KEMIZEM WENGENSKIH MAGMATSKIH KAMENIN NA SLOVEN-
SKEM, PRIKAZAN S PARAMETRI ZAVARICKEGA
Ernest Faninger
S 6 slikami in 11 tabelami
Doslej je že bilo na Slovenskem mikroskopsko kemično raziskanih
nad 30 vzorcev wengenskih magmatskih kamenin in njihova medsebojna
primerjava bi že lahko pokazala glavne značilnosti poteka magmatske
diferenciacije. V naši razpravi bomo proučevali kemizem wengenskih
magmatskih kamenin na Slovenskem s pomočjo parametrov Zavarickega;
s primerjavo njihovih parametrov s tipičnimi ustreznimi kameninami,
opisanimi v učbenikih petrografije, bomo načeli vprašanje njihove klasifi-
kacije; pri medsebojni primerjavi naših wengenskih kamenin pa bomo
nakazali glavni potek njihove diferenciacije. Pri študiju s pomočjo para-
metrov Zavarickega smo prišli do naslednjih zaključkov: velika večina
wengenskih magmatskih kamenin pripada kremenovim keratofirom, kre-
menovim porfirom, kremenovim porfiritom in diabazom. Pravih kerato-
firov in porfirov še niso odkrili, le nekatere kamenine kažejo zaradi
manjše količine proste kremenice na prehod h keratofirom in porfirom.
Mnogo kamenin, ki so jih doslej prištevali med avgitne porfirite, ima
značaj bazaltne magme in bi jim zato bolj ustrezalo ime diabaz oziroma
spilit v primeru, če so albitizirane. Glede njihove geneze lahko trdimo,
da sta v wengenskem oddelku obstajali vsaj dve erupcij ski fazi: ena je
dala pri diferenciaciji v glavnem kremenove keratofire in kremenove
porfirite, druga pa diabaze in porfirite.
Uvod
Wengenske magmatske kamenine na Slovenskem so že bile predmet
številnih mikroskopsko kemičnih preiskav. Danes razpolagamo z nad
30 preiskanimi vzorci; njihova medsebojna primerjava nam pokaže marsi-
katere značilnosti takratnega vulkanizma, predvsem glede geneze in dife-
renciacije. Pri primerjavi lahko uporabljamo različne magmatske para-
metre. Omejili se bomo na parametre Zavarickega, ki jih pri nas
do sedaj še niso uporabljali; razen tega smo se odločili za njihovo uporabo
predvsem zaradi ustrezne grafične metode, ki je zelo primerna za primer-
javo velikega števila kamenin.
Po parametrih Zavarickega bomo naše wengenske predomine
primerjali tudi z ustreznimi tipičnimi predstavniki kamenin, ki jih na-
is — Geologija 8	225
l.sl. Wengenske magmatske kamenine na Slovenskem. Številke na sliki ustrezajo
šte\dlkam kamenin na 1. tabeli
Abb. 1. Wengener Eruptivgesteine in Slowenien. Die Nummern in der Abbildung
entsprechen den Nummern in der Tabelle 1
vajajo petrografski učbeniki; končno bomo obravnavali njihovo genezo
in diferenciacijo.
Parametri Zavarickega nam nudijo zelo popoln vpogled v ke-
mizem svežih magmatskih kamenin; čim bolj so pa izpremenjene, tem
večja je neskladnost med stvarnim stanjem in parametri. Naše wengenske
magmatske kamenine so že precej izpremenjene. Albitizacijo, kloritizacijo
in kalcitizacijo lahko ugotovimo skoraj pri vsakem vzorcu. Ker parametri
Zavarickega ne upoštevajo CO2, je predvsem močna kalcitizacija
najbolj neugoden faktor metamorfoze. V tem primeru se normativni pla-
gioklazi običajno močno razlikujejo od modalnih. Kljub tej pomanjklji-
vosti pa nam parametri Zavarickega tudi pri kalcitiziranih magmat-
skih kameninah dobro rabijo pri ugotavljanju njihovega porekla.
Dokler naše wengenske predomine kemično niso bile preiskane, je
bilo težko razlikovati kremenov keratofir od keratofira; tudi imeni diabaz
in avgitni porfirit so često uporabljali za isto kamenino. Danes, po šte-
vilnih mikroskopsko kemičnih preiskavah in medsebojnih primerjavah,
so ta in podobna vprašanja že bolj razčiščena.
Wengenske magmatske kamenine na Slovenskem kaže 1. tabela, kjer
so upoštevani vsi doslej popolno kemično preiskani vzorci. V tabelo smo
vključili še kremenov porfirit iz Puščave na Pohorju, ker je verjetno iz
triadne dobe (Grobelšek, 1959). Imena kamenin v tabeli smo povzeli
po avtorjih, ki so vzorce preiskali.
Druge tabele vsebujejo najbolj tipične predstavnike kamenin, ki jih
navajajo različni učbeniki, in pridejo v poštev za primerjavo z našimi
kameninami.
Kremenov keratofir in keratofir
Kremenovi keratofiri so paleotipne predomine z oligofirsko strukturo.
Kot vtrošnika nastopata albit in kremen, femičnih mineralov povečini ni
videti med njimi. Kemično ustrezajo granitni magmi: imajo visok odstotek
kremenice in so z njo tudi močno prenasičeni. Prav tako so bogati z alkali-
jami in revni s femično komponento. Primerke kremenovih keratofirov,
ki jih navaja Rosenbusch (1923, str. 366), kaže 2. tabela; vidimo,
da so kremenovi keratofiri ali prenasičeni z glinico ali pa kamenine nor-
malne sestave; z alkali j ami prenasičenih vzorcev ni med njimi. Rosen-
buschovi primerki nas torej poučijo, da spadajo kremenovi keratofiri
v natrij evo-kalci j evo vrsto kamenin, torej v pacifično provinco in ustrezajo
normalni granitni magmi. Toda kremenovi keratofiri imajo zelo visok
parameter n, mnogo višji kot je običajno pri granitih. Zato sklepamo,
da so bili naknadno močno albitizirani.
Rosenbuschove primerke keratofirov (Rosenbusch, 1923,
str. 379) kaže 3. tabela. Srednje vrednosti njihovih parametrov nam po-
vedo, da so keratofiri zelo bogati z alkalijami in često z njimi tudi pre-
nasičeni. Glede kremenice pa so samo nasičene kamenine. Keratofiri
ustrezajo torej alkalni sienitni magmi.
Na slovenskem ozemlju so kremenovi keratofiri v naslednjih krajih:
227
1.	Dedkov kamnolom v dolini Kamniške Bistrice (F a n i n g e r, 1961),
2.	pod Kamniškim vrhom nad zaselkom Slevo (Faninger, 1961),
3.	Laško (Hamrla, 1954 in F ani ng er, 1961; vzorec Ej),
4.	Laško (Faninger, 1961; vzorec št. 1),
5.	Velika Pirešica (Germovšek, 1959; vzorec 91 c),
6.	Velika Pirešica (Germovšek, 1959; vzorec 64/2),
7.	Crnilec (Germovšek, 1959 in Hinterlechner, 1959).
Kamenine št. 1, 2, 5 in 7 so tipični kremenovi keratofiri, vzorca št. 3
in 4 pa tvorita zaradi večjih količin kalija prehod h kremenovim porfirom.
Petrokemično je najbolj zanimiva kamenina št. 6, ki je pravzaprav
alkalni kremenov keratofir. Doslej smo namreč poznali le kremenove
keratofire, ki so ali z glinico prenasičeni ali pa so kamenine normalne
sestave. V prvem primeru velja razmerje ALOg > NaaO + K2O + CaO,
v drugem pa NaaO + K^O + CaO > ALO3 > NajÒ + K2O. Kamenina št. 6 iz
Velike Pirešice pa je z alkalijami prenasičena, ker je NaaO + КзО^* ALOg,
je torej alkalni kremenov keratofir in ustreza alkalni granitni magmi. Na
dejstvo, da moramo deliti kremenove keratofire na navadne in alkalne,
ja opozoril že Germovšek (1959, str. 52).
Keratofirov na našem ozemlju ni. Edino kamenina št. 6 — alkalni
kremenov keratofir iz Velike Pirešice — je na prehodu med kremenovim
keratofirom in keratofirom, kajti vrednost parametra Q leži približno na
sredini med vrednostima, ki sta značilni za kremenove keratofire in
keratofire.
Kremenov porfir in porfir
Mikroskopsko se kremenov porfir loči od kremenovega keratofira
po tem, da ima med vtrošniki kalijeve glinence. Zato je tudi v kemičnem
pogledu razlika med obema vrstama kamenin pri parametru n, ki ima
pri kremenovih porfirih nizko vrednost, pri kremenovih keratofirih pa
visoko; razmerje med Na in K ustreza torej pri kremenovih porfirih gra-
nitni magmi. Rosenbuschovi primeri kremenovih porfirov (Ro-
senbusch, 1923, str. 355) so podani v 4. tabeli; vidimo, da so kreme-
novi porfiri navadno z glinico prenasičene kamenine ali pa kamenine nor-
malne sestave, z alkalijami prenasičene kamenine nastopajo le izjemoma.
Tako kremenovi porfiri povečini ustrezajo navadni granitni magmi, le
izjemoma alkalni granitni.
Porfiri so s kremenico samo nasičene kamenine, ustrezajo torej na-
vadni sienitni magmi. Rosenbuschove (1923, str. 376) primere por-
firov nam kaže 5. tabela.
Glavna razlika med kremenovimi porfiri in porfiri je pri parametru
ki nam označuje prosto kremenico. Kremenovi porfiri so torej s kremenico
močno prenasičene kamenine, porfiri pa so z njo samo nasičeni.
Na sloveskem ozemlju imamo kremenove porfire v naslednjih krajih:
8.	Kališki plaz (Germovšek, 1959 in Hinterlechner, 1959),
9.	Ravne pri Tuhinju (Germovšek, 1959; vzorec SD-61),
10.	Bočna (Germovšek, 1959; vzorec SD-6),
11.	Dobroveljska planota (Germovšek, 1959; vzorec SD-29a),
228
2. si. Kremenovi keratofiri in keratofiri
Kremenovi keratofiri so označeni s črnim krogom, njihove številke ustrezajo številkam
v 2. tabeli. Keratofiri pa so označeni z belim krogom, njihove številke ustrezajo šte-
vilkam v 3. tabeli
Abb. 2. Quarzkeratophyre und Keratophyre
Die Quarzkeratophyre sind mit schwarzen Kreisen gekennzeichnet, ihre Nummern entspre-
chen den Nummern in der Tabelle 2. Die Keratophyre sind aber mit weißen Kreisen
gekennzeichnet, ihre Nummern entsprechen den Nummern in der Tabelle 3
3. si. Kremenovi porfiri in porfiri
Kremenovi porfiri so označeni s črnimi krogi, njihove številke ustrezajo številkam
v 4. tabeli. Porfiri pa so označeni z belimi krogi, njihove številke ustrezajo številkam
v 5. tabeU
Abb. 3. Quarzporphyre und Porphyre
Die Quarzporphyre sind mit schwarzen Kreisen gekennzeichnet, ihre Nummern entspre-
chen den Nummern in der Tabelle 4. Die Porphyre sind aber mit weißen Kreisen ge-
kennzeichnet, ihre Nummern entsprechen den Nummern in der Tabelle 5
12.	Hudi potok pri Smartnem ob Paki (Germovšek, 1959; vzo-
rec SD-35),
13.	Dečna sela pri Brežicah (Germovšek, 1959; vzorec Pr-1).
Tipični kremenov porfir je kamenina št. 12. Kamenina št. 9 kaže na
prehod k porfirom zaradi nižje vrednosti parametra Q, vendar jo še lahko
prištevamo h kremenovim porfirom. Kamenina št. 8 je tipični primer
alkalnega kremenovega porfira, kateremu je Germovšek (1959) pred-
lagal ime kamnikit. Alkalni kremenov porfir je tudi kamenina št. 13. Po
kemični sestavi lahko uvrstimo med kremenove porfire tudi kamenini
št. 10 in 11.
Tipičnih porfirov pri nas ni. Edino kamenina št. 9 je na prehodu med
kremenovimi porfiri in porfiri.
Kremenov porfirit in porfirit
Kremenovi porfiri ti ustrezajo kremen ovo dioritnemu in granodiorit-
nemu tipu magme. Od kremenovih keratofirov in kremenovih porfirov se
v glavnem ločijo po večjem parametru c. Pri kremenovih porfiri tih ustre-
zajo že normativni kot tudi modalni plagioklazi andezinu, zato je para-
meter c večji. Kremenovi porfiriti so ali z glinico prenasičeni ali pa
imajo normalno sestavo. Nekaj primerov kremenovih porfiritov za primer-
javo vsebuje 6. tabela.
Porfiriti so kamenine normalne sestave in ustrezajo dioritni magmi.
Glavna razlika med kremenovimi porfiriti in porfiriti je pri parametru Q
— kremenovi porfiriti so s kremenico prenasičeni, porfiriti pa samo na-
sičeni. Porfirite za primerjavo nam kaže 7. tabela.
Na Slovenskem so bili doslej ugotovljeni naslednji kremenovi porfiriti:
14.	na Dobroveljski planoti (Germovšek, 1959; vzorec SD-25),
15.	v Kokri (Faninger, 1961; vzorec Kokra-4),
16.	v Kokri (Faninger, 1961; vzorec Kokra-2),
17.	na Štularjevi planini (Faninger, 1961),
19.	v Puščavi na Pohorju Grobelšek, 1959),
20.	v Ravnah pri Cerknem (P r o s e 1 c , 1954),
21.	pri Sv. Ani nad Tržičem (Berce, 1954; vzorec 9),
22.	pri Sv. Ani nad Tržičem (Berce, 1954; vzorec 11).
Porfirite imamo na Slovenskem:
23.	pri Sv. Ani nad Tržičem (Berce, 1954, vzorec 6),
24.	na Rudnici (Germovšek, 1959; vzorec OL-28),
25.	v Velikem Koprivniku (Germovšek, 1959; vzorec Bo-128a).
Kamenini št. 24 in 25 imata albitizirane vtrošnike. Poleg tega kaže
kamenina št. 24 še močan primanjkljaj kremenice, tako da ne ustreza
več normalnmu tipu dioritne magme, ampak esseksitdioritnemu in nosy-
kombitskemu tipu (Germovšek, 1959).
231
4. si. Kremenovi porfiriti in porfiriti
Kremenovi porfiriti so označeni s črnimi krogi, njihove številke ustrezajo številkam
v 6. tabeU. Porfiriti so označeni z belimi krogi, njihove števUke ustrezajo številkam
v 7. tabeli
Abb. 4. Quarzporphyrite und Porphyrite
Die Quarzporphyrite sind mit schwarzen Kreisen gekennzeichnet, ihre Nummern entspre-
chen den Nummern in der Tabelle 6. Die Porphyrite sind mit weißen Kreisen gekenn-
zeichnet, ihre Nummern entsprechen den Nummern in der Tabelle 7
5. si. Toleitni in olivinovi bazalti
Toleitni bazalti so označeni s črnimi krogi, njihove številke ustrezajo številkam v 8. tabeli.
Olivinovi bazalti pa so označeni z belimi krogi, njihove številke ustrezajo številkam
v 9. tabeli
Abb. 5. Tholeiit- und Olivinbasalte
Die Tholeiitbasalte sind mit schwarzen Kreisen gekennzeichnet, ihre Nummern entsprechen
den Nummern in der Tabelle 8. Die Olivinbasalte sind aber mit weißen Kreisen gekenn-
zeichnet, ihre Nummern entsprechen den Nummern in der Tabelle 9
Albitiziran kremenov porfirit
Albitiziran kremenov porfirit je vzorec št. 18 (Faninger, 1961;
vzorec Kokra-3). Kljub albitovim vtrošnikom, ki jih vzorec vsebuje, ga ne
moremo prištevati h kremenovim keratofirom zaradi parametrov c in b,
ki ustrezata kremenovim porfiritom, iz katerih je kamenina nastala
s pomočjo spilitne reakcije.
Diabaz in spilit
Glede naših bazičnih predornin v wengenskem oddelku srednje triade
doslej ni bilo enotnih stališč. Iste kamenine so nekateri prištevali diabazom,
drugi pa avgitnim porfiritom. Da bi prišli glede tega vprašanja na jasno,
si najprej oglejmo, kaj nam povedo učbeniki in primeri, ki nam jih nudijo.
Diabazi so paleotipne predomine intersertalne ali ofitske strukture
in ustrezajo gabroidni magmi. Po kemizmu so ekvivalentni neotipnim
bazaltom, vendar so zaradi starosti in posebnih okoliščin med vulkanskimi
erupcijami že bolj ali manj spremenjeni. Zato bomo laže spoznavali ke-
mizem diabazov, če si prej ogledamo njihove neotipne ekvivalente —
bazalte, ki so še sveži (8. in 9. tabela).
Bazalti so nastali iz magme, ki se je razvila v velikih zemeljskih
globinah v tako imenovani bazaltni plasti oziroma simi ali sialmi, kakor
ji še nekateri pravijo.
Podrobnejša raziskava bazaltov je pokazala, da jih moramo deliti
v dve skupini, ki se razlikujeta predvsem glede kremenice: v oli vinove
in toleitne bazalte. Olivinovi bazalti so značilni predvsem za oceanske
otoke, toda pojavljajo se tudi na celinah. Toleitni bazalti pa nastopajo
samo na celinah, često kot veliki pokrovi. Diferenciacija poteka pri obeh
vrstah povsem različno: oli vino va bazaltna magma daje pri diferenciaciji
vrsto alkalnih kamenin, toleitna magma pa kamenine natrij evo-kalci j eve
skupine.
Za vse bazalte je značilna visoka vrednost parametra b in nizka za s.
Glavna razlika med olivinovimi in toleitnimi bazalti je pri parametru Q
— toleitni bazalti so glede kremenice nasičene kamenine, olivinovi ba-
zalti pa slabo nasičeni ali celo nenasičeni. Poleg tega imajo olivinovi
bazalti večji parameter b.
Isto razdelitev kot pri bazaltih bi morali pričakovati tudi pri diabazih,
vendar tu ne moremo postaviti ostre meje med eno in drugo podskupino,
kar je umljivo, saj so diabazi že bolj ali manj spremenjeni.
V tesni zvezi z diabazi so spiliti, ki v kemičnem pogleçlu tudi ustre-
zajo bazaltni magmi, le da so pri njih izpremembe še večje. Medtem
ko je pri diabazih kloritizacija najvidnejši znak metamorfoze, so spiliti
poleg tega še močno albitizirani.
Sedaj ko smo si ogledali diabaze, in porfirite že poznamo, preidimo
k vprašanju, kako naj končno imenujemo primerke naših predornin, za
katere je vprašanje, ali so diabazi ali avgitni porfiriti.
Za evropske petrografe so modalni plagioklazi merodajni pri razliko-
vanju med kameninami gabroidne in dioritne magmatske skupine: če
vsebujejo več kot 50 ^/o an, prištevajo kamenino gabroidni skupini, sicer
234
6. si. Diabazi in spiliti
Diabazi so označeni s črnimi krogi, njihove števUke ustrezajo številkam v 10. tabeli. Spiliti
so označeni z belimi krogi, njihove številke ustrezajo številkam v 11. tabeli
Abb. 6. Diabase und Spilite
Die Diabase sind mit schwarzen Kreisen gekennzeichnet, ihre Nummern entsprechen den
Nummern in der Tabelle 10. Die Spilite sind mit weißen Kreisen gekennzeichnet, ihre
Nummern entsprechen den Nummern in der Tabelle 11
pa dioritni. V našem primeru bi bili torej diabazi predomine, pri katerih
imajo modalni plagioklazi več kot 50 "/o an. Dejansko so na Slovenskem
že bili najdeni primerki, ki imajo plagioklaze z več kot 50 "/o an (H i n -
terlechner, 1959), njihova pripadnost k diabazom je izven vsakega
dvoma. Toda problematične so avgitne predomine s srednje kislimi pla-
gioklazi, in teh je precej. Tu je odločilno vprašanje, ali so srednje kisli
plagioklazi primarni, ali pa so nastali šele pri drugotnih procesih. V prvem
primeru bi kamenino prištevali k porfiritom, v drugem pa kljub srednje
kislim plagioklazom k diabazom.
Tu obravnavamo vprašanje ločitve diabaza od porfirita le s podatki,
ki nam jih nudi kemična preiskava, omejujoč se pri tem zopet samo na
parametre Zavarickega.
Ako primerjamo diabaze (10. tabela) s porfiriti (7. tabela), vidirio,
da je glavna razlika v parametru b, ki ima pri diabazih približno vrednost
26, pri porfiritih pa 13. Torej je pri kemičnih podatkih femična kompo-
nenta (b) najvažnejši faktor za razlikovanje diabazov od porfiritov; če
znaša vrednost parametra b okoli 26, bomo kamenino prištevali k dia-
bazom, če pa ima parameter b vrednost okoli 13, pa k porfiritom. Spiliti,
ki so v tesni zvezi z diabazi, imajo navadno le malo manjši parameter b
(srednja vrednost okoli 23); toda zaradi albitizacije je pri njih para-
meter a mnogo večji in ustrezno parameter c manjši kot pri diabazih
(11. tabela).
Posvetimo se sedaj diabazom na našem ozemlju. S kemičnimi podatki
lahko pridemo do zaključka, da so diabazi v naslednjih krajih:
26.	Liiško (Hamrla, 1954 in Faninger, 1961, vzorec 4 a),
27.	Laško (Hamrla, 1954 in Faninger, 1961, vzorec 8),
28.	Laško — Veliki vrh (Germovšek, 1959; vzorec CL-8),
29.	Lom pri Crni (Hinterlechner, 1959),
30.	Sovinja peč pri Crnl (Hinterlechner, 1959),
31.	Bohor (O čepek, 1955),
32.	Tratica pri Cinolici (Germovšek, 1959; vzorec CL-67).
Vzorec št. 31 / Bohorja (O čepek, 1955) ima zelo visoko vrednost
za parameter a, in poleg tega nastopa še albit kot vtrošnik, zato ga lahko
imenujemo spilit. Tudi marsikje drugod, kjer smo doslej mislili, da na-
stopajo srednje kisli plagioklazi v modalni sestavi, so v novejšem času
dokazali, da imamo opravka pravzaprav z albitom, ki je nastal pri spilitni
reakciji (Hinterlechner, 1959). Tako se je že izkazalo in se še ver-
jetno bo, da je za marsikateri vzorec, ki so ga do sedaj imenovali diabaz
oziroma avgitni porfirit, pravilnejše ime spilitiziran diabaz.
Pregledna sistematika wengenskih magmatskih kamenin
na Slovenskem
1. tabela in 1. slika vsebujeta vse naše doslej kemično preiskane wen-
genske predomine; kamenine so navedene tako, kot so jih imenovali
avtorji, ki so jih raziskali.
236
Oglejmo si najprej njihovo razdelitev s pomočjo parametra ki nam
pove višek ali primanjkljaj proste kremenice. Velikost in predznak para-
metra Q delita naše kamenine na naslednje razrede:
1.	razred. Q > 45.	S kremenico zelo prenasičene kamenine.
Vzorec št. 2.
2.	razred. 45 > Q > 15. S kremenico prenasičene kamenine. Vzorci
št. 1, 3, 4, 5, 7, 8, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16,
17, 18, 19, 20, 21 in 22.
3.	razred. 15 > Q > 6. Slabo s kremenico prenasičene kamenine.
Vzorca št. 6 in 9.
4.	razred. 6 > Q > —6. S kremenico nasičene kamenine. Vzorci
št. 23, 25, 26 in 27.
5.	razred. —6>Q>—15. S kremenico slabo nasičene kamenine.
Vzorci št. 24, 29, 30 in 32.
6.	razred. Q<—15.	S kremenico nenasičene kamenine. Vzorec
št. 31.
V prvem in drugem razredu so kamenine z velikim prebitkom kreme-
nice; sem spadajo kremen ovi keratofiri, kremenovi porfiri in kremenovi
porfiriti. Kremenove porfirite loči od ostalih dveh skupin večji para-
meter C, ki ima pri kremenovih porfiritih približno vrednost 4, medtem
ko imajo kremenovi keratofiri za c približno vrednost 0,6 in kremenovi
porfiri 0,9. Glavna razlika med kremenovimi keratofiri in kremenovimi
porfiri je v razmerju med Na in K, ki ga kaže parameter n. Pri kreme-
novih keratofirih ima parameter n skoraj vedno visoko vrednost, navadno
nad 80, pri kremenovih porfirih pa je navadno za polovico manjši. Ker
pa lahko parameter n pri enih kot drugih kameninah zelo variira, so
mikroskopski podatki bolj merodajni za ločitev kremenovih keratofirov
od kremenovih porfirov.
H kremenovim keratofirom pripadajo kamenine št. 1, 2, 3, 4, 5 in 7;
kremenovi porfiri pa so kamenine št. 8, 9, 10, 11, 12 in 13. Med kremeno-
vimi porfiri nastopata tudi dva alkalna vzorca, in sicer št. 8 in 13. Kre-
menovi porfiriti so kamenine št. 14, 15, 16, 17, 19, 20, 21 in 22. Vzorec
št. 18 je albitiziran kremenov porfirit.
Kamenine tretjega razreda imajo vmesni položaj med prenasičenimi
in nasičenimi kameninami. Tako tvori vzorec št. 6 (Velika Pirešica) prehod
med alkalnim kremenovim keratofirom in keratofirom. Ker pa manjkajo
na tem območju sienitom ustrezne predomine, je bolj primerno, da pri-
števamo vzorec št. 6 med alkalne kremenove keratofire (Germovšek,
1959). Enako' kaže tudi vzorec št. 9 na prehod med sienitno in granitno
magmo. Iz istega razloga je tudi za ta vzorec primernejše ime kremenov
porfir in ne porfir.
Drugi vzorci so glede kremenice nasičeni, slabo nasičeni ali celo
nenasičeni. Sem spadajo naši porfiriti, diabazi in spiliti.
Porfiriti, ki ustrezajo dioritni magmi, so kamenine št. 23, 24 in 25;
pri tem sta vzorca 24 in 25 delno albitizirana in sta podobna spilitom;
razen tega kaže vzorec št. 24 še močan primanjkljaj kremenice, zato še
bolj odstopa od tipičnih porfiritov.
237
Diabazi in spiliti ustrezajo gabroidni magmi; od naših kamenin lahko
na podlagi njihove kemične sestave prištevamo med diabaze vzorce št. 26,
27, 28, 29, 30 in 32, vzorec št. 31 pa k spilitom, ki predstavlja pravzaprav
močno albitiziran diabaz. Kot smo že prej obravnavali, je bil za razliko-
vanje kamenin dioritne in gabroidne skupine merodajen parameter b:
ako ima b vrednost okoli 13, smo uvrstili kamenino v dioritno skupino
oziroma med porfirite; ako pa ima b vrednost okoli 26, pa v gabroidno
skupino oziroma med diabaze in spilite.
Geneza in diferenciacija wengenskih magmatskih kamenin na Slovenskem
Paleotipne kamenine so že bolj ali manj izpremenjene, zato lahko
nakažemo njihovo diferenciacijo le v glavnih obrisih, zaiti pri tem v po-
drobnosti je nesmiselno.
Danes petrografi mislijo, da so za nastanek vseh magmatskih kamenin
merodajne le tri magme, iz katerih so se vse druge razvile pri magmatski
diferenciaciji :
1.	olivinova bazaltna magma, ki je dala alkalno vrsto kamenin (olivi-
nov bazalt trahiandezit trahit fonolit).
2.	toleitna bazaltna magma, ki je pri diferenciaciji dala kamenine
normalne sestave (toleitni bazalt andezit riolit).
3.	granitna-granodioritna magma, iz katere so nastali graniti in grano-
dioriti ter ustrezne predomine.
Kot vemo, sestoji zemeljska skorja iz dveh različnih slojev: iz gor-
njega, specifično lažjega siala, in spodnjega, specifično težjega sima (sial-
ma, bazaltna plast). Pri delnem topljenju sima nastaja bazaltna magma,
pri delnem topljenju siala pa granitna-granodioritna magma.
Kemično delno ustreza olivinovim bazaltom le diabaz z Loma (vzorec
št. 29). Za diferenciacij ske produkte oli vinove bazaltne magme bi lahko
imeli alkalni kremenov keratofir iz Velike Pirešice (vzorec št. 6) in alkalna
kremenova porfira s Kališkega plaza (vzorec št. 8) in Dečnega sela (vzorec
št. 13). Tudi kamenini št. 24 in 31 kažeta zaradi primanjkljaja kremenice
alkalne tendence. Toda vprašanje je, ali so naštete alkalne kamenine res
diferenciacij ski produkti olivinove bazaltne magme, ali pa je njihova alkal-
nost le posledica različnih procesov metamorfoze, kar lahko z gotovostjo
trdimo za spilite.
Drugi naši diabazi pa vsekakor ustrezajo toleitnim bazaltom. Kot
diferenciacij ski produkti pridejo v poštev kremenovi porfiri, kremenovi
keratofiri in porfirit št. 25. Vendar vseh kremenovih keratofirov in kre-
menovih porfirov ter prav tako tudi kremenovih porfiritov ne moremo
imeti za diferenciacij ske produkte bazaltne magme. Spomnimo se na
velike površine kremenovih keratofirov in kremenovih porfiritov v Kam-
niških Alpah, zahodnih Karavankah in v okolici Bleda. Nikjer tam ne
moremo najti poleg kremenovih keratofirov in kremenovih porfiritov
diabazov, po katerih bi mogli sklepati na diferenciacijo bazaltom ustrezne
magme. In če še pomislimo, da obsega končni granitni oziroma grano-
dioritni diferenciacij ski preostanek le 5 Vo prvotne bazaltne magme
(Barth, 1952, str. 236), potem si lahko razlagamo nastanek ogromnih
238
količin kremenovih keratofirov in kremenovih porfiritov, ki nastopajo od
Kamniških Alp do Bleda, le na ta način, da je prišlo do ponovnega
topljenja v sialu. Pri tem je nastala granitna-granodioritna magma, ki je
šele po diferenciaciji dala kremenove porfirite in kremenove keratofire.
Genetsko zvezo med kremenovimi keratofiri in kremenovimi porfiriti
dokazujejo še kremenovi porfiriti pri Sv. Ani nad Tržičem (vzorca št. 21
in 22), ki tvorijo nekak prehod med obema vrstama kamenin.
Tako lahko tudi iz kemičnih podatkov sklepamo na najmanj dve fazi
vulkanskega delovanja v wengenskem oddelku srednje triade:
Prva faza je dala paleotipne ekvivalente bazaltne magme in njene
produkte diferenciacije, to so diabazi, spiliti, porfiriti in do neke meje
tudi kremenovi porfiri in kremenovi keratorifi, kolikor imajo jasno
zvezo z diabazi in porfiriti.
Druga faza vulkanskega delovanja pa je dala velike količine kreme-
novih porfiritov in kremenovih keratofirov. Zanje ne moremo trditi, da bi
bili diferenciacij ski produkt bazaltne magme, ampak so nastali pri dife-
renciaciji že prvotno granitne-granodioritne magme.
DIE WENGENER MAGMATISCHEN GESTEINE AUF DEM GEBIETE
SLOWENIENS DARGESTELLT DURCH DIE ZAVARICKIJ PARAMETER
Die wengener magmatischen Gesteine in Slowenien sind schon öfters
Gegenstand vieler mikroskopisch chemischen Untersuchungen gewesen.
Heute stehen uns mehr als 30 chemischen Analysen zur Verfügung und
jetzt bietet sich uns schon die Möglichkeit, daß wir mit dem Vergleich
der chemischen Eigenschaften der verschiedenen Gesteine die Eigentüm-
lichkeiten des damaligen Vulkanismus erkennen. Dabei können wir uns
beim Vergleich der chemischen Eigenschaften verschiedener magmati-
schen Parameter bedienen, ich will mich aber nur auf die Zavarickij
Parameter, die uns eine ausgezeichnete graphische Methode bieten, be-
schränken.
Die Zavarickij Parameter der wengener Eruptivgesteine Sloweniens
sind in der Tabelle 1 angegeben, ihre graphische Darstellung befindet sich
aber in Abb. 1.
Im Laufe der Untersuchungen unserer wengener Eruptivgesteine sind
mehrere Fragen aufgetaucht, so z. B. ob wir einige Gesteinsarten Augit-
porphyrit oder Diabas nennen sollen oder ob ein Gestein Quarzkeratophyr
oder nur Keratophyr sei. Diese Fragen können heute nach zahlreichen
chemischen Untersuchungen schon als gelöst betrachtet werden. In diesem
Referat wird gezeigt, wie diese und ähnliche Fragen im Vergleich mit
petrographisch schon bestimmten Gesteinen gelöst worden sind. Deshalb
sind in den Tabellen 2 bis 11 die Zavarickij Parameter der zum Vergleich
gebrauchten Gesteine angeführt.
Die häufigsten bei uns in wengener Zeitalter auftretenden Gesteins-
arten sind Quarzkeratophyr, Quarzporphyrit und Diabase, mit denen auch
Spilite vorkommen. Außerdem treten bei uns auch Quarzporphyre und
Porphyrite auf.
239
Die Quarzkeratophyre sind einige der am häufigsten auftretenden
Gesteine. Es kommen bei uns nur Quarzkeratophyre, nicht Keratophyre
vor. Der wesentliche Unterschied zwischen Quarzkeratophyr und Ke-
ratophyr liegt beim normativen Quarz, der bei den Zavarickij Parameter
durch die Quarzzahl Q dargestellt wird — die Quarzkeratophyre sind an
SÌO2 übersättigt, dagegen die Keratophyre nur gesättigt. Außerdem sind
die Keratophyre noch sehr reich an Alkalien und gewöhnlich an ihnen
auch übersättigt. Zu den Quarzkeratophyren gehören die Gesteine Nr. 1,
2, 3, 4, 5, 6 und 7 in der Tabelle 1. Die typischen Quarzkeratophyre zeigen
ein starkes Überwiegen des Natriums über Kalium vor, hieher gehören die
Gesteine Nr. 1, 2, 5 und 7. Einen höheren Kaliumgehalt haben die Ge-
steine Nr. 3 und 4, darum zeigen sie schon einen Übergang zu den Quarz-
porphyren. Der Quarzkeratophyr Nr. 6 zeigt eine Besonderheit auf — er
ist an Alkalien stark übersättigt, außerdem ist er noch quarzarm und zeigt
diesbezüglich einen Übergang zu den eigentlichen Keratophyren.
Zu den Quarzporphyren rechnet man die Gesteine Nr. 8, 9, 10, 11
und 12. Die Gesteine Nr. 8 und 13 zeigen wieder eine Besonderheit auf,
sie sind an Alkalien übersättigt, was bei dieser Gesteinsart seltener der
Fall ist. Darum schlug Germovšek (1959) dem Gestein Nr. 8 einen
besonderen Namen — Kamnikit — vor. Das Gestein Nr. 9 hat eine ge-
ringere Quarzzahl und bildet dadurch einen Übergang zu den Porphyren.
Die Quarzporphyrite treten besonders häufig in den Kamniške Alpe
auf, sie kommen aber auch anderswo vor. Zu ihnen rechnet man die Ge-
steine Nr. 14,15,16, 17, 21, 22, 19 und 20. Eine Besonderheit ist das Gestein
Nr. 18, das einen albitisierten Quarzporphyrit darstellt.
Zu den Porphyriten können wir die Gesteine Nr. 23, 24 und 25 zählen.
Das Gestein Nr. 24 zeigt noch einen starken Quarzmangel an, so daß es
zu den dem Dioritmagma entsprechenden Alkaligesteinen gerechnet wer-
den muß.
Den größten Teil der öfters als Diabase bzw. als Augitporphyrite be-
strittenen Gesteine kann man wohl zu den Diabasen zählen. Als Haupt-
bestandteile kommen bei ihnen Plagioklase und mehr oder weniger chlo-
ritisierten Augite vor. Bei einigen Proben konnten noch Plagioklase mit
mehr als 50 °/o An festgestellt werden, bei ihnen ist ihre Zugehörigkeit
zu den Diabasen außer Zweifel. Ger größte Teil der umstrittenen Gesteine
hat aber mittelsaure Plagioklase (Andesin), bei einigen treten sogar Albite
auf. Im letzten Falle handelt es sich offenbar um Spilite. Bei den mittel-
sauren Plagioklasen führenden Gesteine würde aber die Feststellung
entscheidend sein, ob die Plagioklase von primärer Natur sind oder ob sie
erst nachträglich saurer geworden sind; im ersten Falle möchte es sich
dann um Porphyrite handeln, im zweiten Falle aber um Diabase. Die
Frage Porphyrit-Diabas versuchte ich nur auf chemischem Wege mittels
der Zavarickij Parameter zu lösen: Durch Vergleich der Parameter zahl-
reicher in verschiedenen Lehrbüchern vorhandenen Beispielen fand man,
daß sich die Porphyrite im Wesentlichen im Parameter b von den Diaba-
sen unterscheiden. Der Mittelwert von b ist bei den Diabasen ungefähr 26,
bei den Porphyriten 13. Weil die paleotypen Gesteinsarten, was auch die
Diabase und Porphyrite darstellen, schon mehr oder weniger verändert
240
sind, ist die Summe der normativen femischen Bestandteile als Unter-
scheidungsmerkmal zwischen den Porphyriten und Diabasen besonders
hervorzuheben; und diese Rolle spielt das Parameter b bei den Zavarickij
Parameter. So kann man von den bei uns chemisch untersuchten Gesteinen
folgende als Diabase bezeichnen: Nr. 26, 27, 28, 29, 30, 31 und 32. Beim
Gestein Nr. 31 treten im modalen mineralogischen Bestand auch Albite
auf, so kann es als Spilit betrachtet werden.
Bezüglich der Genese und der Diferentiation der wengener Eruptiv-
gesteine auf dem Gebiete Sloweniens kann man rein aus chemischen
Untersuchungen auf zwei Eruptionsphasen schließen:
Eine Phase entspricht der vulkanischen Tätigkeit, in der die Diabase
und die mit ihnen vergesellschaften Diferentiationsprodukte, zu denen
man die Porphyrite Nr. 24 und 25 und einige Quarzporphyre und Quarz-
keratophyre rechnen muß. Das ursprüngliche noch undiferenzierte Magma
mußte von basaltischer Natur gewesen sein.
Eine andere Phase stellen aber die ungeheueren Mengen der Quarz-
keratophyre und Quarzporphyrite vor, die sich in Gebieten befinden, wo
man keine Diabase feststellen kann, was z. B. im großen Teil der Kam-
niške Alpe der Fall ist. Diese Gesteine könnte man schwer als Diferentia-
tionsprodukte eines den Basalten entsprechenden Magma betrachten, denn
wie es erwiesen wurde, macht bei einer Diferentiation das granitische
bzw. granodioritische Endprodukt nur 5'®/o des zuerst vorhandenen basal-
tischen Magma aus (Barth, 1952, Seite 236). So kann man die Entstehung
der hier genannten Quarzkeratophyre und Quarzporphyrite nur durch die
Annahme erklären, daß das Magma schon im Vorherein von granitisch-
granodioritischen Ursprungs gewesen ist und es erst nach der Diferen-
tiation die Quarzkeratophyre und Quarzporphyrite lieferte. Die Quarz-
porphyrite Nr. 21 und 22 zeigen außerdem noch auf einen almähligen
Übergang zwischen den Quarzkeratophyren und Quarzporphyriten, was
einen Beweis für den genetischen Zusammenhang zwischen den Quarz-
keratophyren und Quarzporphyriten bedeutet.
Dieser Auffassung nach entspricht die eine Phase einer vulkanischer
Tätigkeit, deren Herd tief unter der Erdoberfläche im Sima lag, wo nur
Magmen von basaltischem Ursprungs entstehen. Die andere Phase aber
entspricht der Eruptionsstätigkeit von Magma, dessen Herd viel höher im
Sial lag, wo nur Magmen von granitisch-granodioritischen Ursprungs
' durch Schmelzen der dort vorhandener Gesteine entstehen können.
LITERATURA
Barth, T., 1952, Theoretical Petrology, New York.
Berce, B., 1954, Kremenov porfirit v ožji okolici rudnika Sv. Ana nad
Tržičem, Geologija, Ljubljana.
Dolar-Mantuani, L., 1942, Triadne magmatske kamenine v Slo-
veniji. Razpr. mat.-prirod. razr. SAZU v Ljubljani.
Duhovnik, J., 1953, Prispevek h karakteristiki magmatskih kamenin
Crne gore, njihova starost in razmerje do triadnih magmatskih kamenin v Slo-
veniji, Geologija, Ljubljana.
Faninger, E., 1961, Magmatske kamenine v Kamniških Alpah in pri
Laškem, Geologija, Ljubljana.
16 — Geologija 8	241
10. tabela	Tabelle 242
WENGENSKE MAGMATSKE KAMENINE NA SLOVENSKEM OZEMLJU
WENGENER MAGMATISCHEN GESTEINE AUF DEM SLOWENISCHEN
GEBIETE
1.	Kremenov keratofir, Dedkov kamnolom v dolini Kamniške Bistrice (Faninger, 1961)
2.	Kremenov keratofir, pod Kamniškim vrhom nad kmetijo Slevo (Faninger, 1961)
3.	Kremenov keratofir. Laško (Hamrla, 1954 in Faninger, 1961; vzorec EJ
4.	Kremenov keratofir, Laško (Faninger, 1961; vzorec št. 1)
5.	Kremenov keratofir, Velika Pirešica (Germovšek, 1953; vzorec 91 c)
6.	Kremenov keratofir. Velika Pirešica (Germovšek, 953; vzorec 64/2)
7.	Kremenov keratofir, Cmilec (Germovšek, 1959 in Hinterlechner, 1959)
8.	Kremenov porfir, Kališki plaz (Germovšek, 1959 in Hinterlechner, 1959)
9.	Kalijev kremenov ortofir. Ravne pri Tuhinju (Germovšek, 1959; vzorec SD-61)
10.	Albitski porfir. Bočna (Germovšek, 1959; vzorec SD-6)
11.	Biotitov albitski porfir, Dobroveljska planota (Germovšek, 1959; vzorec SD-29a)
12.	Kremenov porfir. Hudi potok pri Smartnem ob Paki (Germovšek, 1959; vzorec SD-35)
13.	Kalijev alkalni kremenov porfir, Dečna sela pri Brežicah (Germovšek, 1959; vzorec Pr-l)
14.	Biotitov kremenov trahiporfirit, Dobroveljska planota (Germovšek, 1959; vzorec SD-25)
15.	Kremenov porfirit, Kokra (Faninger, 1961; vzorec Kokra-4)
16.	Kremenov porfirit, Kokra (Faninger, 1961; vzorec Kokra-4)
24 8
Faninger, E., 1961, Albitiziran kremenov porfirit iz kokrškega kamno-
loma, Geologija, Ljubljana.
Germovšek, C., 1953, Kremenov keratofir pri Veliki Pirešici, Geolo-
gija, Ljubljana.
Germovšek, C., 1959, Triadne predomine severovzhodne Slovenije,
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, razred za prirodoslovne in medi-
cinske vede, Ljubljana.
Grobelšek, E., 1959, Porfirit iz Puščave, diplomsko delo, rokopis, Min.
petr. inštitut univerze v Ljubljani.
Hamrla, M., 1954, Geološke razmere ob severnem robu laške sinklinale
vzhodno od Savinje, Geologija, Ljubljana.
Hinterlechner, A., 1959, Ladinske kamenine in hidrotermalne spre-
membe črnega glinastega skrilavca v okolici Crne pri Kamniku, Geologija,
Ljubljana.
Hinterlechner, A., 1959, Spilitizirani diabazi v vzhodni Sloveniji,
Geologija, Ljubljana.
O C e p e k , V., 1955, Prispevek k preiskavi prodornin in tufov na Bohorju,
diplomsko delo, rokopis. Min. petr. inštitut univerze v Ljubljani.
P r o s e 1 c , Z., 1954, Prodomine in tufi okolice Cerknega, diplomsko delo,
rokopis, Min. petr. inštitut univerze v Ljubljani.
Rosenbusch, H., 1923, Elemente der Gesteinslehre, Stuttgart.
S a w a r i z k i, A. N., 1954, Einführung in die Petrochemie der Eruptiv-
gesteine, Berlin.
T r ö g e r , H., 1935, Spezielle Pétrographie der Eruptivgesteine, Berlin.
Turner, F. and Verhoogen, J., 1951, Igneous and Metamorphic
Petrology, New York.
17.	Kremenov porfirit, Stularjeva planina (Faninger, 1961)
18.	Albitiziran kremenov porfirit, Kokra (Faninger, 1961; vzorec Kokra-3)
19.	Kremenov porfirit, Puščava na Pohorju (Grobelšek, 1959, diplomsko delo)
20.	Porfirit, Ravne pri Cerknem (Proselc, 1954, diplomsko delo)
21.	Kremenov porfirit. Sv. Ana nad Tržičem Berce, 1954; vzorec 9)
22.	Kremenov porfirit. Sv. Ana nad Tržičem (Berce, 1954; vzorec 11)
23.	Kremenov porfirit, Sv. Ana nad Tržičem (Berce, 1954; vzorec 6)
24.	Klcritiziran avgitski porfirit. Rudnlca nad Podčetrtkom (Germovšek, 1959; vzorec OL-28)
25.	Avgitski albltskl porfirit, Veliki Koprlvnik (Germovšek, 1959; vzorec Bo-128a)
26.	Avgitni porfirit, Laško (Hamrla, 1954 in Faninger, 1961; vzorec 4 a)
27.	Avgitni porfirit. Laško (Hamrla, 1954 in Faninger, 1961; vzorec 8)
28.	Diabazni porfirit, Veliki vrh, NE od Laškega (Germovšek, 1959; vzorec CL-8)
29.	Avgitni porfirit. Lom (Hinterlechner, 1959)
30.	Porfirit, Sovlrja peč (Hinterlechner, 1959)
31.	Avgitni porfirit, Bohor (Ocepek, 1955, diplomsko delo)
32.	Mezodiabaz, Tratica pri Crnolicl (Germovšek, 1959; vzorec CL-67)
243
KREMENOVI KERATOFIRI
QUARZKERATOPHYRE
10. tabela
Tabelle 244
Primerki kremenovih keratofirov so iz knjige Rosenbusch, Elemente
der Gesteinslehre, 1923, str. 366, primeri 14 do 20.
Die Beispiele der Quarzkeratophyre sind aus dem Buch Rosenbusch,
Elemente der Gesteinslehre, 1923, Seite 366, Beispiele 14 bis 20,* entnommen.
KERATOFIRI
KERATOPHYRE
3. tabela
Tabelle 3
Primerki keratofirov so iz knjige Rosenbusch, Elemente der Gesteins-
lehre, 1923, Str. 379, primeri 18 do 21.
Die Beispiele der Keratophyre sind aus dem Buch Rosenbusch, Ele-
mente der Gesteinslehre, 1923, Seite 379, Beispiele 18 bis 21, entnommen.
24 8
KREMENOVI PORFIRI
QUARZPORPHYRE
10. tabela
Tabelle 245
Primerki kremenovih porfirov so iz knjige Rosenbusch, Elemente
der Gesteinslehre, 1923, str. 355, primeri 1 do 12.
Die Beispiele der Quarzporphyre sind aus dem Buch Rosenbusch,
Elemente der Gesteinslehre, 1923, Seite 355, Beispiele 1 bis 12, entnommen.
PORFIR
PORPHYR
5. tabela
Tabelle 5
Primerki porfirov so iz knjige Rosenbusch, Elemente der Gesteins-
lehre, 1923, Str. 376, primeri 7 do 10.
Die Beispiele der Porphyre sind aus dem Buch Rosenbusch, Elemente
der Gesteinslehre, 1923, Seite 376, Beispiele 7 bis 10, entnommen.
24 8
KREMENOVI PORFIRITI
QUARZPORPHYRITE
10. tabela
Tabelle 246
Kamenina št. 1 ustreza kamenini št. 149 v knjigi Tröger, Spezielle Pétro-
graphie der Eruptivgesteine, 1935. Kamenine št. 16, 17 in 18 so iz knjige
Rosenbusch, Elemente der Gesteinslehre, 1923, str. 399, primeri 16, 17 in 18.
Das Gestein Nr. 1 entspricht dem Gestein Nr. 149 in dem Buche Tröger,
Spezielle Petrographie der Eruptivgesteine, 1935. Die Gesteinsnummem 16, 17
und 18 entsprechen den gleichnummerierten Gesteine in dem Buche Ro-
senbusch, Elemente der Gesteinslehre, 1923 Seite 399.
PORFIRITI
PORPHYRITE
7. tabela
Tabelle 7
Kamenine št. 1, 2 in 3 ustrezajo kameninam št. 16, 17 in 18 v knjigi Ro-
senbusch, Elemente der Gesteinslehre, 1923, str. 405.
Kamenine št. 4, 5, 6 în 7 ustrezajo kameninam št. 17, 18, 19 in 20 v knjigi
Rosenbusch, Elemente der Gesteinslehre, 1923, str. 409.
Kamenina št. 8 ustreza kamenini št. 325 v knjigi T r ö g e r, Spezielle
Petrographie der Eruptivgesteine, 1935.
Die Gesteinsnummer 1, 2 und 3 entsprechen den Gesteinen Nr. 16, 17 und 18
in dem Buche Rosenbusch, Elemente der Gesteinslehre, 1923, Seite 405.
Die Gesteinsnummer 4, 5, 6 und 7 entsprechen den Gesteinen Nr. 17, 18, 19
und 20 in dem Buche Rosenbusch, Elemente der Gesteinslehre, 1923,
Seite 409.
Die Gesteinsnummer 8 entspricht dem Gestein Nr. 325 in dem Buche
T r ö g e r , Spezielle Petrographie der Eruptivgesteine, 1935.
24 8
TOLEITNI BAZALTI
THOLEIITBASALTE
10. tabela
Tabelle 247
Kamenine 1, 4, 5, 6 in 7 ustrezajo enako oštevilčenim kameninam v knjigi
Turner and Verhoogen, Igneous and Metamorphic Petrology, 1951,
str. 180, tabela XVI.
Die Gesteinsnummer 1, 4, 5, 6 und 7 entsprechen den gleichnummerieirten
Gesteinen in dem Buche Turner and Verhoogen, Igneous and Meta-
morphic Petrology, 1951, Seite 180, Tabelle XVI.
OLIVINOVI BAZALTI
OLIVINBASALTE
9. tabela
Tabelle 9
Parametri Zavarickega olivinovih bazaltov so povzeti iz knjige Sa-
vi' a r i z k i, Einführung in die Petrochemie der Eruptivgesteine, 1954, str. 395
in 396.
Die Zavarickij Parameter der Olivinbasalte S"ind vom Buche S a w a -
r i z k i, Einführung in die Petrochemie der Eruptivgesteine, 1954, Seite 395
und 396, abgeschrieben.
24 8
DIABAZI
DIABASE
10. tabela
Tabelle 10
Kamenine št. 3, 7, 10, 14, 18 in 21 ustrezajo enako oštevilčenim kameninam
v knjigi Rosenbusch, Elemente der Gesteinslehre, 1923, str. 444.
Die Gesteinsnummer 3, 7, 10, 14, 18 und 21 entsprechen den gleichnumme-
rierten Gesteinen in dem Buche Rosenbusch, Elemente der Gesteinslehre,
1923, Seite 444.
SPILITI
SPILITE
11. tabela
Tabelle 11
Kamenine št. 1 do 5 ustrezajo enako oštevilčenim kameninam v knjigi
Turner and Verhoogen, Igneous and Metamorphic Petrology, 1951.
str. 204, tabela XIX.
Die Gesteinsnummer 1 bis 5 entsprechen den gleichnummerierten Ge-
steinen in dem Buche Turner and Verhoogen, Igneous and Meta-
morphic Petrology, 1951, Seite 204, Tabelle XIX.
24 8