129. številka. Ljubljana, sredo 9. junija. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan, isvzemši ponedeljke m dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ojrerske dežele za celo leto Iti gL za pol leta 8 gL ■a četrt leta 4 gld.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ne racnua 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje delele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Sol.li in ta dijake ve\ja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 jrld. f>0 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plat-uje od četiri »topne petit-vrste 6 kr.? če se oznanilo enkrat tiBka, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iivole tranktrati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacge, oznanila, tj. administrativno stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Dr. Jakob Razlag, f
Omrt, ta gotova končevalka vsega, kar je človekovega, spet je iz srede našega naroda odvzela moža, čegar ime bode ostalo častno zaznamovano mej onimi, ki so se v najnovejših desetletjih v prvih vrstah narodnih boriteljev trudili za narodno vzbujenje in narodni boljšek SloveLstva. Častno zaznamovano, pravimo, bode ostalo ime dr. Itazlagovo v spominu naše slovenske podrobne zgodovine, in sicer tem bolj, čem dalje bodo nje pisalci odmakneni strastim našega denašnjega mejusobnega dnevnega boja. In čem objektivneje bodo presojali dela in namene, čem menj se bodo ozirali na osobne predsodke in prenagle obsodbe, tem gotoveje bodo rekli končno sodbo: Jakob Razlag je bil človek, nekatere človeške slabosti mu nij80 tuje bile, kakor nijso nobenemu od matere Evine hčere rojenemu, ali J* kob Razlag je bil pošten narodnjak, pošten patrijot in on ima zasluge za slovenski narod, katerih Slovenci nikakor ne smemo nehvaležno pozabiti.
Smrt dr. Jakoba Razlaga ne prihaja nepričakovana; bil je bolan uže nekaj let in le njegova trdna natura je premagovala tako dolgo ostre napade bolezni. Da, smrt dr. Jakoba Razlaga niti ne dela nijedne praznote v vrstah narodnih prvoborcev, kajti uže doberšno časa semkaj Razlaga nij več v teh vrstah bilo, odstopil je bil sam utrujen na stran, največ zarad fizične bolezni.
Jakob Razlag se je rodil v Radoslavcih blizu Ljutomera na slovenskem Štajerskem dne 12. julija 182G, torej je umrl 54 let star. Ljubezen do rodnega slovanskega jezika sta mu vcepila K tempelj in Vraz, prvi, pisatelj knjige „Dogodivščine štajerske zemlje", ljubezen do rodnega Slovenstva, drugi, slavni ilirski pesnik Vraz, navdušenje za literarno zvezo Slovencev s Hrvati, katero je Razlag v dejanji in ideji do konca svojih dnij zagovarjal.
Razlag je obiskaval nižje šole in gimnazijo v Mariboru, potem dovršil pravoslovje na vseučilišči v Gradci, kjer je bil leta 1854 za doktorja promoviran. Tu v Gradci je Razlag ostal do leta 1862 odvetniški koncipijent ter je ob jednem učil slovenščino na realki in bil pri vladi prestavljalec razglasov na slovenski jezik. Leta 18G2 je dobil advokaturo v Brežicah in ker 8e je ravno tačas začelo vsled uvedenja ustavnosti v Avstriji politično življenje, stopil je tudi Razlag v narodno politično javnost. A predno o tej kratko besedo rečemo, preglejmo prej njegovo literarno delavnost.
Razlag je znal toliko vse slavjanske jezike, da je mogel v vseh knjige Čitati. Dobro pa je znal poleg slovenščine hrvatsko-srbski. In od početka svojega pisanja je misel imel, da se bode dalo pri nas uvesti hrvaščino v beletristiko, zato je v tem smislu izdal leta 1851 „Zvezdiee"; a leta 1852 prvi zvezek „Zore", leta 1853 pa drugi zvezek „Zore". Te knjige so pač uže redke, tudi dandenes v vsacem oziru uže presežene; ali tačas so imele dober vpliv mej mladino in nesle so ime Razlagovo preko mej slovenskih dežel tako, da je bilo hvaljeno in priznavano tudi pri južnih naših bratih, kakor malo slovenskih imen. — Leta 1862 je izdal Razlag prvo pomočno knjigo za slovensko uradovanje, „Slovenski pravdnik", katera je ustanovila ono malo slovenskega uradovanju, kar ga je, ker prej ga nij bilo nikjer nič. — Leta 1863 je izdal Razlag „Pesmarico", tekste različnih pesnij, katere se pojo po Slovenskem. Ta knjiga se je bila hitro razpečala, dasiravno je bila prva izdaja baje velika. Zato je Razlag „Pesmarico a izdal še enkrat v Ljubljani leta 1873 v drugem natisu. V Ljubljani je začel bil potem izdajati juridiftui slovenski časopis „Slovenski pravnik", ki je izhajal dve leti. Poleg teh izdanj je pisal več Člankov in dopisov za „Noviceu in potem za „Slovenski Narod".
V javno politično življenje je Razlag vstopil leta 1865, ko so ga volilci celjskega okraja kot narodnega kandidata v deželni zbor štajerski volili. Dasiravno so nemškutarji ostro proti njemu agitirali, bil je vendar v tem odlično narodnem okraji uže tačas enoglasno voljen. V graškem deželnem zboru je Razlag našel jednega samega somišljenika, poslanca Mihaela Hermana, redkega Nemca, ki je kot uradnik v Ptuju slovenski naučil se, slovenske narodne terjatve kot pravične izpoznal, in potem od ptujske okolice voljen, v deželnem zboru zagovarjal jih. Leta 1867 je bil zopet voljen in sicer uže v večjej družbi, ker tudi drugi slovenski okraji so bili z narodnimi kandidati zmagali. — Ko so leta 1808 bili slovenski tabori, bil je tudi Razlag skoro da na vseh večjih sodelujoč govornik. Na prvem ljutomerskem je predsedoval in na njegov predlog je prosti narod slovenski prvič pod milim nebom sklenil, da se Slovenci enkrat morajo v jedno administrativno celoto združiti.
Preselivši svojo advokaturno kancelijo v Ljubljano, bil je voljen v kranjski deželni zbor in pod Hohemvartom imenovan za deželnega glavarja. To mu je nakopalo sovraštvo ranjcega dr. Coste, nesrečnega tujerodnega človeka, ki ga je bila le častilakoinnost prignala v slovenski tabor, kjer se mu je posrečilo raspor razvneti, kateri se je končal še le po njegovej smrti. Pa o tem hočemo pisati kasneje kedaj, stvari so še prefrišno in utegnile bi vzbuditi nepotrebne in zdaj politično našej stvari škodljive ugovore in pregovarjanja, tega pa nečerno.
Boj razdražuje. Tako je naravno, da je bil tudi Razlag od njega razdražen in osoben, kakor so bili drugi veljaki proti njemu. Ali naroden je bil zmirom, pri vseh govorih, pri vseh glasovanjih, pri vsem pisanji in vsem govorjenji zunaj in v drž&vuem zboru, v katerega je bil leta 1873 voljen na Notranjskem in je svoj mandat izvrševal, dokler ga bolezen nij odtisnila. Ostal je v glavnej stvari zuačajen, čeravno se je ločil v posameznih podrobnih rečeh včasi od družili, čeravno je imel včasi drugačne nazore glede pota, po katerem bi se do cilja prišlo. Cilj sam pak, napredek slovenskega naroda, ta mu je bil zmirom pred očmi; to mora vsakdo priznati, kdor se hoče resnice držati.
Velik produktiven talent Razlag sicer nij bil, čeravno so ga nekateri za to imeli. Njegovi govori so se jako simpatično slišali, ker so ga podpirali impozantna postava, prijeten glas, gladek jezik. Čitali pak so se njegovi govori slabše. Mej prve literate Ruzlaga torej ne bomo vštevali, a pač mej prve buditelje slovenske.
il kumu še jedne lastnosti njegove omenjamo. Kako krivo so oni imeli, ki so vrgli Razlaga ravno tačas, ko tud i zdanjega knezoškoia dr. Pogačarja iz odbora „Slovenske Matice'1 (katere sou.stanovmk je bil), zato, ker bi bil premalo „verski" ali, kakor so po nemških novin iznajdbi radi rekli „mladoslovenski", lehko povedo oni, ki so ga dobro osobno poznali: on je bil zmirom veren kristijan in celo pobožen, on je molil iz prepričanja ne iz politike, kakor se tudi najdejo tu pa tam taki. — Kakor se mu je od agitacije v tem oziru od samih rojakov krivica godila, t*ko se mu je tudi v marsičem drugem še. Brez napak se ve da, kakor smo od kraja rekli, nij bil. Kdor misli, da je bre* njih, poberi kamen in vrzi ga na njegov grob. Mi mjsmo zraven. Mi imamo njegove velike zasluge za narod pred očmi, in da si se osobno tudi mi v zadnjih letih nijsmo v vsem strinjali z njim in nobene zveze imeli več z njim, pokladamo mu vendar denes s temi vrstami pietetni novinarski lovor-venec na rakev in poživljamo slovenski narod, naj bode hvaležen patrijotu za vse dobro delo njegovo. In dobro delo za domovino, to je prvo! J-
Cesar v Pragi.
. VV nedeljo ob 3. uri popoludne se je pii-peljal cesar na, sijajno ozaljšani strelski otok, kjer so ga uže čakala strelska društva praška in iz okolice. Majhena deklica je cesarju pri njegovem dohodu podarila krasen bouquet, potem pa je šel skozi navdušeno pozdravljajočo ga množico ljudstva na strelišče. Strelski vodja g. Novotr:y je cesarja pozdravil. Streljanje sta pričela cesar in cesarjevič Rudolf. Mej slava-klici je potem šel se strelišča cesar se svojim spremstvom na trg doslužnikov, kjer so častniki njemu na čast priredili slavnostno streljanje. Tu ga je pozdravil deželni poveljnik fcm. baron F i lip o vic. Ob 6. uri zvečer seje cesar peljal v mestni park. Na tisoče ljudij ga je povsod spremi j evalo z gromo vitimi pozdravi. Od tod se je peljal cesar v Hradfiin.
V ponedeljek popoludne ob Va5. uri se je cesar odpeljal iz Prage. Pred njegovim odhodom se je zbral v cesarskih dvoranah ves stolni kapitelj. Od tod se je cesar navzlic hudemu dežju peljal v odprtem vozu na kolodvor, pozdravljan navdušeno od nebrojne množice ljudstva. Na kolodvoru zahvalil se je župan Skram-lik cesarju. Cesar je odgovoril, da ga jako veseli, ker je bil v Pragi in da je z redom jako zadovoljen. Češki je govoril cesar s posamnimi mestnimi odborniki in dejal, da bode kmalu zopet prišel v Prago, potem pa ostane tam dalje Časa. Cesar se je mej navdušenimi pozdravi odpeljal iz Prage.
O cesarjevem potovanji po Češkem piše magjarski „Egyetertes": „Čehi naj bodo svobodni, kolikor le morejo biti. Naj kronajo svojega kralja in uživajo Yse one pravice, katere morejo zahtevati na podlagi svoje kulture, svojega bogatstva in svoje zgodovine. To bi nas le veselilo, kajti v Čehih bi dobili zaveznika, ki bi šel z nami povsod, kjer bi trebalo pobijati nemško-avstrijsko samopašnost.u
Politični razgled.
frotntiije dežele.
V Ljubljani 8. junija. Vlada hoče češkemu deželnemu zboru predložiti predlogo   o prenaredbi deželnega volilnega reda; predloga se bode baje ozirala
samo na češko veliko posestvo, katero se bode razdelilo na pet volilnih okrajev, ki bodo po razmeri davkov volili 70 poslancev. Doslej so tidejkomisni velikoposestniki volili IG, a ne-tidejkomisni 54 poslancev v češki deželni zbor.
V Krnu je voljen bivši občinski uradnik zagrizen „ustavoverec" Winterholler za župana.
V u u u J <» (lriu«e.
tikrbska skupščina v Kragujevci je bila soboto zvečer sklenena s kneževim govorom in ob jednem je knez Milan sankeijoniral železniško pogodbo z Avstrijo. V nedeljo je odpotoval z Ristićem v Belgrad.
Iz Carigrada se javlja, da so vlade naznanile svojim poslanikom v Carigradu, da se bode 15. t. m. v Berlinu sešla konferenca, da uredi grško-turško vprašanje.
Pariški poročevalec angleškega lista „Daily Nfcvvs" se je pogovarjal z zdaj v Parizu biva-jočim grMkini kraljem. Kralj Jurij je baje kar naravnost pripoznal, da je prišel zato v Pariz in kasneje da gre v London, da bi dosegel razširjenje grških meja. On da ima dobro upanje. Janina mora biti grška. Grški kralj zahteva baje „Grško Grekom."
IPraitcoKlia vlada misli resno izvesti svoje marčne dekrete zoper duhovenske rede. Notranji minister je poklical k sebi prefekte onih krajev, kjer so jezuviti nastanjeni ter jim je ukazal strogo izvrševanje onih dekretov.
Svnjcarako veliko svetovalstvo je denes teden sprejelo zakon, da se ima cerkev popolnem ločiti od države in da cerkev od države ne dobiva nobene podpore več.
Dozdanji izid posvetovanja komisije 21erih pruskega deželnega zbora o znanej Bis-markovej predlogi je sledeči: Člen 1. je bi! zavržen, Člen 2. sprejet, 3. ves popravljen, 4. zavržen, na njega mesto pa je sprejet predlog, kateremu Puttkamer hrbet obrača. Zadnjo soboto se je komisija posvetovala o členih 5 — 8. Člen 8 je zavrgla.
„Ktiln. Ztg.* od nedelje prinaša članek, v katerem se ponavlja to, kar je Bismark ne kemu visokemu diplomatu zaupal. Bismark je baje dejal, da pobed na cerkveno-političnem polji bi ga ne dregnil tako malo, nego o ka-terej drugej stvari. On zato ne zastopa svoje cerkvene predloge sam v pruskem deželnem zboru, ker nehče, da bi praznim klopem govoril, sicer bi moral dati svojo ostavko, ali bi pa razpustil deželni zbor. Dejal je, da misli notranjo politiko čisto popustiti.
Dopis
i.
lat Celovca 5. jun. [Izv. dop.] „ Koroški Slovenci ne čutijo nič narodnega tlačenja", —
trobi dopisnik od tukaj v graškej „Tagesposti* z nekakim zadovoljstvom ter žaljivi* ironijo. Da slovensko prebivalstvo koroške zemlje le preveč čuti narodno tlačenje in kruto tujčevo peto, to je faktum, katerega osvedočuje 181etna doba lažiliberalstva s svojim sistematičnim zatiranjem narodnih pravic in narodne samosvesti, to je faktum, katerega nasledki so uže sedaj prežalostni ter pretijo v bodočnosti postati pogin narodnemu življu male, a čvrste veje slovanskega debla, katere pravica eksistence nij stara 18 let, ampak utemeljena ter postavno pripoznana uže v davnih vekih koroških vojevod. Da plaši dopisnika ona votla pošast »kraljestva Slovenije", to je čudno, saj po mišljenji njegovem in njegovih somišljenikov dandanes le „stare babe" verujejo v strahove. Da se pa on drzne našega občespoštovanega in velezaslužnega vodjo narodne konservativne stranke smešiti, to je zavraten napad na moža, ki ves čas svojega življenja žrtvuje svoje moči za probujenje svojih tlačenih rojakov ter je okusil uže mnogo britkega baš od struni onih, ki kriče, da se imajo zasluge ceniti tudi prt nasprotniku, ter si prisvajajo patent, narodom enakopravnost, svobodo in omiko z „liberalno" roko deliti.
A prekanili ste se, liberalna gospoda! Ljudstvo nikakor ne stoji za vami, to so pokazale zadnje volitve v državni zbor; odo se probuja in zaveda, ono čuti v sebi moč in zmožnost oprostiti se vaših spon, pretrgati mreže; ono hoče biti na svojej zemlji svoj gospodar ter ne mara več za vami misliti in govoriti, kar mu vi narekujete, ampak ono hoče postaviti celega moža, duševno in politično zrelega. Tudi koroške kmetske občine poznajo vas in vaš ples, zato vam obračajo hrbet. — Dne 10. junija volile bodo obojno volilnega okraja velikovskega (Volkermarkt) poslanca v deželni zbor na mesto umršega Ullmana. Ustavaki kandidirajo' Nemca IUi-nerja, ki je še le pred nekoliko leti se bil priselil iz Tirolskega na Koroško; spodnje-koroški Slovenci naj tedaj volijo zastopnika, ki niti ne pozna ni njihovega jezika ni razmer v njihovem okraji 1 In vladna „Klagenfurter Zeitung" kandidira z ustavaki, protivniki sedanje vlade!  Narodna konservativna stranka
Ruski pesnik Puškin.
(Spisal Janko Babnik.) (Dalje.)
Komaj je bil P. sam, začel je pridno pisati in se učiti. Našel je v bliži prav olikano družbo gospe Osipove in njenih hčera, ter v njihovej družbi pozabil svoje slabo stanje. Začel je vedno marljiveje delati. Nabiral je narodne pesni, pravljice itd., ter se pridno z njimi bavil. V kmetskej obleki obiskoval je vse sejmove v okolici, ter tako narodne navade, a tudi narodov jezik na tanko spozno-val. — O večerih pak je poslušal pripovedke svoje stare dojice, Arine Rodionovne, kojo je, kakor sploh Rusi, vse svoje življenje strastno ljubil in spoštoval. — Iz teh pravljic zajemal je potem pri svojih pesnih, kakor Car Saltan Ribič in zlata riba itd.
Tedaj začel se je P. tudi s Shakespeare jem baviti, ter se je tako oddaljeval od By rona, ki je imel za naprej nanj le malo upliva Iz Shakespeareja učil se je pravil za dramo, ter v svojem naslednjem delu, namreč v drami „Boris Godunob" pokazal, da je imel razum
za lepote Shakespearejeve. — Ta drama nij samo izvrstno delo P.-ovo, ampak je ob jednem začetek nove dobe v ruskej dramatiškej poeziji. Uže ime nam kaže, da nam predočuje pesnik v svojej drami  tistega prekanjenega Feodorovega svaka, ki je pravega naslednika, Dimitrija, dal umoriti, ter se sam vlade polastil. Ali v nekem menihu nastal mu je sovražnik, ki je spodobnost, ki jo je z Dimitrijem imel, upotrebil, ter celo poljskega kralja prevaril, da mu je do ruskega prestola pomagal. Ta drama je posebno zato važna, ker se v njej kaže mišljenje in Čutenje ruskega naroda tako živo, kakor nam predočuje Goethejev „G6tz" čase kmetskih vojsk. Kakor je tamošnji krepki jezik navduševal vse  sovremenike,  t^ko tudi ta drama. — Pesnik namreč ne kaže samo minolih časov,  nego  tudi prihodnjo  moč in okrepčanje pod vlado rodovine Romanov. Pa ne samo v prednostih, nego tudi v pomanjkljivostih se P.-ova drama primerja „Gotzu". Temu se namreč ugovarja, da so sicer posa mezne epizode prav dobro izvedene, a da manjka niti, ki bi vse vezala v jedno celoto — in isto Be je tudi P.-u oponašalo.  Vendar pa se mi zdi preostra  sodba dr. Celestinova f)j ki *) Dr. Celestin, Russland seit Aufheb. d. L. str. 19.
piše, da vsa drama ničesar vredna nij. P. nij hotel podati drame strogo po vseh pravilih, ki so jih vzpostavili francoski klasiki, nego je nameraval pred vsem opozoriti na to dobo ruske zgodovine. Zato je tudi pravil, da njegova drama nij za gospe, in da mu je pri tem delu več za zgodovino, nego za estetiko. On sam jo je imel za svoj najboljši spis trdeC, da bi ga, akoravno mu do vspeha svojih del nič nij stalo, vendar bolelo, ako bi ravno n to dramo ne prodrl.
Za tega časa nastal je nadalje roman „Grof Nulin" na prav čuden za Puškina karakterističen način — O tem nam pesnik pripoveduje: „Koncem 1. 1825 čital sem Shakea-pearejevo Lukrecijo, kar si mislim: kaj bi nastalo, ako bi Lukreciji na um prišlo, da Tar-kviniju d& zaušnico? Mikalo me je Shnkespe-arejevo pripovest parodirati, — dva dni sera delal in „Grof Nulinw bil je gotov."
Ta P.—ova izjava nam kaže, kako hitro in pridno da je delal. — Največ se je bavil se svojim Oneginom, katerega je bil uže v Odesi pričel, ter je tam dogotovil prvo poglavje. Iz tega mirnega delovanja ga je iztrgala vest o vstanku, ki bo ga napravili zarot-
pa je postavila kandidata izskušenega narodnjaka in svojega voditelja, E. g. profesorja Andr. Einspielerja. Slovenci koroški! stopite moško na volišče, posnemajte svoje brate na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem ter enoglasno volite moža svojega rodu. svojega   mišljenja   in prepričanja!
—k.
Iz Ht. VI«! a na Dolenjskem 3. junija, flzv. dopis.] K dopisu iz Zatičine v 124. št. „Slov. Nar." je v pojasnilo potreba nekoliko opazk, katere naj tu sledijo. Pisalec naznanja izid volitve občinskega odbora in starešinstva za občino Št. Vid pri Zatičini. Volitev je bila res silno viharna, zbralo se je nad 300 volilcev, kar je na kmetih redka prikazen pri občinskih volitvah. Št. Vidci bi bili županstvo radi ohranili v Št. Vidu, ki je precej obširna vas in sedež velike župnije Št. Vidske, po njej se občina tudi imenuje; Zatičani ho hoteli županstvo na vsak način dobiti v Zatičino. Zmrgali so pri volitvi Zatičani s pomočjo c. k. davkar-skih uradnikov.
Govorilo se je tudi, da so Zntičanje slepili svoje ljudi z lažjo, da prejšnji župan Št. Vidski, ako še zanaprej ostane v službi, dobi pokojnine GOO gl. Da bi si bili s tem pomagali do zmage, nehčemo verjeti, ker je prencumno in presmešno. Tudi tega ne verjamemo, da bi se bili Zatičanje le zarad c. kr. oblastni j tolikanj vlekli za županstvo, saj do novejših časov nij bilo čuti o tamošnje j tako prisrČnej zvezi prebivalstva s c. kr. oblastmi. Šlo je le —- to je resnica! — za osobno čast dvema možema, ki sta delala in se upirala na vso moč — za-se.
G. pisalec hvali Zatičane kot zavedne in politično izurjene može, vendar mu tega ne moremo potrditi, sicer bi ne bili za svetovalca volili nezanesljivega in pod uplivom Vesteneek-Lilleggovim stoječega človeka.
G. M. sedi tedaj na županskem stolu, katerega si je napravil sam. Naj sedi na njem prav dolgo, trdno in zadovoljno. Ne zavidamo mu te sreče. Sitnosti bo imel črez glavo, ako bo hotel ostati tako vnet in pogumen Slovenec, kakor dosehmal, kar upamo. Toda, se ne bode-li izneveril in iz hvaležnosti za županski stol vdal nevarnemu uplivu zloglasnega
niki, večinoma njegovi znanci dne 14. decembra 1825. 1.
Ko je bil P. v Kišinev premeščen, ločil se je od svojih prijateljev, ter tudi nij izvedel nič o njihovej zaroti in zatorej ga je mu vica o puntu tako iznenadila. Takoj je sklenil peljati se v Peterburg in se je tudi tiho tija napotil. A sreča P.—ova nij mu dovoljevala priti tija, kjer bi ga bili gotovo takoj zaprli. Ko se je namreč vozil, bežal mu je zajec preko steze, in to je imel, kakor sploh Rusi, za slabo znamenje. Vendar se je dalje peljal. Kar sreča drugo slabo znamenje, namreč staro babo in in za nekaj časa, za Rusa najhujše znamenje, — popa. Na to je vrgel kočijaž bič na cesto, ter kleče gospoda prosil, naj se vrne domov. Puškin se mu je udal. Skoraj potem je izvedel žalosten konec zarote, in to je imelo nanj zelo slab upliv. Pogrešal je po sedaj tisto stanovitnost, tisti pogum in ognjevito navdušenost, ki so tako povzdigovali njegove prve izdelke. Približaval se je čem dlje tem bolje konserva-tizmu, ter je skoro začenjal v svojem delovanji svoje izjave iz prejšnjih let zatajevati. Tu in tam še nahajamo v spisih iz te dobe besede, po kojih lehko sklepamo, da ga je vendar vest pekla, zavoljo tega, da se je popolnoma
davkarja Lillegga, kateri mu bode lahko 6 vsakej priliki povedal v zobe: „stric, s pomočjo mojo in mojih uradnikov si postal župan ; pleši kakor godem ?u
Upajmo, da se to ne bode zgodilo, ampak da bode g. M. tudi kot župan ostal zvest sin svojega naroda, da ne bodemo narodnjaki preveč morali pogrešati prejšnjega izvrstnega župana Fr. Pajka iz Št. Vida, kateri se je znal vselej krepko in brez strahu potegniti za pravice posameznih in za blagor cele občine. — G. pisalec milo toži, kako je bilo doslej čudno in žalostno v Zatičini, ker nijso imeli ondi niti župana niti svetovalca. Ako se vam je zdelo to tako čudno in v nebo vpijoče krivično, zakaj se nijste vi pri zadnjej volitvi skazali pravičniše, da bi bili vasi Št. Vid, ki menda vendar nij tako daleč za Zatičino, — še celo glede omikanosti in domoljubja ne!
— privoščili vsaj druzega svetovalca ? Mi bi bili gotovo vašo pravicoljubnost do nebeB povzdigovali ; toda pridržali ste za-se vse časti in dosegli kar ste želeli.
Naj bi le tudi mi dosegli, kar želimo, da bi namreč slavni dež. odbor blagovolil ozreti se na našo prošnjo ter dovoliti, da se Št. Vid loči od Zatičine in v zvezi z eno ali dvema bližnjih malih občin, katerih je 12 v župniji Št. Vidski, združi v veliko samostojno občino.
Z Dunaja 2. jun. [Izv. dop.| Za soln-čno nastopila je temna doba našej „Sloveniji". Najtemneja stran je pač, da smo morali denes skazati zadnjo čast svojemu nepozabljivemu kolegi Andreju Kopaču, historiku druzega leta. V nedeljo proti petem popoludne pripeljal se je v bolnico, v ponedeljek opoludne bil je mrtev ! Napravilo se mu je namreč ule v notranjem ušesu, za koje se nij precej brigal; oteklina se je razširila na vrat in prsi, zastrupila se mu je kri in revež nas je moral zapustiti. Denes teden pel je še z nami v „Sloveniji"
— koje kakor tudi „Slov. pevskega društva zvesti" Član je bil — denes zapeli so mu pevci obeh društev ginljivi „blagor muu." Pogreb je bil veličasten, predsednik „Slovenskega društva" dr. Lenoch, tajnik dr. Drozda i. dr., zastopniki Hrvatov, mnogobrojno število Slovencev prišlo je poslovit se od dražega. Rakev je zakrivalo šest krasnih vencev — živa priča
prijateljem izneveril. Toda to nij dolgo trajalo. Skoro je namreč začel pri vladi prositi, naj mu odpusti vse njegove pregrehe, ter mu zopet dovoli bivanje v Peterburgu. Tej svojej prošnji dodal je pismo, v katerem je zagotavljal, da še nij bil ud nobenega tajnega društva, ter je trdno obljuboval, da tudi v prihodnje nobenega ne bode.
Ta prošnja je imela vspeh in dne 2. sept. 1. 182G prišel je vojak v Mihajlovskoje s poveljem, da mora P. takoj z njim v Moskvo. Komaj je tja prišel, in uže so ga caru Nikolaju predstavili. O tem pravi Mickievvicz *) „odkar je Rusija, se je prvikrat zgodilo, da je govoril car s človekom, kojemu nij visoki čin pravice do tega dajal". — Car nij samo s P.—om o neznatnih rečeh govoril nego tudi o važnih rečeh, ki so bile povod vstanku decembra leta 1825. — Omenjal je krivo mnenje zarotnikov, kakor da bi bil on brati Kostantina izpodrinil in enake stvari. Vprašal jo tudi P.—a, znkaj uže dalje nič novega nij izdal, ter ga izpod-bujal, rekoč: „Ako se pred cenzuro bojiš, bodem jaz tvoj cenzor".   —   Dovolil mu je na-
*) V svojih predavanjih o slov. liter, v Parizu 1. 1842.
Čuteče žalosti i zgube. Toliko prijatelju v blagi spomin! Več o živenju i trpenju njegovem vam sporoči gotovo kak ožji rojak njegov — bil je pokojni iz Goše na Gorenjskem — ali kateri tukajšnih njegovih sost»novalcev.
Druga, vsaj mračna stran našega društva je, da se je odpovedal predsedništvu mnogozasluženi, obče čislani g. Pukl. On ki sije uže v zimskem tečaju pridobil mnogo zaslug, ki je sosebno pred kratkim sijajno utrdil pobra-timsko vez mej „Triglavom" in našim društvom, zapušča nas koncem tečaja! Pomanjkanje Časa i gotovo tudi nekaj krivo natolcevanje v nekem slovenskem listu — ki poprave niti v poslanici" dosedaj sprejeti nij hotel, provzročile so neki ostavko. — Kako težko bode dobiti primernega mu naslednika, dokazala je zadnja Slovenijna seja, iz katere smo se razšli brez predsednika, ker se stari nikakor nij hotel vdati zaupnim prošnjam. Na soboto spisano je novo zborovanje, v katerem se valjda pride do povoljnoga rezultata. Pokazan nam je dober pot, kdor ima pogum za te tedne, — naprej! Od-stopivši predsednik vtemeljil je knjižnico, ki ima neki uže dokaj knjig. Tu bode treba poprijeti i nadaljevati. Kolikokrat si poželi Slovenec na tujem domačih knjig, a kje naj jih dobi! Soboj ne more vseh vlačiti in najboljših si morda posamezen niti nabaviti ne more. V našej knjižnici pa upajmo, sposodil si bode lehko vsako v domačem i poglaviteje v bratskih jezikih. Vžival bode brez zaprek slast domače besede, ne bode je zanemarjal nego napredoval bode v njej. — A ne same domače nego tudi druge pod učne kniige mu bodejo pristopnejše, nego v dragih knjigarnah in tako dobe člani „Slovenije" tudi nekaj dejansko koristnega ter društvo bode „dulceu in „utileu. Kakor čujem, so nekateri radodarni domoljubi „nekapitalnemu društvu" uže pomogli z raznimi knjigami, gotovo jim drugi slede'. Zdelava se knjižnični red; naj bi se njemu izposodilo mnogo knjig.
To je migljaj bodočemu predsedniku, menim, da mu ne bode škodoval.
Lehko sprevidite, da vsled očrtanih nered-nostij mej nami nij čudno, če pošlje moj cenjeni drug svoj dopis „post festum". Gotovo mi oprostite, če tudi jaz nekaj  dodam „post
dalje bivati v Moskvi, ter koncem leta v Peterburg preseliti se.
Govorjenje P.—ovoje cara baje tako očaralo, da je rekel zvečer grofu Bludovu: „Denes sem govoril z najbolj duhovitim človekom bele Rusije." Tudi Puškin se je od tega shoda popolnoma izpremenjen vrnil. On, ki je cara sovražil, moral ga je ljubiti, akoravno so se tudi proti temu upirali ostanki njegove prejšnje divjosti. Toda začetek je bil storjen in hitro se je bližal mišljenju in čutenju dvorskih krogov. Vrnil se je iz Moskve zopet v Mihajlovskoje, odtod je šel v Peterburg, potem zopet v Moskvo, ter je tako sedaj tu in tam bival. Na tem potovanji se mu je enkrat zgodilo, da je moral zavoljo kuge na svojem posestvu Bol-dino ostati. Še )e za tri mesece so ga iz okuženega kraja izpustili. — V tem času je izdelal roman „Arab Petra Velikago". Izdal je tudi svoj dnevnik, ki ga je na potu v Erze-rum (kot uradnik v vojski generala Paskieviča) spisal. Nastala je nadalje tedaj krasna pesen „Poltava" in več drugih. Najbolje pa nas gotovo zanima to, da. je dokončal svojega One-gina, ter ga izdal v Moskvi 1. 1831.
(Dalje prih.)
festum" o izletu našem. Tedaj „post festum" pri Grablbauer-ju odpeljal je zabavni vlak ve čino Dunajčanov, kar nas je pa bolj korenja-Skih, ostali smo pri Gradčanib, v hotelu „pri nadvojvodi Ivanu% ki so imeli oditi še le ob 2. popolunoči. Itadostno smo opazili, da imamo mej soboj še može, s katerimi bi se smelo ponašati vsako društvo, vsak narod. Hipoma je bil izbran „stoloravnateljem" g. pr.aŠuklje. ki je z le njemu lastnim mladostnim ognjem v najlepšem redu vodil večerno zabavo. Donele so zopet ubrane pesni, govorili so se navdušujoči govori. Omenim naj le onih g. Poz nika in g. stoloravnatelja. ki so se vršili s tem: „dijaci bodite značajni!" In pak kedo nam sme bolj priporočati značajnost nego oni, ki je zarad nje toliko pretrpel in okusil, ki si je vendar v ognju svoj značaj še bolj ojeklenil ? Naj bi po svojej volji koristil svojemu narodu !
G. predsednik „Triglavu" prosil je g. stoloravnatelja, naj izroči g. prof. Stritarju, ki je bil tudi uže zvečer odšel, naše popolno zaupanje. Te besede so bile gotovo vsem iz src vzete; komu naj bi sicer zaupala naša mladina, nego voditelju svojemu, ki jo spodbuja za dom in vedno svete ideale!
Napitnica je sledila napitnici, in le prekmalu smo se morali spomniti, da „lukamatija" ne čaka. Srčno smo se poslavljali od novih prijateljev in želeli si, da se prihodnje leto zopet tu vidimo! — č.
Telegram „Slovenskomu Narodu".
Kamnik dne 8. junija. V včerajšnjej seji občinskega mestnega odbora sta bila minister Taaffc in deželni predsednik W i n kler jednoglasno za častna meščana kamniškega mesta imenovana.
Domače stvari.
— (V deželnega zbora kranjskega včerajšnjej prvej seji) je g. deželni predseduik \Vinkler v imenu vlade pozdravil poslance ter rekel, da ga veseli, ker so tudi slovenski poslanci prišli k zborovanju. Dr. Bleivveis je pročital izjavo narodnih slovenskih poslancev, v katerej uaglaaajo ilegalnost zdanjega kranjskega deželnega zbora zahtevajoči razpuščenja njegovega, a jo potem izročil na višje mesto. Natančneje poročamo jutri.
— (Častna imenovanja.) V včerajšnjem listu smo poročali, da je občina Litija imenovala za svojo častne občane grofa T a alfe j a, dež. predsednika W in kler j a in grofa Ilohenvv arta. Vsi trge visoki izvoljenci so se telegralično občiui litijskej zahvalili na izkazanej jiin časti, bi sicer je odgovoril ministerski predsednik grof Taaffe g. županu Koblarju v Litiji tuko-le; „Brzojavna vest o mojem imenovanji častnim udom občine litijske me je veselila ter prosim Vas in celo občinsko zastopstvo, naj sprejme mojo iskreno zahvalo na tem dokazu Vašega prijaznega mišljenja." Deželni predsednik g. \V in kler je odgovoril v slovenskem jeziku: „Srčna hvala zu skazano mi čast. Voščim dragej mi občiui litijskej lepo pnhodnjost in vso srečo." Državni poslanec grof Hohenvvart: „Gospodu Alojziju Koblarju, občinskemu predstojniku v Litiji, Kranjska. Prosim Vas, sprejmite mojo najboljšo zahvalo za izkazano mi čast in sporočite to slavnemu občinskemu svetovalstvu".
— (Smrt dr. Razi ago v o) javljajoč, piše hrvatski „Obzor", da je pokojnik „slavno
lzdžiieJj .n urednik Makso Ar m i C.
poznati rodoljub slovenski, koji je literarno i političkom akcijom kano narodni zastupnik vrlo mnogo djelovao, da se probudi narodna sviest i politička prava stekne slovenski narod, ter je medju svojimi zemljaci zagovarao uvjek slogu hrvatsko-slovensku. Slovenski narod gubi s njim jednoga od najvaljanijih i najrodoljubi-vijih sinova, a mi Hrvati najiskrenijega prijatelja medju Slovenci. Bila mu lahka slovenska zemlja!"
— (Drugi „Sokolski" večer) v čitaluiČnej restavraciji se je izvršil izredno dobro. Neugodno vreme za sprehajalce prignalo je te k „Sokolskej" zabavi, tako da so se vsi prostori do zadnjega kota napolnili. „Sokol" se letos dobro giblje, vanj je prišel zopet oni duh, ki je vel v njem v njego vej mladosti. Se ve, da k vsakemu vspehu, ki ga žanje „Sokol", pripomore ne majheno lepa zdanja sloga mej čitalniškim pevskim zborom in „Sokolom". Gostilnarja čin, da je zamenil Koslerjevo pivo s puntigamskim, hvalil se je v obče.
— (Lepo vreme), katero nam je prinesel včerajšnji sv. Medarda dan, upamo imeti
— ako je vselej verjeti starej narodnej pri-slovici — še celih 40 dnij.
— (Iz Krškega) se nam dne 7. t. m. brzojavlja, da sta v Leskovci pogoreli dno 5. junija po noči dve hiši. Škode je 4O0O gld.
— (Novomašniki v krškem škofij stvu.) Iz Celovca se nam piše: V duhovne posvečeni bodo dne 18. julija gg.: Ivan Dr-žanič, Vinko Sevšak, Konrad Zweiger, Ignacij \Vitzmann IV. leta, in Jos. Palle III. leta. — Gg.: Ignacij Bader IV. leta in Franjo Berg man III. leta bosta ordinirana, ko dosežeta postavno starost.
Razne vesti.
* (Obsojen Nemec nihilist.) Nedavno smo poročali o nečem dr. Weimaru, Nemcu, ki je imel v Peterburgu vhod v najvišje kroge, a je to zlorabil in nihi listom pomagal tajno rovati. Peterburgska sodnija je Weimara obsodila, da bode 15 let moral delati v Sibirskih rudnikih. "VVeimarova ljubica je prosila grofa Loris-Melikova, da sme obsojenca spremljati v prognanstvo.
* (Največji bo ga taš) celega sveta je Irec Mackev vNew-Yorku; pred 30 leti nij imel v žepu še počenega groša, pred 16 leti je uže potem faliral, denes ima pa dohodkov 2 »/* milijona funtov šterlingov na leto, (1 funt šterlingov = 10 gld.j. llotšild ima na leto 2 milijona, senator Jones iz Nevade ima na leto 1 milijon dohodkov, a vojevoda Westmin.sterski mora se zadovoljiti z letnimi 800.000 funti, to je, na leto ima samo 8 milijonov goldinarjev.
* (Nesrečen konec.) Dne 80. mejnika so v reKi pokopali mladeniča Ilortvja, gojenca v tamošnjej vojaškej akademiji. Uzrok njegove smrti je res Čuden. Nedavno so so gojenci vadili v streljanji, in jednemu gojencu se nij hotel sprožiti petelin pri puški. Mladenič stopi k svojemu tovarišu, da bi ta pogledal, kaj je krivo, da se puška ne sproži. Poskušala sta oba in ravno sta hotela puško postaviti na stran, kar se sproži, in patronov zamašek od papirja — puška je bila nabita samo s smodnikom — zadene na travi ležečega Ilortvja v hrbet. Zamašek od papirja pa je zuril se Ilortvju tako globoko v meso, da je zdravnik dobil in izvlekel samo nekaj koščekov. Ranjenca je lečil zdravnik in nobeden nij mislil, da je kaj nevarnosti. A 30. t. m. jel je llorty tožiti, da ga v trebuhu silno peče in prosil je vode.   Črez nekoliko trenotkov je zastokal in
— umrl. Misli se, da je kak kos zaniaška od papirja prodrl mu v trebuh in da mu je to prouzročilo prezgodnjo smrt.
I in ril so v IJnlilJuiil:
3. junija: Uršula Mali, delavčeva hči, 4 leta, na poljanskej cesti St. 47, za jetiko. — Terezija Jančar, dninarja hči, 2 leti 8 mes, na sv. l'etra cesti št. -I >, za vnetjem možjanske mrene.
4. junija: Ter*zija Strekar, delavka, f>9 let, v Kravjej dolini št. 11, za oslabljeujcni.
f>. junija: I'eter Strbenee, dijak I. glmn. razreda, 11 let 11 mesecev, u.4 poljanskej cesti št. 18, za osep-nicami.
6. junija: Jožef Vidmar, hifini posestnik, 8} let, v kolodvorskih ulicah št. 8, za starostjo.
V deželnej bolnici:
1. junija: Andrej Kljun, delavčev sin, 22 let, za pljučnico.
Tujci.
7. junija:
PH Nionn t Svetee, Kubler iz Liti le — Navratil iz Metlike. — Picca iz Trsta. — Baron Taufferer i/. Višnje gore. — Isrkel is Dunaja. — Saltuic, SabštiČ iz Postojne.
Pri Mall*l i IlasvveH, Ob'ak iz Dunaja. — Hočevar iz Krškega.
Pri avstrijskem cesarji t Schull.;r iz Krope. — Brt-gar iz Brežic.
Dunajska borza 8. junija.
(Izvirno telegrafićno porodilo.)
Cnotnl drl. dolg v bankovcih .	.   73 gld. 60 k-.		
Gnotni drž. dolg v srebru  . .	. 74	n	05 „
			90
1hbo dri. posojilo.....	. 131	n	20 ,
Akcije narodne banke    .   . .	. 831	n	
		•J	90
		n	65 i.
		n	*
		a	36 „
			
		fl	75 ;
Št. 74G0.			(248—3)
Razglas.
Ker so v drugej polovici meseca maja tu pa tam nekateri zboleli na kozah, in so se pokazale pri posameznih celo prave koze, opo-zoruje se občinstvo, da se posluži izkušenega sredstva proti tej bolezni, namreč stavljenja koz, kar se lehko zgodi ali na domu ali pa pri magistratu, kjer se javno stavijo kozti brezplačno vsak vtorek in vsako soboto popoludne ob 3. uri.
Občinstvo se torej vabi, da uporabi to priliko, ter si da nemudoma staviti koze.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 25. maja 1880.
Župan: Laschan.
Kdor horu
dobro dolenjsko vino
piti, dobi ga nepopačenega v vinotoču
„pri Dolencu" (253-3-)
Illl W1111-0111   ( II  »it. 11.
Hiša v Loki
na velikem Ir^u št. a*, na ulice z jodnim na »podnjo stran z 2 nadstropjem, s prodajalnico, z 2 kleti in z magazinom, posebno pripravna za ka-cejra kupčevulca uli za kacega peuzijouista, se prostovoljno protlaja.
Natančneju so izve pri Janezu Ntabt'luu v I.oUi, li. M« 21». (252—8)
liv. Npraii^er-jevc
kapljice za želodec
pomagajo vsakoiuu, ako ima krč v želodci, migreno, slabosti, krč v prsih, mastno kolcanje itd. Odpre hitro In brez bolečin truplo. Zoper zlato žilo in za-pretje. Pri škroteljnih odpravijo te kapljico vbo tva-i iuo, iz katero izhaja bolezen in odpravi červičke. Kdor ima davični kašelj, naj vzciue po j/j žlico teh kapljic vsako uro, dokler no pride zdravnik, ker takoj bolezen ublaži in odpravi vročino. Varuje v koleri iu nalezljivih bolezuili zoper to, da so bolezen no naleze, a mora so vsak dan nekoliko teh kapljic izpiti. Na potovanji, ko nerodno uživanje prouzroča slabosti, pomaga takoj. Zoper jezo in bel jezik, ker odpravi žolč in da zopet slast.
Naj bo poskusi z uiajbenini iu vsagdo preveri o njih brztin uphvanji.
1'rodajo samo lekarnar J. Svoboda v Ljubljani, skleuico po 30 iu 50 kr. (ltiU—3)
Lastnina in tisk , Narodne tiskarne".