Ljubljana, torek 30. aprila 1929 Cena 2 Din Hmrfir" snaAa mesečno 29 Dta, M Inozentst-vo 40 Dio. Uredništvo! Ljubilaoa, Knafljeva ahca S. Telefoa Mer. 3123, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefc» Št. 440. Celje: Koceoova 2. Telefoa (ter. 190. Eofcopi« m M vračajo. • Ogha po tarifo. UpravnHtv«! Uubttan*. Preitroo-** ot M Telefon St 3122, 3123, 1124, 3125, 312* lueratni oddelek: Ljubljana Prešernov ulica 4. FeleIon it 2492 Podružnica Maribor: Ueksaodrova cest St. 13 Telefon St 455 Podružnica Celje: iCocenova ulica ft 2 Telefon St. 190 Rabini pri poŠt 6e1t savodih: Ljubljana it. 11-842. Praha &s.ko 78.150: Wlea Nr. 105.241 Narod se poslavlja od velikega vojskovodje Vojvoda Stepanovic na mrtvaškem odru - Mnogoštevilne sožalne izjave - Z vseh delov države prihajajo deputacije, da se udeleže današnjega pogreba Ljubljana. 29. aprila. V Cačku leži v senci z lovorom zmage ovenčanih praporov naše junaške vojske in sredi rdečih rož vojvoda Stepa Stepanovic. dika in ponos naše vojske in našega naroda v letih borb za s/obodo in uiedinjenje. Odšel je v Lazarovo carstvo, za katerega se je odločil tisto uro, ko je zapustil očetovo njivo in vstopil v vrste kosovskih osvetnikov. Resno-mirne in s svetim spoštovanjem so prešinjene nedogledne vrste mož, njegovih zvestih soborcev. ki te ure defiliraio mimo krste velikega pokojnika. Deset let je že minulo, odkar so Si poslovili od njega in se družno z ni m odpravili po dovršenem delu osvox)jenja in ujedinjenja. orat zapuščeni, polja in obdelovat zemljo, ki so jo pošli celo desetletje s svojo in svojih trotov krvjo. Sedaj so prihiteli vsi ti nsknani junaki s Cera, Kosmaja, Valjefa, Kalimegdana. Bregalnice. Odri: a jKumanovega, Kosovega, Črne reke. aokola in vseli brezštevilnih pozo-rišč velike borbe za spas domovine, da izks^pio poslednjo čast svojemu vojvod, ki je z njimi preromal na čelu ves križiv pot srbskega seljaka-vojnika od ure, ko je zadonela 30. septembra 1912. srbska truba na krvavi Drini pa do historičnega trenutka slavnostnega pohoda v veliko osvobojeno zemljo Jugo-sla^ ijo. I ne pokojnega vojvode Stepe Stepa-noviča je in bo ostalo na večne čase inkirnacija veličine najboljših vriin jugosiovenske rase, pripravljene vsak hip za dobro države in celokupnosti na največje žrtve, brez najmanjšega pri-ča-ovania osebnih dobrin. Je najlepši siribol veličine naše vojske, koje najslavnejša dela so nerazdružljivo zve-zarB z imenom pokojnega borca od onega hipa. ko je kot vojni minister odredi prvič njeno mobilizaciio za burnih dni aneksije Bosne in Hercegovine. ko so prvič padle iz vrst njenih prvih voditeljev besede: Nai umre. kdot hoče živeti, naj živi, kdor ie pripravljen za svobodo podjarmljenih bratov umreti! Tedaj mobilizirana vojska ni imela prilike pokazati, kako so jo vzgojili in pripravili za odločilno borbo njeni voditelji, katerih eden izmed prvih je bil baš iStepa Stepanovic. ki je vodil vse prijave za mobilizaciio srbske vojske tudi pri drugi mobilizaciji ob napovedi bal kanske vojne. Način izvedbe te mobilizacije, pri kateri se je prijavilo do 99 odst. vojnih obveznikov, je vzbudil pri vseh vojaških strokovnjakih največjo pozornost. Po izvršeni mobilizaciji pa je odšel vojvoda Stepa Stepanovic takoj na teren in prevzel komando nad II. armijo, ki je s svojimi junaškimi podvigi in zmagami zadivila ves svet. Kumanovo in Orna reka sta postal: imeni, ki ju je z oduševljenjem iz-go\1arjal sleherni Jugosloven od Triglava do Vardarja. z njima pa tudi ime Stepe Stepanoviča, ki je bil eden glavnih/vojskovodii v teh dveh bitkah. Tedaj'je tudi prvič zaorila rovovska neseni našega vojnika-seljaka: »Sad če doci Stepa z boka ...« ki smo jo mi zatirani in podjarmljeni prepevali v najtežjih trenutkih preizkušenj, polni vere v končno zmago. Orni reki je sledil Odrin in temu Bregalnica, katere se je navzlic sijajni zmagi pokojni vojvoda spominjal vedno le z grenkimi občutki. Izbruh svetovne vojne je našel pokojnega vojvodo zopet na svojem mestu. V času. ko so izgubljali najmirnej-ši politiki glavo in razsodnost, je mirno vodil potek tretje mobilizacije po obeh balkanskih vojnah zdecimirane in utrujene srbske vojske in postavil železno fronto junakov, na kateri so se razbijale sijajne divizije črnožoltega cesarstva. Po končani mobilizaciji je prevzel poveljstvo nad omiljeno mu II. armijo in izvojeval 20. avgusta 1914. slavno zmago na Ceru. ko ie razbil avstr jsko vojsko generala Potioreka in ponese! prapore zmage preko Save in Dr^ie. Ceru in Kosmaju ie sledila tra-gičla preizkušnja albanske Kalvarije, ki o je pretrpel poln vere v končno zrni go pravične stvari sredi svojih voj-nik )v in zvesto ob strani Kralja Mučeni!«^. Ta vera v končno zmago mu je bil^ tudi glavna misel vodilja Dri reor-gar i79ciii srbske vojske na Krfu. kjer je )il eden glavnih njenih reorganiza-tor ev. Po zasedbi solunske fronte je zoret vodil operacije kot komandant II. brmije in si pridobil nevenljivih za-slui: kot strateg no prodoru solunske frotte. V mladeniško-iunaškem zaletu ie nato poletel na čelu svojih divizij preko osvobojene Srbiie ter razvil ' prapor Svobode v junaški Bosni, in Beograd. 29. aprila p. Vest o smrti vojvode Stepanoviča je globoko presunila beograjsko prebivalstvo. Pok. vojvoda, ki je bil obče znana in priljubljena osebnost, je užival tudi v najširših krogih prebivalstva nenavadno spoštovanje. Vse zanimanje ie osredotočeno na Cačak. Pokojnikove besede r.a smrtni postelji, s katerimi poziva na iu-risanje, so predmet živahnih komentarjev o zgdovinskih dogodkih tekom svetovne vojne, o pomenu zmage na Ceru ter o kasnejših borbah, ki iih je vodi! pokorni vojvoda Stepa Stepanovic. Vse vojaške oblasti in tudi mnogi zaseb niki so razobesiti črne zastave. Tekom jutrišnjega dne bodo vsi državni uradi razobesili poleg državne trobojnice črno zastavo. Ob 5. popoldne, ko bodo polagali v Čačku vojvodovo truplo k večnemu počiaku in ga izročali materi zemlji, bo tudi v Beogradu ustavljeno vse delo. 2e tekom današnjega dne so odpotovale v Čačak številne delegacije, raznih patri-jotičnih udruženi in organizacij. Jutri dopoldne odpotujejo ministri Uzunovič. dr. Srškič, dr. Kumanudi, dr. Drinkovič. dr. Korošec in general Hadžič, ki bodo zastopali vlado na pogrebu. Danes so imele trgovska, obrtna in industrijska zbornica žalne seje. Po spominskih govorih so bili sprejeti sklepi, ki so bili tekom popoldneva tudi plakatirani. Zbornice pozivajo trgovce, obrtnike in industrijce, naj jutri od 2. do 3. popoldne prekinejo z delom ter zapro v znak spoštovanja do pokojnega Stepanoviča svoje obrate. Deputacija rezervnih oficirjev se je danes napotila na Cer, kjer bo izkopala več vreč zemlje, da io jutri položi ookojnemu vojvodi Stepanoviču ob rakvo v grob. S tem simboličnim dejanjem hočeio rezervni oficirji pokazati, kako ceniio pokornega vojvodo, ki si je stekel z zmago na Ceru večno slavo in neizbrisne zasluge za osvobojenje in za ustanovitev velike Jugoslavije. Kraljev venec Čačiik, 29. aprila p. Tekom dneva so dospeli v Čačak mnogoštevilni venci za oder pok. voivode Stepe Stepanoviča. Ni. Vel. kralj je poslal venec z napisom: »Vojvodi Stepanoviču — Aleksander«. Ministrstvo vojske in mornarice je poslalo venec z napisom: »Svojemu zaslužnemu vojvodu Stepi Stepanoviču — vojska in mornarica kraljevine SHS.« Venec princese Jelene Beograd, 29. aprila p. Po nalogu princese Jelene ki se nahaja v Franciii, je danes njen osebni tajnik odpotoval v Čačak, kier položi jutri v njenem imenu prekrasen venec iz svežih rož na krsto Stepe Stepanoviča. Sožalje francoske vojske Beograd, 29. aprila p. Francoski poslanik Dard je bil davi pri namestniku ministra zunanjih del dr. Komanudiiu in ga zaprosil naj v imenu francoske vla.de izrazi Nj. Vel. kralijiu sočutje zaradi smrti voivode Stepanoviča. Istočasno ie francoski vojni ataše general Roseč posetil ministra vojske in mornarice generala riadžiča, da v imenu francoske vojske izrazi ministru sočutje. Francoski poslanik Dard, ki je v ponedeljek zvečer nameraval prirediti večerio, je prireditev zaradi smrti vojvode Stepanoviča odpovedal. Sožalje tujih vlad Beograd, 29. aprila p. Namestnik ministra zunanjih del di. Kosta Kumanudi je tekom današnjega dne sprejel skoro ves diplomatski zbor. Diplomati so izražali sožalje svojih vlad nad izgubo, ki je zadela našo dirža-vo s smrtiJo vojvode Stepanoviča. Kralj odpotoval v Topolo Beograd, 29. aprila p. Nj. Vei. kralj je popoldne ob 3. spremljan od maršala dvora, generala Dimitrijeviča odpotoval v Oplenac pri Topoli. Sodi se. da bo krali tekom jutrišnjega dne iz Oplenca krenil v Čačak, da prisostvuje pogrebu vojvode Stepe Stepanoviča. Inozemski tisk o pokojnikovih zaslugah Bukarešta, 29. aprila p. Vsi listi posvečajo pokojnemu vojvodi Stepi Stepanoviču spominske članke in opisujejo njegove zaslu ge za ustanovitev Jugoslavije, zlasti pa zasluge, ki si iih je stekel kot voiskovodia na solunski fronti s probojem te fronte tudi za splošno zmago antante v svetovni vojni in s tem za ustanovitev velike Rumunije. Nai-raznovrstnejši zastopniki političnega, javnega in kulturnega življenja rumunske prestolnice so se tekom dneva oglasili v jugo-slovenske.m poslaništvu ter izrekli sožalje. London. 29. aprila p. Listi beležijo smrt vojvode Stepe Stepanoviča v daljših člankih. kier poveličujejo zasluge pokojnega vojvode za ustanovitev Jugoslavije in za splošno zmago antante v svetovni voini. Prihod deputacij v Čačak Čačak, 29 aprila p. Iz vseh krajev države so tekom današnjega dne prispele delegacije, da sodelujejo pri jutrišnjem svečanem pogrebu, Ker je v Čačku le malo ho* telov, se je pojavilo občutno pomanjkanje prenočišč. Zastopstvo Male antante v Društvu narodov Bukarešta, 29. aprila, č. Kakor se dozna* va, se bo na beograjski konferenci zuna* njih ministrov Male antante razpravljalo med drugim tudi o zastopstvu Male antans te v Društvu narodov. Mandat Rumunije namreč poteče v septembru tega leta in bo po vrstnem redu od tedaj dalje zasto« pala leto dni Malo antanto pri Društvu nas rodov Jugoslavija. Pravoslavni škofje pri ministr' pravde Beograd, 29. aprila, p. Minister pravde dr. Srškič je danes sprejel pravoslavnega patrijarha Dimitrija, mitropolita Dožiča ter episkopa Dositeja in Letiča. Vršila se je konferenca o načrtu zakona za pravoslavno cerkev, ki bo v kratkem gotov in s posebs nim kraljevim ukazom uzakonjen. Po kon* čani konferenci so bili mitropoiit Dožič in episkopa Dositej in Letič sprejeta od kras lja v avdijenci. Ponovna dražba ladjedelnice v Kraljeviči Snšak, 29. aprila, n. Kakor znano, sta bili razveljavljeni že dve dražbi ladjedelnice v Kraljeviči, ker je bila izdražena za prenizko ceno. Izklicna cena je znašala 1,250.000 Din, vrednost ladjedelnice pa je bila precenjena na 5 milijonov dinarjev. Pred šestimi meseci, ko je bila zadnja dražba, ki je bila razveljavljena. je kupila ladjedelnico Jadransko - podunavska banka za 1,262.000 Din. Danes se je vršila ponovna dražba. Izklicna cena je bila ista. Na dražbo pa niso prišli nobeni interesenti, temveč samo ravnatelj Ja-dransko-podunavske banke iz Beograda Ka-ramata, ki je kupil ladjedelnico za 1,250.000 dinarjev. Stroge odredbe za 1. maj v Zagrebu Zagreb, 29. aprila, n. Danes je še! zagrebške policije izdal proglas na meščanstvo, v katerem prepoveduje vsako proslavo 1. maja. Proglas naglasa, da proslava 1. maja strogo vzeto ni samo delavska manifestacija, temveč politična in ker so vse politične stranke v državi razpuščene in prepovedane in njihovo delovanje ustavljeno, so prepovedane tudi vse politične manifestacije in tako tudi proslava 1. maja. Končno opozarja policija javnost, da bo na najbolj energičen način zadušila takoi vsak poskus kršenja javnega reda in mira, po potrebi tudi z uporabo orožja. „Škof" obsojen na leto ječe Subotica, 29. aprila, n. Brivec, ki se je v Baranji in Banatu izdajal za episkopa Ivana, in ki je v nekem kraju krstil tudi nekega otroka, je bil obsojen od sodišča v Vel. Kikindi na leto dni ječe. Hercegovini in popeljal Markovo vojsko na obale jugoslovenskega Jadrana. Po končanem delu osvobojenja in ujedinjenja je ostal kot komandant II. armije do leta 1919. v Sarajevu in vodil demobilizacijo vojske. Ko se je vrnil poslednji njegov seljak-vojnik na svojo rodno grudo, je prosil tudi on za razrešitev od dolžnosti in se podal po 50 letih borbe v tihi Cačak. Tu je pričel živeti življenje vojskovodij klasičnih časov in gojil cvetlice v vrtu, ki ga je podedoval po materi svoje žene. kot edino imetje, ki ga je posedoval. Navzlic ponovnim pozivom, da naj bi stopil iz tega zatišja v javno življenje, v katerem so pričeli voditi glavno besedo oni, ki so bili v času borbe daleč od vojnih viher, je uporno vztrajal v svoji prostovoljni osamljenosti. Prevzel pa je dosmrtno predsedstvo Na- 1 rodne odbrane, potom katere je ponovno nastopil v obrambo edinstva jugoslovenskega naroda in opozarjal narod na nehvaležnost, ki jo izkazuje vojnim žrtvam, vdovam in invalidom. Sedaj se poslavlja od nesmrtnega vojskovodje cela domovina in ga v duhu spremlja na njegovi poslednji poti v okrilje svobodne rodne grude. Od njega se poslavljamo tudi mi Slovenci polni hvaležnosti za njegovvo veliko življensko delo, ki je prineslo tudi nam najmanjšim in najbolj zatiranim med Jugosloveni svobodo in državno samostojnost. Njegov spomin nam bo ostal svet in večno drag tako, kakor med srbskim delom naroda, kjer bodo gus-larji prepevali še poznim rodovom da-vorije o delih in zmagah vojskovodje vojske seljakov — Stepe Stepanoviča. Preuranjena senzacija Neresnične vesti »Politike« o morilcu Toni Schlegla Novi Sad, 29. aprila, č. Današnja »Poli« tika« je objavila od svojega novosadskega dopisnika alarmantno vest, da je Imre Le rine, morilec šoferja Mijatoviča, priznal preiskovalnemu sodniku, da je sodeloval tudi pri umoru Tonija Schlegla. Baje je označil tudi osebo, ki je umorila Tonija Schlegla. »Politika« poroča, da je ta oseba že aretirana in prepeljana v Zagreb. Gle* de na to verzijo so prejeli novosadski no* vinarji na merodajnem mestu informacije, po katerih se ta vest v celoti demantira Morilec Imre Lerinc je intelektualno za* ostal mladenič, ki je željan avantur in ho* če z zločini, resničnimi in izmišljenimi obr« niti pozornost javnosti na svojo osebo. Ameriški finančniki v Dalmaci ji Šibenik, 29. aprila, n. Včeraj je priplula semkaj ameriška luksuzna iahta »Paynora« s 36 možmi posadke in 13 ameriškimi vplivnimi bančniki ter industrijci, med kateri* mi je tudi znani bančnik Porter s soprogo. Razsodba v S u niče vem procesu bo razglašena šele v petek Zagreb, 29. aprila č. Kakor znano, bi se imela v sodnii razpravi proti atentatorju Suniču razglasiti sodba dne 1. maja ob 11. dopoldne. To pa se ne bo zgodilo, temveč bo obsodba proglašena šele v petek 3. maja ob 11. dopoldne. Izjava Dne 18. I. 1928 smo objavili v našem listu št. 15 članek »Razkrinkana dvojna igra g. Jelačir.a«, v katerem se z ozirom na pismo g. predsednika zbornice za TOI predsedniku oblastnega odbora g. dr. Natlačenu izjavlja, da pomeni to pismo zakulisno igro predsednika zbornice g. lelačina, češ da se v nasprotstvu z gospodarskimi činitelji v odločilnem trenutku zahvaljuje za davčno naklonjenost oblastne skupščine in s tem odobrava to. proti čemur v Beogradu protestira. Kakor smo se prepričali iz dokaznega gradiva, ki se je zbralo tekom tiskovne pravde, je bila naša informacija popolnoma nepravilna in vsled tega tudi nepravilna vsa naša izvajanja in vsi naši sklepi, ki so na tej nepravilni informaciji temeljili. Z ozirom na to radevolje iziavljamo, da smo z objavo dotičnih beograiskih informacij, kakor tudi na njih temelječih zaključkov v uvodniku storili gosp. Ivanu Jelačinu ml. tako kot predsedniku zbornice za TOI kakor tudi osebno težko krivico, katero lojalno popravljamo ter vsebino celotnega članka kakor tudi beograjskega poročila, preklicujemo. objavo obžalujemo in damo s tem g. Jelačinu mL polno zadoščenje. ženevska razorožitvena pogajanja Razprava o staležu aktivne vojske zaključena — Kitajci predlagajo odpravo splošne vojaške dolžnosti Ženeva, 29. aprila s. Pripravljalni odbor za razorožitveno konferenco je danes pričel razpravo o členih odstavka o efektivnem staležu. Izpreminjevalni predlogi nemške in sovjetsko-ruske delegacije so bili odklonjeni proti glasovom Kitajske, Nemčije in Rusije. Dosedanji ameriški pridržek glede prvega člena, ki se tiče efektivnega sta-leža vojaških organizacij, je bil umaknjen, ker se je odbor s posebno odobritvijo francoske delegacije izrekel za to, da se ameriška narodna garda ne bo štela k vojaško organiziranim formacijam. Z današnjo odločitvijo o prvem členu in z odklonitvijo nemških izpreminjevalnih predlogov se mora smatrati, da je tudi že odločena usoda predloženega nemškega načrta o celotnem odstavku glede efektivnih stale-žov. Na začetku seje se je sklenilo, da se bo razpravljalo o kitajskem predlogu glede odprave splošne vojaške dolžnosti. Za ta predlog so se izrekle sovjetska Rusija, Kanada in Nemčija. London, 29. aprila a. List »Times« se obširno bavi z delom razorožitvene konference in naglaša, da je mogoče rešiti vprašanje splošne razorožitve le, ako bosta Amerika o» s lovni dobi je bil pri volitvi odbora ponov« no izvoljen za predsednika Dušan Kovače-vič. Zatem je delegat špediterjev z Duniia \yeiss imel predavanje o mednarodni or^a« nizaciji špediterjev, mednarodnem zašjit« nem sodišču in koiaboraciji vseh špediter« jev. Zvečer so imeli udeležniki v»Grad= skem podrumu« skupen banket, ki mu ic prisostvoval tudi častni predsednik udrj/~« nja, pomočnik finančnega ministra dr. Go» spodnetič. Umor bivšega madžarskega konzula Oedenburg, 29. aprila. Na avtomobil vpo* kojenega konzula Emila Schreinarja, ki se je vračal v spremstvu žene in tašče z izles ta, je oddal neznani storilec, ko je voz do« ljal mimo pokopališča, strel iz puške. Kro« gia je ranila ženo na stegnu in prebila ko«n« zulu žilo odvodnico. Konzul je avto zavrl, ki se je 100 metrov pozneje ustavil, toda konzul je bil že mrtev. Tudi žena je bil.1 težko ranjena in se je, ko je izstopila iz avtomobila, da bi preiskala okolico, cd ko« der je padel strel, kmalu zgrudila nezi« vestna. Prepeljali so jo v bolnico, kjer ji bodo morali najbrže amputirati nogo. 1 go« tovljeno je. da je padel strel iz puške si* stema Manlicher. Znižanje cen kruhu in določitev cen mesu Ljubljana. 29. ap-i!a. Tržni odsek ljubljanskega občinskega -sveta je nocoj imel nad eno uro trajajočo sejo, na kateri je razpravljal o znižanju cen kruha in o določitvi cen me6u. Nekateri me.-arji so namreč zadnje dni na svojo roko povišali cene prvovrstnemu mesu za 2 Din pri kg. Seja se je vršila v uradnih prostorih tržnega nadzorstva na Vodnikovem trstu Ker je bil načelnik odseka dr. Puntar odsoten, je otvoril in vodil sejo podnačelnik c. Anton Liko-zar. Navzoči so bili naslednji občinski svetovalci: Ivan N. Jeglič, Josip Turk, PitNatana modrega« je iaiel prof. Trivunac, govorila pa sta tudi Bogdan Pepovič in nemški poslanik Koster, ki slovi kot dober poznavalec in prijatelj literature. • V. interna vaja državnega konservatorija v Ljubljani Sicer interne vaje niso prireditve, ki bi reflektirale na javno ocenjevanje, v prvi vrsti že zato ne. ker hočejo navadno pokazati le primerni napredek goj.encev zavodov Glasbene Matice in drž. konservatorija in ker utegne ta napredek zanimati le ožje sorodnike, učitelje in sošolce nastopajočih. To-pot pa je pokazal spored že sain take smernice, da se je približal zaokroženemu sporedu koncertnih prireditev, poleg tega pa so nekateri nastopajoči pokazali že toliko zrelosti, da je mogla produkcija vseskozi zanimati. Zato smatram umestno, spregovoriti o nji nekaj besed. Spored te produkcije, ki se je vršila minuli teden, si je nadel nalogo, podati sliko sodobne instrumentalne in solistično-vokalne glasbe. Najstarejši skladatelj sporeda je bil Debussy, ostali eo sami mlajši, še živeči komponisti. Zastopanih je bila večina muzikalnih narodnosti, prednja-čili so Slovani. Od izvajanih sladb jih je biJo nekaj, ki so bile topot prvič izvajane v Ljubljani. Ismed sporeda eg ini uajboij uga- gatašev«. Res so notar, lekarnar, dr. Do-bravec, Dcbevec in Kenda kupovali stavbne parcele, ki so bile na prodaj, ter ponudili za svet drage denarce, toda kupili so jih bogataši,, ki niso na kupljenem svetu ničesar zidali. Iti danes imajo ves stavbni svet v Radovljici (kolikor ga ni v posesti mrtve roke) tovarnarji, veleposestniki, in-dustrijci odnosno njih otroci in zaščitniki. Vsem tem se res ni treba zanašati na občino, da bi ona zanje zidala. In Primoževa zapuščina! Ni li vsa v istih rokah? Edino Pišu se je posrečilo, da je pridobil za svojega zeta dr. Slivnika stavbni prostor, na kojem je takoj postavil lično hišo. In če vprašaš danes Piša, na kak način je prišel do sveta, zmaje z glavo ter pravi: »Tud' zame zagonetka. pol ure pozneje bi bilo prepozno.« Kdo v Radovljici se je brigal prej za uradnika, obrtnika, ki ga je oblast ali življenska potreba privedla sem? Nihče! Ti ljudje so se ocenjevali po volilni kroglici. Partizanstvo je zastrupilo družbo in nekdaj vesela in zabavna Radovljica je danes gnezdo po partizanstvu ustvarjenega sovraštva. Katero uradniško stanovanje v starih hiš;h se je v zadnjih 30 ali 50 letih očistilo in popravilo? In vendar, kai bi pomenila Radovljica brez uradov. brez uradnikov in njih družin, brez obrtnikov in rokodelcev. Nič! Postala bi vas. pri koji se ne bi niti vlak več ustavljal. !n to stanovanjsko bedo naj omilijo oni. ki iim ie mestna hranilnica zaradi ene osebe stanovanje odpovedala in ki so tako bogati. da lahko zidajo. Ironija. Kie pa naj postavijo svoje šatore? Mar v sredi polja med mestom in Lescami ali celo na gmajni ob Savi? Seveda ie stavbnega prostora v Radovljici dovolj. \ oni, ki posedujejo ta prostor, ne zidajo. Zato bo ostala neznosna stanovanjska kriza v našem mestu še dalje in sicer tako dolgo, dokler ne pridejo strankarske volilne kroglice ob veljavo in kredit. in se ne pooravi škoda, ki so jo te kroglice povzročile. Ta čas mora nastopiti, a meščani pazite, da ne bo prepozno. Uboj iz maščevalnosti na Križu pri Kamniku Kamnik. 29. aprila V soboto med II. in 12. uro ponoči je bil ubit s kolom 30-letni zidar Janez Inglič iz Klanca 40. Ubijalec ze 21-letnj posestnikov sin Ciril Petek iz Križa. V kolikor nam je bilo mogoče izvedeti ozadje tega uboja, je nameraval Petek napasti Ingliča že večkrat, pa se mu ni vedno nudila ugodna prilika. Pred dvema letoma je Inglič v prepiru Petka nabil in od tedaj je Petek koval maščevalni naklep, ki ga je v soboto na nečloveški način izvršil. Umorjeni Janez Inglič je bil v soboto v Lukovici na sejmu, kjer je prodajal lončeno robo. Namenjen je bil ob poratku še h krojaču na Križu po novo obleko in se je spotoma ustavil v gostilni na Križu, popil je četrtinko vina in odšel. Kaj se je potem zgodilo, je povedal morilec sam popolnoma ravnodušno. Ciril Petek je že v soboto popoldne v družbi nekega Sušnika navalil na Hafnerja iz Mlake, ki jima je pobegnil in si rešil življenje. Ves večer je pričakoval Petek Ingliča na cesti in šele pozno v noč ie videl svojo žrtev vstopiti v gostilno. Skril se je v zasedo in s kolom, dolgim 2.40 m in 2 kg težkim, zamahnil z vso silo po In-gliču. Zadel ga je na vrhu glave s tako močjo, da se je Inglič takoj zgrudil s prebito lobanjo. Petku to še ni bilo dovolj, zamahnil je še enkrat in mu popolnoma zmrcvaril obraz. Druge poškodbe na telesu izpričujejo še nadaljnje udarce. Mimoidoči so smrtno ranjenega Ingliča odnesli na njegov dom na Klancu, kjer je včeraj ob 1. popoldne umrl. Obveščeni orožniki so takoj aretirali Petka in Sušnika ter oba pripeljali v zapore v Kamniku. Ciril Petek je dejanje popolnoma mirno priznal, povedal, da je imel namen osvetiti se za svoječasno dobljene klofute že dve leti in da mu ni prav nič žal. Značilno za globoko moralno pokvarjenost mladega fanta je. da se je smejal, ko so ga orožni Ki odpeljali in je zaklical v skupino deklet: »Micka, al* viš. kaj nesem?« pa ie pokazal svoji uklenjeni roki . . . Našim risarjem Kdor nam pošlje najboljšo ilustracijo k spodaj stoječi pesmici, dobi nagrado v vrednosti od Din 50,— do Din 300,— Kaj za god bi pili, jeli da veselo bi zapeli ? Cviček, pisce- za poslado torto z jffirim čokolado jala dela C. Scotta (Pierrot amoureux, za vio-loncello in klavir), (čelist Leskovic je že na visoki stopnji) dalje »Album des Six«, zbirka skladb znamenite šestice skladateljev, ki jih druži, po izjavi njih vodje Honeggerja, le prijateljstvo, nikakor pa ne skupni umetnostni ideali, in od katerih se posebno odlikujejo že imenovani Honegger, ter Auaric Mil-haud in Poulenc. Pianist Lipovšek se je afirmiral kot okusen interpret. V nadaljne je bila velezanimiva impresionistična slika poljskega mojstra Szymano\vskega: »La fon-taine d' Arethuse« iz zbirke »Mvthes«. op. 30. Vinko šušteršič je podal to skladbo s primerno fineso. Napol Španec Jarnaeh je bil zastopan z »Burlesco', jako težavno, pa ne preveč hvaležno klavirsko skladbo, ki jo je temeljito obvladal pianist P. Šivic. Od Stravinskega smo čuli nežno pesem »Mesec srebrni« in Kreonov monolog iz Oedipa (v interpretaciji baritonista M. Rusa), ter še-gavo - narodne »Spomine iz otročjih let« (sopranistinja H. Arko). Čehi so imeli zastopnike V. Novaka (Krmpotič), Jiraka (Pfeifer) in Schulhoffa (Novakovič). Vse točke so bile naštudirane s potrebno vestnostjo, marsikatera izvajanja z nadpovprečnim umevajem. Kot spremljevalca sta z uspehom fungirala pianista Lipovšek in šivic. Produkcija je dokazala lep napredek pri učencih in mnogo smiselnega dela učiteljev. Da se poleg prepotrebnega študiia klasičnih del študira na naših glasbenih zavodih tudi sodobna glasba, je predvsem hvalevredno. L. M. S. Varnost proti s podrsavanju se doseza pri Continental-pnevmatikah z iz-vanredno primerno izdelanim profilom, ki povzroči popolen prenos motorne moči. Sigurno vožnjo tudi na splozkih cestah in kurvah vam jamči Morilca Tonija šlegla v rokah pravice? Imre Lorinc v Novem Sadu je baje priznal, da je sodeloval pri atentatu — Glavni morilec že pod ključem? — Pred pojas-nitvijo zagonetke zagrebškega atentata O izsledovanju morilcev pokojnega Tonija Šlegla prinaša ^Politika« naslednje informacije iz Novega Sada: Umor direktorja Jugoštampe je javnost začela počasi pozabljati. Vsi napori, da bi oblasti izsledile morilca, so ostali dolgo brez uspeha. A te dni sc bili dognanj važni novi momenti. Ze takoj po aretaciji linre Lorinca, ki je umoril šoferja Stevana Mijatoviča, je zbujalo pozornost dejstvo, da za umor ni bilo prav nikakih posebnih motivov. Zato je ta zagonetni zločin vzbudil sum, da je Lorinc bil morda udeležen tudi pri atentatu na Tonija Šlegla in da je v bojazni pred aretacijo ubil šoferja Mijatoviča, da bi se polastil njegovega avtomobila in pobegnil na Madžarsko. Novosadski preiskovalni sodnik Papričič je zadnje dni intenzivno zasliševal morilca, ki pa nikakor ni hotel navesti razlogov, zakaj je ubil Mijatoviča. Mladi morilec je sprva simuliral abnormalnost, kakor da je zločin izvršil iz patoloških in sadističnih motivov. Nato še hotel vzbujati vtis mladeniča, ki so ga pokvarili kinematografi in razvratno življenje, pri četrtem zaslišanju pa je govoril, da je zločin izvršil zgolj zato, da bi se proslavil in da bi ga vzljubilo dekle, v katero se je smrtno zaljubil, a ga ie odklanjalo. Ko je bil opozorjen, da mu neresna obramba lahko samo škoduje in da je bolje vse priznati, predvsem to, zakaj ie prišel v Novi Sad in zakaj je tako na vrat na nos moral bežati, da se ni ustrašil niti umora in ko mu je bilo spretno predočeno, da če obstojajo nedvomni dokazi, da je bil udeležen v atentatu na Tonija Šlegla. je Lorinc začel drhteti in kolebati. Zares jc policija s preiskovalnim sodnikom, med tern že vršila preiskavo in poizvedbe v tem praven. Neki visoki policijski uradnik iz Beograda je pred par dnevi dospel v Novi Sad in je v nedeljo v spremstvu šefa no-vosadske policije dr. Momirovi^a posetil preiskovalnega sodnika. Po daljšem posvetovanju je bil storjen načrt o nadaljnjem vodstvu preiskave, nakar je bil Lorinc vnovič zaslišan pred trojico. Videč, da se ne more izmotati pred dokazi, ki že obstojajo proti njemu, je kapituliral v navzkrižnih vprašanjih in priznal, da Je zares on bil eden izmed onih dveh. ki sta izvršila atentat na Tonija Šlegla. Podrobneje je izpovedal, kako je bil atentat pripravljen ter je izdal tudi svojega tovariša atentatorja, nakar je bila brzojavno odrejena aretacija glavnega morilca. Kdo je in kako se piše are-tiranec, ki se baje že nahaja v rokah zagrebške policije, tega oblasti zaenkrat ne izdajo Govori pa se. da je neki mladenič iz Dalmacije. Preiskava se najintenzivneje vodi dalje in se lahko pričakuje, da bo zagonetni umor Tonija Šlegla v kratkem pojasnjen. Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Eranz-Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učenjaki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polustransko ohromelih z »Franz-Josefovo< vodo naiboliše uspehe. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kriminalno! Velenapeto! Mladini neprimerno! proces (Igra z ognjem) Velenapeta kriminalna drama, v glavni vlogi MAGDA SONJA Tajinstveni umor starega slikarja. Policijska preiskava. Kdo je kriv? Sum pade na mlado ženo umorjenega. Pred poroto. Senzacionalna obravnava. Težke obdolžitve in sijajna obTamba. Predstave danes ob 4, ^6, in 9 uri. Tel. 2124 Elitni kino Matica Masiranje s Creme Simon je za obraz božanje. Ker ni ne suha ne mastna nego popolnoma voljna, naglo prodre v Kožne znojnice. CRfiME SIMON oživlja vrhnji del kože, «ie napravi voljno in povzdigne naravni lesk vaše polti. Način uporabe: Razgrnite jo po še mokri koži potem, ko ste napravili toaleto. Masirajte nalahno, da prodre v znojnice, potem pa osušite z brizačo. PUDER & MILO SIMON - PARIŠ S tekme iMmorje : Ilirija Navdušenje publike, kn pade gol Srednja slika: Zmagovalno moštvo ASK Primorje. Od leve na desno: Jug. Pišek, Hassl, Jančigaj, Vrhov* nik, Slamič, Zemljak, Uršič, Svetic Dolfe, Jože. — Spodnja slika: Sod nik Miesz s kapetanoma Vrhovni-kom in Omanom. Domače vesti * Vojaška vest. Gojenci najvišjega razreda vojne odministrarivne šole v Beogradu bodo jutri 1. maia imenovani za podporočnike. * Upokojitve v državni službi. Davčni upravitelj Rihard Koler v Dolnji Lendavi le trajno upokoien. * Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« objavlja v 44. številki finančni zakon za leto 1929-30. ter razglas predsedništva višjega deželnega sodišča v Ljubljani, s katerim se imenujejo sodni funkcionarji za drugo porotno zasedanje v letu 1929. * Nova pogodbena pošta Blejska Dobrava. Dne 31. marca letos je prenehala poslovati pomožna pošta Dobrava, 1. aprila pa je bila otvorjena v istem kram nova pogodbena državna pošta Blejska Dobrava. Poštni okoliš tvorijo kraji Dobrava in elektrarna Vintgar, ki so se izločili iz okoliša pošte Jesenice na Gorenjskem. + Poročil se le v Mariboru 25. aprila g. Miško Penko. prometni uradnik v Blanci ob Savi z gdč. Elo Čončevo. učiteljico v Št. Juriju v Slovenskih goricah. Bilo srečno! * Razpisane so pogdbene pošte: Poljane nad Škofio Loko, Dol pri Ljubljani I. reda, Dragatuš IV-1, Gomilsko II-?. Jerenina III-3 Legrad 1-1, Radomlje II-2, Velika Loka II-3. Pravilno kolkovane prošnje s prilogami je poslati do 6. maja na poštno ravnateljstvo v Ljubljani. * Oblastni odbor Jadranske straže v Beogradu je na občnem zboru v nedeljo pokazal prav lepe sadove svojega delovanja. Lepo je pomnožil število članstva, izdal celo vrsto propagandnih del in pribavi] potom loterije in drugih prireditev okrog pol milijona Din. V maju bo organiziran izlet v Solun in Atene, ki se ga udeleži okrog 100 članov JS. + Nadaljevanje romana »V krempljih inkvizicije« je danes zaradi preobilice drugega gradiva žal moralo izostati. * Revanžna šahovska tekma med Nemško Štajersko In Slovenijo v Gradcu se je končala v korist Slovenije v razmerju 6 proti 4. Poleg tega ie igral naš velemojster dr. Vidmar turnirsko partijo z znanim dunajskim mojstrom Beckerjem. ki jo je v dobljeni poziciji prepustil kot neodločeno. V nedeljo zvečer se ie vršil zaključni slavnostni banket, katerega se ie udeležil tudi štajerski deželni glavar dr. Rintelen. Omenjamo še, da je v soboto zvečer dr. Vidmar igral alternativno simultanko s prof. Beckerjem proti 31 nasprotnikom z naslednjim rezultatom: dobljenih 19, izgubljenih 2, neodločenih 10 partij. * Tehnični izpit so te dni položili v Beogradu gg. Josip Črniač in inž. Stojan Globočnik z odliko ter gg. inž. Stanko Peruzzi ter inž. Anton Suhadolc s prav dobrim uspe bom. — Čestitamo. * Udeležencem prosvetnega dne ZKD y Ljubljani. Kdor želi posetiti v nedeljo zvečer opero ali dramo, naj si rezervira vstopnice pravočasno potom tajništva ZKD. Opozarjamo. da bo v nedeljo premijera opere »Črne maske«. O eventuelnem popustu na železnicah bomo udeležence pravočasno obvestili. * Izseljenski dom v Zagrebu in prenoče-vališče v Splitu. Kakor javljajo iz Zagreba je izseljenski komisarja t sklenil, da zgradi veliko palačo, v kateri se bo uredil Izseljenski dom. Načrti se že izdelujejo in bodo v kratkem predloženi na odobren.ie ministrstvu za socijalno politiko. Tudi v Splitu se namerava urediti moderno prenočevališče za izseljence z najmanj 100 posteljami, Split bo v dogkdni bodočnosti postal glavno naše izseljensko pristanišče. Po izseLieniškem zakonu se sme v bodoče prevoz izseljencev vršiti samo iz domačih pristanišč. + Smrtna kosa. V Ivan.icih pri Negovi ie preminula v ponedeljek 22. aprila po večletnem težkem bolehaniu gospa Alojzija K 1 o b a s o v a, rojena Matjašičeva upokojena poštna uradnica. Pokoinica je bila sp>Jošno priljubljena med prebivalstvom, kar je pričala lepa udeležba pri pogrebu. — V Zagorju ie preminula ga. Frančiška B e r -b u č e v a, profesorieva vdova. Pogreb ugledne pokoinice bo 30. t. m. ob 16. na zagorsko pokopališče. — Pokoinicama blag v po min, žalujočim naše sožalie! * Novi jugoslovenski državljani. Veliki župan ljubljanske oblasti i e po § 53. zakona o državljanstvu priznal državljanstvo naše kraljevine naslednjim italijanskim državljanom: Ivanu Brajdihu, pregledniku finančne kontrole v Št. Vidu nad Ljubljano; Hinku Brajniku, pregledniku finančne kontrole v Kamniku: Franiu Burgerju, nadzorniku finančne kontrole v Ljubljani; Petru Kendi, brusaču v Kranju; Josipu Krapšu. učitelju v Polfianah; Andreju Lazarju, posestniku v Zadvoru; Konradu Lenassiju, diplomiranemu trgovinskemu visokošolcu v Ljubljani; Francu Mršniku, podpregledniku finančne kontrole v Tržiču; Ivanu Namarju, pregledniku finančne kontrole v Zireh; Ivanu Niko-hču, železniškemu uslužbencu v Hntšici; Antonu Petercolu, agrarnemu pomočniku v Mali Loki; Matiji Pinosi, posestniku v Ore-šijah; Frančiški Pivkovi, učiteljici pri Sv. Joštu; Antonu Prelogu, po sto vodi i v Ljubljani; Antonu Rebuli, mizarskemu pomočniku v Domžalah; Antonu Spačalu. uslužbencu na veleposestvu v Trnju; Albinu Tušar-iu, kovaču v Mostah; Katarini Vilharjevi, učiteljici pri Sv. Katarini, in Andreju Zbo-garju pregledniku finančne kontrole v Kranjski gori; avstrijskim državljanom: Martinu čirokoviču, tovarniškemu mojstru na Savi pri Jesenicah (in njegovi hčeri Ani) Francu Fugerju, pregledniku finančne kontrole v Domžalah; Ivanu Hirmu. železničarju v Šmihelu; Jerneju Pinterju. bančnemu ravnatelju v Ljubljani; Roku Singeriu pivo-varniškemu delavcu v Ljubljani: Antonu Smoletu, železničarju na Hrušici; Ernestu Vratinčiču, železničarju na Doviem in Stanku Windschnurerju, pleskarju v Kamniku: češkoslovaškima državljanoma Francu Bernardu, dimnikarskemu mojstru v Novem mestu na Dolenjskem in Karlu Dvoraku. progovnemu nadzorniku v Rimskih toplicah ruskima državljanoma: Dimitriju Belovu, mizariu na Stari Vrhniki in Georgiju Ko-stjukovskemu, dnevničarju pri pošti v Črnomlju, ter poljskemu državljanu Ivanu Kryžanovskemu, železničarju v Ljubljani. * Nov vozni red. Dne 15. maja bo stopil na naših državnih železnicah v veljavo nov vozni red. Kakor nam poročajo, je izšel glavni in splošni vozni red, ki ga izdaja g. M. Čolič. Cena 30 Din. Dobi se pri prtljažni blagajni Ljubljanskega glavnega kolodvora. * Odlikovanja za odlične pse. Jugoslovenski kinološki savez bo poklonil vsem domačim psom, ki bodo dobili na binkoštni razstavi v Ljubljani odlično oceno, kot viden in trajen znak te odlične ocene posebne, zelo okusno izdelane ovratnice. Te ovratnice bodo imele napis »Odlično JKS«. Ta novost bo gotovo razveselila vse gojitelje in ljubitelje čistokrvnih psov, saj bodo lahko ponosni na živali, ki bodo dobile ta zunanji znak odlične ocene. Njih ponos bo tembolj upravičen, ker bodo nastopili' kot sodniki zgolj prvovrstni, mednarodno priznani strokovnjaki. * Nova lekarna v Kranju. Provizor lekarne Trnkozy v Liubljani g. Adolf Eisenbart je vložil prošnjo za podelitev lekarniške koncesije zaradi otvoritve nove javne lekarne v Kranju. * Velezanimivo zgodovinsko povest iz dobe turškega vpadanja na slovensko ozemlje prične ta teden priobčevati »Domovina«, najcenejši in najboljši tednik Jugoslavije Priporočamo, da se prijatelji izvrstnega ljudskega štiva naročijo na »Domovino«, ki stane četrtletno samo 12 Din. posamezne številke pa so po 1 Din. Dofores del Jlic v veliki ljubavni drami prevarane deklice (Prodatta zettci P.ide Pride ELITNI KI^O MAT'CA * Največje poslopje v Jugoslaviji. Beograd ima sedaj novo znamenitost: ogromno poslopje, v katerem so v zadnjih dneh spravili pod streho polovico naše državne vlade. Beograd je imel po vojni premalo državnih poslopij, ki bi mogla prevzeti pod streho vse državne urade. Znatno Število uradov se je moralo nastaniti v privatnih hišah, kar je zelo obremenilo državne finance. Da se temu nedostatku odpomore. se ie v zadnjih letih zgradilo ogromno poslopje, v katero se je v zadniih dneh vselilo pet ministrstev, ministrstvo notranjih zadev, ministrstvo za trgovino in industriio, ministrstvo šum in rudnikov, kmetijsko ministrstvo ter predsedstvo vlade. Ta novi dom, ki ima 420 sob, med temi dve veliki in štiri maniše dvorane, ima na eni strani šest, na drugi pa osem nadstropij in ie največje poslopje v Jugoslaviji. Z gradbenimi deli se je pričelo leta 1925. Gradbeni troški znašajo 75 milijonov dinarjev. * Smrtna žetev med ameriškimi rojaki. Kakor javljajo ameriški slovenski listi, je koncem marca v Clevelandu umrl John Mi-lavec priprost delavec, a mož poštenjak, priljubljen v vsej elevelandski slovenski naselbini. Pokojnik je rodom iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah. Star je bil 60 let. Dolgo vrsto let je živel v Clevelandu, kjer ima njegova sestra Mrs. Frances Lavše svoje posestvo. Zapušča ženo ter sina in hčerko. V elevelandski bolnici je preminul Frank Novak, znan po domačem imenu Tefkov. star 41 let. Rodom ie bil iz vasi Sneberje v ljubljanski okolici. V Ameriki je bival 16 let. Zapušča ženo in štiri otroke. Dne 27. marca je po kratki bolezni umrl Josip Zupančič, star 38 let. Doma je bil iz Velike Loke pri Višnji gori. V Clevelandu ie bival dvajset let. V Collinvvoodu je dne 30. marca umrl Frank Lebar, rodom iz Predoselj na Gorenjskem. V Ameriki je živel 22 let do leta 1908. v Kanadi, pozneje pa v Zedinjenih državah. * Slovenska občina v Ameriki. V slovenski naselbini v \Villardu, v državi VViscon-sin, so se dne 2. t. m. vršile občinske volitve. Izvoljeni so bili v mestni odbor naslednji rojaki: Matei Drganc (izvoljen za župana) Mike Krulc in Frank Lesar (podžupana), Martin Matkovič (tajnik) in Josip Lunka (blagajnik). Roiak Drganc županuje v Willa'rdu že devet let. * Promet z vrednostnimi pismi v Brazilijo. Kakor se uradno razglaša, se je te dni otvoril medsebojni promet z vrednostnimi pismi med našo državo in Brazilijo. V pismih se sme iz naše-države pošiljati največ 3000 Din. Vrednostna pisma gredo samo v te-le kraje: Aracaju. Botucatu. Campanha, Campinas, Campos, Cuvaba, Diamantina, Fortaleza, Goyaz, Joazciro, Joinoille, Juiz-de, Fora. Maceio, Manaos, Natal. NicIi:h'-roy Ouro Preto, Parahyba do Norte. Paranaqua Parnahyba, Petropolis, Ribeirao Preto, Santa Maria da Bocca do Monte. S. Luiz do Marar.liao, Theophiio Ottoni. Tlure/ina Uberaba in Victoria. Vrednostna nisma z& Brazilijo se odpravljajo preko izmenjeval-ne pošte Ljubljana 2. * Pobegel dečko. Neznanokam ie pobegnil te dni od svojega varuha Ivana Schmel-zeria v Preski 15 letni Joško Jarc. Ker za Jarcem ni nikakega sledu, je Prav mogoče, da se m« je pripetila kaka nesreča. * Huda nesreča v kamnolomu. V kamnolomu cementarne Majdan pri Splitu je mo čan plaz kamenja zasul več delavcev. Tri delavce so odkopali mrtve, dva pa sta bila hudo ranjena in se borita s smrtjo. Vsi trije smrtno ponesrečeni delavci so bili oženje-ni. * Napad na dva orožnika v Istri. Orožni-ški podbrigadir Marino v Marčanu e v družbi z enim orožnikom vršil ponoči poizvedovalno službo v svojem okolišu. Vozila sta se na kolesih. Čez cesto, precej oddaljeno od Marčana je bila napeta železna žica ob katero sta zadela in padla na tla Hkratu je počilo iz pušk več strelov proti orožnikoma Ta dva sta pričela streljati. Kmalu sta opazila štiri moške, ki so bežali pa še vedno streljali v trenutkih. Pozneje so našli tam moški slamnik in okrvavljeno lovsko puško. Vršijo se poizvedovanja. ITO — zobna pasta najboljša! * Obleke kemično čisti barva, pllslra in lika tovarna Jos. Relch. * Klobuke Iz klobučcvlne (Filz), damska in moške, kemično čisti in lika tovarna Jos. Reich. * Slamniki v snaženje se sprejemajo do konca tega meseca pri P. Magdič. Ljubljana. * Pri boleznih ledvic ln mehurja se priporoča obisk kopališča NVildungen v bližini Kassela na progi Hamburg-Frankfurt ob Meni, katero velja izza desetletij kot prvo špecijalno kopališče na tem polju. Voda glavnih vrelcev (Helenenquelle in Georg Vic torquelIe) se v velikih množinah razpošilja v domače zdravilne svrhe. Prospekte razpošilja direkcija zdravilišča. Sloviti so tudi avtomobilski tedni v VVildungen. Lansko leto je dosegel Mcrccdcs-Bcnz z lepimi vozovi večino prvih nagrad in tudi letos bo lepotna konkurnca pokazovala najmočnejšo udeležbo iz vseh dežel. 636 Iz LinMiane u— Smrt vojvode Stepe Stepanoviča je med ljubljanskim prebivalstvom vzbudila globok dojem. V znak žalovanja se z raznih poslopij vijejo črne zastave, tako predvsem s Kazine, kjer imata svoie prostore Narodna odbrana in Udruženje rezervnih oficirjev, ter s poslopja Narodne tiskarne, kjer se nahajajo uredništva in uprave listov konzorcija »Jutra«. Mnoge korporacije kakor tudi posamezniki so brzojavno izrazili sožalje zaradi smrti slavnega vojvode, ki je užival neomejene simpatije tudi med vsemi Slovenci. u— Predavanje g. Koraneka z Ounaja. Alpinsko predavanje »Jesen v Wal''su« bo 2. maja ob 20. v kinu Matica in ne kakor prvotno nameravano, v dvorani hotela Uni-ona 3. maja. G. Koranek ie Ljubljančanom že znan po svojem krasno uspelem predavanju o Bemskem višavju. Posebnost tega predavanja bodo slike povzete v najtežavnejših situacijah na gorskih turah, ki štejejo med najopasnejše in naitežavjeiše / vseh Alpah. Vspon na Matterhorn popisuj z predavatelj v najlepši in najzanimivejši smeri na prijeten in zanimiv način, ki ga z ienimi fotografskimi posnetki stopniiiie do prave nazornosti. Čeprav g. Koranek predava v nemškem jeziku, vendar to ne bo toliko motilo, ker bo 140 prvovrstnih diapozitivov, ki razodevajo po svoji dovršen >sti prsdava-teljevo prav umetniško pojmovanje alpin-ske fotografije, omogočilo sledit; predavatelju korak za korakom. Skiootično predavanje bo zaključil okrog 1000 in dolg alpin-ski film, ki ga je g. Koranek sam posnel na svojih turah v Oetzialskih alpah. — T. K. Skala. u— JNAD Jadran poziva vse člane, da se udeleže izredne skupščine Sveta slušateljev univerze kralja Aleksandra I. danes ob pol 16. v zbornični dvorani. u— Geografsko društvo na univerzi opozarja na današnje predavanje dr. Škerlja: »Razširjenje in cepljenje človeškega rodu« Predavanje bo v predavalnici 77 (I. nadstr. in se bo pričelo ob 18. u— Društvo za zgradbo in vzdrževanje doma Sokolu I. v Ljubljani sporoča, da je bil za dne 28. t. m. prijavljeni občni zbor iz tehničnih razlogov preložen. Po sklepu odbora z dne 28. t. m. se bo torej vršil redni občni zbor društva v sredo, dne S. maja ob 20 v društvenih prostorih na Taboru. Na dnevnem redu so poslovna poročila, volitve in slučajnosti. Pol ure prei se bo isto-tam vršil izredni občni zbor društva, ki ima na dnevnem redu: »Vprašanje razdružitve« Zaradi važnosti nameravanih sklepov se naj članstvo udeleži zborovanja polnoštevil-no. Le kdor bi bil opravičeno zadržan, naj to javi odboru z istočasno izjavo, da soglaša z odborovimi predlogi. Na zborovanje so uljudno vabljeni poleg članov Sokola I. vsi prijatelji Tabora. — Odbor. u— Iz gledališča. Opera uprizori drevi za red D Grofa Luksemburškega z g. Ilačičem kot gostom, jutri 1. maia pa bo druga re-priza Cigana barona kot izven predstava po običajnih cenah. — Opera pripravlja z vso vnemo izvirno operno delo Marija Kogoja »Črne maske«. Skladatelj Kogoj pripada k izrazito moderni struii. Črne maske je začel komponirati I. 1924. Takrat je nameravala uprizoriti Črne maske ljubljanska drama in uprava je naročila pri njem scensko muziko. Do te uprizoritve ni prišlo, a Kogoi >e začel s kompozicijo celega besedila ter bil gotov 1. 1927. Delo je prav ogromno, orkestralna partitura sama ima 815 strani. Je pa tudi razmeroma zelo težko in zahteva od glavnega nosilca Lorenza več kot celega pevca. u— Raspored Bogoslužcnia u Veliko! nedelji. Ove če se godine vršiti bogosluženje za vreme Velike nedelje u ljubli pravo-siavnoj kapeli po ovom redu: 2. maia Veliki četvrtak, časovi u 10. časova. Bdenje u 18 časova: 3. maja. Veliki petak, časovi u 10. časova, iznošenje plaštanice u 16. časova, propoved: »Hristos u Getsimaniji« u 17. časova i plač Matere Božiic u 19. časova; 4. maia Velika subota, sahrana' Bogočo-veka, u 6. časova. (posle sahrane ispovedi i pričest), služba božjia u 14. časova; 5. maia Vaskresenije u 4. časova ispovedi i pričest u 5.30 časova. osvečenie »Paslie*u 6.30 služba božiia u 10. časova: 6. maia služba božija (Djurdjev dan) u 9.30 časova. u— Ogled šentpeterske župne cerkve in Codellijeve grajske kapelice priredi danes 30. t. m. ob 15. Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani. Pojasnjeval bo msgr. Viktor Steska. Povabljeni so vsi člani in nriiatelii Umetnostnozgdovinskega društva. u— Obiskovalce elektro-monterskega tečaja. katerega je priredil urad za pospe- ; vanje obrti, obveščamo tem potom, da se ' ! bo nameravana ekskurzija vršila v nedeljo 5. maia ob ugodnem vremenu, i u— Mestna zastavljalnica opozarja stran | ke — zamudnike, katerih predmeti (sep-, temberska zlatnina, srebrnina itd.) pridejo l 2. maja na dražbo, da bo izjemoma pošlo j vala še istega dne od 8. do 10. ker sreda j kot uradni dan odpade, i u— Mal gozdni požar na Rožniku. V nedeljo okrog 15. se je pričel iz gozdne parcele Ivane Kneza na Rožniku, nekaj stotin metrov nad Potjo na Rožnik nenadoma valiti gost dim. Pričela je goreti gozdna tra va. Požar so opazili Čadovi hlapci, ki so ogenj s pomočjo nekih pasantov kmalu pogasili. Ogenj, ki je povzročil le malenkostno škodo je nastal bržkone na ta način, da je j odvrgel kak nepreviden sprehajalec v suho travo goreč cigaretni ogorek. u— V nabiralnik v gostilni Brgant v Trnovem se je nabralo 191 Din za CM družbo Iskrena hvala darežljivim gostom! u— Osrednjega društva nižjih poštni1! in brzojavnih uslužbencev, krajevna skupna Ljubljana, priredi 5. maia VI. jav.io dobre delno tombulo v prid skladu za podpore bolnim članom, vdovam in sirotam. Fab"c6 po 2 Din prodajajo pismonoše h traiike Dobitki so izloženi na ogled ceniene nu ob činstvu od 27. aprila naprei v trgovnah. Gričar in Mejač, Šclenburgova ulica; E'i;e, Prešernova ulica, Fr. Urbane. Manjm trg. in I. C. Mayer, Stritarjeva ulica. Pri>oro-čamo se cenjenemu občinstvu za '»lagohot no sodelovanje. — Odbor. u— Tečaj za obrezovanje špalirjev, bo priredila ljubljanska podružnica Kmetijske družbe v sredo 1. maja. Ude!ežn:ki tečaja naj se zbero ob 14. pri Kmetiiski družbi na Turjaškem trgu v Ljubljani, odkoder bo odhod na vrt, kjer se bo vršil tečai. ki bo vodil strokovni tajnik Kmetijske družbe g. Fr. Kafol. u— Električna ccstna železnica v Ljub liani iutri 1. maja do 18. ure ne bo obrato vala. ker imajo uslužbenci, po kolektivni pogodbi ta čas prosto. Po 18. obratovanje normalno. u— Nesramni poballn. Občinski svetnik g Anton Likozar je pred par dnevi zvečer naletel v Čevljarski ulici na tri približno 18 letne pobaline, ki so si dali baš opravka pri opozorilni svetilki poleg jarka, skopanega čez ulico. Eden izmed oobalinov je svetiliko snel s kola ter jo treščil v jarek. G. Likozar, to videč, je fante ustavil in lih stavil na odgovor, pri čemer pa so se vedli pobalini prav nesramno. Preden so se razbežali, so zagrozili g. Likozariu, da bodo vrgli v jarek še njega, nakar so io pocedili za razne ogle. Prikl.icani stražnik pobalinov ni mogel več izslediti, vendar izsledovanie še ni ustavljeno, u— Ure za birmo. F. Čuden, Prešernova L 113 Iz Celja Celjska redakcija »Jutra« ima telefon številko 190, ponoči v nujnih zadevah št. 191 e— V ccljski javni bolnici ie v soboto umrla 37 letna delavka Jožefa Pol.išakova iz Št. Vida pri Planini. V nedeljo pa je v celjski vojaški bolnici umrl 21 letni Radoje Vidovič, redov 5. čete 39. pp. e— Zaradi splošnega suma ie bila v nedeljo popoldne v Prešernovi ulici aretirana 26 letna Ančka M. Pri zaslišanju na policiji je izpovedala, da se je že dobeT teden potikala po mestu brez stanovania in služb. Tzročena je bila v zapor, ker se ie ugotovilo, da se je pečala s taino prostitucijo. e— Žalostna slika s policije. Stražnik je prijel dva siromašna bratca in sicer 12 letnega Martina in 6 letnega Štefana Kovača, doma zi Pečovnika pri Celiu. Beračila sta vseokrog po mestu in sta pri aretaciji žalostno zatrjevala, da morata prosjačiti po nalogu svojega četa, ki z materjo vred leži doma bolan. e— Zahvalno brzojavko je poslala celjska okoliška občina kralju za pokroviteljstvo proslave 10 letnice ljubljanske univerze in za dovolitev, da se univerza imenuje po njegovem imenu. Radioemauacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE (pri Novem mestu). Zdravi trajno in sigurno revmatize-m, nevralyne, ženske belezni itd. Edino kopališče, v katerem so vse ko-pališčne naprave nad izvirki 37—38° C topline. Železniška postaja Straža - Toplice Zahlevafte prospekte. Cene,znižane, posebno v pred in po sezoni. (fthtnam&a dartia v veliki izbiri po znižani ceni L. VILHAR, urar, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36 Odličen okus uveljavijo modne trgovine samo v plaščih, coinpletih in oblekah elitne trgovine danrskih toalet F. LUKIČ, Stritarjeva ulica 9. r>« Najboljše, najtrafnejše, zato 13 najcenejše! DANE j ZADNJI DAN ČRM §£IK Ob 4, y47, y,b in 9. ftico Dvor Iz Maribora Mariborska redakcija »Jutra* ima telefon številko 440. a— Za mariborski aerodrom. Te dni se mudi v Beogradu tajnik mariborskega Aero kluba dr. Šestan, ki je obiskal komandanta zrakoplovstva generala Stanoiloviča, ministra za voisko in mornarico ter skupno s podpredsdnikom mariborske Zveze za tujski promet dr. Senijoricm tudi prometnega ministra dr. Korošca. Vsi prizadeti so obljubili potrebno pomoč, da se v Mariboru čimprej zgradi letališče na Teznu, kjer bo treba razlastiti potrebno zemljišče. a— Utopljenka v Kostrivniškem potoku. Minuli petek ie padla v Kostrivniški potok 56 letna Antonija Bukšekova iz Kostrivnice pri Šmarju ter utonila. Sosedie so jo našli štiri ure po usodnem padcu. Bokšekova je bila božjastna in jo jc najbrže tik ob potoku obšla slabost ter si ni mogla pomagati zaradi česar ie postala žrtev nesrečnega naključja. a— Venec na krsto vojvode Stepanoviča Iz Maribora. Današnjega pogreba vojvode Stepe Stepanoviča se udeleži kot odposlanec oblastnega cdbora Narodne Odbrane v Mariboru nien glavni tajnik, šolski upravitelj g. Anton Skala, ki bo položil na pokojnikovo krsto tudi krasen venec. a— Iz gledališča. Po skoro enoletnem prestanku bo zopet nastopil danes. 30. t. m. priljubljeni pcvec g. Fran Neralič. V melo-dijozni Nedibalovi opereti Poteka kri bo zapel vlogo Bola, kjer bo prišel njegov krasni glas izvrstno do veljave. Občni zbor Zveze obrtnih zadrug V nedeljo dopoldne se je vršil v mali dvorani Zbornice za TOI redni občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Udeležba na tem občnem zboru je bila prav častna, kajti navzočih je bilo nad 80 delegatov, ki so zastopali 59 obrtniških zadrug. Občni zbor ie otvoril načelnik zveze g. Josip Re-bek, ki je predlagal, da se z občnega zbora pošlje Nj. Vel. kralju udanostna brzojavka in zahvala, da je dovolil, da nosi univerza v Ljubljani njegovo ime. Predlog je bil sprejet z velikim odobravanjem. Nato je načelnik g. Rebek pozdravil navzoče zastopnike oblastev in korporacij, med drugim predsednika Hrvatskega saveza obrtnikov g. Rosenberga in tajnika Medstrokovne zveze hrvatskih obrtnikov g. Lesnika. Pozdravna brzojavka je bila odposlana tudi trgovinskemu ministru dr. Mažuraniču. Iz načelnikovega poročila posnemamo, da je naš obrtnik tudi preteklo leto živel v težki krizi. Edino zaščito je še našel v svoji stanovski organizaciji, dočim pri ostalih faktorjih ni našel potrebne opore. Zveza je stala strogo na stališču, zato so tudi zadruge uvidele, da mora obrtnik iskati pomoči samo v svoji stanovski organizaciji. Spomnil se je lanske proslave 25-letnice obstoja Zveze obrtnih zadrug, ki je bila pravi obrtniški praznik. Preteklo leto je Zveza sodelovala predvsem v važnih vprašanjih obrtnega naraščaja. Stremljenje, dati vajencu, kar največ teoretične in praktične strokovne izobrazbe, je smatrala za svojo prvo nalogo. Treba bo obrtno nadaljevalno šolstvo postaviti na trdnejša tla, tako glede financiranja, učnega načrta in učnega smotra. V socialnem zavarovanju obrtništva za primer onemoglosti in starosti se je lani mnogo razpravljalo, vendar še ni moglo priti do rezultatov. Zbornica za TOI je lani z ustanovitvijo lastnega obrtno pospeševalnega urada načela zelo hvalevredno delo. V pogledu organizacije obrtništva je bil napravljen lep korak naprej tudi z ustanovitvijo Vrhovnega obrtniškega sveta. Pred leti po zvezi ustanovljena »Obrtniška samopomoč« lepo napreduje. Za posmrtnine je doslej izplačala že 323.000 Din. V imenu Zbornice za TOI je pozdravil zborovalce g. dr. Pretnar, ki je opozoril na važne zakone, ki se pripravljajo in ki bodo globoko posegli v gospodarski ustroj naše države. Nujno potrebno je, da se ustvari enoten obrtniški zakon za vso državo. Treba pa je tudi, da pridejo vse obrtniške zadeve v enoten ministrski resor, v prvi vrsti obrtniško šolstvo. Nato je v imenu Zveze hrvatskih obrtnikov pozdravil občni zbor njen predsednik g. Rosenberg, g. Jakob Zadravec pa v imenu Splošne obrtne zadruge v Mariboru. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tajnik g. Kaiser, posnemamo, da imamo v ljubljanski oblasti 84 obrtniških zadrug, od katerih so bile lani 4 novo ustanovljene. Od teh je 52 strokovnih in 32 skupnih rokodelskih zadrug. Podal je Dodrobno sliko o stanju posameznih obrtniških panog. V zadnjih letih je čevljarska stroka vidno padla. kar je posledica industrializacije in prekomernega uvoza. Proti uvozu čevljev so čevljarske organizacije zavzele odločno stališče, vendar so vsi protesti naleteli na gluha ušesa. Nad vse bujno razvito je v tej stroki šušmarstvo. Z enakimi težavami se je borila krojaška stroka, kajti konfekcija izpodjeda tla krojaštvu. Brivska, frizerska in lasničarska stroka zaznamuje velik napredek, zlasti v damsko-frizerski stroki. V mesarski obrti smo lani opazili večje organizatorično gibanje. Mesarski mojstri so v zadnjih letih vodili ostro borbo proti kmetom, ki koljejo živino sami in jo raz-prodajajo na drobno. V stavbni stroki vlada, žal, huda konkurenca, ki izpodjeda ugled obrtnikov teh strok. Tudi ostale stroke se morajo boriti z večjimi ali manjšimi težkočami. ki jih ovirajo v razvoju. Nato je obširno poročal o kreditnem vprašanju v zvezi z vprašanjem ustanovitve podružnice Obrtne banke SHS v Ljubljani. Zveza je v tem pogledu naienergič-neje delovala in je pristala končno na to. da se otvori pri Obrtni banki v Ljubljani poslovalnica, ki do danes še ni ustanovljena. Zveza bo morala borbo nadaljevati. Nato je še razpravljal o novem obrtnem zakonu. o obrtiio-nadalievalnem šolstvu in o obligatorni zdravniški preiskavi vajencev. Občni zbor je nato odobril poročilo o zaključnem računu ze preteklo leto in o proračunu za leto 1929, ki predvideva 89.300 Din izdatkov. Pri tem se je živahno razpravljalo o vprašanju povišanja prispevkov za Zvezo. V nadaljnjem poteku občne- ga zbora je bila nato sprejeta važna resolucija o obrtnem nadaljevalnem šolstvu, v kateri se zahteva, da pride vzdrževanje tega šolstva v področje države ali oblasti. Učni načrt je treba spremeniti, postaviti je treba vzorne delavnice in prirejati strokovne tečaje. V resoluciji glede socijalnega zavarovanja pa se zahteva, da se delavsko zavarovanje v vsej državi decentralizira, kajti sedanji veliki upravni aparat zahteva orevisoke zavarovalne prispevke. Nato se ie še razpravljalo o bodočih smernicah delovanja obrtnih zadrug, zlasti glede potrebe ustanovitve posebnega informativnega odseka. dalje o številnih spomenicah in predlogih posameznih zadrug, zlasti glede pobijanja šušmarstva, podaljšanja učne cio-be, kontrole in zavarovanja pomočnikov ita. Splošno ie prevlado /alo mnenje, da se mora učna doba podaljšati od 3 na 5 let in da je treba Zvezo reorganizirati v tem smislu, da se zedinijo v njej %'se obrtniške zadruge. Borba za obrambo avtonomije pravoslavnih cerkveni?! občin V nedeljo je imela novosadska pravosl. cerkvena občina svojo letno skupščino, na kateri je bila sprejeta pomembna resolu« cija proti načrtu zakona o pravoslavni cer« kvj in zakona o cerkveni ustavi, kakor jih ie predložil sv. sinod vladi v uzakonitev-. Resolucijo so podpisale vse cerkvene obči« ne karlovške mitropolije. Izročena bo pred* sedniku vlade in ministru pravde z zahtev vo. naj vlada odreče uzakonitev gori na* vedenim načrtom ter ohrani avtonomno cerkveno ustrojstvo pravoslavne cerkve in ga po možnosti še razširi na vso pravo« slavno cerkcv. Z načrti gornjih zakonov hoče sv. sinod odvzeti pravoslavnim vernikom vsako so« delovanje in scntpravo pri cerkveni občini in pri cerkvenih posestvih. Karlovške cer« kvene občine se sklicujejo na svoje borbe in se odločno upirajo, da bi vsa oblast pre« šla na škofe. Doslej so verniki volili svoje duhovnike, odločali v šolskocerkvnih vpra« šanjih ter soupravljali obsežna posestva cerkvenih občin. V resoluciji se zatem na* vaja, da bi neavtonomno ustrojstvo nas sprotovalo duhu in bistvu svetosavske pra« voslavne cerkve. Zato predlagajo, naj se dosedanje avaonomno ustrojstvo razširi na vso pravoslavno cerkev. Kakor znano obstoja med prečanskimi pravoslavnimi cerkvenimi krogi oster od* por proti načrtom zakona o pravoslavni cerkvi in cerkveni ustavi, kakor jih predlaga sv. sinod. Sedaj se je v tem vpraša* nju oglasila karlovška mitropolija z dodat« no zahtevo, naj se skliče cerkveni sabor, da odloči o končni ureditvi pravoslavne cerkve v naši državi. Na ta sabor naj bi imeli dostop tudi posvetni predstavniki cerkvenih občin. Sokol Pokrajinski zlet ČOS v Plznu bo krasna manifestacija vsega zapadnočeškega So-kolstva. Telovadišče so že pričeli staviti In bo stalo okoli pol milijona Kč. Na njem bo p;ostora za okoli 5000 telovadcev, a to število pa .ie glasom dosedanjih prijav že zelo prekoračeno. Iz tega sledi, da bodo naibrž na prvi zletni dan nastopili iz enega dela prijavljenih žup, drugi dan pa ostali. Tudi prijave glede naraščaja obsegajo zelo znatne številke, ki daleko nadkriftujejo pričako-nia. Plzenski zlet pa ne bo pa samo v so-kolskem pogledu važen, temveč bo, ako se ga udeleže Jugosloveni v večjem številu, gotovo tudi gospodarskega pomena, saj bodo osobito inozemski posetniki videli vso ogromno češkoslovaško industrijo, posebno pa velike Škodove zavode, kier se izdeluje toliko raznih železarskih proizvodov, kakor malokje. Po vseh pripravah sodeč bo to v resnici pokrajinski zlet, kakršnih je bilo malo v COS in tudi med ostalimi So-kolstvom. Iz Kamnika ka— Tujski promet v Kamniku in slabe ceste. Glede na naraščajoči tujski promet bi se moral cestni odbor energično pobri« gati za popravo cest v Kamniku. Po mestu samem se še nekoliko čisti, če pa pridemo iz kolodvora, vidimo prav pred kolodvo« rom del posute ceste po sredi, ob straneh pa zijajo prave jame. Tudi ovinek pri biv« ši žagi »Vesne« je v takem stanju, da je cesta na tem mestu naravnost škandaioz« na. Z napravo kanala bi se enkrat za vse« lej odpravilo takozvano večno blato. ka— Kolavdacija novodograjenega doma v Kamniški Bistrici se je izvršila v nedeljo. Slavnostna otvoritev bo v nedeljo 5. maja. ka— Nov transformator. Mestni občin« ski odbor je na svoji zadnji seji sklenil na« praviti še en transformator za mesto. Pre« obremenitev električnega toka je zlasti v večernih urah velika in bo nova pridobitev vsekakor v prid konzumentom. Transfor« mator bo postavljen v doglednem času pred Kamniškim domom, kamor bo po« maknjen tudi dosedanji mestni transfor« mator. Iz Zagorja z— Občni zbor Narodne strokovne zve« ze. Podružnica Narodne strokovne zveze v Zagorju je imela v nedeljo 28. t. m. svoj redni občni zbor v Sokolskem domu. Obč« nemu zboru, ki je bil dobro obiskan, je predsedoval tov. Tone Jesenšck. Po poro« i čilih odbora je obširno poročal o delavs skem položaju strokovni tajnik g. Kravos iz Ljubljane, nakar s^ se vršile volitve no* vega odbora. Za predsednika je bil izvo* ljen tov. g. Joža Dolar, v odbor pa gg. Blaž Molan, Vinko Sedlar, Franc Čeme, Otmar Kovač, Ivan Stergar, Ludovik Ludo« vaj, Alojz Kukec, Franjo Juvan in Peter Govejšek; namestnika gg. Ivan Obreza in Franc Požcnel; nadzorniki gg. Slavoj Ku« šar. Tone Majer in Tone Jesenšek. Narod« no zavedno delavstvo Zagorja je ponovno dokazalo, da se zaveda velike misije, ki io ima med rudarji s tem, da si je izvolilo v odbor samo odlične in preizkušene de« lavske voditelje. Novemu odboru želimo kar največ uspehov. Iz Ptuja j— Mestno gledališče. V petek, 3. maja bo petnajsto gostovanje Mariborčanov v iz« vrstno ujpeli Leharjevi opereti Grof Lu« ksemburški. Šport Nedeljski športni dogodki Ljubljanski nogometni »derbv« je za na« mi. Že dolgo ni bilo za kako tekmo tako zanimanje kot za nedeljsko. Nad 3000 oseb se je zbralo na igrišču Ilirije, ki je bilo v izbornem stanju, da vidi odločilni boj med Primorjem in Ilirijo. Docela zasluženo je s4 : 1 (2 : 0) zmagalo Primorje ter si s tem v drugič priborilo prvenstvo Ljublja« ne. Sedaj preostaja v prvenstvenem tekmo« vanju v Ljubljani samo še ena tekma, in sicer med Hermesom in Slovanom. Ta tek« ma bo važna zaradi tega, ker bo odločila vprašanje, ali bo Siovan ali Jadran padel v drugi razred. Nedeljsko tekmo je sodil dunajski sod« nik Miesz zelo strogo in objektivno. Pu« blika se je vedla zelo dostojno Kakor je že omenil »Ponedeljek«, je g. Miesz ozna« čil Dolfeta in Slamiča za dva izvrstna igra« ča. Na pTvega je postal takoj pozoren, ker so ga klicali Dolfe G. Miesz je namreč tu« di »Dolef« Poleg omenjenih dveh smatra Pleša za izvrstnega igrača, ki ga je v igri spominja! deloma na Dunajčana Horvatha. Ugajal mu je tudi ilirijanski vratar, ki da ima »taktisehes Verstaendnis«. O ljubljan« ski publiki se je izrazil kar najbolj la.-ka« vo, dejal pa je tudi, da je naš nogometni šport kot čisto amaterski na čedni višini. — Celokupni inkaso pri vseh treh blagaj« nah je znašal 32.000 Din. Od tega prejme uprava igrišča eno četrtino, 2400 Din je prejel sodnik za honorar in potne stroške, ostala vsota pa se razdeli na pet enakih delov med prvorazredne klube. Stanje prvenstva v Ljubljani je sedaj na« slednje: Primorje 8 8 0 0 45 : 7 16 Ilirija 8 6 2 0 43: 12 12 Hermes 7 3 4 0 16:31 6 Jadran 8 1 7 0 9 : 37 2 Slovan 7 1 6 0 6:32 2 V zelo slabem stilu je 1SSK Maribor premagal SK Celje s 4 : 3 (3 : 3). S tem je postal prvak mariborskega okrožja ter mo* ra s Primorjem odigrati dve pokalni tekmi za prvenstvo Slovenije, in sicer 5. maja v Mariboru in 12. maja v Ljubljani. Predzadnje prvenstveno kolo v Zagrebu je končalo s presenečenjem. Concordiji je po zmagi nad Haškom uspelo, da je pora« žila tudi državnega prvaka Gradjanskega s 3 : 2 (0 : 1). Pri Gradjanskem se je od« likoval mali Kreč (nekdanji igrač Ilirije), ki si je pridobil v veliki meri simpatije publike. Železničarji so z dokaj slabo igro odpravili Viktorijo s 3 : 1 (1 : 1) ter avans zirali na četrto mesto. Hašk je v slabi igri i zmagal nad Croatijo s 4 : 0 (2 : 0) ter si s j tem zopet popravil svojo goldifercnco tas j ko, da se lahko že danes smatra za prva« j ka ZNP. Derbv in Sparta sta z 0 : 0 igra« ; la neodločeno. Derby pade v drugi razred. ! — V Splitu je Hajduk porazil sarajevskega j Hajduka s 5 : 2. Od zunanjih tekem bi omenili dunajske | prvenstvene Rapid : Admira 3 : 0 (2 : 0)! i FAC : WAC 4 : 1 (2 : 0), \Vacker : Au= i stria 2 : 1 (1 : 1), srečno zmago nemške reprezentance nad italijansko v Turinu z 2 : 1 (1 : 1) in zmago Berlina v finalu za zvezni pokal nad Severno Nemčijo s 4 : 1 (2 : 0). Pričelo je tudi hazensko prvenstvo. Pri« morje je prepustilo Iliriji dve točki brez boja, Maribor pa je porazil Ptuj z 20 : 4 (8 : 0). V Davisovem pokalu je na Dunaju zma« gala Češkoslovaška proti Avstriji s 3 : 2. JNS je na predlog saveznega kapetana nekoliko izpremenil našo reprezentanco proti Bukarešti. Namesto Perške ie posta« vil Luburiča. mesto Cindriča pa Bonačica. V nedeljo se vrši v Zagrebu medmestna tekma Zagreb : Dunaj. Zagrebčani bodo nastopiti v naslednji postavi: Mihelčič« Gmajnički, Koch * Marjanovič, Premrl, Kunst*\Volf, Babic, Hitrec, Cindrič, Pave« lič I. SK Svoboda in SK Grafika odigrata v sredo 1. maja ob 15. trening-tekino na igrišču Ilirije. V&top prosi. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes, v torek, ob 20. uri nadaljevanje sodniškega tečaja v tajniškem lokalu. Vsi in točno. Tajnik. ASK Primorje (lohkoatletska sekcija). Jutri v sredo ob pol 18. uri bo odbo-rova seja v tajništvu na Masaryko vi cesti 1. Važno radi nedeljske stafe.te za Sclnvabov pokal. Načelnik. SK Jadran. Vsi igralci odnosno člani, ki se žele verificirati za SK Jadran, se pozivajo danes na sestanek v Nar. kavarno ob 20. S seboj naj prinese tudi slike. Načelnik. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 29. aprila 1929. Višina barometra 3088 m. Kraj Čas Opazovanja t jnbljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skoplje Split 8. 7. Barom. 757 0 755 3 756" i 756-2 75/-o 756-0 756-5 Temper. 10 10 14 13 11 15 14 & > 80 90 80 90 90 90 98 Smer vetra izi brzina v m in sek. ENE 2 E 4 SSE 2 mirno mirno mirno mirno Ss 10 9 10 10 10 10 Padavine Vrsta megla Dež Dež Dež dež. me^la t mm do 7. nre 1 9 11 Solnce vzhaja ob 4.55, zahaja ob 19.2, luna vzhaja ob 0.14, zahaj ob 7.48. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 18 C, najnižja 6 C. Dunajska vremenska napoved za torek: Na zapadu Avstrije poslabšanje, mogoče z nevihtami. Na gorah vihamo vreme.. Ni ycč gotovo, da bo lepo vfems trajalo dalje. Dr. Fran VVindisclier: Kmetijstvo in industrija v Sloveniji (Iz govora na včerajšnjem občnem zboru Trgovskega društva »Merkur«). Računi naše trgovinske bilance zadnji dve leti n*so ugodni. Uvoz znatno nadkriljuje izvoz, pa je ob tem grenkem dejstvu poleg upanja v bodočnost tclažljiva okolnost, da sire od blaga, kupljenega na tujem, velik del ipak nr. sirovine in polizdelke. Odločilne važnosti za naš gospodarski nolcžnj je vsakoletna nnšp letina. Za preteklo leto kakor 7,n prve letošnje mesere je slab pridelek v tako mogočnem predmetu kakor je za nrs koruza za naš gospodarski položaj trpka izguba. Pretežno poljedelski značaj naše zemlje ima dobre in senčne plati. Po nesreči se vobče lažje vzravna, toda v prilike prihaja, ki delajo skrbi ne samo zaradi letine, blagoslovljene ali nesrečne. Prodaja in vnov-čenje obilnega in dobrega pridelka namera na vedno večje težave. Naši odjemalci, zlasti naši severni mlajši se trudijo nanorno in premišljeno, da se znpbijo tuie odvisnosti, pa da zadovoljijo z lastnim pridelkom svoje potrebe. V tem stremljenju je zapisati relo za močno industrijsko Avstrijo kar smotreno prizadevnost za povzdigo in dovršen je poljedelske proizvodnje. Smotreno delo v tej smeri preudarno podpirajo bistre upravne mere. ki iznajdljivo iztikaio za težavami in ovirami, ki jih potem srečava uvoznik na avstrijskem carinskem pragu. Na mednarodnih zborih pa vendar spretno dolže svoje nove sosede, da rreskbno croie strogo carinsko obrambo. V teh splošnih nevšečnih trgovinsko - političnih nz.m°rah, ki so živahne kupčije v lesni stroki. Docela naravno je, da iščeš odpomoči, kakor so razmere nezadovoljive. Ali treba, da iščemo pravih sredstev in ne lažnih. Kmetu ne pomagaš, ako se s podtikaš nad drugim stanom brez potrebe. Zavidnost ne bo dober svetovalec in je slab zdravnik. 01 srca želimo srečo in blagostanje našim kmetovalcem, ki so temelj našega gospodarstva in so njih pridi vredni zdušne nege, pa mislimo, da treba dvigniti storitvene sile. žlnMifi in množiti donos in pridelke, pa skrbeti za ugoden odjem doma in drugod. Ker neutajno narašča*) težave v izvozu, pn za bodočnost izgledi niso jasni in bodreči, je pozdravljati iačanje kupovali!" sile in povečanje razpečavanja na domačem, lažje dostopnem trgu. Ljudem treba dajati dela in zaslužka, sicer trumoma zapuščajo domačo grudo, oa je nevarnost, da se izgubi za trajno prav najboljši in navpodjetnejši del izseljencev narndu in kmečkemu delu. Ne zapira imo oči pred jasnimi deistvi! Na deželi manjka zaslužka, pa vleče ljudi, kmečke in obratovalne, v mo«to. kier upajo, da dobe delo, morda lažje, krajše, pa udobnejše življenske pravice. Kar Italijani zovejo 1' urbanesimo in skušajo rešiti kot problem, je i pri nas pereče vprašanje, pa se kaže zgovorno dovolj v na^ih mestih, ker je dovoli gnječe za s'an in dom. Slovenska zemlia že stolotjn daje preskromen kruh in sili prebivalce, da si iščejo glavnega ali postranskega zaslužka v trgovini. obrtu. krošnjarstvu, domači industriji in delu na domu. Stranski zaslužek v obrti, krošnjarstvu. delu na domu ni kaj dobičkast, ali sila kola lomi Črn kruh ie boljši nego glad V Sloveniji io poljedelska produkcija tudi danes nezadostna, agrarno pasivna naša dežela mora iskati dop«!nitev v industriji; eni in merknnt'lneni delu. Tndnstriia igra odlično gospodarsko vlogo v naši Sloveniji. Lahkomiselni so ali nezadostno poučeni tisti naši, ki podconjujeio važnost industrije v Sloveniji. Kai bi naši kraji, kam bi naše prebivalstvo, ako neha industrijsko delo? Ni tu mesto, da govorimo o dninah in plačah. Prirodno je. da si vsak želi kar največ. Ali so gotovi mejniki v tem pogledu. Podjetnik, tuj ali domač, hoče in mora zaslužiti. Potom pa tudi to. kar se našim ljudem zdi velikan in bogatin, zavisti vreden, izginja in je dejansko majhno, ako vzamemo ogromna podjetja industrijskega značaja drugo-' ro industrijsko orjaško razvitem zapadu. Slovenija rabi trgovino iu industrijo nepogrešno; pustinio z bedo in siromaštvom bi imeli, čim preneha dim iz velikih peči in dimnikov. Kaj bi bili kraji, kjer je sedaj v teku in toku industrija premoga, kaj Dravska dolina, kai Savska dolina, kaj ljubljanska okolica, kaj kranjska okolica brez industrije? Izplačila za plače in dnine gredo v goste milijone, pa ne gre samo za obstoj delavcev in nameščencev. Kaj ta oploditev pomen ia za trgovino, obrt, krčmarstvo. voznike in, preudarite. samo za kmeta, ki brez težav dobro prodaja doma svoje pridelke. Ni votla beseda o zaokroženem gospodarstvu v Sloveniji. Koristi in pridi so tesno povezani, pa je golo dejstvo in preko tega ne moreš, da nam v Sloveniji ni obstanka brez dopolnitve in oploditve po merkantil-nem in industrijskem delu. Prenagljeno in nepremišljeno ravnajo tisti trgovci, — res da redki —, ki ženejo proti industriji. Samo v Kranju naj si maio pobliže ogledajo razmere v trgovini danes, pa jih primerjajo z onimi pred 5 leti. Ne boš zameril, ako kdo brani svoje koristi, ali je dejansko zmotno in kratkovidno, če v Sloveniji začenjaš boj proti industriji v danšnjih prilikah, ko poljedelski pridelki naše države ali zastonj iščejo kupcev ua starih vnanjih trgih ali pa srečavajo od sezije do sezije večje ovire, Albus ročno milo se dobiva v vseh v stroko spadajočih trgovinah. Mehka pena daje mehko kožo. Albus ročno miJo je toaletno milo visoke vrednosti. Mehka pena prodira v najfinejše celice in jih očisti od dnevnega prahu in znoja. Ne draži in ne škoduje koži. nasprotno jo naredi mehko in gladko. Izdatnost Albus mila ga napravi ugodnega in ne dragega. Gospodinja, ki ga pozna, ga ceni zaradi niegove vedno enakomerne vrline. Albus ročno m'lo. Izdeluie: Albus tovarna mila d. d., Novi Sad V naši Sloveniji je le preveč ljudi, ki žive od drugih, bodisi da so v službi bodisi da svoje samostojno delo za plačilo stavljajo drugim produktivnim na razpolago. Kar nam manjka, so podjetniki, so nove prilike za delo in zaslužek. Takih novih prilik za zaslužek, takih obratov in naprav, ki ustvarjajo in prinašajo nove vire dohodkov, takih podjetnih ljudi nam manjka! Kam sicer z našim podmladkom, učenim in delavskim? Isto je s kulturo. Solnce duhovne kulture pred postavlja materialno blagostanje. Kam z nami, ko se država zapira in absolventi najrazličnejših ustanov zastonj trkajo in se ponujajo za službe in mesta. Prijetno je čuti: Ako vržeš carino in odpreš meje, bo ^sega v obilju poceni V obljubljeni deželi bo naš lnaličlovek! Žal vprašanje ni tako priprosto, pa je mimo drugih stvari previdno o pravem času vprašati se. jeli bo potem ta naš mali človek, ki sedaj živi v tolikem številu od industrije in prom°ta, imel sploh denar, da bo kupoval tisto blago, ki po odpravi carine pride neprimerno ceneje v našo zeml.lo? Kaj pa če bo v ceneni deželi brez posla? = V trgovinski register so se vpisale naslednje tvrdke: Leopold Mulej, trgovina z lesom. Bled; Janko Klun, trgovina z mešanim blagom, Farna vas pri Prevaljah; A. Florjančič. prodajanje zdravilnih snovi, preparatov, strupov in rudninskih voda, Ljub-l;-5025 do 34.6025, Milan 37.26—37.36. Newvork 710.05 32.000__ ROLAND PILLAIN. 35 HP, 4 cil,. 4sedežni šport touring j 35.000.— ANSALDO. 35 H P. 4 cil.. 4se- dežni odprti, » 40.000__ ANSALDO. 35 HP. 4 cil.. 6se- dežni odprti. , 50.000.- ITALA. 24 H P. 4sedežni, » 32.000.— PEUGEOT. 24 HP. 4spdežni. s spremenljivo karoserijo kot tovorni ali kot osebni > 27.000.— PEUGEOT. 4 15 H P, mali poitovorni. dvosedežni, z novo pnevmatiko. > 19.000__ PEUGEOT. 30 HP. mala 4se- dežna športna tipa » 30.000__ CITROEN. 24 H P. 4*edežni. v dobrpni stanju > 25.<100__ AUSTRO FIAT. 35 HP. 4 cil., 6sedežni, » 15.000— AUSTRO DAIMLFR. z dvojno karoserijo. z:;prto in odprlo. fisedežni. 65 HP. 6 cil., » 45.000__ S. A. 51.. športni dvosedežni. 30 HP, 4 cil.. > 20.000— RENAULT 0MNI3US. 16se-dežni, mode) 1928. 35 H P * 52.000,— Vozovi v vozovno pripravnem stanju, z deloma že plačanimi taksami za letošnje leto. fnformncije daje- V. & M. Barešič & Co., Ljubljana DUNAJSKA CESTA 12, "lavno zastopstvo CHEVROLET avtomobilov Za našo knjigo! Prosvetni dan ZKD in napredek slovenske knjige Skoro vsi veliki in majhni narodi na ev* ropskem zapadu in severu skušajo z javni* mi akcijami vzbuditi zanimanje za lepo knjigo. Uvajajo se »dnevi knjige«, »knjižni sejmi« itd. Pri nas je začela s propegando za domačo knjigo Narodna Odbrana v Sa* rajevu. Zveza kulturnih društev v Ljublja* ni takisto pripravlja akcijo za večje sir* jenje dobre domače knjige. Prosvetni dan v nedeljo, dne 5. maja bo deloma posvečen tudi tej prepotrebni akci* ji. Na zborovanju v kazinski dvorani ob pol 10. uri bo predaval o naši knjigi znani strokovnjak g. prof. Jos. Breznik, podpred* sednik »Tiskovne zadruge«, enega naših največjih založnistev. Orisal bo položaj na slovenskem knjižnem trgu in zapreke, ki otežkočajo izdajanje domačih knjig. Dobro je, če bomo tudi Slovenci nasto* pili pota, ki jih hodijo drugi narodi, da razširjajo dobro knjigo, to največjo ku!* turno dobrino, v širše sloje. Zato je treba, da se vsa kulturno zavedna javnost infor* mira o položaju in zavzame za napredek slovenske knjižne produkcije. Opozarjamo že danes zlasti naše prosvet* ne delavce, visokošolsko dijaštvo in druga intelektualce na to točko v programu Pro* svetnega dne Bodi nedelja dan nsše prve javne manifestacije za slovensko knjigo! Otroško igrišče A te r.a ped Tivolijem Pozno prihaja letos spomlad v deželo, a nadejamo se, da se bo vreme ustalilo iu bo toplo solnce s tem večjo močjo vabilo staro in mlado tja v božjo naravo. Deca se že pridno leta po prelepih tivolskih nasadih, pogledi pa m^d tem venomer uhajajo tja »na levor, na tiste ljubljene prostore Atene, kjer žoga brezskrbno skače semtertja in ni nikogar, ki bi ji branil pasti enkrat v travo, drugič na pot, tja. kjer se sme peči potičke iz snežnobelegn peska in graditi hiše in mostove iz savske mivke, kjer se sme kopati in grebsti po mili volji. Zato otvarja Atena s 1. majem svoja gosto- ljubna vrata na široko in vabi vse svoje slare male prijatelje, 6 pozivom naj privede vsak še enega novega s seboj. Naši ijubki znanci in znanke iz telovadnice. »Plesnega tečaja« in srčkane »mažkarce« na pesku torej »na svidenje«. Tetka iz igrišča vam pa šepeče v uho mikavno novico, da je v pripravi nabiralni avto, ki bo v juniju, juliju in avgustu trobil po cesti in vas popeljal na igrišče. — Vpisovanje se vrši 29. in 30. aprila 1929 od 3 do 5 na igrišču in potem vsak dan ob istem času istotam. Mesečni prispevki Din 15 za osebo. STRAŽIŠtE. V soboto sem videl dvoje, ogromnost ovir. ki se stavljajo kulturnemu delu na deželi, in moč idealizma, ki se temu delu še vedno posveča. Wi!dgansova »Beda« je šla preko tega odra pred prazno dvorano, kier je tvoril ag:!no sodelujoči Završnikov orkester polovico obč'.ns.tva. pred cinično galerijo, kjer so pa bila po večini moderna — dekleta. »Reda« je bila podana v režiji in z noto Pavle Po iako ve. Čeprav so prav vsi tekmovali z njo, zlasti Lukovšek in Valenčič, r.ihče ni dosegel duhovne proniknjenosn njene kreacije baš v nemi igri. Res pa je, da govora pretlho in poudarja zato — preglasno. Fugina, Kolar, Kla-wra in Konj-cdičeva so stani znanci in so se držali na redki višini: vpliv Polako-ve ali čistilni vzgled Ser:raikobčano v, kdo ve? Kovačič in R-ant sia rešila značaje svojih manjših vlog. Znanje besedila odlično. Poplačan za radovednost nad pričakovanjem sem se vpraševal po igri. zakaj je v Stražišču mogoča tako visoka kultura in ta;ko odlična morala domačega odra. JARENINA. Po p-nvlh obupnih klicih o Škodi, ki jo je zarezal Strupeni mraz v naše solnčne gorice, sledi deloma pomopjenje in upati je, da vendar ne bo tako hudo, kakor se je sprva domnevalo. Predvsem diferencirajo poškodbo različne lege vinogradov in trsnih vrst. Dejstvo, da so bile gorice ob času najtanjšega mraza zaščitene z debelo sneženo odejo, pa tudi izdatno ub!aži»je prvotno vznemirjenje. Upamo torej, da se bo tudi letos čriček veseio uglaša!, če že ne povsod, pa vsaj ponekod po solnčnh vrhovih Slovenskih goric. Asi Vam Vaša jed, kadar vidite v kuhinji gornji prizor? Sigurno ne! Da se rešite te neznosne golazni, ki Vam okužuje Vašo jed, uporabljajte najboln dovršeno sredstvo za uničevanje Razpršujte Shelltox samo potom Shelltox pršilnice, ki Vam osigurava maksimum delovanja. Razpršena meglica Schelltoxa zalotene insekte SIGURNO UBIJA in v teku nekoliko minut osvobodi Vašo hišo od muh, moljev, komarjev, bolh, stenic, mravelj, ščurkov, njihovih jejc in ličink! Tiskana navodila za uporabo boste dobili od Vašega prodajalca. Uporabljati Slielk-ox znači vzdrževati h sno higi-jeno v največji meri. Dobiva se v vseh mestih. poir c canla PARNI KOTEL 30 m2 in 8 atm. ter FRANCIS - SPIRAL TURBINO za 13—20 ks, 250 1 vode na sekundo, 5—8 m padca in približno 430—500 obratov na minuto. Turbina ima ročno regulacijo, zelo težko zamalino kolo (400 kg), 3.50 m dolgo sesalno cev in je posebno primerna za pogon manjše električne centrale s padcem vode od 5—8 m. tudi žage, usnjarne ali mlina. S tufbino se proda kompletna zatvor-nica z gon:lom na vi;ak, ca. 10m cevovoda in vsi pripadajoči deli. Parni kotel je pep Inoma dobro ohrnnien, ker ie bil ves čas kurjen le z lesom in le približno 10 let v obratu. S kotlom se oddajo tudi vse pripadajoče armature, črpalke etc. Turbina kakor tudi kotel sta še v obratu in se lahko ogle-_ data. — Interesent' ntj se izvolijo obrniti na upravo lista pod »Vodna parna sila«. Zagreb, 29. aprila, n. Danes ob 6. zvečer je šef zagrebške policije izdal naslednjo službeno objavo: Dne 20. aprila je bila izvršena racija na ozemlju mesta Zagreba. Aretirana sta bila na Ribnjaku ob 20-^0 Gjuro Djakovič, rojen 1. 1886. v Brodskem varošu. po poklicu ključavničarski pomočnik. in Nikola Hecimovič, rojen leta 1900. privatni uradnik Pozvana od nolicijskih organov naj se lecitimirata ~ta pričela bežat' vsak na svoio stran Pn1<>ni na i,i jo <-endar dohitela in prijela. Djakovič je pri zaslišanju priznal, Pohištvo, najmoderneje izdelano, vse ia vezanega in zajamčeno suhega lesa. kupite najceneje ori tvrdki: l. REPŠE, Ljuoljana, Dvorni trg l. o> S« TSBEM/KA ri.«TI»B4 MAIMIIKBMI^B TBC4EK M9T9SMI PAIMIKI Za informacij* iti predbiležbe prostoro* s' treba obrniti oa Centralo na Reki, ali pa aa Agencijo .Llovd Triestino« in na Agencijo sCosulieh« ter na katerimikoli bodi potniški urad. 46-a NarociLo* tn, cura. cLopt+za, licovuJi tiahh, ogio^ou j a, poslah- ruv Oglasp.^ ad. cUUk lulm-' hubUcubCL 91 /f? rmmnifi Vit prufiojbisva, ji vparicu ti, ob^ru« -------- kličitz telef štev 34^2 T400 v teM 3203. Natakarico •veščo tu Ji v kuhinji, mlado in zmožno f p r e j ni e m v boljšo gostilno v večjem industriji-kem mestu. Predstaviti se j« osebno. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra, pod »Natakarica«. 11U73 Žensko osobje kuharice, sobarice iekieta ta vse prodajalke. nataka rice in uradnice najhitreje namešča 7 Beogralu in v provinci Zavod ta namje ftenja Vase Carapiča B — Beograd 10273 Učenko *a strojno pletenje eprej-Biem. Naslov v ogla?, oddelku »Jutra«. 11.511 Industrija kravat v Sloveniji išče izvežbano iazonerko in prikrojevalko z vi čletno pra-kso. za takojšen. event poznejši nastop. V poštev pride le prvovrstna moč. Ponudbe z navedbo plače pol značko »Industrija kravat« na ogl oddelek »Jutra«. 11545 Plačilno natakarico samostojno in kavcije zmožno .-iprejme takoj I. Poula. Novo mesto. 11534 Učenko v trgovino z mešanim blagom sprejmem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra pod »Učenka«. 11.519 Brivski pomočnik In perfekten onduler dobi trajno službo Plača in dru po po dogovoru Brivnika Oblak, Skufja Lo-ka. 11481 Brivski pomočnik prvorazreden in perfekten »buhi-štueer«. ki je vešč ■rodne ondulacije in barvanja las, dobi stalno celoletno službo. Nastop in J>lača po dogovoru, stanovanje, perilo, bol. blagajna in davek prosto. Samo dobri delavci se naj javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Staino mesto 68«. 11368 Žagarja fTobro izvežbanega ln poštenega — ver ziranega v mehkem in trdem lesu — sprcjmc-m takoj -v stalno službo. Ponudbe na oglas, uddelek »Jutra« pod šifro »Vodna žaga«. 11361 Prodajalko t daljšo prakso sprejme takoj Jos. Plementaš, trg., Planina pri Sevnici. 11360 Šofer trezen, mlad in zanesljiv vozač, dobi takoj službo k osebnemu vozu, za potovanje po Gorenjskem. Ponudbe z navedbo plače je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina Gorenjsko«. 11257 Vzgojiteljico (Kinderfraulein) veščo popolnoma nemškega jezika, v negovanju in vzgoji otrok sprejmem takoj v malo se lo na Hrvaškem, k dvema deklicama (1 V2. ozir. 5 let) Zdrave, do 30 tet stare, v tej vlogi izprakticirane re-flektantinje naj se* javijo osebno v torek, 30 t. m. od 3—6 popoldne pri por-tirju hotela »Union« v Ljubljani, kjer dobe vse podrobnejše informacije. 11244 Kroj. pomočnika er>rc:mim takoj. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«. 11575 Kuhinj, mesarja sprejme takoj restavracija hotela »Slon«. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Josip Mastnak, restavrater. Ljubljana. 11583 Prvo natakarico in natakarico z restavracijsko prakso, zmožni nemškega jezika, sprejme ho tel »Vesna«, Sutivan. Brač — Dalmacija. 11542 Trg. vajenca krepke postave. poštenih staršev in ki ima veselje do trgovine sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponuiibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Notranjsko«. 11547 Šivilje! Sprejmem več dobrih pomočnic za šivanje perila na motorne stroje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 11307 2 izurjeni pletilji za avtomatske stroje, sprejmem za Gorenjsko. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Naslov pove ogla.-ni oddelek »Jutra«. 11551 Plačilno natakarico s kavcijo, sprejmem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11310 V trgovini dobro izvežbano damo reprezentativno kot okrajno voditeljico, iščem. — Sprejmem zastopnice Dekanič. Sv. Petra nasip št- 17. 11591 Služkinjo za vsa hišna dela, ki bi znala tudi kuhati, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11596 Potnika sprejme dobro uvedena tovarna kem. izdelkov Po nudbe z referencami na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Kemija«. 11470 Še enega potnika manufakturne stroke _ sprejmemo za obi=k privatnih strank v Ljubljani. Fiksna plača in provizija Ponudbe na oglasni oddelk »Jutra« nod »Takojšen na--top«. 11560 4 delavce »prejmemo za izdelavo drv ter nekaj tesačev ia prage in trame. — Ponudbe na naslov: Ilribar. lfedija-Izlake. 11540 Učenko f primerno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim b'agom in lesom. Hrana in stanovanje prosto, vse drugo po dogovoru. — J. Vrečko. Smiklavž, pošta Slovenjgradec. 11533 Potnika Jclezninarja. vpeljanega v Sloveniji in deioaia Hrvatski. zmožnega slovenskega nemškega in hrvatskega iezika. sprejme veletrgovina železnine Merkur, P. Majdič. Celje. 11626 <■4 1tli', i < f4 d >■ Izurjena pletilja z več stroji sprejme vsako delo na dom Naslov v oglas, o Id. »Jutra« 11.520 Visoko provizijo dajemo agilnim za,-topni kom, ki posegajo privatne stranke, eventualno fiksno plačo. Ponudbe pod »Visoka provizija« na oglasni odd. »Jutta«. 1171 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil Perico ki hi hodila nn dom prat perilo, iščem. Na-!ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11550 Zastopnike za prodajo šivalnih strojev in koles sprejme Centra, Ljubljana — poštni predal št. 218. 11515 Kot zastopnika 9 stalno plačo in provizijo sprejmem agilno značilno in trezno osebo s kavcijo 20 do 25.000 Din. Ponudbe s podatki na oglasni oddelek ».lutrn« pod značko »25.000 'kavcije«. 11623 Prva oblast, koncesijonirana šoferska šola Camermk. Ljubljana (Jugo-avto). Dunajska cesta 36. Telefon 2236 Strokovnjaki teoretični pouk in prakfič ne vožnje na različnih mo dernib avtomobilih, s pri četkem vsakega prvega 254 Oblastveno koncesijoniraua šoferska šola 1. Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, BIeiweisova cesta 52. Praktične vožnje z modernimi avtomobili, teoretični pouk na podlagi naimoder nejših pripomočkov. Redni tečaj prične 1. maja. 11436 Francoščino, nemščino poučujem po ugodni coni. Stari trg 3/11. desno. 11624 Dama srednjih let, poštena in solidna gospodinja, s kavcijo, želi službe na gostilno kot natakarica in pomoč v go spodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Na deželo«. 11109 |Kot sobarici, natakarici ali perici • iščeva me&t-a za sezijo. — Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pol »Sczija«. 11522 Pletilja dobro izurjena v vseh stro kali kakor tudi na šahat in ak stroj, išče mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11506 Vrtnar z dolgoletnimi izkušnjami ter vešč vseh vrtnarskih strok. išče službe al! dela. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. Mesarski pomočnik goveje stroke, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11530 Kakršnokoli službo iščem v Ljubljani ali oko lici. Znam pisati in brati italijansko in franco.-ko — Na-'nv v oglasnem oddelku »Jutra« 11582 Gospodična ki je dovršila trg. šolo, želi primerne službe v pisarni Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trg. šola«. 11577 Kroj. pomočnik išče službo. Anton Verbič. Jezero-Preserje. 11580 22. Pri Spamu je stal gospod daear Mrcina v razgovoru z Janezom Ribičem. Le ta je bil slabevolje, ker ves dan še ni hil ničesar ujel. »Danes ne prijemajo«, je vzdihnil, »in če se ne zgodi kak čudei, pridem drevi s prazno malho domov,* Trgovski pomočnik mešane stro-ke. 22 let star. z dobrimi referencami, išče kako primemo mesto v Ljubljani ali na deželi. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vesten pomočnik«. 11571 Trgovec ki ima doma premalo za-poslenja, želi prevzeti njemu primerno službo. — Je agilen ter v trgovstvu izkušen; star 25 let in s finim nastopom! Ponudbe na oilai. oddelek »Jutra« pod »Veselje do dela«. 11563 Urar več let samostojen, želi mesto pomočnika. Ponudbe f.a naslov: V. Traven, poštno ležeče, Stražišče. 11537 Gradbeni tehnik z večletno prakso, samosto ien kalkulant in statik, želi namešoenje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod šifro »Stavbenik 36«. 11536 Šofer-strugar išče službo k osebnemu ali tovornemu avtomobili} v mestu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11529 Strojni ključavničar vešč tudi vseh strugarskih del. išče mesta po dogovoru. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ključavničar«. 11514 Šofer - kovač samec, ki bi opravljal tudi druga de'a. išče službe. Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«. ' 11549 Čevljar, nomočnik samostojen delavec v veh čevljarskih poslih z dobri mi spričevali, želi služb«. Ponudbe na oirlas. oddelek *Jutra« pod »Čevljar« 11096 Šofer dohro izurjen, zanntliiv in pošten, išče =tnžbo. N»-»1qT y »pravi »Jutra«. Mesto blagajničarke išče gospodična Nastopi lahko takoj. Ponudbe ra upravo »Jutra« pod »Marljiva 140«. 11616 Zaposlitve želi 30 let star bivši jugos'ov. podoficir, skrajno zanesljiv in pošten'. 7. odličnimi referencami, zmožen ' slovenskega. srbohrvatskega. nemškega in italijanskega jezika. Vsestransko verziran ter deloma tudi v trgovini. prosi zaposlitve m-kasanta. podvornika. sluge, skladiščnika, vratarja al: kaj sličnega Sprejme tudi manualno, fizično delo eventuelno v tovarni ali pri firmi. Cenj ponudbe prosi na upravo ».Jutra« pod »skrajno zaneslliv f'. 11620 Mizar, pomočnik dalje časa brezposeln, vešč. trezen, vojaščine prost, želi zapo«lenja ne glede na plačo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11625 Žaganje v vsaki množini po znižan) ceni prodaja parna žaga V Sc.agnetti 9929 Petrolejske samovarje ln okrogle gorivce za svetilke popravlja tvrdka J. Košar, Ljubljana, Hrenova nI. 7. " 11611 Jajca pristnih belih amerik. Leg-horn kokoši, naprodaj Vila Lina, Škofja Loka, kolodvor. 11621 Odpadke od parketov bukove Irt hrastove, za kurjavo dostavlja po nizki ceni na dom V Sca^netti. parna žaga v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom 106 Puhasto perje razpošiljam po uovzelju najmanj 6 Kg po Din 38 kg — Izkoristite oriliko dokler traja zaloga — L. Brozovič. Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica perja 189 Valjčni mlin Nastran pošta Radomlje, nudi svoje priznano najboljšo pšenične izdelke, ki so vsled njib kakovosti tudi najcenejši — po najnižjih dnevnih cenah Zahtevajte cenike in vzorce 11535 Tri okna skoraj nova. 60 X 90 velika ugedno proda Anton Beber, Bežigrad, StaniSeva št. 6. 11503 Moto-karoserije izdeluje solidno in po zelo zmerni ceni Ferdo Laznik. strojno kolarstvo. Radeče 6690 Kdor prodaja ali bnpaje AUTO naj se obrne na naslov Karol Camernik Llubljana. Dunajska cesta 86 (Jugo Auto telefon 2236) in vpo šlje poois voza kakršnee« ioli orodatl ali kupiti Pri tem posredovanju se naj bolj varujejo interesi oro dajalca iu kupca 23 Motorno kolo »Harlej-Djvidson«. 350 ce m OHV, popolnoma opremljeno. električna luč. hitrostni ter kilometrski števec itd., 1450 km voženo, po ugodni ceni prodam — Na ogled v mehaniški delavnici »Rosa«, Poljanska o. št. 69. no«! Avto ši\«tsedcžni, znamke Laurin Klement. generalno popravljen in oblastno komisijsko pregledan, usnjeno tapeciran, se poceni proda, event. tudi zamenja za dvo. do štirisedežni avtomobil. Na ogled pri Janku Flori a ne i S, hotel Europa. Bled. 11539 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih oenah Cerne — iuvelir Ljubljana, \Voffova ulica 3 88 Lepo Jedilnico v renesančnem slogu ra li selitve proja Višnikar, Spalnico iz trdega lesa. otomano i" gostilniško kredenco poceni prodam. Naslov v ogla-, oddelku »Jutra«. 11320 Radi selitve poceni prodam stensko uro. omaro, mizo, otroško posteljo (belo) ter posteljo za služkinjo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11579 Stavbni prostor v Stični naprodaj na.-proti kolodvora, na križišču koloih-or ske in okrajne ceste v Žužemberk na najlepši točki, primeren za gradbo hiše. trgovine ali skladišča Pojavila daje restavracija poleg kolodvora v Stični. — Ravnotam se bodo prodajali dne 5. maja 1929 od 2 ure naprej še drugi travniki. 112-19 Prodajalno mizo ■kupim. Upoštevajo ee samo takojšnje ponudbe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prodajalna«. 11588 Nov plašč moderno rezan. s kapico za deklico, i-taro 'i— 4 leta. prodam. Na.-lov v ogla-neni oddelku »Jutra«. 11613 Damski nizki čevlji novi. sivi 111 črni eeiuiš z lakoin. št. 38 a Uin 170.— naprodaj. — Miuka Sever. Marijin -trg 2. 11615 U Otroka v dobro varstvo sp-ejme go-=pa brez otrok v Ljubljani, Zelena jama št. 272. 11509 Več boljših gospodov sprejmem na dobro domačo hrano. Istotam se odda iepa solnčna soba za dva gospoda. Na-lov v og'as-nein oddelku »Jutra«. 11597 Boljše gospode sprejmem na dobro domačo hrano. Naslov v ogrnem oddelku »Jutra«. 1150? Bordonaie 8/10 in 10/12 od 6 in 9 m kupim vsako množino. Po-uudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod šifro »Bordo-nali«. 11429 Staro litino in diugo železo ter stare kovine kupuje po najvišjih cenah Fianc Stupica, že-leznina v Ljubljani, Go- sposvetska cečta 1. 115 Pristen med kupuje A. Šarabon v Ljubljani. 11570 Foto aparat kupim 13X18 ali 18X24 z dobro lečo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11594 Stružnico (Drehbank) 1—2 m dolgo, staro, dobro ohranjeno, takoj kupim. Ponudbe na oglasni oddelek licta pod »Stružnica«. 11607 Družabnika iščem v svrho ustanovitve radio-trgovine. Strokovnjaki imajo prednost. Organizacija že uvedena in lokal na razpolago Ponudbe z navedbo višine kapitala na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra kupčija«. 11561 3000 Din posojila iščem proti visokim obre-stim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točno vračilo«. 11601 Trgovsko hišo enonadstropno. v najlepšem trgu Štajerske. najboljše vpeljano in že nad 50 let obstoječo, z novim inven-larjcm ter vse v najboljšem stanju, radi bolezni takoj prodam. Potreben kapital 1:30.000 Din. Nadov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11437 Večje ključavničarsko podjetje obstoječe iz de'avnice. ko vačnice, skladišča stanovanja » vrtom njivo in veliiiim sadnim vrtom, in prostora sa tovarniško pod jetje. blizu kolodvora, pro da zaradi' odhoda v inozemstvo Franjo Rau, Fev niča ob Savi. 10380 UKg .težka 3) IM. Posestvo obstoječe iz hiše in velikega vrta, v industrijskem mestu na Goren'skem, tik ob kolodvoru ležeče, naprodaj. Prikladno za naselitev večje obrti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stavbišče pri kolodvoru«. 11362 Parcelo 1000 m*, suho in solnčno. v mestu prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11347 Kmetsko posestvo vzamem v najem. Ponu-lbe na oglasni oddelek »Jutra« EttJ __UCOvtj. Stavbna parcela ob Dunaj ki cesti, na koncu Urbanekovega vrta naprodaj. Poizve se v gostilni »Pod Tabrom«, Črnuče 11554 Zemljišče 1207 m» na prodaj na križišču 2 cest v Rožni dolini v bližini Rožnvka. Več pove Borštnik. Zrinjskeea cesta 8. 11617 Lokal na prometni cesti, primeren za obrt ali trgovino, event. z lepim stanovanjem v hiši. se takoj odda Na^ov v ogl. odd. »Jutra«. 11399 Kavarna in restav-racija »Zagreb« v Sisku ua prodaj. Ponud be poštni predal 18, Si-ak 11391 Lokale trgovsko pisarniške oddam na Miklošičevi cesti št. 18. — Poizve se istotam v 1. nadstropju. 11491 Lokal nasproti križevniške cerkve takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11323 Trgovino » mešanim blagom v večjem trgu dravske doline, tik cerkve, železniška postaja, dam t najem proti odkupnini blaga Ponudba pod »so.ooo« na oglas, oddelek »Jutra«. 11246 Mizarsko delavnico ca. 30 m1 veliko vzamem takoj v najem, ali pri-to pim s strojem in motorji ter elektr. napeljavo, k že vpeljanemu manjšemu mizarstvu kot podnaje.mnik Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skupno«. 11567 Lokal v Crikvenici najpripravnejši za kavarno slaščičarno (tud, za restav racijo), nova hiša. v cen trumu na obali, pritifclino. vodovod, elektrika, mali salon v 1 nadstropju — takoj oddam Naslov v 02!. oddelku »Jutra«. 11154 Delavnico v bližini gl. kolodvora od dam takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11569 V Kranju na glavnem trgu oddam poslovne prostore (visoke in svetle) s stanovanjem, primerne za pisarno, zdravnika, zobozdravnika itd., s 1. novembrom eventualno prej«. Vprašanja pod šifro »Trajno«. 11029 Gostilno v najem ali na račun iščem ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna«. 11586 Gostilno Peter Mayr, »pri Petrčku« v Kranju, Glavni trg št. 3 tik farne cerkve, staro in dobro vpeljano, oddam tako; ali pozneje v najem strokovno izvcžhanemu zakonskemu paru. Pismene ponudbe na gornji na-lov. 11030 Kolarsko delavnico vzamem v najem takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« Celju pod značko »Kola ?ka delavnica«. 11546 Stanovanje sobe in 2 kabinetov oddam stranki brez otrok — Ogled od 10. ure dalje. — Na,-lov v oglasuem oddelku Jutra«. 11565 Stanovanje 2 eob, kabineta in pritiklin. komfortno, v centru cdd.im s 15. junijem mirni družini za 800 Din mesečno. Ponudbe z navedbo dosedauje-a stanovanja in najemnine pod šifro »Zračno 77«. 11578 Stanovanje iščem • 1. majem 19i9. — Plačam od 75—125 Din. — Naslov * oglasnem oddelku »Jutra« pod »Kakršnokoli«. 11374 Stanovanje sob. iščem za takoj v centru me-ta. Ponudbe na ozlas. oddelek »Jutra« pod »Dober plačnik«. 11553 Stanovanje 3—4 sob iščem v me-tu za 1.—15 junija Ponudbe na oglasni od lelet »Jutra« nod >4 odrasli«. 11589 Stanovanje sob. z elektriko, išče tr govec t odra-limi otroci za 1 ali 15. junij. Plača do 1:100 Din mesečno Po nudbe pod mirna stranka na oglasni oddelek »Jutra«. 11593 Stanovanie lepo. suho in solnčno. 2 sobi kabinet, kuhinja in jirit;kline, v podpritličju, z nekaj vrta oddam s 1. junijem stranki brez otrok, ali z odtasliii:i otroci. Po nudbe na oglasni oddelek »J iiira« pod značko »700 Din mesečno«. 1126" Stanovanje sobe in knbinje oddam 1. majem Na=lov v ogla nem oddelku »Jutra«. 11034 'i >1 Separirana soba se s 1 majem odda samo boljši osebi Naslov oglas, odd. »Jutra«. 11394 Opremljeno sobo a aepar.itn;m vhodom od dam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11328 Mirna jsospa išče majhno, preprosto sobo samo za sebe. za takoj — pod 200 Din Na-lov -oglasnem oddelku »Jutra 115S1 Lepo sobo veliko, prazno, za pisarno ali za 2 osebi takoj oddam na Mostnem trgu št. 18/11. 11562 2 opremljeni sobi s posebnim vhodom oddam gospodičnam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11564 2 veliki sobi z balkonom, kuhinjo in predsobo, v vili takoj od dam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Takoj«. 1154:; Samo v gostilni na Mestnem trgu »Pod Skalco« se toči čez ulico pristno rdeče vino po 10 Din ter mnogo drugih prvovrstnih vin. Sprejemajo se abonenti na izborno celodnevno hrano po 12 Din 11332 Gospodično v rdeči obleki in sivem plašču, ki se je vozila v četrtek zvečer z gor. vla kom iz Ljubljane proti Je senicam. prosi gosj^od v črni obleki, ki je sedel nasproti in jo opazoval, za cenjeni na-lov pod značko »Tiho upa nje« na oglasni oddelek »Jutra«. 49605 »Nedeljski oddih« Dvignite pi^mo. 11568 2 mlada gospoda iščeta st.Jnega poznanstva z dvema ve.-elinia. izolira ženim* m samostojnima damama, za stalne avtomobilske izlete. Dopise s slikami na oglasni oddelek »Jutra« po.i »Letovišče«. 1137:1 Mlada gospodična lepa in izobražena, prosi dobrosrčnega in značajnega gospoda ako bi ji hotel denarno pomagati Ceniene ponudbe na upravo »Jutra v Mariboru pod »Hvaležna črnolatka«. 11541 »Cista ljubezen« Proi-im za se--tanck. Janko 11523 Akademsko izobražen uradnik. diplo miran. želi poznanstva z resno, premožno gospodično, ki bi ga denarno podprla pri dosegi lepega cilja. Srce za plemenitost! Ponudbe pod »Doktorand«. 11604 Gospodično spoznano na šmarni gori prosim sestanek sreda o'< 19. uri pred Matico. 11603 Klavir poučujem Grem tudj ca dom. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« po-j »Učiteljica«. 10187 Klavirji teinway, Biisendorfer, H61-zl & Heitzmann. FSrster in Stingl so nesporno najboljši in jih dobite na najmanjše obroke le pri tvrdki Alfonz Breznik Ljubljana, Mestni trg št. 3. 11606 Kobilo rjavo, brejo, staro 8 in pol leta. porabno za vsako vožnjo prodam sli zame njam. F Tomažin, Ljub Ijana, Dunajska ceata 13. 11584 Jermenarsko obrt staro in dobro vpeljano orodam. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11348 Preklic Podpirana preklicujera neresnične be-ede. katere sem izrekla proti e Matevžu Šuštar, Zz. Š>ka 27. aprila 1929. — "Katarina Pečnik 1157v Naprava za zagon motorja se je našla na Martinovi cesti. — Dobi se pri Zvez; šoferjev Slovenije, Mestni trg 6/11. 11585 Kroj. šivalni stroj in športni voziček prodam Naslov v oglasnem jddeiku »Jutra«. 11548 Krznar Ivan Knehtl v Ljubljani Marijin trg 1, IV. nadstr. se vljudno priporoča za popravila kožuhovinastib plaščev — vsakovrstnih jopic in vrat nikov ter vseh v krznar ^ko strdke s padajočih del, čez poletje po polovičnih cenah 116 Mizarstvo na deželi izvršuje stavbna in pohištvena dela po najnižjih dnevnih cenah. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11559 Kupite BAZLER kremo s patent odpiračem Sestavite številke do 24, zadenete različna darila. Darila se delijo vsakih 8 dni. — Dokažite 1000 praznih škatljic in številke do 25, zadenete FORD-AVTO Sostanovalca sprejmem takoj. Na-dov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11555 Kot sostanovalko sprejmem gospodično. Na-siov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11494 2 opremljeni sobi oddam 3 gospodom. Na-lov v oglasnem oddelku Jutra. 11532 Prazno sobo s separiranim vhodom, v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11508 Kabinet oddam za 80 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11537 Sobo z zajtrkom oddam 2 gospodičnama ali trospodoma. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11556 Meblovano sobo oddam. Na-Icv v oglasnem oddelku »Jutra«. 11590 Lepo sobo s hrano oddam dvema bolj širna gospodoma ali zagonskemu paru Centrum mesta. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11599 Gostilno s stanovanjem dajem v najem s 15. majem t. 1. na prometnem kraju ra Notranjskem. Naslov radi dogovora vprašati v ogla-rein oddelku »Jutra« pod štev. »25«. 11395 zummm Hišni posestniki! Stanovanja, li jih oddajate bodisi za maj ali poznejši termin prijavite za oddajo tvrdki »Posest«, Miklošiče va cesta 4. — Prijava in posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno 78 Stanovanje 2—4 sob išče v centru mc-sta družina brez olrok. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra« poj fjiro »Profesor 5». " U-TJ Sobo z vso oskrbo dobi namesto obresti zastonj, kdor posodi nekaj denarja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Centrum«. 11600 Sobo s posebnim vhodom oddam. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. ' 11602 Sobo v centriimu mesta oddam gospodu takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. b 11612 Sostanovalca sprejmem takoj. Poseben vbod. Ulica na grad 7. 11013 Sobo oddam takoj solidnemu gospodu. Na-dov v oirlas. nem oddelku »Jutra«. 11618 Sobo odrfmn « podobnim vhodom, električni ]u Adoli Ribnik«. I* Narodno tiskarno d. d kot tiskaruarja Franc JezerSck. Z» iQ*eratni del j« odgovoren Alojzij Novak. V« ? Ljubljani