ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA RUDARSKO POKLICNO ZNAMENJE »KLADIVO IN KLIN« JOŽE GASPERŠIČ Od besede resda različen, a kakor ona neobhoden služabnik duha in kulture je orodje. Med delom in orodjem je čudna j vez in neprestano povezovanje obojega in z i obojim vodi v simbolizacijo enostavnih, vsak- danjih sprav, da postanejo poklicna zname- nja, spoznavni znaki, ki ne govore le o vrsti človekove dejavnosti, temveč nas spominjajo tudi njenih okoliščin npr. težavnosti, po- membnosti, uspešnosti, zgodovine itd. Odkar ga poznamo, je rudarski znak dvojica med seboj različnih, a vsak zase v bi- = stvu enakih ročnih odkopnih orodij za razno- j vrstno rudo v skladih, eno za desno, drugo i za levo roko, ki sta danes in v taki zvezi komaj še kje v rabi. Obe orodji sta bili v delu neločljiva enota, nobeno se ni lotevalo od- kopa vanja brez drugega. Ko prištejemo še j kratki, enoročni toporišči, spoznamo vso staro odkopno druščino pri delu in v sim- bolu. Odkar je človek v srednjem veku začel riti po jaških in rovih v zemeljske globine, da bi odkopal njihove zaklade, je odslužila težka dvoročna rovača, ker je rudarju ni bilo mo- goče vihteti v sklonjeni, klečeči ali ležeči drži. V nizkem, tesnem, mračnem in krušlji- vem okolju, kjer je bilo rude navadno več ali boljše, mu je bilo bolj pripravno enoročno,) Rudar pri delu z rovačo krajše in lažje, dasi dvojno orodje, ki mu je nekoliko sproščalo gibanje rok. Vendar ju ni nosil na svetlo, temveč ju je spravljal v jami, ob posebnih prilikah, morda v liku, ki ga kaže rudarski znak: kladivo je položil i iz desnice s koncem toporišča proti sebi, kri- žem čez kladivo pa je odlagal levo orodje. o katerem bo še beseda, z vrhom toporišča proti sebi. Tako je označeval mesto, do koder se je rudarju izmerila in obračunala količina nakopane rude, ali mesto, kjer je stala od- kopana ločilna stena s sosedom ali pa so lik sestavili o delopustih. Križem položeni od- kopni orodji sta bili posebno prazniško zna- menje. ščit s strguljo in rovačo iz leta 1453 Motiv dvojnega odkopnega orodja s topo- rišči in lik njegovega odlaganja sta z milijon- kratno ponovitvijo po širokem svetu postala svetovni rudarski znak, ki ga stoletja poslej niso bistveno spremenila, čeprav postaja ru- darska tehnika v zadnjih desetletjih dru- gačna, saj grade namesto ročnih orodij za- motane električne odkopne stroje. Kaj vidimo v drugem orodju rudarskega znaka? Nemci od začetka imenujejo simbol »Schlägel und Eisen«, kakor je povedal Ma- thesius 1559. Polno ime drugega dela simbola se imenuje »Bergeisen« in Agricola ga tudi tako imenuje ob njegovi risbi. Sicer redko srečamo to polno ime. Tako, kot pravijo sim- bolu, imenujejo Nemci tudi obe orodji, misleč na njuno delo v tehniškem pogledu. Oglejmo si to delo! Schlägel smo prevedli s kladivom. Zakaj niso rekli Hammer? Cigaletu je Schlägel preje leseno kot železno kladivo, torej kij, kijec, o katerem vemo, da je in da je bil" lesen. Ali Eisen, Bergeisen, torej železo, ru- darsko železo kot ime drugega dela rudar- 157 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO skega znaka poleg Schlägel, lesen kijec za prvi del znaka, ne vzbuja vprašanj iz zgodo- vine orodja, npr., če morda rudarska »kla- diva« v davnini niso bila lesena? Ali je narod pravil nekemu orodju »železo« s posebnim ozirom na leseni kijec in ni imel za železo Rudarski znak na stropu cerkve sv. Petra v Radovljici iz ] leta 1459 (toto SI. Vengar, december 1961). Obe orodji sta I kladivi s profiliranima toporiščema bolj določnega imena po delu? Pri nas še sedaj zabijajo z lesenim kijem kline in za- gozde — železne ali lesene — v klade, ki jih hočejo razcepiti, kalati. Nasajeni klini, na toporišča nataknjene in pričvrščene ostre kline so sekire, cepavke, gorenjsko klavnice, na svetu take kot nasajen ozek visok klin. Kljub drugačnemu nasadilu in drugi obliki si zato upamo tudi staremu rudarskemu Eisen reči »nasajeni klin« ali krajše »klin« in prevajamo celo ime rudarskega znaka s kladivom inklinom! Rudarski znak na stropu rožnovenske kapele v župni cerkvi sv. Petra v Radovljici (foto SI. Vengar). Kropa, Kamna gorica in Bohinj so bili v radovljiški župniji; kapela je bila zgrajena nekaj let kasneje kot pa cerkveni strop. — ProfUacija toporišč obeh kladiv slabo razločna. Kladiva prejšnje in te slike morda niso rudarska kljub Mii 43? Vse to orodje v dvoje je bilo v rokah ene- ga človeka, kot kaže Agricolova slika v 1. št. letošnje Kronike. Rudar na enem kolenu kle- če je nastavil klin na rudni sklad v steni, kjer je slutil, da se bo ruda odklala. Na klin je udarjal s kladivom, da ga je pognal v raz- poko, dokler se ni gmota odkrhnila. Ce je hotel dobiti daljše kose, je h klinu priložil dolage. Potrebno poč je vsekal z daljšim vit- ke jšim ostrim klinom (Ritzeisen), ki ga Cigale z Vodnikom prevaja kot »veliki sveder«, kar je menda tehniško nepravilno. Tak nasajen tanek klin-risavnik je bilo treba umetelno in narahlo voditi in nastavljati, da mu ni ostri- na otopela, kakor tudi drvar išče klinu po celi kladi mesto, kjer bo najbolj živo prijel. Načeto zev je rudar nadalje odpiral z debe- lejšimi zagozdami (Plötze), da so jo razgnale. Kje, kdaj in kako je prišel v rabo simbol »kladiva in klina« in (pred tem) njegova tehnika? Ergolog Wilsdorf razpravlja o delu in delovnem orodju rudarjev v saškem Rudo- gorju v XVI. stol. v petem zvezku knjige »Deutsches Jahrbuch für Volkskunde, 1959« in ceni količino porabljenih nastavnih klinov (Bergeisen) v omenjenem Rudogorju od XVI. stol. dalje na nekako 200 milijonov primer- kov. Hkrati ugotavlja, da jih sedaj v muze- Kladivo in klin sta položena ali vdolbena znamenja. Nad njima črka W. Preris pečata. Konca toporišč zaobljena. — Stara fužina v Bohinju XVI. stol. Mu 344, 345 jih Rudogorja ni niti 100 primerkov več. Gre mu namreč za metalografske preiskave tega orodja bolj kot za zunanje meritve, ki so dale povprečno dolžino klina od 9,2 do 9,5 cm. Brinellova trdota namreč more biti od 80 in : 90 do 400 in 450, kar so neznanske razlike! Tudi za kladiva (Schlägel) mu ne zadostuje samo navedba povprečne teže med 1,4 do 1,6 kg in pa obris. Tolikšna gomila klinov je nedvomno zahtevala ustrezno število kladiv, pač nekaj milijonov. Gora orodja v novem sistemu nam olajšuje sklep, da je bilo tu ali i v podobnih razmerah in v več krajih Sred- j nje Evrope rojstvo rudarskega znaka. . J 158 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Govorili smo o starejši tehniki rovače (Keil- haue). Z njo smo imenovali v eni sapi še strguljo (Kratze), ki ju najdemo obe naslikani''. na ščitu kot emblem pri liku rudarja iz leta; Rimrdova rudosledna tabla na Jesenicah iz leta 1760 (muzej). Nepravilen znak zaradi zamenjave lege klina. Nepravilna oblika klina. Konca toporišč zaobljena {foto Fr. Torkar, j marec 1962) i 1453 v svoboščinski listini Friderika III. za železarski trg Eisenerz onstran štajerskega Erzberga. Listina za enak namen iz istega leta za Vordernberg tostran Erzberga pa kaže tri figure: rudarja pri kopanju rude z rovačo in dva fužinska delavca pri razpolavljanju po taljenju dobljene mase z orodjem, podob- Ruardov rudarski znak na koru v savski cerkvi (Jesenice) iz leta 1761 (fato Fr. Torkar, marec 1952). Nepravilna oblika klina, plošča v sredi ne sodi sem nim drvarski klavnici. Sliki nam pričata, da tedaj še ni bila uvedena ali razširjena rudar- ska tehnika »kladiva in klina« oziroma, da še niso obstajale predloge za njeno ponazar- Slika rudarskega znaka nu zunanji steni Ruardove graščine na Savi, sedaj jeseniški tehniški muzej, XVIII. stol. (foto Fr. Torkar, marec 1962). Klin je zasukan. Znak je naslikan nad sončno uro Janje v simbolu. Pozneje, gotovo pa v teku prve polovice XYI. stoletja, ki je pri nas na Jesenicah na Savi, v Bohinju, v Kropi, ob Krki itd. znano po nastanku novih fužin in po porastu železovega rudarstva, v Evropi že govore o rudarskem simbolu z novo tehniko. Vrh tega so rudarski redi, kakor so enega Rudarski znak na stolpiču za fužinsko uro pri nekdanji 1 Zoisovi fužini na Bistrici v Bohinju iz druge polovice XVIII. ! stoletja. — Zaradi slabe fotografije nejasen znak (foto R. ; Finžgar, februar 1962) 159 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Rudarski znak na bivšem Zoisovem gasilskem domu na Javorniku (foto Fr. Torkar, marec 1962). Klin ni pravilen. Šilasta palica ne sodi k znaku Rudarski znak z votivne podobe na steklu iz Zg. Avstrije ali Šlezije iz zgodnjega XIX. stoletja (Leobner Grüne Hefte, »t. 39). Znak je pravilen, klin ima obliko male rovače, toporišči zaobljeni. Slika na steklu Litoželezni Levičnikov nagrobnik v Železnikih, napis v bokoričici, okoli 1. 1847. Klin po manjši rovači nasajen preblizu osti, toporišči profilirani Našitek na rudarski paradni čepici. Jesenice, sredi XIX. \ stol., tehniški muzej, Jesenice {foto Fr. Torkar, marec 1962) : Pločevinasti našitki na ovratniku in rokavih rudarske pa- radne obleke. Jesenice, sredi XIX. stoletja, tehniški muzej, Jesenice (foto Fr. Torkar, marec 1962) Rudarsko-plavžarski emblem, lega Oirodij zamenjana. Zagradec. XIX. stol., tehniški muzej, Jesenice Znak na podboju hišnih vrat, klin ima ost nepravilno na- vzgor, robovi profilirani. Železniki leta 1861, pri Blažku Rudarski znak na nagrobnem kamnu v zahodnem zidu po- kopališča v Kropi (foto SI. Skriba, januar 1962). Vklesan znakJ orodji sta klina nepravilnih oblik. Gornji, tu ne slikani del spomenika velja fužinarju in posestniku Jožefu Varlu, menda tastu Karla Pibrovca, rojenemu leta 1788, umrlemu leta 1861. Sinček Karla Pibrovca, Adalbert, je bil rojen 1. 1863 in je isto leto umrl. Plošča njemu je bila na de- dovem (?) spomeniku izdelana 1. 1863 ali pozneje 160 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dobile 1550 Kropa, Kamna gorica in Kolnica proti zakupniku radovljiškega gospostva Dietrichsteinu, utegnili dvigniti poklicno za- vest rudarjev. Vzgibi in rast železarstva na Gorenjskem in mnogo pomembnejši uspehi železarjev na Zgornjem Koroškem in na Zg. Štajerskem se pa ne dajo primerjati vzniku rudarstva, srebrovega in drugega, v Rudogorju (Erzge- birge) Češke in Saške, posebno v XVI. sto- letju. V Jahimovu (Joachimstal in krajše Tal ali Thal) v češkem Rudogorju, od koder smo v stari Avstriji prejeli ime in denar v srebr- nih tolarjih, slutimo eno izmed možnih rojst- nih mest rudarskega znaka. Tu so 1518 začeli Rudarski znak na liiši Jurija Magušarja v Kropi (foto SI. ^ Škriba, januar 1962). Vklesan znak, klinova ost narobe, klin I je podoben žebljarskemu >šmolu« (kljunu) j kopati srebrovo rudo in je rudnik v štirih letih štel že 8000 mož, kopajočih v vedno večjih globinah. Češki lev je bila podoba na prvih kovancih iz jahimovskega srebra v lastništvu grofov Slik, a 1543 je Ferdinand kot deželni knez prisvojil regal. V Jahimovu je deloval od 1532 do 1540 in od 1542 do 1565 luteranec Ivan Mathesius kot rektor latinske šole, potem pa kot luteranski župnik — >ru- darski« pridigar. (Tudi drugi novoverski dušebrižniki na Nemškem so dobili ta vzde- vek.) Kakih dvajset Mathesiusovih dolgih nemških pridig namreč, ohranjenih v tisku, ki jih je imel navadno za novo leto in o pustu, je govorilo o rudarstvu s polno alegorij o predmetu. Agricola [nemško Bauer, po naše Kmet] Jurij, rudarski tehnolog v bližnjem saškem Rudogorju, je živel v Jahimovu od 1527 do 1533 kot zdravnik in naravoslovec, do konca Mathesiusov prijatelj, in je 1556 izdal slovito latinsko delo De re metal- lica v 12 knjigah, namenjeno takratnemu Risana povečava skupinske fotografije šcntanskih rudarjev, i ki drže znak narobe obrnjen, sicer bi bila lega obeh delov '-. pravilna. Tržič, ok. 1900, priobčeno pri Mohoriču, str. 259 \ rudarstvu kot učbenik, zlasti mladini v šolali. Skice in teksti so nastajali med 1530 in 1550, risbe naprav okoli 1550 do 1553, lesorezi v Baslu in revizija besedila pa okoli 1553 do 1555. Ob tem delu, v času hudih verskih in socialnih bojev — rudarji tam so se splošno in zgodaj poluteranili — je mogla zrasti in se dvigati stanovska zavest in kultura, katere sad je bil lahko rudarski znak. Njegovo reklo »kladivo in klin« je Mathesius spravljal med ljudstvo v cerkvi in šoli, z besedo in tiskom, kakor tisti, ki so učili rudarsko tehnologijo po Agricoli. Udomačil se je znak v cehih in tovarištvih rudarjev, prisvojile so si ga rudarske družbe in podjetja, ki so bila z rudarstvom v tesni življenjski povezavi: železarne, fužine, livar- ne ipd., ki so kopale in predelovale lastno rudo. Kratko: rudarski znak se je kmalu v Evropi razširil in utrdil. Pravzorec znaka je bil nujno spremenljiv, ker so to povzročali zelo različni objektivni in subjektivni pogoji: razločki v stopnji in vsebini tehnike, razločki v rudah, v njihovih = Dva pravilno položena klina s širokim, rezilom (ali pa je levo orodje klin). Alabaster. Železniki, >Johanova< (Globoč- nikova) grobnica, 1. 1902 161 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO IvRAJENNO ZGODOVINO vrstah, v količini in kakovosti, v globini rud- nikov itd., ki so delovali bolj ali manj za- vedno na premike mer in oblik sestavnih de- lov znaka ne manj, kakor stilistična gledanja Rudarski znak na srebrni čaistni medalji za Looben, delo ] zlatarja Schmidta. Kovan pravilen znak, premogarsko obliko- van klin. Leoben 1. 1961, iz časopisa Der Anschnitt, Bochum ustvarjavcev znakovnih upodobitev. Včasih je bil razloček v podobi znaka tudi material ozir. orodje za izdelavo znaka, ki je bilo ko- vina, kamen, tekstil, barva, ozir. dleto, čopič, igla, škarje, pila itd. Veliko spremembo v upodobitvi znaka, iz- virajočo iz spremembe pri odkopnih orodjih, zlasti pri klinu, je sprožil premog, ki so ga začeli kopati tu stoletje in nekaj več, tam dve stoletji pozneje, kot je nastal prvotni znak. Marsikje pa so obtičali pri starejših oblikah znaka, ponekod tudi pri starejši teh- niki rudarjenja npr. pri pridobivanju žele- zove rude. Alpski rudarji železa so izhajali celo brez klina in izkazujejo v znaku dve majhni rovači, kar vidimo v Železnikih in v podobi na steklu iz Avstrije. . Preris pravilnega znaka na poštni znamki, rudarska svetilka ne sodi zraven. Paris, 1. 1959 (iz Auschnitta) Rudarska kladiva tiste podobe, kakor je bil Schlägel, doslej v slovenskih muzejih morda niso znana, še manj je najti nasajeni klin (Eisen, Bergeisen) Agricolov ali podobno. Tiskan rudarski znak kladiva iu klina, toporišči zaobljeni, ponvica ne sodi k znaku. (Inserat Rudnika svinca in topil- nice v Mežici; Delo, dne 28. decembra 1961) Za Bergeisen ima Cigale po Vodniku monta- nističen izraz pikelj, kakor se je v Bohinju morda reklo krajevno, skladno z delom tega orodja, — če je dobil Vodnik »pikelj« za Bergeisen od rudarjev na Koprivniku. Tako bi tudi razumeli rudarski znak na pečatniku iz Bohinja iz srede XVI. stoletja, podoben majhni rovači, ki naj bi zastopal klin. Ker je drugi del znaka kladivo, bi to pomenilo, da le ni predstavljena stara rovača, ampak da imamo opravka z upognjenim klinom, ka- terega so zasajali v rudne poči in tolkli nanj do odkola skale. Kladivo in klin sta torej tudi tu kakor eno orodje iz dveh delov in še iz tretjega, toporišča. Klin pri rudarjih premoga, drugačen kakor ga poznamo pri Agricoli in iz časov, ki še niso diferencirali orodja, s kladivom in to- poriščem še dalje predstavljajo vse rudar- stvo. Ce se bo na tem znaku še kaj spreme- nilo in kako bi se klinu bolje reklo, naj uganejo premogarji, ki jih je v Sloveniji na tisoče, medtem ko železove rude pri nas več ne koplje živa duša. v Kamni gorici ni več najti rudarskega znaka, pač pa je ' na kamnitem podboju Smrekarjeve hiše v sklepniku letnica ■ 1822 in v oglih klešče in kladivo, žebljarsko znamenje ! (foto SI. Skriba, februar 1962) 162 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Priobčujem letos na Gorenjskem ugotov- ljene rudarske znake s slikami in opisi, ka- terih trije in sicer št. 10, 14 in 18 so bili ob- javljeni že v 1. številki Kronike. Tu so dodani informativno še znaki št. 19, 20 in 21 od drugod ter št. 22 kot nerudarski iz Kamne gorice. Na strani 371 ima Müllner (Geschichte des Eisens) risbo razpadle fasade Stare fu- žine iz 1895. Nad portalom je bil narisan znak s kladivom in klinom. Sliko rudosledne table iz Železnikov iz 1885 z rudarskim zna- kom so prinesli Loški razgledi I960, tablo hrani Loški muzej. Rudarski znak v zidnem ometu je bilo videti na hiši, ki je bila nekdaj last Matije Škriba, »vogomoštra« Spodnje fužine v Kropi, ki je podrta zaradi razširi- tve ceste v Kotel. Dobro oko opazi nekaj rudarskemu znaku podobnega v železniških voznih redih za vlake ob delavnikih. OPOMBE Viri in slovstvo: Wort und Werkzeug in den Predigten des Johann Mathesius, Deutsches Mu- seum, 1932. — Heimatmuseum, Eisenerz, 1948. — Vordernberg und seine technischen Merkmale, Leobener Grüne Heftö 37. Risbe V tej in prejšnji številki Kronike so delo Boštjana Gašperšiča, risbe iz Železnikov pa delo Jelke Zumrove. 163