stari preveč silil v ospredje. Bilo je prekomlčno, kako se je ko trska suh možakar zvijal pod udarci!
Udobno ee je lord Brabourne zopet naslonil nazaj In sklenil belo orokavifiene roke nad svojim trebuhom. Bilo je vendar prelepo, biti guverner v Indiji. Bilo je lepo, da mu je bila podrejena tako bogato naseljena pokrajina.
N1 Ц bil vsak izmed te rjav« tolpe njegov odjemalec ?
Z uslužnim smehljajem na ustnicah, v vsakem ozlru kraljevski trgovec, se je dal lord Braibourn* zapeljati z osmimi belci z drznim zanosom na dirkailišCe za polo pred častno tribuno.
Zakaj ne bi profitlral tudi oe — Indijci so tako umirali kakor muhe!
Funt v žensUem raju
Travencorska maharanl ni bila samo stara* ampak tudi zelo pametna. Mr. Fritzherbert, ki je Imel v tej mali, na skrajnem zapadnem koncu Indije ležeči Indijski državi vlogo z angleškim denarjem plačanega posvetovalna, se je vsaklkr£ft znova zaičudil, če je vstopil v veliko knjižnico male palače, kjer je bila zunaj mesta odprta njena gostoljubna hiša vsem omikanim ženam drža/ve. Samo ženam. To je bila ena izmed mnogih njenih posebnosti. Njen sin je smatral to dajanje prednosti sla-bejiemu spolu za staromodno ti-mo, toda maharanl je s tem postopala popolnoma skladno s pisanimi — in kar je bolj važno, z nepisanimi zakoni dežele. Toda o tem pozneje.
Vsekakor je bila knjižnica, prav za prav pa vse v mali palači, znamenitost. Poleg vrst navadnih knjig novejše indijske filozofije in lirike si našel dela nemških filozofov in priro-doslovcev, vezane letnike mednarodnopravnih odločb, življenjepise iz poklicanega peresa o mnogih zelo važnih evropskih drža\mlklh, zelo moderna in neskromna, dela o gozdarstvu In vodarstvu, potem zopet klasike kakor Evtklida in Catulla, in zlasti dolge vrste krasnih zvezkov, ki se jim je poznala čeeta uporaba. Tu je občudoval mister Fltzherbert angleško enciklopedijo, vzel s sladkokislim obrazom na znanje, da se nahaja tukaj velik nemški konver-zacijski leksikon, mogel brati tudi Shakespeara v njegovem jeziku ali celo brati v skrbno vezanih zvezkih, kaj je stara maiharani opazila v svojih mladih letih, ko je v pogostih oglednih pohodih preprečkala svojo lastno deželo. V teh zvezkih je stalo mnogokaj, česar mr. Fitznerbert niti po imenu ni poznal. Kajti maharanl je poznala Travancore kakor vrt svoje lastne palače.
Zato nI bilo čudo, če je že nekaj dni bila nezaupljiva. Nekaj je viselo v zraku. Vedela je tudi za vzroke, ali jih pa precej natančno slutila. Da jI začasno niso bili na razpolago dokazi, ni bilo nič čudnega. Navsezadnje njen sin nI bil tudi nobeno budalo... — tako je preudarjala stara dama, vtem ko je gledala kako so vrtnarice z velikimi jerbasi na glava,h hodile med gredami obsežnega vrta in škropile cvetlice. Tudi tukaj si videl, kakor povsod v palači, samo ženske. Moški so bili pritegnjeni samo za najtežja dela in samo v podrejenih položajih. Takšen je bil položaj pri prednikih In takšen naj bi tudi ostal.
Kajti Travancore je til raj žena! Na prestolu 80 sledile vedno hčerke, ne pa sinovi. V imenitnih duhovniških kastah je bil običaj, da je smel najstarejši sin poročiti samo iz po kasti enake druge duhovniške rodbine. Mlajši sinovi so potrebovali za poroko dovoljenja staršev, (ki se jim je večkrat odreklo) in so se potem načeloma poročili samo v nižje kaste, da bi tako zginili iz svojega dosedanjega ver. ekega in državnega obeležja. V rodbinah, iz katerih so izvirali ministri in dvomi uradniki, ee je vršila ta izbira po enakih načelih.
Čeprav je sin stare maharanl tudi javno na« stopil in vršil pogajanja za di-žavo — odločilne niti je vedno obdržala njegova mati v svojih suhih, a krepkih rokah starke.
Po nekaj dnevin ^	-gvwigm i»--
raznih znakov, da se je zbirala nevihta. Prvi povod je dala soproga mra Fitzherberta, ki je sicer pri sebi vlhwla nos zaradi >joiirov« starih knezov, pa vendar nikoli ni opustila, da se ne U ■ svojim malim športalm avtomobilom dvakrat na teden pripeljala po čistih, širokih travancorakih bulvarjih in ee dala. po dvigalu dvigniti na krasno opremljen vrt na fftrehi ženske palače.
(Dalje prihodnjič.)
Diplom. Opfikcr C, KRONFUSS
Klagenturi, Bahnho^straђ€ IS
Bi# inf weiterca leden Vormltta; gesdilosten.
PdllZer dor Збб1б / Zeitskizze von G. H. ZogenreuUi
Die kleine Stadt zwischen den Bergen sple-gelte ihr alte: Gemftuer im breiten Sllberband des Flusses, der sie wie eine bllnkende Sch&rpe umgiirtete. In ihrer Abgeschlossen-heit schien die Stadt einer alten Burg zu glelchen, die Uber die ZeiteA hlnaus stand uAd von der Unrast des Lebens und den Drangsalen des Krleges verschont geblieben var. Aber das Blld war trtlgerlsch. Auch In die Hauser dleser Stadt kam die Trauer und die Menschen litten die glelche Not des Krleges wle Uberall. Auch dlese Stadt hatte Ihre Tore geOHnet und Menschen aufgenommen, die alles verloren hatten, denen das Haus In Trilmmer gesunken war unter dem Hagel der Bomben und die llebe Angehftrige verloren hatten.
Nun lebten dlese Menschen iti der Stadt zwischen den Bergen und muBten slch erst langsam wieder zurechtilnden. Jetzt, da die Sonne wieder schien und sle aus den engen Kammern lockte in die Helllgkelt der Stra-Ben und Pietze, glngen sle wie Genesende dem Llchte entgegen und sie ireuten slch an dem geiaillgen Barock der Klrchen, die ewlg. keltsfromm In den blauen Hlmmel ragten, verfolgten mit verwunderten Augen dal Kelmen und SprleBen in den Gftrten und er-lebten In einer stlllen, verborgenen Freude die alten Wlnkel der Stadt, die In einer spltz-weghaften Abseitlgkelt sie zu Entdecker-fahrten verlockten. Es war gewlB, das Leben kam wieder zu ihnen, die die NShe des To-des so gelahrvoll umdroht hatte, es kam zu ihnen mit den klelnen und zSrtllchen Ver-lockungen, die immer am Beginn stehen. Und die Menschen, die Kinder und Frauen, die alten Manner glngen tapier dlesem Leben entgegen.
Die Elnhelmlschen irelllch wuSten nlcht Immer dieses langsame Slchfinden der Fremden recht abzuschatzen. Manchmal, wenn sle an ihre ArbeitsstAtten eliten und dl* Fremdea irgendwo in »Inem V^inktl
stehen sahen, mit seltsamen Augen eln ver-schnbrkeltes Tor betrachtend oder mit lie-benden Bllcken eine alte Brunnenilgur ab-tastend, dann eriaBte ale gar dl* Anwand-lung elnes neldvollen GeiOhls, das den Fremden Ihre unfrelwllllge MuBe mlAg6nnte.
Der alte Herr, der aui einer Bank des Par-kes in einem Buche las, wuBte frellich nlchts von der Unzuirledenheit und dem CrolI der Elnhelmlschen. Er war so In »eine Welt versunken, daB er die ziirnenden Bllcke der Vorabergehenden gar nlcht bemerkte, bls Ihn elnmal wie eln glltiger Pfell eln Wort-fetzen entgegenschwifrte: »So ich6n mttcht lch's auch elnmal haben ...« — Der alte Herr auf der Bank war einen Augenbllck be-troifen, dann glitt aber glelch wieder eln LScheln aber das umschattete Ceslcht und dann wlnkte er mit dem Finger die Gruppe heran, die an Ihm vorbel elite und aus de-ren Relhen der glitige Pieil geilogen war. Er stand vor der Bank, aui der er gesessen hatte, stand mlt leicht gebeugtem RUcken vor den vier M&dchen und llohelte. »Um was beneldet Ihr mlchf*
Bauer Hochmann saB aui der Schnltzbank, einen Holzblock zwischen den Knlen und das Relimesser in der Hand. Felerabend war, die Sonne nahm schon das glQhende Rot nahenden Unterganges an. Die HUhner laBen ■chUirlg aui den Steigen, im Stall schwab-berten die Ktihe an der Futtertr&nke; Treii, der Hoihund, bllnzelte trige sum Herrn em-por und leckt* mlt ieuchter Zung* ■•In* tchwarzen Pioien.
Hochmann tat gerne elnlgei Ober den Felerabend hlnaus. Die Ruhe war dann kttr-zer, aber vollkommener Die SpMne sprltz-ten nach alien Selten. Der Bauer prikite den Holzblock, dreht# ihn uod nahm Ihn vos
Dit Jungen Ceiichter wurden verlegen und verbargen sich vor teinen Blicken. Der alt« Herr ichflttelte wehmUtlg den Kop!. »Ihr wifit e« nlcht elnmal, ceht, das hab ich mir gedachtt Dann will ich ei auch sagen, wor-um ihr mich benelden dUrft! Ich hatte eln Haul, eln groBei tchfines Haus mlt vlelen Erinnerungen, die Ich ein Leben lang ge-sammelt. Das alles 1st verbrannt. Mlt |edem Stuck, das zugrunde glng, 1st eln Leben zu-grunde gegangen. Nein, darum kOnnt ihr mich wohl nicht benelden? Aber eins 1st mir geblieben, das Kostbarste, die G e 1 a s s e n-heit. Um die dflrft Ihr mich wirkllch b^ nelden. Das 1st etwas, was mehr 1st als Hab und Gut. Wer slch die errettet, der kann nlemals ganz unglUcklich werden. Da trSgt man etwas Unverlierbares In sich, Uber das keinc Maoht der Erde triumphieren kann...«
Der alt# Herr sah die Madchen der Reihe nach freundlich an und schritt langsam an Ihnen vorbel. Die M&dchen standen eine Welle regies und beschšmt. Sle sahen dem alten Mann nach, der leicht gebOckt In den verschlungenen Wegen des Parks ver. schwand. Schwelgsam eliten die Mftdchen davon.
neuem zwischen die Knie. Und wieder ilitstt dat Messer und iprltzten die Spine.
Da kam Michael, sein Jikngster, herzu, der ihm darum so ans Herz gewachsen war, well er in allem und )edem selnem Vater glich. Bauer Hochmann war stolz auf seinen Buben und wuOte, daB der den Hoi sp&ter rechtens weiterverwalten wilrde.
>Du bift noch ilelBlg, Veter?«
»Je, Bub, dat muB men wohl.«
»Kenn Ich dii helfen, Veter?«
»Ich (Verde bald ferlig sein. Bel dleser Arbeit braucht es wohl keine besondere Ce-neuigkelt.«
»Was schnitzt du denn?«
»Eine HolzschUssel soli das werden fttr den Ahnl. Du welflt |a, daB der Ahnl schwach und zittrig 1st und nlchts mehr lest anpacken kann. Das tttnerne Geschirr taugt nlcht mehr iUr ihn; gestem erst wieder hat er zwel Teller zerbrochen. Das kommt teuer. Bub, welBt du, man muB spareni«
Wieder flitzte das Reifmesser und di# SpSne spritzten.
Michael stand ruhig danebejn und seh nachdenkllch auf die Hinde des Vetera. Still und ohne ein Aafmucken stand er da, Immer auf )ede Bewegung des Bauern achtend. Der merkte erst nlchts, dann begann er die bren-nenden Blicke des Buben zu spOren. Eln Anflug von Ungeduld ttberkam Ihn. Er mahnte den Jungen, ob im Hof schon ell* Arbeit getan sei und ob er nlchts Besseret zu tun hatte, als hier herumzustehen und ihn Immerfort mit groBen Augen anzugafien und auf leden seiner GriHe zu achten.
»Die Arbeit Im Hof 1st getan«, gab Ihm Michael zur Antwort. »Aber auch dieses Zu> tehen wird seinen Nutzen haben. Denn, Vater, auch du wirst je elnmal alt und Ahnl auf dem Hof sein. Und dann bist euch du zittrig und kannst die Teller nlmmer hel-ten. 1st es dann nicht von Vortell, wenn Ich Bescheld welB und dlr so eine grob* Holz-tchAssel zurechtmachen kann?«
Da wurde dem Bauern Hochmann ganz seltsam urns Herz. Er nahm den unfdrmigen Holzstock in die HSnde, besah ihn von vorne und von hinten, stellte ihn vor sich auf dl* Schnitzbenk, schUttelte den Kopi und m*int# dann I
»N«ln, Bub, dl* SchOitel breuchen w(r nlmmer. Aber hole vom StoB drOben dl* besten Elchenbretterl Wir v^ollen fOr den Ahnl eInen Lehnstuhl machen und einen g** ruhsamen SclvMiv*! desul«
Fur den Ahnl
Sohntm 15. aprila 1944.
KARAWANKEN BOTE
stran 5. — Ster. 29.
I'spexni napadi nu'd Gprnovicami in Tarnopolom
Severno od Odese so v teku hudi boji - Visoke sovražnikove zgube v Italiji
Oberkommando der Wehrmacht Je dne 10. aprila objavilo:
V mostišču pri Sivašu in ob zemeljski ožini pri Prekopu je naraščala sila sovražnih napadov. V teku so težki boji z v posamezne odseke vdrlim nasprotnikom. V prostoru pri Odesi stoje naie čete Se dalje v težkem obrambnem boju. Mesto samo smo v teku predvidenih premikanj' izpraznili po izvršitvi ž* več tednov pripravljalnega uničenja vjeh vojnovažnih naprav in po končanem prevozu vseh ladij, vozil in drugega vojnega materiala.
Na obeh straneh Orheija so se izjalovili napadi Sovjetov. Nek vdor smo odpravili z nasprotnim napadom. V Vzhodni Bukovini so se nemško-romunske čete na široki fronti tudi včeraj uspešno upirale sovražnikovemu prodiranju. Branilci Tarnopola >e nahajajo v hudem obrambnem boju z v mesto vdrlim sovražnikom. V teku so srditi poulični boji.
(fo svetu
Odredi težkih nemških bojnih letal so v pretekli noči znova napadli kolodvor v Koro-stenu in imeli viden uspeh. Med Dnjeprom in Cavsijem smo zopet zavojevali več v zad- -njih velikih bojih zgubljenih položajnih odsekov in pripeljali ujetnike in plen. Sovražni nasprotni napadi so se zrušili v združenem topniškem ognju. Jugovzhodno od Ostrova so Sovjeti s s^ami, ki so jih vrgli na novo v boj, zopet nadaljevali s svojimi prodornimi poskusi. Južno od Pskova je sovražnik zaradi visokih zgub, ki jih je utrpel, ustavil svoje napade. Na fronti ob Narvi smo v sr-
ditih bojih na nož uničili ostanke obkoljenih boljševikov.
V Italiji je potekel dan brez posebnih dogodkov.
Skupine severnoameriških bombnikov to priletele včeraj nad Severno in Vzhodno Nemčijo in odvrgle razstrelne in zažigalne bombe na nekaterih mestih, zlasti na ob-mestje Posena. Sile naše zračne obrambe so pri teh napadih, kakor tudi v zadnji noči pri vletih britanskih letal v prostor Vzhodnega morja in nad zasedena zapadna ozemlja uničile 71 letal, med njimi 62 štirlmotornih bombnikov. Sovražna vznemirjevalna letala so namerila svoje napade na Zapadno in Jugozapadno Nemčijo.
Zaščitna vozila vojne mornarice so v vernih norveških ozemljih potopila nek sovjetski brzi čoln.
Obrambni n^peh v pro^lorn Kamrnnc - Podolsk
Dne 8. aprila }e bilo odstreljenib 87 severnoameriških terorističnih letal
Neka anieriika trgovaka ladja je spremenila smer, ko je bila eamo še 60 metrov od britanske obale, in zaradi neurja s točo ter hudega valovanja nasedla na kleč. Pri tem ae je razdrobila na kose. 12 članov posadke so rešili, 62 članov ameriSke posadke pa je utonilo.
70 letni štajerc, urar amater Ludwig 'Bar-tonicr.ek iz Graza je delal 25 let na »svetovni uri«, ki jo je dovršil te dni. Kolesje svetovne ure* ima ne manj kot 540 koles in gonil, osem vzmetov, dva uteža s skupno 18 kilogrami, 88 številčnic in pet podov. Ponazarja letni čas, letne vladarje, luno v vseh njenih štirih fazah, vi-tenje osnovne črte luninega teka, ki rabi v astronomiji za izračunanje sončnih in luninih mrkov, zvezdo stalnico, »Miro« z obratno dobo 7952 ur, tek sonca na obnebju, zemeljski obrat v 24 urah in v enem letu, zvezde pre-miCnice, 20 lun, nove komete itd. Razen te »svetovne ure«, ki se nahaja v Grazu, je sličen komad samo še v Stockholmu.
V	čakalnici kolodvora Steyr je 24. marca zjutraj nenadoma umrl neznan mož, ki je verjetno hotel odpotovati z jutranjim vlakom. Zdravnik je ugotovil, da je neznanec, ki ni imel pri sebi nikakih listin, podlegel srčni kapi.
Sredi 18. stoletja so v Franciji posebno cenili astronoma La Lande. Ta je pa imel čudaško navado, ki je navdajala z grozo zlasti dame. Monsieur zvezdogled je nosil namreč Vedno pri sebi dragocene doze, iz katere je tu pa tanj — okolica se je zaradi tega zgrozila — vzel debelejšega pajka, ki ga je potem kakor kakšen konfekt dal v usta in s slastjo *&užil.
V	Kongu se je nekoč zgodilo v ^Stomi da so pripeljali V bolnico nekega kra-va\^cev, ki se mu je pripetila nezgoda. Tam 'o Hm odvzeli nogo. Po operaciji je zahteval ^•■^svojo nogo rekoč, da jo hoče — pojesti.
bolnice pa se branilo ustreči tej kra. Ijevi opozarjajoč ga, da je ljudoženstvo po zako^ prepovedano. Nato je črno veličan-atvo s tc«bQ zahtevalo izročitev noge, in sodišče je tu<ii v resnici odločilo v prilog kralja ter ODSodiio vodstvo bolnice, da mu mora izročiti ampuUt^ao nogo. Ali je bila Se užitna o tem ne poročajo.
V	Rotterdaniu % pred kratkim priredili tekmovanje v zvijanju cigaret, ki se ga je udeležilo približno sto mož v starosti 20 do 65 let. Zmagalec v tem boju, kj bil odločen šele po daljšem tekmovanju j« bil nek 35 letni mehanik, ki je bil potreboval lamo tri sekunde, da je zvil popolnoma ravno cigareto.
Skof nekega južnofr'incoskega mesta je bil raz prižnice pogosto delal propagando proti Sodelovanju z Nemčijo. Nekaj članov njegove občine je izrazilo zaradi tega svojo nezadovoljnost ■ tem, da je na cerkvenih vratih nabilo sledeče besedilo: »Komunisti in simpati-aujočl sodrugi! Sodrug škof bo v nedeljo ozna-njal Stalinovo voljo! Pridite v velikih množicah!« — škof je od tlstihmal nekoliko bolj malobeseden, zagotavlja dopisnik.
V	Anatollji Ku imeli huda neurja e točo. V nekaterih krajih so padali na tla ledeni komadi v velikosti pomaranče in v teži do 40 g Veliko število ljudi je bilo ranjenih, število •mrtnih žrtev še ni ugotovljeno. Stvarno škodo cenijo na en milijon turških funtov.
Najnovejše angleške modne slike, ki so rav-боквт dospele v Stockholm, prikazujejo po •ovjetsko inspirirane klobuke, bluze In kozaške plašče za ženstvo angleške plutokra-clje. Prav posebno pikantna je jutranja halja Iz svetle svile, ki jo kot »garnitura« kraelta kladivo in srp.
Себка liga proti boljševizmu je te dni za. (»1* • »vojim prosvetnim delom v kmečkih občinah v CeAki in Moravski. V številnih vaseh Se je zbralo prebivalstvo okoliškega ozemlja, da demonstrira zoper nevarnost boljševizma, ki preti iz Vzhoda. Akcija, ki so jo povsod sprejeli z velikim odobravanjem, se nadaljuje.
Strašna neer»?ća se je pripetila na kolodvoru ^ GemUndu (Rheinland). Tam se je ravno vra-J&la zakonska dvojica iz svojega potovanja, pri izstopanju' je žena pomotoma stopila 'speven stopnišča vagona. Pri tem je prišla ^ vlak, ki je v tem hipu odpeljal. Pred zakonekega moža je bila nesrečnicl od-^ana glava od trupla-
Zelandija |e utrpela v te) vojni do v.V ' »orazmerju s številom fvojege prebi-najtežje zgube, pife »Manchester B.i'dien«, kajti Iz Nove Zelandije jih je •tr. ?. »ejmenj dvakrat toliko kakor iz Av-''!• In petkrat toliko kol i: Kanade.
ilrolM vo|n* so v maaeou lebru-» Zedlnjenlh državah *opet narasli. Г"л1 "cdml. kakor sporoča urad volne liL	v Waihinglonu, dnevno 312 mi-
"Ionov dolarjev.
Oberkommando der Wehrmacht je dne 9. aprila objavilo;
Na Krimu so Sovjeti včeraj napadli v ši-• roki fronti v mostišču pri Sivašu in pri Pere-kopu. Nemške in romunske čete so preprečile vse sovražnikove prodorne poskuse in uničile večje število oklopnjakov. Vdrle sovražne sile so vrgle 2 nasprotnim napadom nazaj. Severozahodno od Odese še trajajo hudi boji. V Vzhodni Bukovini se bojujejo romunske varovalne čete s počasi prodira-jočim sovražnikom.
V prostoru Kamenec-Podolsk je močnejša skupina nemških sil, obstoječa iz odredov vojske in Waffen-^f, podvrhovnim poveljstvom Genefala der Panzertruppen Huberja v štirinajstdnevnih bojih proti številčno veliko močnejšemu sovražniku preprečila poskus, da bi jo obkolili. Po srditi borbi so bile pogažene žilavo se upiračoje sovražne skupine in je bila priborjena zveza s četa-tal vojske in Waffen-^^, ki so radi rešitve napadle od zapada sem. Proti Sovjetom, ki so vedno znova navalili od vzhoda, severa in juga, so se odredi' naših oklopnjakov in pehote zagrizeno bojevali z zadnjimi četami in v obrambi. Razen visokih krvavih zgub je zgubil sovražnik v teh bojih 352 oklopnjakov In jurišnih topov, 190 topov in velike količine vsakovrstnega vojnega orodja. Zračno orožje je kljub neugodnemu vremenu s požrtvovalno službo po bojnih in prevoznih odredih pod vrhovnim poveljstvom General-
obersta Desslocha podpiralo boje na kopnem. S tem je odločilno prispevalo, da so operacije uspele. Med Stanislavom in Tarnopolom so nepiške in ogrske čete vrgle Sovjete dalje nazaj proti vzhodu in vzele številne vasi. Južno in severno od Brodlja so naši napadi oJpravili manjše vrzeli v fronti.
V zadnji noči so močne skupine nemških bojnih letal z velikim uspehom napadle kolodvor Fastov. Jugovzhodno od Ostrova in južno od Pskova so imeli tudi včeraj brez uspeha naskakujoči Sovjeti najtežje zgube. Na fronti ob Narvi so naši napadi proti žilavo branečemu se sovražniku odpravili neko vdorno mesto iz preteklih bojnih dni. Pri tem so bile obkoljene in uničene močnejše sile boljševikov.
Iz Italije razen obojestranskega delovanja izvidniških in udarnih čet ne poročajo o nobenih posebnih dogodkih. Odredi nemških bojnih letalcev so včeraj z opaženim uspehom napadli z bombami in krovnim orožjem oporišča komunističnih tolp v hrvatskem prostoru. Pri vletu močnih sil severnoameriških bombnikov v Srednjo Nemčijo so se 8. aprila opoldne razvili silni zračni boji. Nemški lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 87 severnomeriških letal, med njimi 65 štirlmotornih bombnikov. V nekaterih krajih Zapadne in Srednje Nemčije, zlasti v bravnschweiSkem prostoru, so nastale škode na poslopjih in človeške zgube. Nekaj sovražnih vznemirjevalnih letal je preletelo v zadnji noči zapadnonemško ozemlje.
Razbile nadarn^e sovražnikoie skupine
Uspešni protinapadi - Nadaljnja pridobitev sveta - Krvave sovražne zgube
Oberkommando der Wehrmacht je dne 7. aprila objavilo:
V	prostoru severno od Odese kakor tudi med Dnjestrom In Prutom so Sovjeti brez uspeha napadali. Z nasprotnimi napadi nemških in romunskih čel smo v trdih bojih'razbili sovražne bojne skupine In uničili številne oklopnjake, topove in težka orožja. Severno od Cernovic smo tudi včeraj z napadom naših divizij pridobili še več sveta. V odseku Stanislav-Tarnopol in južno od Brodi ■o naše čete z napadom zlomile sovražni odpor in vrgle Sovjete, ubranivši se silnih nasprotnih napadov, še dalje nazaj. Tukaj se je s posebno hrabrostjo odlikoval Leutnant Klippel, vodja stotnije v nekem grenadir-skem polku. Severno od Kovla so se izjalovili močnejši napadi boljševikov. Na fronti ob Narvi so naše čete vdrle v močno izgrajene sovražne položaje in zavrnile nasprotne napade Sovjetov.
V	Italiji so lastne udarne čete uničile sovražne bunkarje in uničile neko sovražnikovo oporišče z njegovo posadko vred. Sovražnik je imel visoke krvave zgube in zgu-
bil večje število ujetnikov. Obstreljevanja našega topništva so povzročila eksplozije in trajne požare v materialnih skladiščih. Dalj-npslrelne baterije so podnevi In ponoči učin-kpvito obstreljevale pristaniško ozemlje pri Anziu in Neltunu. 135. (motor.) polk protiletalskega topništva je od začetka bojev v Italiji. dosegel svoj 500. letalski odstrel. ZaiSlt-na vozila vojne mornarice so potopile v zalivu pri Genovi en sovražni topniški brzl čoln in nekega drugega tako težko poškodovale, da se ga lahko šteje med potopljene.
Pri podnevnih sunkih sovražnih letalskih skupin nad jugovzhodno nemško obrežje smo sestrelili devet sovražnih letal. Vrh tega je zgubil sovražnik po silah naše zračne obrambe šest letal nad italijanskim prosto-ron*. Vznemirjevalni napadi sovražnih letal so bili v pretekli noči naperjeni proli krajem Severne in Zapadne Nemčije.
Prepoved Izvažanja premoga v nevtralne države, ki jo je v četrtek napovedal poverjenik za oskrbo z gorivom, Lloyd George, zadene, kakor zvedo. Irsko.
Romunilia neomaina utrdba
Poziv maršala Antonesca romunski armadi - Odločen glas celokupnega tiska
Bukarešta, 14. aprila. Državni vodja maršal Anlonescu je izdal Iz romunskega glavnega stana dnevno povelje armadi, ki Ima sledeče besedilo:
»Vojaki! Sovražnik je prekoračil Prut, preplavil Bukovino in vpadel v ozemlje Besara-bije in Moldave. Nova vrsta silnih bojev se za nas začne. Z vašo hrabrostjo in vašim bojem bo odločena usoda očetnjave in romunskih domov. Z vašo voljo do zmage se bo v današnjih težkih trenutkih izpolnil smisel večletnih naporov in krvavih žrtev.
Vojaki! Spominjajte se, medtem ko stojite neomajno obrnjeni proti sovražniku, zapovedi naših prednikov in se zgledujte ob svojih tovariših, ki se junaško upirajo na Krimu in daleč proč od domovine stražijo naše drage meje. Prepričan sem o tem, da vi, ki se bojujete za meje očetnjave med svojimi ogroženimi domovi, ne boste zaostajali za njimi.
Vojaki! S hrabrimi nemškimi tovariši ste se že tri leta sobojevali in vedno znova premagali številne armade. Premagali sle grozne snežne viharje zim. Danes je vaša sveta dolžnost, da v tej spomladi, ki bo tvorila dobo naše osvoboditve, onemogočite sovražniku, da bi razširil svoje suženjstvo na naše br»te v Moldavi.
Vojaki! Vi imate skušene in sposobne voditelje. Imate sedaj boljša orožja, številne in bol) Izvežbane enote kot v začetku boja. V boj vstopate z odločnostjo naroda, ki brani ■voje zemljo, In Imat« v cvojih odločnih tr-cih In svojih žilavih rokah najmočnejše orožje: pravičnost naSe stvari. Ta nam bo pomagala, da zmagitmo tudi danes, ko priki-peva boj do vrhunca te borbe. S svojo žrl-
vijo izpolnite življenlslco usodo naroda. S svojo hrabrostjo in svojo žrtvijo povzročate, da žrtve in trpljenja vaših prednikov niso "ile zaman. Bojujete se in zmagujete danes ob Prutu, jutri pa zopet ob naših mejah sta-■"e knježevine moldavske. Življenje vaših tovarišev in btrok zahteva to od vas. Preteklost domovine vem to ukazuje. Pokažite narodu, da znamo umirati, da zmagamo! Pokažite svetu, da mamo zmagati, da ne bi umrli I
Vojaki! Vaši starši in vaši otroci, kralj in domovina stavijo vse svoje upe v vas. Naši hrabri mrtvi, ki so padli v neštetih bojih te-*om stoletij. In naši hrabri predniki gledajo Vas in vas vzpodbujajo. Sledite njihove-zgledu!	Maršal Antonescu.«
Poziv državnega vodje maršala Antonesca armadi je objavljen na naslovnih straneh listov v Bukarešti. Časopisni komentarji ka žejo isto odločnost.
Najbolj Iveqana operarlia vse svetovne zgodovine
Lizbona, 14. aprila. Živčna vojna s pretnjo invazije, ki naj bi razmehčala in podkopala nemški odporni duh, je potekla popolnoma drugače, kot so si to predstavljali agitatorji v Washingtonu in Londonu. Nervozna nista postala zaradi tega nemški narod in nemška oborožena sila, ampak Amerikanci In Britanci so postali zmedeni in zaskrbljeni zaradi nasprotujočih ti sporočil njihovih laminih vlad.
Via prorokovanja o težavah ▼ velikem ilo-
qu Doskušeneg* izkrctnja v Evropi in o s Hm neizbežno zvezsnih hudih zgub ah, ki jih je človek lahko bral v zadnjih tednih
zmeraj bolj v britanskem in ameriškem tisku, je sedaj razdrl severnoameriški novinar Ouentin Reynolds. On daje v ameriškem časopisu »Colliers« predhodni pregled o žrtvah, ki jih bo zahteval vsak poskus izkrcanja. Kakor sedaj vsi ameriški listi soglasno podčrtavajo, bodo spričo britanske »izčrpnosti« morale ame/ikanske čete nositi glavno breme invazij еГ
»Govoril sem z merodajnimi voditelji armad in poveljniki bro-d o v j a «, je izjavil vojni poročevalec lista »Colliers« doslovno, »in vsi soglašajo s tem, da bo poskus invazije v Evropi najbolj tvegana vojaška operacija, kar jih je doslej bilo v svetovni zgodovini. Naše zgube bodo ogromne. V Dieppu smo mogli spraviti na kopno pribil ž-n o 5.500 mož, od teh smo 3350 zgubili, vse druge smo morali umakniti. C e bi pri kakšni invaziji spravili pri prvem podjetju izkrcanja okrog 200.000 mož na kopno, moramo računati s tem, da jih bomo zgubili najmanj 60 odstotkov. C e bi hoteli izkrcali en milijon mož, se bo odstotek še znatno povišal. S tem pa še nikakor ne bi prišli do glavne obrambne črte Nemcev.«
»Nemške obrambne napravfe v Zapadni Evropi so ravno tako, kakor v južnofrancoskem Sredozemlju«, nadaljuje Reyholds, »okrog 75 km globoke. Izgrajene so bile po Todtovih načrtih in so njegova mojstrovina.« Nemci imajo novo dobro tehtniko pri lovski obrambi in »krasna orožja s tako uničujočim učinkom, da mu ni primere« in so s tem zmanjšali svoje zgube letal na najnižjo mero, tako da imajo za trenutek kakšne invazije na razpolago dovolj strojev« S temi ugotovitvami razdre Amerikanec zadnje iluzije svojih vojakov o brezmoči nemškega zračnega orožja, na katero so se zanašali. Na žalost — tako pristavlja vojni poročevalec — ustrezata pogum in bojevitost Nemcev trdoti in odličnosti njihovih orožij. K temu pride še — zaključuje Reynolds —, da ne poznamo vseh nemških orožij. Pri kakšnem poskusu izkrcanja je treba računati z vsemi možnostmL Ze eno leto napovedana spomlad zmage 1944. 1. je izostala. Sedaj se morajo onstran Atlantskega morja v službi Moskve pripravljati na poletje žrtev 1944.
Vesti iz Ljubljane in okolice
Spreineral>e v ustroju sodišč. Službeni list Šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja izvršilne določbe k naredbi Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorjec o izvrševanju sodstva. Po teh izvršilnih odredbah je vrhovno pravosodno obla-etvo na ozemlju »Jadransko primorje« Vrhovni komisar (pravosodni oddelek s sedežem v Trstu). Za svetovanje pravosodnim oblastveni in da se doseže enotnost v sodstvu, so postavljeni za te pokrajine vodje pravosodnih oddelkov pri nemških svetovalcih. Vsi uradniki in nameščenci pravosodstva, vStevši odvetnike in notarje, so službenopravno podrejeni Vrhovnemu komisarju na operacijskem ozemlju »Jadransko primorjec. Posebno so podrejeni vodji, pravosodnega oddelka pri nemškem svetovalcu v Ljubljani; apelacijsko sodišče v Ljubljani, okrožna sodišča v Ljubljani in Novem mestu ter vsa v okoliš teh sodišč spadajoča okrajna sodišča, višji državni tožilec v Ljubljani, vodeča tožilca v Ljubljani in Novem mestu ter kaznilnice In jetnidnice, ki so v teh pokrajinah. Predpisi o stvarni iir krajevni pristojnosti so izpremenjeni v toliko, da izvršuje po-čenSi s 1. novembrom 1943. leta sodstvo v najvišji in poslednji stopnji za Ljubljansko pokrajino apelacijsko sodišče v Ljubljani, kateremu se dodeli za nadaljnjo zaposlitev, osebje vrhovnega sodišča v Ljubljani, višjemu državnemu tožilcu v Ljubljani pa osebje vrhovnega državnega tožilstva v Ljubljani. Pristojnost vrhovnega sodišča za Ljubljansko pokrajino ostane za že tekoče civilne stvari nedotaknjena, če je odločba o pravnih letih izdelana do 31. oktobra 1943. Vsi drugi pravni leki tekoči pri instancah, И so prenehale poslovati, se obravnavajo kot predstavke; le-te morajo sedaj pristojna sodišča vnovič rešiti.
Naš! vojaki pozdravljajo domovino
z visokega Severa: Gregor! Franz Iz Walda; Zapuder Franz iz Kertine—Dob; Waupetltech Franz Iz Unter Palowltsch—Stein.
Z Jugovzhodne Nemčije: Murndk Miloš iz Lees, Pipan Milan iz Strahaim, Ramovech Franz iz Radmannedorfa, Meesner Josef iz Werd, Dežman Franz iz Radmannedorfa, Pe-terlin Boris Iz Steina, Schibert Johanm Iz Pre-deal a, Kladnik Franz Iz Steina, Strupi Marian iz Naklas čad Rail iz Steina, Urch Veit Iz Sucba, Nemetz Stanko iz Neudorf bei Lees. Kermelj Gabriel iz Lees, Kuchar Johann iz Strehaiena, Rogelj Mihael iz Leeea, Zalokar Jože iz Saspa, Schumi Franz iz Leesa.
UNSERE LUFTWAFFE
NAH-UND FERNAUFKLARER
sehen dem Feind in die Kartea. Ли/ sich attein gestellt, iiberlliegea si* in ffroBen Hohen den ieiad-lichen Lufiraum. Dozu eehoren erstkiassige Flugzeuge, schneJI und ivcilt/asend. Tausende von Kilomelern gebi es oft iibei Feind-gebiet hinw0sr. Nur begeisleitm FlJeg«! von gtoRem Кбпдеи er mdiM doB ZM; AulkJ&er eeial
.iUN6.D)EWAFFE JUNG IHft .QEtST '"jUNGIHRETRACER '
S*-4n 6.
"4.
KARA W A \ H r. \ Ч O T R
^msvelo tudi ivornim ljudem !
Umetnost je vrelec veselja in življenja
S::bo(a, 13. пргПч 1П4(.
Značilno 7,а socialno politiko iiaciosrulsocia-lističiie države je, da vključi v svoj delovni krog tudi prosvetne naloge. Ne omejuje se samo na določevanje zakonitih predpisov o vi-Sinl mezde, o delovnem času in ostalih zavarovalnih in tarifnih vprašanjih, marveč prodre tudi v svet duhovnosti in mu/« s tem, da z dovajanjem kulturnih dobrin tvornim ljudem odpira vrata In poti. Kajti, kako je bilo popre jc ?
Pretežni večini teh, ki so pripadill delavskemu sloju, je bilo i/, gospodarsitih razlogov aU pa rudi pomanjkanja časa nemogoče iti v gledališče ali na koncert. Prav tako so bili muzeji in biblioteke svet z zaprtimi vrati v katero so si ziun.in želeli stotisoči tvornih ljudi. Ta izJiljučitev lepot kulturnih dobrin je bila tudi eden izmed vzrokov razrednih nasprot-stev. Lakota in žeja po duševni hrani sta bili niarsilidaj neznosnejši, kakor pa slabi gospodarski pogoji. Za du£ievno življenje delavcev so se komaj zmenili.
Tu se je izvršil temeljit preobrat. NS.-Ge-meinschaft »Kraft durch F'reude« je postala vodilni organ za duševno oskrbo delavcev, ki naredi skupno s kulturnimi ustanovami Deutsche Arbeitsfront duševno-kulturne vrednote splošno dostopne. Obisk koncerta slavnega dirigenta je možu iz delavnice ali pa iz pisarne prav tako omogočen, kakor predstave na velikih gledaliških In opernih odrih. Co je šel Schillerjev pevec s kraljem, se pa podu danes pesnili resnično med narod, ko Izpolni trenutke odmora v obratu s prodirljlvo
bcswlo. Mnogo tisoč zaposlenih se ukvarja z muzo. že marsilialero po.iiembno del« likov, ne ali glasbene umetnosti je izšlo iz združenj umetniškega ustvarjanja laikov. To in onn i>o-r'l.z'.frjajo naše slike — dokumenti ni.preiUca
Iz ročnih delavcev in mož za pisalnimi miz^ami postanejo v obratnem orkestru predani učenci glasbene umetnosti.
Koncert med obratnim odmorom je plemenito obogaten je današnjega kulturnega življenja. Večkrat eo to veliki orkestri znamenitih dirigentov, včasih tudi samo zbori komorne glae-be velikega slovesa, ki pripravijo delavcem v industrijskem obratu s svojim znanjem uro odpočitka in uživanja. Potem 8i>et zgrabi roka močneje, utrujena duše\'nost je »pet osvežena. Obogateni z vznesenim doživetjem, se podajo možje In žene zopet na delo.
Na levi: Lahko el dopisnik v kakšnem velikem industrijskem podjetju in kljub temu izpolniš svoje privatno življenje z dragoceno vsebino; Tudi ta delavec to dokazuje in se e posebnim uspehom uveljavlja na področju oljnatega »likanja. — V sredi: Ta navadni delavec razpolaga z odličnim glasovnim materialom in izvrstnim sluhom. Tri skušnji orkestra se pripravljajo točke гл tovariši;! večer. — Na desni: Statistike obratnih knjižnic dokazujejo z viso-(imi številkami čitateljev, kako veliki so idealni interesi теГ; delavci.	Bilder Atlantic,'Arhweili"
Kako je poslal Marko pohabljenec
Kraški kmet, ki so ga prisilili v službo pri tolpah, pripoveduje
Visok in z bledim, suhim obrazom se giiglje na dveh lesenih berglah. Obrabljen italijanski plašč mu pada z upognjenih ramen. Njegove temne oči. ki leže v globokih jamicah, me pozorno gledajo, ko mi pravi:
Kako se je začelo
»Rad bi vedel, kakšna je bila moja*zgodba? Težko bi povedal, kako se je vse začelo. Ko je tako nenadoma izbruhnila vojnat^eem bil dese-tar v bivši armadi in pravkar na dopustu v svoji vasi. Hotel sem nazaj k svojemu polku. Na postaji, ki je oddaljena nekaj ur od moje vasi je vladal velik nered. Vlaki niso več vozili, vse je govorilo, da je Beograd v razvalinah, da so Nemci že globoko v deželi In da se jim naša vojska ne more ustavljati. Nato so prišli ljudje, ki so pravili, kako grozno postopajo Nemci. Vsepovsod streljajo, kmetom jemljejo zadnjo kravo iz hleva, otroke love in jih pošiljajo v Nemčijo, kjer se morajo učiti nemščine in tako postati Nemci! In vsaka vest je bila hujša in bolj divja od prejšnje.
Gospod, poznal sem mnogo Nemcev, saj sem Dalmatinec. Vsa leta so prihajali k nam, toda vedno 90 bili prijazni ter so dali zaslužiti. Naše otroke pa so često obdarovali.
Spomini.
Moj oče je služil v cesarsko-kraljevl armadi, bil je v svetovni vojni skupaj z Nemci na Italijanskem bojišču. Cesto mi je dejal: »Nemci so dobri tovariši!«. Boril se je hrabro ter dobil pri Avstrijcih malo in veliko srebrno svetinjo za hrabrost. »Nemci so dobri tovariši!« je dejal moj oče.
Sedaj pa so naenkrat govorili, da eo slabši kakor volkovi pozimi. Nisem poznal ljudi, ki so vse to pravili. Bili so tujci, nihče ni bil iz naše vasi. Zato sem se vrnil domov — časi so bili nemirni, pa je dobro, če je človek doma. Imam malo lunetijo kravico, nekaj ovac, kokoši, oljčnih dreves' in par sliv. Njivica je majhna, a imeli smo dovolj, ako je Bog blagoslovil naše delo.
Prisil *o Italijani.
Prenehal je ,ln obupno pogledal proti hiši; »Bog nas takrat ni blagoslovil. Prišli eo Ita-
lijanl, ki so postali gospodarji v deželi. Izdali so nove odredbe in kmetu je bilo težko. Mnogo na.4ih ljudi je odšlo v gore. da jim ne bi bilo treba delati za nove. gospodarje. Jaz Rem ostal doma. Italijanski vojaki so prodajali svoje čevlje, uniforme, šotorska krila, perilo in druge stvari, ali pa so jih zamenjavali za to'bak, vino in živila. Prodajali so tudi orožje in municijo. Kakor da bi bili trgovci, ne vojaki. Da, gospod, takrat so bili tež.W časi za kmete. V tistih dneh 80 v našo vas često prihajali ljudje. Bili so tujci, govorili s tem in onim In nabirali pristaše za »osvobodilno vojsko«, kakor so dejali. Ostal sem doma. Toda preskrbel sem si puško in samoikres: v takih časih je dobro, ako si pripravljen. Da bi pa šel v gore, na to nisem mislil.
Nekega dne — bil sem na sejmu v Dubrovniku — je bilo mesto že od zgodnjega jutra zelo nemirno. Okrog poldneva so prišli italijanski častniki in vojaki v velikih povorkah, kričali In peli so skozi mesto ter vzklikati: Pace — pace!!! (Mir, mir!). Mnogi so bili pijani ter so od veselja streljali v zrak. Kričali so, da je vojne konec, da so Italija, Anglija In Amerika sklenili mir, da le Nemci tega Se niso storili, ker se hočejo boriti naprej, dokler ne bodo zavzeli vsega sveta in , kakor so pripovedovali zavladali vsem' narodom. Zato da moramo seči po orožju ter z vsemi prijatelji miru z Angleži, Američani in Sovjeti, predvsem pa seveda Italijani, pregnati te »krvnike« iz dežele in jih uničiti!«
Zvezan in priniljen.
Umolknil je, me prosil za cigareto, nato pa tiho pogledal v modri dim In nadaljeval: »Nisem se mogel odločiti. Marsikdo iz naše vasi je šel že v gore. Nič dobrega nismo slišali o teh ljudeh. Neke noči so vdrli oboroženi možje v mojo hišo. Prijeli so me, ml rekli da sem sovražnik dobre etvarl. Potegnili so rne na cesto. Tam se je razlegalo kričanje. Nekaj hiš je gorelo. Pred očmi so mi ubili ženo in zažgali doihiačijo. Kravo In drugo živino so mi odgnali, skupno z živino mojih sosedov. Svojih dveh otrok nisem več videl.
Mnogo ao jih poetrelUi. Pii ropanju ШАе ao
našli moje orožje. Dejali so mi, da moram k njim, ker orožje dokazuje, da sem ga imel pripravljenega proti njim in da bi me bilo treba torej ustreliti!
Sem navaden kraški kmet, dragi gospod, ne vem ničesar o veliki politiki, tedaj pa sploh nisem ničesar več razumel. Bilo mi je vseeno. Zakaj moja mala domačija je zgorela, ženo so mi ubili, otroka pa — Bog ve, kje sta. Pa sem šel z njimi.
V gorovju.
V gorah so imeli skladišče orožja In opreme ter vsega, kar so si vzeli v italijanskih skladiščih. Opremili so me in me dodelili v enoto. Nato smo se vlačili po Kvasu, gospod moj, kakor divje zveri. Jemali smo si, kar In kjer smo pač kaj našli. Napadali smo vasi, streljali s hribov na nemške kolone. Imeli smo mnogo zgub. Za ranjence niso mogli ničesar storiti, ker niso Imeli nikaklh zdravnikov, nlkakih obvez. Bilo je to strahotno bojevanje. Streljali smo in bežali.
Mesece, v vročini In mrazu, smo se vlačili po gorah. Naše obleke in naši čevlji so bili raztrgani. Cesto smo gladovall. Nemci so pazili ter nas cele tedne preganjali, da smo padali od lakote in lamučenostl. NaSi poveljniki so nam pripovedovali vedno o istih stvareh: o vseslovanskem bratstvu pod vodstvom Moskve in o nemških grozodejstvih.
Najel smo to verjeli ali ne, nazaj nismo več mogli. Naši kmetje so bežali ter so bili besni na nas. Nemec pa je postal naš sovražnik.
Zimska beda.
Ko je prišla zima, smo se ločili v manjše skupine, da bi se lažje oskrbovali in prebijali. Bilo je grozno! Tedne smo se skrivali v gorovju, v mrazu In snegu, v ledeno mrzlem vetru, brez opreme In zadostne hrane. Spali smo v luknjah ali pa pod listjem. Vsako stvar, ki smo jo našli, smo vzeli s seboj, postali smo živali. Zaradi ene ovce ali kosa obleke smo ubijali naše uboge kmete. Oblačili »mo se v stare cunje, ki smo jih nakradll. Čevlje so Imeli le redki med nami. Skoraj val smo bili bolni.
Kože, ki sem si jih ovil okrog nog, da ne bi hodil bos po visokem snegu, so mi pričele razpadati. Po neki grozni viharni noči. v razpadli ovčji koži nisem mogel več hoditi. Vsi prsti na npcah so mi zmrznili. Dva tovariša sta me vzela s seboj. Bil je to strašen pohod. Naila nas je mala skupina nemških lovcev. Nismo se
mogli niti braniti ter smo čakali, da nas bodo ubili. Vzeli so nas s sabo. Naše bolnike so na-tovorili na konje in mule ter jih odpeljali v bolnišnice.
V nemškem lazaretu.
Tamkaj je bilo toplo, dobili smo jesti, imeli smo dobro oskrbo. Mnogi so kljub temu umrli. Meni so odrezali levo stopalo in vee prste desnega, da bi tako rešili moje noge. Sedaj ml je bolje.
Toda gospod, postal sem pohabljenec, kam naj grem sedaj ? Moje posestvo je opuetoSeno. V moji vasi vedo, kje sem bil. Nimam več nI-kakega veselja! Ničesar več nimam tu iskati, ako ne bo Bog pomagal.
Sedaj veš vse. Morda razumeš, da si lahko kriv, ne da bi sam kaj zakrivil. Strahovito smo se pokorili. Toda prokleti naj bodo oni, ki so nas zapeljali! Zbogom.«
In preko dvorišča je zginila visoka suha po-postava na berglah kot bolan, elv ptič.
Ц -Kriegsberichter Sepp Strohhach.
(fiazno
Kaj doseže volja posameznika, dokaže primer artista Jakoba Steina iz Oberdonau, ki je zbral v teku enega leta za WHW in za DRK lepo vsoto 50.000 RM. Ta znesek je zbral Stein pri svojih artističnih nastopih kot hitrostni slikar, kjer je pred očmi gledalcev slikal slike, jih prodal na dražbi In Iz zneekov, ki jih je zbral na predstavah po sejmih In pri zbirki med svojimi tovariši.
»Proti kroglam vama sveta pleme« je najnovejše s'loparstvo za svojce seveAioamerlSklh vojakov. Sveta pisma stanejo Sest dolarjev In se razlikujejo od drugih s tem, da so ovojne platnice ojačene s tanko pločevino. Prodajalci natvezejo svojcem severnoameriških vojakov, da taka sveta pisma tistim vojakom, ki jih nosijo na srcu, odvračajo sovražne kroglje in drobce granat In jim s tem rešijo življenj«.
Kako različni »o okusi, dokazujejo dejstva da cenijo v različnih deželah kot slaščice žuželke, pri katerih nas samo ob pogledu na nje že strese. V brazUekl Malajskem otočju k)ve v Ceeu, ko avete rlž, vse kačje pastirje, ki jih le morejo dohiti In Jih použlvajo z najboljšim tekom. Mnogi narodi posebno cenijo Učinke palmlnega hrošča: posebno kitajska kuhinja jih uporablja na najrazličnejše načine. ■
Sobota, 15. aprila 194Д.
KABAWANKEN BOTE
stran ?. —, eter. M.
Dom >Zlalorog< oIroSka bolnišnica na Gorenjskem
Obisk V pomožni bolnišnici KLV Kronan " Sestra Margareta pripoveduje
Eno leto in več je sedaj, kar je vas Kronau polna veselega početja nad 200 mladostnikov, ki 80 bili Iz zračno ogroženih krajev spravljeni v Sest taborišč KLV. Oni so se seveda v tem krasnem, silmskem adravlMšču zelo popra, vili. Da je zajamčena zdravstvena nega teh »malih in velikih«, je bil dom >fflatorog« urejen kot pomožna bolnišnica, še predno so dečki in deklice prišli v Kronau, je bila ta hiša Urejena in % vsemd sredstvi moderne hlgriene opremljena.
Seetra Margareta je pred tem delovala v pomožni bolnišnici Mallnitz in si je nabrala bogatih skušenj o negovanju mladostnikov. Od oblastnega zdravstvenega oddelka Hltler-^■"^end je bila poslana v pomožno bolnišnico Kronau, da bi tukaj izkoristila svoja i2>ku-■tva.
Mnogo ve sestra Margareta povedati. Pri ®trocih, ki so prišli iz ravnine, tako poroča, •e v začetku večkrat dogodi, da se zaradi tega, ker ndso navajeni na ostri in mrzli zrak, pojavi prehlad ali vnetje grla. V takem primeru je takoj potrebno strokovno zdravljenje in po potrebi pridejo maill bolniki v »kliniko«. Za težke primere je pomožna bolnišnica Gallen-felg kamor sestra Margareta svoje bolnike '''ečinoma osebno spremlja. Otroci ji potoMJo 'm@e svoje male In velike ekrbi in bolečine, kljub tem,u, da ima dela čez glavo, saj mora biti bolnišnica vedno v najlepšem redu.
Vsak dan pride krajevni zdravnik In popoldne obide sikupno s sestro vse bolniške sobe. VW mali bolniki, ki leže v posteljah, se obiščejo, Zdravnik da navodila in predpise in ima za vsakega otroka lepo in vzgpodbujajočo besedo. Nato ima sestra Margareta polno dela, da prepisano zdravljenje vestno izvrši. Tu etiravnava malo rano z zdravilnim mazilom, tem se na novo previje nožica, ki je bila •Pahnjena pri »belem športu«. V drugi sobi * mora zatreti vnetje grla s pridiuLm grgranjem. Mala gospodična se obotavlja, ali po prijaznem prigovarjanju naše sestre se tudi ta nevšečna ceremonija premaga.
Tudi za okrevališče služi pomožna bolnišnica v Kronau. Dva dečka iz taborišča KLV Aicđielbetghof, ki eta bila operirana na slepiču, eta nadla tukaj ljubezniv sprejem in sta •e v blagodejnem gorskem zraku 14 dni opomogla.
Zdravstveni apel »Moja najvažnejša In najljubša naloga je 'eaJeotedeoekl zdravstveni apel v posameznih taboriščih KLV« pripoveduje sestra, »povsod pozdravijo, vžasih z več, včasih z manj veseljem. Tleti, ki imajo čisto vest, ponosno poka-*ejo ljubezen do reda, pri drugih moram pač W grajati«. Nič se ne da skriti pred našo Sestro Margareto. V nekem dekliškem tabo-HS6u je pregledala umite vratove; ni Se dolgo od tega, kar sem zasačila deklico, ki se je.
kakor je bilo videti, bala vode. Rdeča od sramu je mala sibežsfla in v nekaj minutah mi je pokazala lepo umit vrat. »Tudi v grla moram pokukati«, je izjavila sestra Margareta, »kako hitro se lahko pojavi angina in po vi. dezu nedolžen slučaj ima lahko hude poel^ dice, večkrat radi lahkomiselnega zamolčanja bolečin v grlu. Da se včasih tudi zdravijo namišljene bolezni, za katerimi nič ne tiči kakor namen pacienta, da bi nekaj prostih dni preživel v bolniškem domu KLV, ali da bi za nekaj ur ušel učenju, to ni nič čudnega ia za iskušeno bolniško strežnico nič novega.
Poleti se vrSe zdravstveni apeli na prostem. Se cel6 s kolesom se je sestra Margareta pripeljala v taborišče KLV >Gasthof Kopavnik« v Ratschaehu, И je oddaljen 5 km. Z navdušenjem je sprejeta in z veseljem je lahko dognala, da so njeni nauki obrodili sad.
Na koncu naj bode še posebno omenjena kuhinja, pod ved&im vodstvom, neke gospodinjske vodlt^jioe, M eterW za telesno udobje bolnikov. Z mnogo Ijubeaii in prizadevnostjo se tukaj pripravljajo tečna jedila. Se ceM di-etlčna hrana je tu, бе jo zdravnik predpiše.
Tako vsak pomaga v svojem delokrogu, da postane KLV blagonosna. ustanova za nemško mladino In tudi otroci to hvaležno občutijo, kako preudarno je preskrbljeno za njihovo dobrobit.	A. P.
Roparski umor mladenke
Kdo pozna storilca? - 5000 RM nagrade " Roparsla umor v Raisu pri Passao
Dne 31. marca okoli 22. ure zvečer je bila 19 letna domača pomočnica Hildegard Bau-mann pri Halsu, približno 3 km zunaj Passau, napadena od nekega moškega, ki jo. je spremljal in vržena v reko Ite, kjer je utonila. Truplo je bilo najdeno. Storilec je ubežal. Dogna-no je, da je bila Baumann ist^a dne odpuščena iz taborišča RAD Wiesenau v Kfimtnu In da je hotela obiskati neko njej znano družino v Halsu, da bi potem odpotovala k materi v Švico.
Domnevno je Baumann dopotovala v Passau z brzovlakom iz Wiena ob 20.14 uri, ki je imel nekaj zamude, da bi šla od tukaj p^ do Hal-sa. Pri izhodu iz Passau so jo videli v spremstvu nekega srednjeveUkega moškega, ki je govoril južnonemSko, domnevno avstrijsko narečje in ki je bil oblečen v temni ali sivi plašč, mogoče tudi dežni plašč In je bil pokrit z zelenim klobukom. Mbškd je nosil kovčeg. Očitno je, da je bil to kovčeg Baumannove, ker je kratko pred Hatoom zahtevala od nj^ra, naj ji kovčeg vrne in da naj jo pusti, da bi šla sama dalje. Nastal je med obema prepir, nato Je prišlo do boja in v njegovem poteku je moški vrgel Baumannovo v bližnjo reko Ilz. Ker kovček do sedaj še ni bil najden, se domneva, da ga je storilec ugrabil. Kakor vse kaže, je bil to pleten, zdatorumen japonski potovalni kjovčeg, oziroma košara z uanjatiml jermeni in usnjatim ročnlkom. Te vrste kov-čegl 80 dvodelni In se po potrebi lahko porinejo eden v drugega. Storilec je na kraju etor-j^ga dejanja zgubil svoj klobuk, ki je bil najden. Je to temnozelenl klobuk, z dvojno pleteno temnozeleno svileno vrvico (Kordel), velikost glave 54/56. V notranjosti klobuka je označena sledeča tvrdka: »Leopold Walter und Sohn, W. B. Neustadt, Hauptplatz 29, Leoben*.
Prebivalstvo Alpen- in Donaugaua se prosi za nujno sodelovanje. Pri tem so sledeča vprašanja zelo važna:
Kdo je do 31. marca 1944. noeil takšen klobuk in ga od tega časa dalje ne noei več? AJi kdo je pri nekem moškem srednje starosti in srednje velikosti, oblečenem v temni ali sivi plašč, mogoče tudi dežni plašč, videl japonski potovalni kovčeg, kakor Je bil opisan? Ali kdo je dne 31. marca 1944 v brzo-vlaku Wlen—Passau, ki je prispel okoli 20 ure v Passau, opazil mladenko, mogoče v pogovoru z moSkim, čije opis je sledeči: dekle, približno 168 cm- .veliko, je 19 let ataro ali je na oči starejše, temnorujsifvlh las, oblečena v zeleni brezrokavid telovnik, v prednjem delu telovnika so bile rjave počesne črte, zelena obleka z dolgimi rokavi, svetlosivi volneni plašč, tanke nogavice beige barve, temnomodre pletene rokavice z rdečimi robovi in nizki rjavi čevlji s širokimi trakovi. Ali je kdo radi svojevrstnega obnašanja ali na kakšen drugI način vzbujal posebno pozornost in bi mogel biti v zvezi B spredaj opisanim zločinstvom?
Ako bodo nadaljnja dognanja dala Jasnejšo sliko, bo sledilo novo poročilo'v časopisih. Za dotičnega, ki bi storilca prijel, je razpisana nagrada RM 5.000. Njena razdelitev se bode izvršila pod izključitvijo pravne poti in je odrejena samo za osebe iz ljudskih krogov, ne pa za uradnike, ki so poklicno pozvani za dognanja kaznivih dejanj.
Predmetna opazovanja, ki se po želji obravnavajo tajno, naj se aporoče na Kriminal-polizeietelle RegenSburg, Tel. 5251/216 aJl najbližje ležečem policijekem ali orožničkem oddelku.
Kreis Radmannsdorf
Krpnaa. (Iz vaške kronike.) Pred dvema meeecema smo poročaU o smrti 90 letne Marije Koechir, ki je nenadno umrlo 2 dni prej, nego je mogla slaviti diamantno poroko. Nnjea izredno čvrst soprog Jbhann je bil radi
njene smrti neutolažljiv, njegovo zdravje j# opadalo in v teh dneh je bU položen k večnemu počitku ob strani življenjske družice. —-Dve in pol leti stara Breda Moschitz, hči prejšnjega pomožnega občinskega tajnika, se je na velikonočno nedeljo z vročim čajem tako opa-rlla, da je v torek po nastopivSih komplikacijah umrla. — V prešlem poletju so se v okolici občine Kronaiu poljske miši tako pomnožile, da so že na jesen naredile mnogo škode po polju. Mila zima tudi ni razredčila njihovih vrst, pa je občina začela akcijo za pokon-davanje s tem, da občinski delavci po razlitih njivah polagajo zastrupljeno pšeničmo zmje.
Kreis Krainburg
Kralnburg. (»Vse za knjigo!«) Pod t Am znakom je Kreiswart DAF Krainburg pripravil meščanom dve veseli uri. LJuibkl, tem. peramentni plesi baleta »Šivana« so našli splošno odobravanje. Kakor tudi predvajanja umetnice o predavanju Gui^e Sauerjeve in njenega izvr&nega soigralca Tibora pl. Go-gotzkija. Hannelore Womer je dopadlai s evo-jimi solospevi. Veliko veseloet je izzvalo predavanje udomačene cebre in groteskni kgnuk Hainz Laaibe. Priljubljena je postala gospodična Marion Strangl, ki je zapela nekaj izbranih pesmi. Vsi drugi umetniki-bo bili enako deležni bogatega odobravanja. Vsi navzoči so se v aven veselih urah izvrstno za navali ш temu ustrezno je bilo tudi odobravanje.
Hofleln. (Vaška kronika.) Na Standee-amtu v Hoflelnu so marca meseca vpIsaU oeem rojstev (pet dečkov in tri deklice) in Štiri smrtne primere. V prvem četrtletju je bilo rojenih 16 otrok. V mrtvaški knjigi je bilo vpisanih 26 oseb. Razen tega je bilo naknadno vpisanih 13 mož iz leta 1942. Med »padlimi« 30 vpisani štirje čevljarja Alolsa Pemiuscha 30 ustrelili banditi. — Vojak Anton Ameach iz Hofleina, ki se je nahajal na dopustu, se je pri drvarjenju ponesrečil tako, da ga je moral rešilni avto prepeljati v krainburSkl ISf zaret.
Rodbinska kronika iz Gorenfska
Kreis Krainburg
OaileofeUi. Rojstva v mesecu marcu: Marla Wodnou, Slegersdbrf; Maria Gtraschltz, Prlstau; Metla Jasbetz, O. Duplach; Josef Mariro-wltsch, Letenze. — Umrli so: Valentin Teren, Siegersdorf; CyriU Janz, Sebenie; Peter Se-plotnlk, U. Tenetlsche.
Polland. Rojstva v mesecu marcu: Peter Podobnik, Muraw; Mathllde Iglltsch, Kremenk; Maria Dolenz, Pftlland; Joeef Kumer, Wout-schach; Maria Pinter. Malenskl vrh; Anton Demscher, Saprewolam; Franz Schink, Dolenja Schetlna; Franz Lamprecht, Dolenwerd; Daniela Koprlwetz, Hotoule. — Umrli so: Marianne Koechler roj. Krischner, Dewenae; Vin« zenz Jamer, PSlland; Marianne Mrak roj. Ko« echier, Dewenze; Maria Schubitz roj. Koechler, Log.

.3eJlCW,ea.SJe die Anzeigen Im „KAIAWANKEN вОТћ'
Der Anbau von Beerenobst bringt hochsten Ertrag. Jetzt let Zelt 2imn pfianzen!
JOHANNISBEEai- (RIBISEL) UND HIMBEERPFLANZEN
k(nm№ zum Prede von 20 bis 50 Pfennig je Stiick nocb ab-Seholt werden bel: Emtlhrangsamt A, Krainburg und Stein; LaadwlrtschaTtllche Genoseenschaft Wlr, Domechale; GS.rtne-Murstelner, Veldea-SchloB; Pflelderer Obstwerk Oberkain, J'odnart. am Bahnhof. — Pflanzanweisung gratis!
jL Z žalostnim ircem naznanjamo vsem ЧР našim sorodnikom in znancem pretužno vest, da je moj nad vse ljubljeni mož in atek
Sdilebir Josei,
Grenadier,
•tar 23 let, padel 21. Februarja na lažnem bojišču. Počivaj v miru in lahki ti bodi tuja zemlja. V najinih srcih pa živiš še vedno. Priporočamo ga v blag spomin In molitev.
Poiohenig bel Zlrklach.
Globoko ialuioSa žena in linSek, ter družina Dolinar.
* Nasad Jagodastega sadja daje največji donos. Zdaj je čas za to!
RroEZUEVE Ш MALXNOVE SADIKE
dobite po čemi 20 do 50 pfenigov za komad Se pri: EknKh-rungsamt A, Krainburg und Steln; Lasidwlrtschaftlliche Genos-senechaft Wlr, Domechale; Gfirtnerel Murstelnex, Veldes-SchloQ; Pfelderer Obetwerlc Oberkraln P.ođnart am Bahnhof. — Navodila za sajepje brezplačno:'
Bijdierrevisor • und Hdfer in Steuersadiea
ROBERT F£1GL
Krainburg, Postfach
empfiehlt sidi den werten Handels- und Gewerbe-treibenden in Steuer- und Budifiihrungsfragen.,
Rlolitiie Mnndpfl*««
(Hew zor Eriialtung đer Oesundlielt, dem derMuiiđ in đte Einrtngspfortt Titler Krankbeitskeime. Šolites die '|«WDlinteii CHINOSOL-GurgeltabletteB iera4e oicbt nir Hand tejn, so moB es voriilKrtelisnd апсћ mfl prlml-tiveren Haiunrlttitln. «1« etwa eintt Prise S*lz Is warmem Wtttei, [ећећ.
.ЛЕл Z Žalostnim srcem naznanjamo tužno Чг vest vsem sorodnikom in prijateljem, da je naš nadvse ljubljeni sin in brat
Snppan Andreas,
Soldat,
v cvetoči mladosti, ttar komaj 20 let, padel 21. lebruarja 1944 na vzhodni fronti. Vil, ki so ga poznali, vedo kaj smo zgubili in kako velika je naša bol. A sedaj počiva njegovo truplo tako daleč od svojih domačih. Naj ▼ miru počiva In lahka naj mu bo tuja zemlja. V naših srcih pa bo živel še vedno. Andrej, sladko snivaj.
Puterhof, 10. Aprila 1944.
Zaln)o6ii oče In mati. brat Joaei, soldat teatre MarU. MUka h JoseHna.
jr Z žalostnim srcem naznanjamo vsem "У našim sorodnikom In znancem žalostno vest, da je nad nad vse ljubljeni sin in brat
lohann Sdmab,
Soldat,
v cvetu mladosti, star 21 let, umrl 21. marca 1944 po težki bolezni, pripeljan v lazaret iz vzhodne fronte. Njegovo truplo počiva daleč od njegove mile In drage mu rodne zemlje katero je tako zelo ljubil. Počivaj v miru in lahka Ti bodi tuja zemlja, v naših srcih boš pa živel vedno.
Lee s, v aprilu 1944.
Zaln}o61: fltarši, brata Franci in Jože, sestra Lenčka In ostalo sorodstvo.
Jh Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom In prijateljem, da smo mesto veselega svidenja, dobili žalostno vest, da je naš ljubljeni sin in brat
Jeras Slefan,
Grenadier,
v najlepši cvetoči mladosti, star 23 let, padel junaške smrti 3. marca 1944 na Vzhodni fronti, zadel od granate. Stefan, kako si šel z odprtimi rokami sreči nasproti. Vse Tvoje veselje In sreča mora počivati daleč proč od rodne zemlje In Tvojih do skrajnosti potrtih domačih, ki si vse tako ljubil. Stefan,, mrtev si, a v naših srcih živih še yedno. Lahka naj Ti bo tuja zemlja, počivaj v miru, sladko snivaj, dragi Štefani Priporočamo ga v spo-min In molitev.
Vlkertsche Unter Groflgallenberg. aiajočl: oče In mati, brat Vinzeni na v?h nI fronti, sestra Angelca ter ostalo sorodstvo
ди v globoki žalosti naznanjamo vsem so-rodnikom, prijateljem in znancem, da |e naš ljubljeni sin In brat
Johann Werlnik,.
Rott Waclitmeister der Polixel,
v cvetoči mladosti, iter komaj »32 let, pade. junaške smrti na Vzhodu 23. II. 1944. Njegovo truplo počiva daleč proč od njegove, mile in drage mu rodne zemlje, ki jo Je tako ljubil. Kdor Je poznal našega Janeza ve, kaj smo z nJim zgubili. Bodi mu lahka tuja zemlja. Priporočamo ga v molitev in blag spomini
Lahovče, v aprilu 1944.
'*aln|o6i ttaril, Franz, Matevž, Stanko, gr»
jL Strta pod udarci- usode, javljam tužno ЧР vest, da Je moj srčno ljubljeni soprog, dobri oče, sin in brat
Malhias Miklanisdiilsdi,
Cend. Hauptwachtmeister,
padel Junaške smrti dne 5. aprila 1944. Pokopali smo ga na domači grudi v Laak a. d. Zaier.
ZAHVALA
Vsem, ki so mi т najtežjih urah mojega življenja stalii ob strani, se iskreno zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžna za po-klonitev vencev, kakor tudi za tolažile« govor ob odprtem grobu. Zahvaljujem se tudi vsem sosedom in prijateljem, ki so ga spremili v prerani grob.
Laak a. d. Zaier, 12. aprila 1944.
^@Wo!^a (onroga Miti, otroci: Anna, Franz van, Vinko, Marinka, Paul, ter sorodstvo.
81иш 8. — štev. M.
ЖАЖAЖАЖЖЖ* ВОТЖ
ML «#№#»
SiAtspieie
AUgemeine Fllmtreuhand G. m. b. H. Zweigstelle Veldee
AS6LING
18., 10., 20. IV.
Wunschkonzert
FUr Jugendllche zugelassen!
31., 22., 23., 24. IV.
Frauen slnd doch beesere Difdomaten
FUr Jugendllche nicht zugelassen!
KRAINBURG
18., 19. 20. IV.
Unsterblicher Walzer
Fttr Jugendllche zugelaeeen!
21., 2(2., 23., 24. IV.
Man rede mir nicht von Liebe
FUr Jugendllche nicht zugelassen!
LAAK
18., 19., 30. rv.
Mein Малл darf ee nicht wiee«a
FUr Jugendllche nicht zugelassen! 31., 22., 23. IV.
Kongo-ExpreS
FUr Jugendllche zugelaseen!
RAmiANNSDORF 18., 19., 20. rv.
Kongo-ExpreB Fiir Jugendllche ziigeiaee«u!
21., 22., 23. IV.
Geliebter Schatz FUr Jugemdli<Ae nlcbt wigeiMeen!
VKLDES
M., *). lY.
Aus emtnr Ehe
FUr Jugendllche nicht zugelassen!
21., 22.. M. ТГ.
Manege
FUr JugendUobe ШоМ lugelaesen!
NEUMARKTL
1®.. 20. IV.
Paradiee der Junggesellen
FUr Jugendllche nicht zugelaeeen;
2e., 33. rv.
Symphonie eines Leben#
FUr Jugendllche nicht zugelassen!
STEIN
18., 1».. 30. IV.
Der Siindenbock
FUr JugendUche zugel&wen:
21. 22., 23., 24. IV.
Romanze in МоЦ
FUr Jugendllche nicht augelassen!
ST. VEIT
22., 28. IV.
Alte* Hens wtrd wiedw jtmg
Jugendllche tmter 14 Jahren mdit zugel&ueni
LITTAI
le., 30. IV.
Seitenaipriing«
FUr JugendUehe nkht xugeiuMik! 32., 33. IV.
Frau Luna
Fttr Jugeodlioh« nMit mg«laaMaI ' MIESS
32., 36. lY. .
Der Siindenbock
FUr Jugendllche mgeieescn!
£?'i
drztlidier Sonntagsdienst
Krainburg: Am 16. April 1944: Dr. Vinzcnz Werbnak, Krainburg, Reiter-durdilalS 2; Fernruf 130.
Za Jedem Film die Deutsche Wochenschanl
Unnotig Lichf verbrau-Chen heiBf kriegswichtiger Arbeit Strom entziehen. Dcjhalb Licht sofort aus> schalten, wenn es nichf benotigt wird, und ent-behrliche OSRAM-Lam-pen outreichend locker tchrouben.
_ OSRAM .
OuteAnfage^
Hirer ЕгГрапиПе
verlanoenStedm knfteih 10ГСП Aniagc-Riilgcttcr ubcrltcucrDrgunfiigtes laurpairnund dasVcrmd' Ocnsfpatm bci drrgraeicn undatfcftm Ваифаг1<а1Гс IndcnDonau-Atpnigeycn
ЈлЈл iAhSiUsstiuuU ii&M de>t ^Juudf
Daher soil man ouch heute seinen Korper noch Mog-lichkeitvor schodigenden Einflussen schutzen, zumol unsere bewdhrten Vor-beugungs- und Krdfti-gungsmittel erst nach dem Sieg wiederunbeschronkt zu hoben sind
BAUER & (IE
SANATOGENWERKC
BERLIN
fMi đftasi
Službe išče
Gospodinja, dobra kuharica, išče mesta pri mali družini ali v gostilni. Ponudbe na K. B. Krbg. pod šifro „Takoj". • 2956—1 Službo išče trgovska pomočnici v trgovini z mešanim blagom ali knjigarni. Obvladam dobro nemško. Naslov T K. B. Krainburg.
2948—t
Prodam
џ

AiiTLlCHE BEKANNTMACHtNGE]^ Eiernufruf ip der 61. Zuteilungsperiode
Das Landesernaiirungsaint Karnten gibt fiir den Reiclvs-gaH Kamtem und als Referat Emahnmg und Landwirtsohaft de* CdZ fUr die beeetzten Gebiete K&mteng und Kralne be-kannt;
In der 61. Ziiteilungsperiode, das let in eter Zeit vom S. bte 80. 4. 1944, werdeo an jeden Versorg^ungsberechtigtein 8 ESer ausgegeben,« und zwar auf den in der 61. Zuteilimgs-periode geltenden Abschnitt » der Reichselerkarte 4 Eier und »uf den Abschnitt b 4 Eier. Die InhaJber der Reichaeierkarte geben den BesteUechein Nr. 61 bei einem Kleinverteiler ab, welcfaer aie zum Umtausch gegen einen Bezugschein beim EmSJiruogeamt ednreicht und damit die Eier bei einem GroB-vertelder bezieht.
Aus Transportgriindeo wird es vwaueeicMlich nicht mflglich eein, daS die Versorgungsberechtigten die 8 Eier xuglelch erhalteo, sondem eg werden zunachet die 4 Eier auf den Abechnltt a auegegeben. Die weiteren. 4 Eier auf den Abachnitt b Ttixmea frtiheeten* Biade April d. J. ausgege-ben werden, SoUlten einzeln« Vereorgwigetoerechtigt« bis zum AUaiif der 61. ZutelloHigsperiode (30. 4. 1944) die aufgeru-femen Eier nocji nicht bekommen haben so behalten die иииа Besug derselben vorgesehenen Abechnitte aucb in der ex Buteilimgaperiode noch ihre GUltigkeit.
Klagenfert, dee 12. April 1944.
Lrindewernilhrungsamt Kkmten.
Hausbrnndkohlenversorgung 1944-45
' Der Beauftragte fUr die Kohlenbewirtschaftung der CheCe der Zivilverwaltung in der Untereteiermark tmd le ObMkrain gibt bekannt;
Das oeue Kohlenwirtscbaftejahr 1944/46 begtnot am 1. AfpivH 1044 und endet am Sd. Marx 11945.
Der geeteigerte Bedarf der RUetungswirtaciiajft uod am-d«rer kriegewichitiger und lebenenotweodiger Verbrauctaa-steUen verlangt, daB im neuen Kohlenwirtachaftejabr E3a-sparungen im Hausbrand erzielt werden.
Die bisherigen Beatimimmgen Uber die HavwbrandScoblea-reraorguing bleiben im weaentllchen umverandert.
Ale Gruodlage fiir die Versorgung der Verbraiwber gel-ten auch im Kohlenwirtschaftajahr 1944/45 die in die Kun-denlleten der Kohlemhandler eingetragenen, vom Wirtechafts-aimt Ubeiprtiften und auf dej aparsameten Verbrauoh riohtig-geetellten Jahresbezugsmengen, ohne daB ouf dieee Mengen edn Lieferanspruch bestehit. Eine Neueintragung in (Me Kun-deoStartei ist nicht notwendig. Jeder Verbraucher erfKhrt von seinem Kohlenhandler die voraussichtiichen Bezugsmengen. Eim Wechsel des H&ndlers iet grundefi/tzlich nicht geetattet.
Die Verbraucher sind verpflichtet, art- wad sortenfihnli-che Brennstoffe anzumehmen.
Verbraucher, die lagem komnen, verMereo die Beauge-bepechtiguDig, wenn sie zum Zeitpunkt der vom Handler an-geibotenen Liieferung die Annahme verweigem.
Autf die kriegabedingten Schwierdgikeiteti bei der Bette-
feruog der Verbraucher durch den Kohlenhandei wird be-sooders hlng«wieeen.
Die Verbraucher sind amgewiesen insbeeondere wK-hrend der Vbergangseeiten im Frtihjahr und Herbst auBerst zu sparen, um sich dadurcfa fUr die Wintermonate einen entepre-chenden Vorrat au schaffen.
Jeder Verbraucher iet vei'pflichtet, alle Umstfinde, wel-che eine Herabeetzung der auerkannten Brennstoffmengen zur. Folge haben, ohne Auffoi-derung uber seinen Kohlenhandler dem zustaadlgen Wlrtschaftsamt bekanntzugeben.
Inebesondere haben Umquartierte ,aus luftgefahrdeten Gebieten jede Wohnungsveranderung ihrem Kohlenhandler und dem zustandigen Wirtschaftsamt zu melden.
Die n&heren Bestimmungen sind den Kundmachuaigen des Kohlenhandels au entnehmen.
Der Beaaftragte fUr die Kohlenbewirtschaftung der Chefs der Zivilverwaltung in der Untereteiermark und in Oberfcrain.
Beratung zur Dnfailverhiitung
KUrntens vmd Kraina
tel* И
mit:
Da die Uber Anordnung des Beauftragten fiir Soaialver-sicherung eingesteHten technischen Aufsicshtsbeamten (brej Bestimmung gemaQ die Betrlebe in alien Angfelegenhelten der UnfallverhUtung zu beraten haben, werden jene Betrlebe, die eine besondere Auskunft in eicherheitstechnischeo Belan-gen benotlge«, aoifgefordert, Ihire dieebeziiglichen WUneohe der Soztalversicherungskasse in Krainburg Am WeilTer 11, schriftlich ode« telefoniech bekanntzugeben, damit die technischen Autfaichtebeamten sun&chst in diesen Betrieben be ratende Kontrollen In Belangen der UnfallverhUtung vomeh-mem konnen. Da auch die Hauehaltungen mit Haueangeetellten Betrlebe tm Slnne der UatallverhUtungsvorsohriften sind, kdn-nen auoh Hauehaltuogevorstiinde dieses Ersuchen artellen; um die Arbeit der Aufsichtebeamten zu beschleunigen, wird empfohlen, die vor kurzeni Ubersandten UnfaMverbUtungs-vonechriften (Tell C fUr Haushattungm) vorher einer ge-nauen Duroheiohrt au tmtenaleiien.
ХажуеИ * preprečitvi necgod
9oziatverBtcfa«ruDg«kaase fUr beeetate Oebiete K&mten und Kraine (blagajna la socialivo zavarovanje v sasedenem ozemlju K&mtma in Kraina) javlja:
xl\> odredbi poverjenika sa aoclalno zavarovanje ao postavljeni tehnični nadzorni uradniki, Id naj v smislu svoje določitve dajejo nasvete obratom v veeh zadevah, ki se tičejo preprečitve net^od. Pozivajo se vel obrati, ki jim je potrebno v varstveno-tehničmh zadevah kakšno posebno pojasnilo, da zadevne želje javijo pismeno ali telefonično So zialversicherungekasBl r Krainburgu am Weiber 11. Tehnični nadzorni uradniki bodo v omenjenih zadevah najprej v teh obratih Izvedli posvetovalno kontrolo. Ker so tudi v doimačlnetvlh z domačimi nastavi j eaicl obrati v smislu predpisov o nezgodnem zavarovanju, lahko tudi dotlčni gospodarji izjavijo to*adevne proSnje. Radi olajšanja In pospešitve dela nadzornemu uradniku se priporoča, da poprej .preberejo In točno pregledajo UnfallverhUtungsvorschriften Teil C fUr Hauehaltungtm), ki so jim bile pred kratkim dopoelene.
Eine 0&a$e tin Arbeitssnxuff?
Mit dem Arbeitsanzug ist м wie mit dem Kopfhoor. Auch der Arbeit$anzug bekorarat rait der Zeit dunne Stellen. — Hier muft die- Housfrou eingreifen: ehe diese Stellen dufckdiewem, wird S toff untergelegt. Dos meehen wir an alien storlc be-ontpruchten Stellen: on den Knien, on den Ellenbogen, om Hosenboden. So erreichen wir, do8 der Anzug doppelt so longe heiti
• •
Guter Rot von IMI

Krankheit'
i6aS<6e
Jeder Kronke toBf eine Ludce in der Kampffront der Hcimot often. Der Wille zur schnellen Oesundung istdeshalbPflicht; er rmiB die Kunit der Arzte und die Wirkung bewohrter Arznejmittel unlerstutzeni
ASTA
ARZNEIMITTEL
Prodam dve stružnici r» železo za RM 2 in 3000. Revolver stružnico za RM 800, žago za žag«-nje železa za RM 300, avtomat za izdelavo vijakov z* RM 1100, vse n« Jermenski "pogon. Ogled strojev v mizarski zadrugi v St. Veit/S«we.	2954—<
Prode se krav«, j mescev breja. Johann Ilitschar, Godeschicz 66, Laak/Zaier.	293;—4
Izgubljeno
V	Veldetii ie bila 11. maro4 zgUibljena zlata zapestn« ženska ura marke Doxa. Pošten najditelj se prosi odati Jo proti visoki nagradi т občini Veldes »K pri žandarmeriji.	5436-1«
V	Radmannsdorfu Je bilo *g^bl)»-ao 3. aprila nalivno pero »плп^ ke Pelikan, .rdeče barv«. Pošten najditelj se prosi oddati najdeno pero proti visoki nagradi pri blagajni kina v Radmannsdorfu.
____________5437-Д«
Pozabil sem v večernem vlak« dne 4. aprila od Neumarktl do Krainburga i par nizkili črnih čevljev z imenom, napisanim n* podplatu, v vozju drugega razreda. Pošteni najditelj se naproša, dl odda v L. G. w. barake 66 pod S. K. Ljubljančan, proti nagraiK.
2930—2»
V	sredo 4. aprila sem na poŠti v Krainburgu pustila ležati nalivno pero. Pošten najditelj s* naproša, da odda v K. B. Krbg.
_________2931—12
Pozabljena je bila dne ; aprile rjava aktovka z vsebino Fotoaparat „Zeis Ikon" in 3 kljuži, na postaji ASling na drugem p^ ronu ob ograji tel. celice. Osebo je opazilo več ljudi in se napro-
n* <ie JL
K. B. Krainburg pod „Dobra
IWirw^gmiM /,
Шбе eiiileifejb/
O«rod# |#Ф2Ф, wo wir nicht ИП OberAuR (cKwtlg«n kenn«n, muB оЛ«1 vollwertlg verbrooeht wer*
den. AucK zvg#f#ik# »of'*«
fwr doftn V#rw*ndumg ^den,
w#nm e* wibedinfl* Bd»ip Ш.
Monch#* Ei И
gamnict
Migaltgt, »гКШ zur rtdilOT Z«ii •imn nodi	Zwackl In GARANTOI
hoUtn <idi Ei.tr I Jokr langl
grade".
______2944—1»
Zgubljeno 18 marca 1944, izseljenka iz Litijskega okraj«. S popoldanskim vlakom proti Afilinpu sem porabile v vlaku v Zwisdhen-wassern vse svoje imetje. ftk«tlj» od margarine n* n«$lov Fran* Obidič. v Skatlji se nahaja žensko perilo, možka obleka, rjavi čevl^ in I ogrinjalo, Pokeneg« najditelje prosim, d» mi vrne na naslov Johann Furlan, Krainburg, Bergstrafie 11.	ipf)—21
Zgubil sem moško žepno uro ж verižico, dne 10. af ril« popoldan od Hrastije do ulice *m Hang. Ker sem reven vajenec, _ prosim poštenega najditelj«, naj jo odd« na K. B. Krbg.	1949—
_Bazno
Bolnik v stanju okrev»nJ«!^Ts letni fant, ičše sobo in hr«no n« deželi, najraje v trikom Kokritz —Hoflein—Goritsdie. Oprema in perilo lastno Plača po dogovoru. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „HiSni varuh".	1956—15
V sredo 5 aprila mi je bila v trgovini Lichtl, Krainburg, mogoče po pomoti vzeta otrožka Kleider-karta. Oseba, ki je bila opažena se poziva, da jo v izogib posledic vrne na naslov, ki je na Kleider-karti.	2933—>1
Obetbanmspritzmittel Neodendrin (ObetbELtimkarboIineuiii). Seli-non. пвц. Baumwsche Baum-teer. Oaetrix-KOrner gegen F^dmSoee and eonetiee Schad-linjwbekiimprunaemittel iowie Webnann-Salz гхи Но1>1шог&-gndoniRg ijn GfLrten4>ai3 erhHlt-rich he: Frene fVaootnik Bieen-and Farberkhandlnng. Katk-und Zementnie le^la м. Klaxen-furt Krefelder StraBc 9. Fern-mf 8(IOfl	_(21.142)
WeehaelKeitlee Kranken • Vtrel-eherunee-Angtall Siidmark Me-'tet Krnnken-ZuschuBvereiche-rune fUr Pfliohtverelcherte. Kranken-Vollversicheran« fUr Versiohenmeefreie. Kranken-hauetairgeld - Vereicherun« fiir iedermann. Auekcuift: HaMPt-verwaUniur G raz, Nentorjrasep Nr. 57 Verwalt\mKestelle: Mar-bnre. Edm.-Schmid-Gaeee 8. Bilro: CIllI. Grabeniraese 2.
ZAHVALA
Iskrena hvala vrnem, ki ate eb »mrti mojega moia,
Sore Rudolfa,
sočuitvovali I menoj, ga spremljali na njegovi zadnji poti in obiuli njegov grob i cvetjem.
Krainburg, 6. aprila 1944.
Katarina Sore.
Globoko ■potrti J«vl)emo teloitno r»tt, da )• Bal ljubljeni odinl lin
Malt Frani.
Ooiroltor,
padel dne 30. Januarja t* n« vzhodni fronti, itar komaj 20 let. Nameato veielega tvide-nja tmo prejeli žaloatno veat, da ne bo več videl gorenjskih planin, katere Je tako ljubil.
OberKanker, v aprilu 1944.
Globoko	drttilaa Malt.
Josef
Namesto skorajšnjega svidenja ž njim, Пг smo nepričakovano prejeli žalostno vest, da je dne 24. februarja 1944 v svoji 20. spomladi zgubil na Vzhodu življenje na# preljubi sin in brat
TiKdiar.
Panztrgrenadler.
Neizmerna je naša bol, vsa naša sreča in vse naše upanje počiva daleč proč od njegove rodne grude, ki jo je naš dobri in veseli Jože tako zelo ljubil. Vsi, ki itega poznali, veste, kaj smo z njim zgubili.
Bodi Ti, ljubi Joža, lahka zemljal Priporo-^imo ga v molitev in blag spomin.
7 i r k 1 a C h, v aprilu 1944.
ZalnloM staril, brat ia sestra.