Spedizione tal abbonamento postate — PoStntna phfliw v Leto XXII., št. 1)4 Ljubljana, nedelja 14. Junija 1942-XX Cena cent. 7C UpravmSrvo : Ljubljana, Puccinijeva ulica 9. Telefon St. 31-22, 31-23. 31-24 (useràiru oddelek: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5 — Telefon fe. 31-25. 31-26 Podružnica Noto mesto : Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poJtno-čekovnem zavodu it. 17.749, ca ostale krajt Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicità italiana S. A. MILANO Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina mala mesečno Lil 12.—» za inozemstvo pa Lir 22-80 Uredoiitvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica iter. 9. tdefoo feev. 31-22. 31-23. 31-24_ Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicità di provenienza italiana ed estera : Unione Pubblichi Italiana S. A. MILANO Veliki letalski spopadi nad Marmarìko Bombardiranje sovražnikovega zaledja — Italijanski brzi čolni v sevastopoljskih vodah Äudvni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 13. junija naslednje 743. vojno poročilo: Ostre borbe v Marmariki so se nadaljevale tndi včeraj podnevi. Letalske sile so živahno bombardirale in s strojnicami obstreljevale sovražnikovo zaledje. Ti napadi so se zaključevali s spopadi skupin lovskih letal z obeh strani. Sovražnik je izgubil 10 letal. Protiletalsko topništvo v Bengaziju je zadelo in zažgalo še eno nadaljnje letalo, ki je padlo v morje. Eno naše letalo se ni vrnilo. Skupine italijanskih in nemških letal so napadle letalska in pomorska oporišča na Malti. Sestreljeno je bilo eno letalo tipa Spitfire. V tebruških vodah so nemški bombniki r bombami zadeli dva tovorna parnika s skupno približno 12.000 tonami. Lahko se smatrata za izgubljena. Neka druga tovorna in neka izvidniška ladja sta bili poškodovani. Pri britanskem letalskem napadu na Pire j je bilo hudo poškodovano večje število hiš. Med grškim civilnim prebivalstvom je bilo 36 ljudi ubitih, 28 pa ranjenih. V noči na 12. t. m. so naši brzi torpedni čolni v sevastopoljskih vodah napadli močno zaščiten sovražnikov konvoj. S torpedi so zadeli eno motorno ladjo in eno lažjo spremljevalno vojno ladjo. Motorna ladja se je potopila. Po padcu Bir Hakeima Stockholm, 13. jun. d. Po temeljiti izpre-membi položa;'a v Marmariki po padcu Bir Hakeima, ki pomeni za britanske sile hudo izgubo, so postali v Londonu bolj previdni v sodbah o nadaljnjem razpletu italijan-sko-nemške ofenzive. Kakor javljajo dopisniki švedskih listov, so bile v Londonu dane na razpolago le redke in nepopolne informacije o razpletu vojaškega položaja. Londonski depisnik lista »Stockholms Tidnin-gen«, poroča, da divja sedaj pri Harmatu jugozapadno od Knights Bridge nova tan-kovska bitka, o kateri pa po zatrjevanju pristojnih britanskih krogov še niso znane nikake podrobnosti. Znano je samo, da nemške sile prodirajo nadalje v vzhodni smeri s ciljem, da po padcu Bir Hakeima izkoristijo vse strateške prednosti, ki so se ponudile po temu uspehu. Po bridkih izkušnjah v zadnjih tednih so v Londonu postali sedaj zelo previdni s prognozami. V nasprotju z britansko propagando, ki še vedno zatrjuje, da so britanske sile evakuirale Bir Hakeim na povelje generala Ritchiesa v bojazni, da bi ne bile obkolje-n, zatrjuje »Manchester Guardian«, da je bil Bir Hakeim v resnici izgubljen in da pomeni njegova izguba prepričevalen znak, da razpolaga general Rommel še z močnimi silami. Z osvojitvijo Bir Hakeima si je Rommel ustvaril oporišče za morebitni prodor v smeri proti obali in Tcbruku. Razen tega si je Rommel s tem znatno popravil svoja oskrbovalna pota. Žrtve letalskega napada na Taranto Rim, 13. junija s. Včeraj sta bila objavljena seznama žrtev in ranjencev v Taran-tu c priliki letalskih napadov v noči na 10. in 11. junij. Pri prvem napadu je bilo 41 ljudi ubitih, med njimi 8 otrok v starosti do 14 let. Ranjenih je bilo 63 ljudi, med njimi 5 otrok v starosti do 14 let. Pri drugem napadu je bilo ranjenih 5 ljudi. Pet novih skvadrističnih bataljonov Rim, 13. junija. Fašistični skvadrizem je še enkrat izpričal svojo zvestobo in svojo borbenost. Te dni se je formiralo 5 skvadrističnih bataljonov, ki bodo v kratkem odposlani na operacijsko področje. Bataljoni se imenujejo »Milano«, »Toscano«, »Emiliano«, »Vespri« in »Tevere«. (Poccolo.) mmammmamatammmmamammmmmm Japonsko podiranje v notranjost Kitajske Novi japonski uspehi v Kiangsi]u Tokio, 13. jun. Z nekega japonskega oporišča v Kiangsiju poročajo, da je japonska kolona, ki je zavzela Fučov, včeraj osvojila tudi mesto Nančang, ki leži 62 km dalje od Fučova proti zapadu. Japonske čete so zavzele tudi letališče in utrdbe, ki jih je sovražnik zgradil okrog mesta. Japonski oddelki, ki so med tem zavzeli Čangšo, so pospešili svoje prodiranje proti zapadu in severu ter prodrli v Vonganžke gore na vzhodni obali Kiangsija. Pri zasledovanju kitajske divizije, ki šteje okrog 10.090 mož in pripada 79. kitajski armadi, so japonski oddelki že zavzeli Kienčang, važno železniško križišče na železniški progi Nančang—Kiukiang. Že v sredo so oddelki japonskega letalstva ponovno in uspešno bombardirali Kiangsi, važno strateško središče na tretjem vojnem področju. Vojaški objekti v mestu so bili hudo razdejani. Na železniški progi čekiang—Kiangsi so japonska letala razdejala 20 vagonov. Z bojišča v čekiangu poročajo, da so se Japonci polastili utrjenega mesta Jušana in letališča v njegovi bližini. Japonske čete prodirajo iz čekianga v naglici proti Kiangsiju. (Piccolo.) Japonci tudi na Podganjem otoku Lizbona, 13. jun. s. Iz službenega vira se je zvedelo, da so se Japonci izkrcali na otoku Attu, na zadnjem južnozapadnem otoku Aleutskega otočja. Japonsko vojjio brodovje se je med tem pojavilo tudi že v luki Sitki na Podganjem otoku, ki prav tako pripada Aleutskemu otočju. Po drugih vesteh, ki jih je prejelo severnoameriško ministrstvo, se japonske operacije neprestano nadaljujejo. šanghaj, 13. junija. Po poteku 48 ur so v Severni Ameriki na svoj način priznali, da so se Japonci izkrcali na Aleutskih otokih. Vest, ki jo je objavila neka anglosaška agencija, namreč pravi: »Pristojni krogi ugotavljajo, da obsega Aleutsko otočje zelo mnogo kršnih otokov, ki nimajo nobenega strateškega pogleda, čeprav so se Japonci izkrcali na teh otokih, ne morejo obvladati vsega AlcutSkega otočja«. V resnici so se Japonci omejili v svojem komunikeju le na to ugotovitev, da so se izkrcali na Aleutskih otokih. (Piccolo.) Tokio, 13. jun. s. V prihodnjem septembru se bo v območju Aleutskih otokov znova pričel lov na tjulne. Lov je bil prekinjen več kakor 30 let. ker so bile odpovedane mednarodne pogedbe, ki so se nanašjle nanj. Kakor beleži »Asahi šimbun«, bodo v Tokiju v kratkem ustanovili večjo ribiško družbo, ki bo prevzela ribolov na severnem Pacifiku. Ameriški vojni svet za Aljasko Lizbona, 13. jun. s. Iz Washingtona poročajo, da je Roosevelt s posebnim »izvršilnim dekretom« ustanovil »vojni svet za Aljasko«. Novi svet bo imel v prvi vrsti nalogo vzdrževati tesni stik z vojaškimi oblastmi in predlagati načrte za »varnost in zaščito civilnega prebivalstva na Aljaski«. Pogrešan poveljnik angleškega letalstva Buenos Aires, 13. junija s. Amerško mornariško ministrstvo javlja, da se glav- ni poveljnik ameriških letalskih sil na Havajskih otokih ni vrnil iz letalske bitke v bližini Midwayskega otoka. Letalski boji nad Novo Gvinejo Tokio, 13. jun. d. Vojaški dopisnik lista »Niči-Niči« javlja, da so po informacijah pristojnih vojaških krogov japonske mornariške sile hkrati, ko so izvedle operacije v luki Diego Suarez na Madagaskarju, v južni avstralski luki Sidney, dalje proti Aleutskemu otočju in otoku Midway, učinkovito napadale tudi frontno področje na Novi Gvineji. Na tem važnem oporišču severno od Avstralije so japonske letalske sile ponovno napadle sovražnikova pomorska in letalska oporišča. Med 16. majem in 9. junijem so japonska mornariška letala v akcijah nad Novo Gvinejo sestrelila 72 sovražnih letal, dočim je japonsko letalstvo izgubilo le 6 letal. Tokio, 13. jun. s. Z nekega japonskega oporišča poročajo, da je japonsko mornariško letalstvo v času od 16. maja do 9. junija na področju okrog Nove Gvineje sestrelilo 68 sovražnih letal, 4 pa uničilo na letališčih. Japonsko letalstvo je v tem času izgubilo 6 letal. Letala so se razbila, ker so se letalci z njimi pognali na objekte, ki jih je bilo treba razdejati. Avstralski piloti pozvani domov Šanghaj, 13. jun. d. Zaradi vse večje vojne nevarnosti, kj se približuje Avstraliji, je pričelo poveljništvo avstralskih sil od-poklicevati avstralske pilote, ki so se doslej borili izven Avstralije. Tako je bilo z evropskih front odpoklicanih nadaljnjih 30 avstralskih pilotov. Kakor javljajo iz Melbourna, je avstralski letalski minister izjavil, da bodo iz Evrope odpoklicani avstralski piloti v bodoče opravljali službo na odločilnih Avstralskih obrambnih postojankah. Mobilizacija prometnih sredstev na Japonskem Tokio, 13. junija s. Predsednik odbora za načrte je predložil na včerajšnji seji japonske vlade načrt o popolni mobilizaciji pror ìetn^i sredstev in električnega omrežja. Vlada je popolnoma odobrila načrt, ki določa, da Ke prizna v prometnem pogledu sleherna prednost prevozu najvažnejših surovin in da se električni tok rezervira v prvi vrsti za kemijsko in mehansko industrijo Kar se tiče prometa, se bo ta popolnoma reorganiziral. V okviru načrta se bodo zboljšaie vse cestne in pristaniške naprave. Italijansko-nemška sodna konvencija Rim, 13. junija s. Včeraj so zunanii minister grof Galeazzo Ciano, nemški veleposlanik Mackensen, generalni direktor nemškega pravosodnega ministrstva Schäfer in prvi poslaniški svetnik pri nemškem poslaništvu Siedler podpisal, pogodbo o sodni esktradiciji in vzajemni pomoči na kazen-sko-pravnem področju med Italijo in Nemčijo. Obnovite naročnino! V 6 dneh potopljenih 40 ladij 212*200 ton sovražnikovega ladjevja uničenih — Nemški predor v sevastopoljske utrdbe Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. jun. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je objavilo danes naslednje poročilo: Pred Sovastopoljem so bile v hudih borbah in po težkih napadih zavzete utrdbene naprave in utrjene postojanke. V času od 7. do 11. junija je izgubil sovražnik v tem odseku 3600 ujetnikov, 11 topov, 12 tankov ln nad 400 možnarjev. Izkopanih je bilo nad 20.000 min. 645 betonskih utrdb in bunkerjev je po hudih borbah prešlo v našo posest. Letalstvo je z bojnimi, strmoglavnlmi in rušilnimi letali uspešno lajšalo težke borbe pehote in izločilo sovražnikovo letalstvo. Na črnem morju je italijanski brzi čoln torpediral pred Krimom sovražnikovo motorno ladjo, čeprav je bila močno zavarovana. V odseku vzhodno od Harkova je naš napad dovedel do uspeha. Močno hranjeno sovražnikovo mostišče na zapadnem bregu Donca je bilo zavzeto. Na vzhodnem bregu reke je bila po hudi borbi obkoljena sovražnikova skupina. Letalstvo je posegalo v te boje z velikim uspehom. Nemški in italijanski lovci so v letalskih spopadih sestrelili 13 sovražnikovih letaL V severnem odseku vzhodne fronte smo z uspešnimi napadi osvojili večja ozemlja. Na fronti pri Vclhovu so se ponovni sovražnikovi napadi izjalovili s krvavimi Izgubami. Bojna letala so bombardirala važne oboroževalne Industrije cb gornji Volgi ln naprave na murmanski železnici. V severni Afriki je krenila tankovska armada po zavzetju Bir el Hakeima proti severu in je sedaj v uspešni borbi z ostanki sovražnikovih tankovskih oddelkov zapadno od El Adema. Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so nemške podmornice v večdnevnih borbah proti močno zavarovanim konvojem na morskih poteh, ki jih ščiti ameriška vojna mornarica, potopile nadaljnjih 27 ladij s skupno 149.200 br. reg. tonami ter 1 rušilec. S tem je izgubil sovražnik, vštevši uspešne akcije, objavljene v vojnih poročilih od 10. do 12. t. m., ob ameriški vzhodni obali, na Karaibskem morju, pred Panamskim prekopom in na Sredozemskem morju zaradi operacij nemških podmornic v zadnjih 6 dneh 40 ladij s skupno 212.200 br. reg. tonami in 1 rušilec. V boju prefl Sev2..-to;oljrm sta se s posebnim junaštvom odlikovala nad poročnika čpielmann in Frank. Iz bojev za Sevastopolj Berlin, 13. jun. s. »Völkischer Beobachter« je objavil v posebnem poročilu svojega vojnega poročevalca zanimive podrobnosti o borbah za Sevastopolj. Cele dneve, pravi list, je naše topništvo s topovi vseh kalibrov obstreljevalo utrjene postojanke pred Sevastopoljem. Od zore do mraka so nemške baterije razbijale in bruhale železo in ogenj na sovražne utrdbe, ki so si jih boljševiki izsekali v skalo. Izvidniška letala so sproti obveščala topniške postojanke o doseženih rezultatih. Medtem so nemški napadalni oddelki prispeli v prve črte in so se pripravljali, da napadejo o pravem trenutku. Pred sovražnimi postojankami so bile o pravem času odstranjene vse mine. Po globokih lijakih, ki so jih izkopale težke granate, se je nabralo mnogo nemških čet. Med četami se je opazil očiten nemir, vendar so med seboj komaj šušljalc Vse je pričakovalo ukaza za napad, živci so bili napeti, toda volja je bila železna tn morala nad vse visoka. V vseh nas, pravi poročevalec, je vladala trdna volja, da napad čim bolje uspe. Sovražnik je bil na nekaterih točkah iddaljen od nemških čet komaj kakih 100 m. Kratek mir, ki je nastal pg strašnem topniškem obstreljevanju, je sovražne vrste vznemiril. Očitno že vedo. kaj se pripravlja, a vendar jim podrobnosti niso aiti najmanj znane. Tema je kakor v rogu. Nemške čete se izogibajo slehernega šuma. Le od časa do časa gre kaka tiha beseda od ušesa do ušesa. Nenadno, kakor ob izbruhu histerije, so rdeči otvorili silovit cgenj na vsej črti Nastal je pravi dež granat. Naše baterije takoj reagirajo z vseh strani. Sedaj je treba kričati, da sosed razume soseda. Ta pekel traja skoro celo uro. Nato nastopi pričakovani trenutek. Ob 3.45 je bil izdan ukaz zn napad. Nemški vojaki se poženejo naprej. Znašli so se v tesni, na obeh straneh so utrjene kaver-ne in sovražnik strelja kakor blazen, toda k sreči je sleherni razeled nemogoč in nemški vojaki iščeio sleherno mogoče kritje. Ko so prodrli skozi se je položaj obrnil. Sovražnik na višinah pred mestom ne bo mogel več dolgo vzdržati. Nemško težko topništvo in strmoglavci so že v akciji in neprestano obdelujejo sovražne postojanke z bombami in granatami, da bi preprečili sovražniku sleherni izpad in omejili njegov ogenj. Napadalni oddelki počas; prodirajo, druge čete pa srdito streljajo iz svojih avtomatskih pušk in strojnic. Sem pa tja se zgodi, da kak oddelek omahne, toda kmalu se zopet pridruži ostalim in že se glavni del čet pomika po zadnjih rebreh višine, ki jo je treba izvojevati. Teren je naravnost posejan z minami, toda specializirani inže-njerski oddelki so na delu in naglo krčijo nekaj prehodov, ki so nujno potrebni za napadalne oddelke. Med detonacijami granat in bomb je slišati regljanje strojnic. Na enem boku je sovražnik utihnil, drugi je že pod nemško kontrolo. Napadalni oddelki se poženejo proti ostalim-utrdbam in jih zavzamejo eno za drugo. Nrkaj ur traja srdita borba in kmalu je prič »V« v nemških rokah. Nato je prišel na vrst o »železni grič« in nazadnje Oljska gora. Ta imena prav za prav niso prava imena ome- MaiaCttSte Merilo: O M tO •*>» "S-k» njenih gričev, marveč so jih nemška poveljstva konvencionalno tako obeležila pri sestavljanju svojih načrtov in pripravljanju operacij. Tako so bile prve sovjetske višinske postojanke zavzete in nemškim silam se je odprlo široko področje za nadaljnje operacije, pri katerih so posegli v borbo predvsem tanki in motorizirano topništvo. Odslej se bodo operacije hitreje razvijale. S tehnično premočjo in večjo silo svojega orožja bo nemška vojska operacije neizbežno uspešno zaključila. Posadka v Sevastopolju izčrpana Stockholm, 13. jun. d. Po zadnjih moskovskih informacijah, ki jih beležijo švedski listi, presojajo v odgovornih sovjetskih krogih položaj branilcev obleganega Seva-stopolja kot skrajno resen. Sovjetske čete, poročajo švedski listi iz Moskve, so po večdnevnih neprestanih težkih borbah docela izčrpane. Medtem ko imajo Nemci možnost pošiljati v borbo nove sveže čete, ki napadajo brez prestanka noč in dan, jt- na sovjetskih obrambnih postojankah še prvotna pesadka. Edinole, če bi sovjetskemu brodovju uspelo pripeljati v Sevastopolj sveže čete, bi bilo še nekaj možnosti, da bi oblegana posadka vzdržala še nekaj časa. V Moskvi pripominjajo, da je bil dovoz novih ojačenj doslej zelo težaven, ako ne sploh nemogoč. V Londonu pričakujejo nove nemške zmage Berlin. 13. jun. Medtem ko se borbe pri Sevastopolju nadaljujejo in je bil razširjen vdor na utrjeno sevastopcijsko področje, so boji v drugih odsekih vzhodnega bojišča. kakor beleži »Diensrt aus Deutschland« iz vojaèikega vira. še nadalje lokalnega značaja, kolikor jih omenja včerajšnje nemško vojno poročilo. Kar se tiče operacij, ki jih omenjajo komunikeji in informacije iz Moskve in Londona, izjavljajo v nemških vojaških krogih, da z nemške strani trenutno ni pričakovati niti potrdila niti demanti ja. Kakor znano, govore sovjetski komunikeji in angleške informacije o nemški ofenzivi na področju pri Harkovu ter o ofenzivnih operacijah nemških čet na področju ožine pred Kercem. gotovo pa je pravi »Dienst aus Deutschland«, da je pobuda ,povsod na strani nemških in zavezniških čet in da bo rodila vedno bolj obsežne in odločilne rezultate. Tega se ne zavedajo samo boHjše-viki. marveč tudi Anglosasn. ki so skrajno vznemirjeni, kakor jasno kažejo nekatere najnovejše propagandistične manifestacije. Zelo značilni so na primer komentarji z druge strani Rokavskega preliva, ki že na-glašajo. da sn nihče nikoli ni ustvarjal kakih iluzij o nemškem vojnem stroju. Nemške oborožene sàie bodo dosegle še nadaljnje in tudi važne zmage, bistveno je. vzdihuje agencija Reuter, da se trdno vztraja, pri čemeT ni važno, kje in kako. glavno je. da sovražnik ne doseže odločilne zmage. Angleška polslužbena agencija napoveduje torej vrsto novih Slavnih umikov odnosno sovjetskih porazov. (Piccolo.) Nemška ofenziva vzhodno od Harkova Berön, 13. junija s. L'sti poročajo, da je ofenziva vzhodno od Harkova zavzela velik obseg. Iz pristojnega vojaškega vira se doznava, da se bodo operacije še nadalje mogočno razvijale. Dovolj je razlogov za precejšnje zadovcl-'stvo glede poteka bitke. Tudi južno od Donefike kotline se je povečalo ofenzivno delovanje nemških in zavezniških čet. Budimpešta, 13. jun. s. Moskovski radio Se naprej razširja najbolj nesramne laži glede madžarskih izgub v bitki pri Harkovu. pij* »Budapesti Ertesito«, ter trdi. da so sovjetske Cete uničile 54. pehotni polk. Ta polk sploh ni sodeloval v bitki in še ni na fronti, objavljajo madžarski krogi. S finskega bojišča Helsinki, 13. junija d. Včerajšnje fmsko vojno poročilo javlja, da so na Karelski ožini finske čete odbile dva lokalna sovražna letala, podprta od sovjetskega topništva. V protinapadih ie bilo zavrn enih več sovražnih skupin, ki jim je uspelo doseči finske bojne črte. Na ožini Aunus je bilo de- lovanje pehote in topništva živahnejše kakor običajno. Finsko topništvo je uničilo več sovražnikovih podzemeljskih postojank in bivališč. Z metalci min je bilo razbitih 40 sovjetskih vozil. V zadnjih 24 urah sovjetsko letalstvo ni izvršilo napadov na finsko frontno ozemlje. Finsko odlikovanje rumunskega kralja Bukarešta, 13. junija d. Rumunski kralj Mihael je bil včeraj odlikovan s finskim redom »Bele rože«. Svečanost, v kateri je finski zastepnik podelil kralju odlikovanje, je bila v petek dopoldne v kraljevski palači v Bukarešti. Švedski protest v Londonu Stockholm, 13. jun. d. Po nalogu švedskega zunanjega ministrstva je švedski poslanik v Londonu Prytz protestiral proti ponovnim poletom britanskih letal « nad švedskim ozemljem. Neposredni povod temu protestu so dala tri britanska letala, ki so v noči na sredo pri Helsingborgu pri letela nele nad švedsko ozemlje, marveč so odvrgla tudi več min v švedskem teritorialnem vodovju. Letalski alarm v Bukarešti Bukarešta, 13. junija d. V petek v zgodnjih jutranjih urah je imela rumunska prestolnica po 9 mesecih zatišja zopet letalski alarm. Stanje pripravljenosti je trajalo dve url, vendar niso bile nikjer vržene bombe na mestno področje. Pristanek štirih ameriških bombnikov v Turčiji Ankara, 13. junija d. S poučenega mesta se je zvedelo, da so v Turčiji morala zasilno pristati 4 ameriška letala, ki so baje skušala napasti obalno področje Rumu-nije. Več članov posadk ameriških letal je bilo pri zasilnem pristanku ranjenih. Kaj se je zgodilo z letali in z ostalimi piloti, £:s ni znano. Ankara, 13. jun. s. Včeraj so na turških tleh pristali štirje ameriški bombniki, trije v Ankari, četrti pa v okolici Smirne. Gre za bombnike tipa »Douglas« s 4 motorjL V teh letalih je bilo 25 ameriških letalcev. Letalci niso hoteli podati nikake izjave o svoji misiji in so le izpovedali, da bi se morala realizirati na črnem morju. Vojaški krogi sodijo, da bi morala letala sodelovati pri obrambi Sevastopolja. Letala, ki so pristala v Ankari, niso poškodovana, četrto letalo pa ima dva motorja pokvarjena in na trupu sledove strelov osnih lovcev. Dva ameriška oficirja sta izjavila, da so sovražna letala zasledovala njihove aparate. Turške oblasti so z ameriškimi oblasti postopale tako kakor z letalci drugih vojujočih se držav. Oficirji bodo prosti, a se bodo morali zavezati, da ne bodo zapustili Turčije ali karkoli podvzeli proti turškim interesom. Vojaki bodo internirani. Berlin, 13. jun. d. Po informacijah iz Ankare so imela ameriška letala, ki so morala v petek papoldne zasilno pristati v Ankari in pri Adapi, znake kitajske državne pripadnosti. Podaljšanje obsednega stanja v obmejni Turčiji Ankara, 13. junija s. Narodna skupščina je podaljšala rok obsednega stanja v obmejnih okrožjih za 6 mesecev, od 23 junija do 23. decembra. Angleška kontrola ob turški meji Ankara, 13. junija d. Britanske vojaške oblasti so ponovno poostrile kontrolo na sirsko-turški meji. Ze doslej se je tu izvajala kontrola z vso strogostjo, sedaj pa so obmejne oblasti uvedle še nove preiskave potnikov, ki pridejo preko meje. Zaradi tega prihaja tauriiki ekspres sedaj včasih za 13 ur kasneje. Vsem potnikom odvzamejo pred prestopom meje vse tiskovine in pisma, nakar jih zaslišijo glede cilja Sn vzroka potovanja. Preiskavam so podvrženi tudi sprevodniki v spalnih vagonih. Huda vrofina v Rumuniji Bukarešta, 13. junija s. 2e dva dni vlada v Rumuniji silna vročina. V Bukarešti m je temperatura dvignila na 38 stopenj v senci, na solncu celo na 49 stopenj f-go^j^ > Slovesen pogreb Fašistke Arielle Rea Ljubljana, 13. junija Včeraj ob pol 4 popoldne je bil pogreb članice Fašistične stranke Arielle Rea, žrtve nedavnega komunističnega napada na Gosposvetski cesti. Pogrebna svečanost se je izvršila z veliko slovesnostjo ob udeležbi vseh članov in članic Stranke, blva-jočih v Ljubljani. Takoj po smrti mlade voditeljice Ženskega Fašija je bil na sedežu ženskega odseka Stranke napravljen mrtvaški oder za mlado pokojnico in ob truplu so neumorno stražili Fašisti in Fašistke v kroju. Oder je bil okrašen z liktorskimi svežnji in z okrasnim rastlinjem, 3ama rakev pa je bila zagrnjena z italijansko trobojnico. Že v teku predvčerajšnjega dne je bilo položenih mnogo vencev na rakev in velika množica ljudi ki so prišli kropit pokojnico, se je vpisala v knjigo žalujočih. Med drugimi so počastili truplo Viceprefekt dr. David kot zastopnik Visokega Komisarja, ki je po službenih poslih odsoten, nadalje poveljnik ar-mijskega Zbora Eksc. General Robotti, Poveljnik Divizije in zastopniki vseh oblasti. Pogrebni sprevod, ki je bil posebno slovesen, je šel po glavnih mestnih ulicah. Na čelu je stopala Grenadirska godba, ki so ji sledili mnogoštevilni venci. Nosili so jih tovariši iz Ljubljanskega Fašija. Najprej so nesli velika venca Tajnika Stranke ter Visokega Komisarja, Zveznega Tajnika, Poveljnika Divizije, ljubljanskega Zupana, Fašistične zveze, ljubljanskega Fašija, zaup- nice Ženskih Fašijev, ge. Pavle Grazioli, tovarišic pokojni ce in še mnogo drugih. Cvetlice in venci so doslovno pokrivali tudi rakev. Za venci so stopali tovariši Ljubljanskega Fašija s praporščakom, ki so jim sledile gospe Ženskega Fašija, nakar je prišel praporček Dopolavora, za katerim je stopala silna množica žalujočih. Pogreba se je udeležilo tudi kakih 40 kmečkih gospodinj, vsi uradniki in uradnice Prevoda, ob krsti pa je stopalo 6 Fašistov v kroju. Za krsto so prišli sorodniki v spremstvu gospe De Vecchi, pokrajinske zaupnice Ženskega Fašija, nakar so sledili Eksc. Poveljnik Ar-mijskega Komisarja, zastopajoč načel. pis. Visokega Komisarja, zastopajoč odsotnega Eksc. Graziolija, Komandant Divizije, Zvezni Tajnik, ljubljanski župan, Zvezni Pod-tajnik, Podpoveljnik Gilla, Kvestor, Podžupan ljubljanski, Poveljnik Karabinerjev, Tajnik Ljubljianskega Fašija in mnoge druge osebnosti. Sprevod se je pomikal po Bleiweisovi cesti proti kolodvoru v cerkev, ki je v bližini Dopolavora Oboroženih Sil, Vojaški kaplan p. Marino je opravil obred za pokojnico in podelil blagoslov truplu. Takoj nato je Zvezni Tajnik jasno zaklical ime padle tovariši ce in ob tem imenu se je enoglasno odzvalo vse žalujoče občinstvo, dočim je godba zaigrala Giovinezzo. V teku popoldneva je bilo truplo odposlano po železnici v Trieste. Angleško varanje z obljubami se nadaljnje Odmevi angleško-sovjetske pogodbe Gospodarstvo Prijava in izkoriščanje žitnega pridelka Bern, 13. jun. a Nekaj švicarskih listov beleži v komentarju o vojaški zavezniški pogodbi med Londonom in Moskvo, da je vprašanje, kako bodo nekatere države sprejele to senzacijonalno vest. Kar se nevtralnih držav tiče in še posebej Švice, nI dvoma, da je pogodba naletela pri njih na rezerviranost, kajti Zveza sovjetskih socialističnih republik se že ponovno ni plašila prekršiti obveznosti, ki jih je sprejela. Za to glede na svojo preteklost, na svoje teri-torijalne težnje pa tudi glede na svojo ideologijo ni kvalificirana, da bi se ji prepustila vloga, kakor bi si jo rada privzela za bodočnost. Lizbona, 13. jun. s. Pogodbo plutokracij in boljševizma, ki jo je bilo spričo zadnjih izjav v washingtonskih krogih pričakovati, razlagajo na Portugalskem kot jasen izraz solidarnosti, ki veže sovražnike Evrope. Krajevni tisk pogodbi ne pripisuje posebnega pomena. Splošno se opaža v tukajšnjih krogih tendenca, da se pogodba anglosaških sil z boljševizmom obeleži kot nova manifestacija angleške bojazni in skrbi na eni ter sovjetskega nezaupanja na drugi strani. Stockholm, 13. jun. d. Sklenitev nove pogodbe med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo se v Londonu na široko izkorišča v propagandne svrhe in tvori, kakor javljajo dopisniki švedskih listov, še zmerom glavni predmet zanimanja angleškega časopisja, toda celo običajno Angliji prijazna »Svenska Dagbladet« ugotavlja, da o resničnem navdušenju, kakor ga slika britanska propaganda, ne more biti niti govora. V splošnem presojajo v Angliji pakt z boljševizmom edinole kot zlo, ki je bilo v pričujočih okoliščinah neizogibno. Hkrati vidijo v Angliji v tem paktu dokončno izločitev vpliva tistih krogov v londonskem cityju, ki so še zmerom računali z možnostjo poravnave v Nemčijo. Dopisnik lista »Dagens Nyheter« pripominja, da bo v trenotnem izbruhu veselja treba pač počakati še nekaj dni, preden se Ves arabski svet na strani Osi Berlin, 13. jun. a Veliki jeruzalemski muftì je v razgovoru z urednikom lista »Börsen-Zeitung« izjavil med drugim, da je zaradi terorističnega režima Angležev v Palestini izgubilo več tisoč ljudi življenje. 30.000 družin je ostalo brez streh in vsa moška mladina poljedelskega prebivalstva Arabcev je v primitivnih koncentracijskih taboriščih izpostavljena boleznim in vremenskim nevšečnostim. Glede židovskega vprašanja je muftì izjavil, da ni po-bene možnosti za sporazum med Židi in Arabci. V borbi proti Angliji obstoji danes v Indiji enotna fronta 80 milijonov mo hamedancev. Ves arabski svet trdno veruje v zmago italijanskega in nemškega orožja. Tudi Albanci žele sodelovati v borbi proti boljševizmu Tirana, 13. junija, s. Kraljevi namestnik je dobil pismo poročnika Barutija Fetaha, ki je prosil, da bi sodeloval v ruski vojni z italijanskim ekspedicijskim zborom. Njegovi prošnji je bilo ugodeno. Poročnik Barati je izrazil svoje veselje spričo tega, da se lahko udeleži osvobodilne vojne proti boljševiški hidri. Z enostavnimi besedami je postavil na sramotni oder takozvani rdeči paraiiž, kajti sam se je lahko prepričal za časa svojega bivanja v Rusiji, da je za lažno propagando samo neskončna beda in laž. Albanski tisk je objavil s poudarkom pismo hrabrega borca. Tisk piše, da sodelovanje albanskih oficirjev v vojni na vseh frontah kaže, da je skipetarsko ljudstvo del imperialne rimske skupnosti in se popolnoma zaveda življenske važnosti sedanje vojne ter piše s krvjo svojo zgodovino ob strani italijanskih bratov in zavezniških čet. Zamenjava ameriških državljanov Lizbona, 13. jun. d. Iz Nemčije so v Lizbono dospeli trije posebni vlaki, s katerimi se je pripeljalo 167 pripadnikov Zedinjenih držav, ki bodo v Lizboni zamenjani s podaniki osovinskih držav, ki se vračajo iz raznih ameriških dežel. Seja francoske vlade Vlchy, 13. jun. s. Tu je bil snoči objavljen komunike o seji vlade, ki je dolgo razpravljala o vprašanjih prehrane in še posebej o oskrbi prebivalstva z žitom, maščobami ln vinom. bo zanešenost umaknila treznim preudarkom in kritični analizi sklenjenega pakta. Dopisnik istega lista pripominja, da angleško zadovoljstvo nad splošnim razvojem položaja temelji predvsem na tem, ker je izginile nezaupanje med Anglijo in Sovjetsko zveso, in g tem nehote pribija, da je to zaupanje zmerom delilo obe velesili. Angleški listi pričenjajo v zvezi s sklenitvijo nove pogodbe zopet pogrevati Društvo narodov, ki si ga za bodočnost zamišljajo kot »pristno Društvo narodov«, ki bi bilo seveda pod angleško - sovjetsko kontrolo. Grenke kaplje v kupo veselja ao bile primešane s tem, da Zedinjene države k bri-tansko-sovjetskeinu paktu niso pristopile, s čemer so povsem jasno namignile, da Roosevelt glede na ameriško javno mnenje v sedanjem trenutku ne smatra za umestno pristati na take sovjetske zahteve, kakor so znatne korekture meja na zapadu Sovjetske zveze, vključitev vseh baltiških pokrajin in znatnega dela finskega ozemlja. Napram takim zahtevam, ki se celo Ameriki zde neupravičene, pa je nasprotno Velika Britanija, izvzemši malce glavobola pri Edenu, pripravljena Moskvi priznati kratko vse, kar bi le zahtevala. švedski list »Dagh Posten« piše, da Molotov ne sme pričakovati ob svojem po-vratu v Moskvo posebno prijaznega sprejema, ko bo prišel praznih rok. Namestu konkretne pomoči, ki naj bi jo Molotov prinesel iz Londona in Washingtona, se je vrnil samo z bledimi obljubami in Stalin dobro ve, da vojne ni mogoče dobiti z obljubami in čeki. Edini otipljivi rezultat potovanja Molotova utegne biti konsolidacija tako zvane domače fronte v Angliji in Zedinjenih državah. S stališča zunanje politike je seveda sovjetska pogodba z Anglijo tem bolj brezpomembna, ker temelji na po-stulatu nemškega poraza. Stalin je poslal Molotova v London in Washington v nadi, da mu bo morda uspelo, kar doslej ni usicelo Majskemu ln Litvinovu, namreč re * na ustvaritev druge fronte. Stalinovi upi pa se tudi v tem pogledu niso uresničili. Španski zunanji minister v Parizu Madrid, 13. junija d. Vsi madridski listi so včeraj na vidnem mestu zabeležili vest, da je španski zunanji minister Serano Sun-ner odpotoval v Pariz. Dasi včeraj v Madridu službeno Se ni bilo objavljeno, da je cilj Sunnerjevega potovanja Rim, se je vendar iz dobro informiranih krogov v španski prestolnici zvedelo, da bo po kratkem odmoru v Parizu španski zunanji minister preko Torina nadaljeval potovanje v Rim. V poučenih španskih krogih zatrjujejo, d? je Sunnerjevo potovanje povsem zasebnega značaja in da bo minister v Rim dospel ob koncu tedna. Pariz, 13. junija d. S pristojnega mesta se je zvedelo, da v Parizu ni nameravan noben sestanek španskega zunanjega ministra Serana Sunnerja s šefom francoske vlade Lavalom, ako pa bo ostal v Parizu preko petka, se utegne muditi tu še tedaj, ko bo v Pariz dospel Pierre Lavai. Tega prihoda pričakujejo v pete': ponoči. V hotelu »Ritz« je španski zunanji minister sprejel več obiskov, vendar imena posetni-kov niso bila objavljena. N emško-rumunski . . gospodarski sporazum Bukarešta, 13. junija s. Včeraj je bilo objavljeno sledeče uradno poročilo: V teku zadnjih tednov so bila zaključena gospodarska pogajanja med nemško in rumun-ško vlado. Pogajanja so imela namen oja-čiti gospodarsko sodelovanje za časa vojne in zagotoviti obema državama v okviru možnosti surovine, ki so potrebne v skupni borbi. Pomanjkanje premoga v Kanadi Stockholm. 13. jun. d. Dopisnik angleškega lista »Evtning Standard« javlja iz Montreala v Kanadi, da grozi Kanadi v kratkem veliko pomanjkanje premoga. V Kanadi že računajo, da bodo letos prejeli iz Anglije kvečjemu 200.000 ton premoga, kar je pač malo glede na uvoz v mirnih časih, ki je znašal poldrug milijon ton Verjetno je, da bo Kanada zaradi tega prisiljena rackmirati potrošnjo premoga, zlasti še, ker ni računati z uvozom iz Zedinjenih držav, kjer premoga prav tako zmerom bolj primanjkuje. V Kanadi se čim dalje bolj občuti tudi pomanjkanje sladkorja in je poverjenik za kontrolo cen v Kanadi že napovedal tudi racioniranje potrošnje sladkorja. Pomanjkanje gume ▼ Ameriki Buenos Aires, 13. jun. & Roosevelt je govoril po radiu in je pozival ljudi, naj prispevajo za vojne sile čim več gume. Med drugim je dejal, da morajo ameriški državljani odstopiti državi tudi najmanjši košček grume, da bi se odpravilo pomanjkanje tega proizvoda, ki se je v zadnjem času pojavilo v Zedinjenih državah. Nazadovanje uvoza iz feverne Amerike v Brazilijo Lizbona, 13. jun. d. Iz Washingtona javljajo, da je imel včeraj brazilski poslanik v Washingtonu Carlos Martins razgovore s podtajnikom ameriškega zunanjega ministr- Smatrajoč za potrebno, da se vzporedijo predpisi o ureditvi izkoriščanja žitnega pridelka, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo o prijavi žitnega pridelka z dne 27. junija 1941-XIX in svojo naredbo o ureditvi porabe in prodaje žitnega pridelka z dne 12. Vili. 1941-XIX izdal novo naredbo o predpisih o izkoriščanju žitnega pridelka, ki je objavljena v »Službenem listu« 13. t. m. in je ta dan stopila v veljava Pšenica, rž, so rži ca, ječmen in koruza so od trenutka žetve v celotni količini v zrnju pod zaporo na razpolago Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda (Prevoda) in sicer pri pridelovalcu ali pri tistem, ki ima pridelek. Zapori se žito ne sme odtegniti razen Po določbah te naredbe. Enaki zapori se smejo podrediti tudi drugi pridelki, porabni za peko kruha ali za druge vrste živil. Od te zapore so izvzeti v količinah po poznejših členih tisti pridelki, ki so določeni za družinsko potrošnjo pridelovalcev in s temi izenačenih oseb ter količine za setev in za rejo živine. Pridelki, ki kakorkoli presegajo setvene potrebe, se morajo oddati pri zbiranju. Pridelovalci in imetniki pridelkov obseženih z zaporo, so dolžni pridelke hraniti in so odgovorni, da se upošteva zapora do njih oddaje pri zbiranju. Z zaporo obseženi pridelki se ne smejo porabiti, odstopiti, skriti ali uničiti. Nad njimi izvršujejo nadzorstvo organi iz člena 1. naredbe z dne 27. januarja 1942-XX (uradniki in organi policijskih oblastev in nameščenci urada za kontrolo cen) in nameščenci Prevoda, okrajnih načelstev in občinskih uradov. Prijava pridelka Oskrbovalci gospodarstev, na katerih se prideluje žito, morajo prijaviti uradom občin, na katerih ozemlju so njih gospodarstva, ves svoj pridelek pšenice, rži, soržice, ječmena in koruze v 10 dneh po končani mlačvi ali rolkanju, najkasneje pa: za pšenico, rž, soržlco in ječmen do vštetega 31. avgusta t. 1. za koruzo pa do vštetega 30. novembra ti. V prijavah morajo oskrbovalci gospodarstev ob svoji odgovornosti navesti tudi sporočila in podatke, ki so potrebni, da se oprostijo zapore tiste količine, ki naj jih obdržijo za porabo družine in gospodarstva Prijave se morajo sestaviti na posebnih obrazcih, ki se dobe pri občinskih uradih. Prevod ima pravico ugotoviti resničnost prijav. Oddaja pridelka Z zaporo obseženi pridelki se morajo oddajati pri zbiranju na krajih ob pogojih in v rokih, kakor to določi Prevod. Oddani pridelki se plačujejo po cenah, ki jih določi Visoki komisarijat in se nanašajo na blago, oddano v razsutem stanju v zbiralnih središčih, ki jih določi Prevod. Pridelovalci žita morajo ob žetvi obdržati količine, potrebne za setev v višini, ki je določena v poznejših členih. Tisti, ki bi si radi nabavili odbrano semensko žito, morajo izročiti enako količino obdržanega žita. Prijava pridelanega ovsa Oskrbovalci gospodarstev, na katerih se prideluje oves, morajo prijaviti uradom občin, na katerih ozemlju so njih gospodarstva. količino pridelanega ovsa v 10 dneb po končani mlačvi, najkasneje pa do 30. novembra t. 1. Pridelovalci in oni, ki so sicer upravičeni razpolagati s pridelkom, smejo oves kakorkoli odsvojiti samo po predhodni odobritvi Prevoda. Če se izkaže za potrebno, sme Prevod določiti količine ovsa, ki jih morajo pridelovalci oddati, upoštevajoč doseženi pridelek in potrebe gospodarstva. Nadaljnji pasek gozdov . ob cestah in železnicah Glede na svoji naredbi z dne 8. maja 1942-XX in 6. junija 1942-XX o poseku določenih gozdnih pasov in smatrajoč za potrebno, da se raztegne obveznost poseka na pasove ob drugih cestah, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo o raztegnitvi obveznosti poseka na nadaljnje zemljiške pasove. Ta naredba je objavljena v »Službenem listu« z dne 13. t. m. in je ta dan stopila v ve'javo. Obveznost poseka, določena z navedenima naredbama. se razširja na naslednje pasove: • na obeh straneh vse proge: vzdolž ceste Semič—Stranska va>s—Črnomelj, ceste Semič—Jugorje. ceste Semič—Srednja vas^-Črmošnjicc—Toplice—Straža, ceste Brčice —Kleč. ceste Mokronog—Šmarjeta—Krono-vo—Novo mesto, ceste Mokronog—Trebel-no, ceste Bistrica—St. Rupert, ceste Škofljica— Pijava gorica—Turjak—Velike Lašče— Ribnica—Kočevje, ceste Kočevje—Livold— Š tal carji—Banja Loka—Fara—Petrina, ceste Kočevje—Starilo«—Smuka—Dvor. ceste Livold— Mozelj—Rajndol. ceste Žlebič—So>-dražica—Nora vas, ceste Nova vas—Hrib —Draga do pokrajinske meje pri Čabru, ceste Višnja gora—Trebnje ter vzdolž vozne poti pod hribom med Mahovnikom in Dolgo vasjo; na obeh straneh vse proge vzdolž železnice Grosuplje—Kočevje: v krogu s polumerom 150 metrov okrog kočevske električne centrale in vodovoda. str« Summer jem WcAosom o nteilmurodnem poloiaju, predvsem pa o možnosti priori-tote ma razno Mago industrijske proizvodnje, ki ga je Braz&ja uvažala iz Zedinjenih držav in ga. sedaj zaradi vedno večjega pesasi ja ameriške plovbe v Braziliji hudo primanjkuje. Predvsem gre za razne izdelke jekla in za papir. Nemiri na Bahamskem otočju Lizbona, 13." jun. d. Iz New Yorka javljajo, da se je vojvoda Windsorski, britan-ski guvernbr na Bahamskem otočju, vrnil s svojega obiska v Zedinjenih državah v Miami. Windsorski vojvoda je moral svoj obisk v Ameriki prekiniti ker so na Bahamskem otočju izbruhnili nemiri. Pridržane količine za prehrano Količine pšenice, ki se od letošnje letine smejo obdržati za porabo družine izven zapore in izven obvezne oddaje pri zbiranju, so določene za posamezne skupine v naslednjih najvišjih izmerah: a) neposredni obdelovalci žitnih posestev, najsi so njäh lastniki, uživalci ali zakupniki: po 2 stota pšenice za obdelovalca in za vsako osebo njegove družine ter osebja, ki se pri njem preživlja; b) vodilni oskrbovalci žitnih gospodarstev, naj si so njih lastniki ali uživalci ali zakupniki (neposredni oskrbovalci ali spo-lovinarji ali v delnem kolonatu ali družbi) : po 1.50 stota za oskrbovalca tn za vsako osebo njegove družine ali osebja, ki se pri njem preživlja; c) spolovinarjl, delni koloni, družbeniki žitnih gospodarstev: po 2 stota za delavca in za vsako osebo delavčeve družine ali osebja, ki se pri njem preživlja; d) stalni in najeti delavci na žitnih gospodarstvih, ki se plačujejo po delovni pogodbi v naravi: po 2 stota za vsakega delavca in za vsako osebo delavčeve družine, ki se pri njem preživlja; e) voditelji in uradniki žitnega gospodarstva, ki tam stalno opravljajo svojo službo s tehničnim, konceptnim ali pisarniškim delom; po 1.50 stota za vsakega voditelja ali uradnika ali za vsako osebo družine, k ise pri njem preživlja; f) župne nadarbine in zajednice, ki nepo-srelno 'oskrbujejo žitna gospodarstva kot lastniki ali kot užitkarjl ali kot zakupniki: po 2 stota na glavo za člane zajednice, ki vse leto pomagajo pri obdelovanju zemljišč, po 1.50 stota za tiste, Id pomagajo samo z vodstvom in po 1 stot za vsakega drugega člana zajednice. Namesto pšenice v celoti ali delno se lahko obdržijo naslednje količine drugega žita, ki se pridela na istem kmetijskem gospodarstvu: po 1.50 stota koruze za vsak stot pšenice; po 1.30 stota ječmena za vsak sot pšenice; po 1.10 stota rži za vsak stot pšenice. Ni dopustno obdržati žito za lastno in družinsko porabo lastnikom zemljišč, ki so dana v zakup, če tudi je s pogolbo določeno dajanje odmene v naravi. žito za seme Količine žita, ki jih smejo obdržati pridelovalci za setvene potrebe izven zapore in izven obvezne oddaje pri zbiranju, so določene za vsak hektar, Id naj se obdela, z naslednjimi najvišjimi količinami: po 2 stota pšenice, po 1.80 stota rži, po 1.80 stota ječmena, po 0.60 stota koruze za žitno površino in po 1.80 stota koruze za pridelavo zelene krme. žito za rejo živine Za rejo živine smejo obdržati pridelovalci izven zapore in izven obvezne oddaje pri zbiranju nasleinje najvišje količine koruze: a) po 3 stote za vsakega starejšega prašiča, določenega za pitanje; b) po 5 stotov za vsako plemensko svinjo, vštevSi porabo za pujske. Končne določbe Razveljavljata se naredbi z dne 27. junija 1941 o obvezni prijavi žitnega pridelka in naredba z dne 12. avgusta 1941 o ureditvi porabe in prodaje žitnega pridelka. Prav tako se razveljavljajo vse določbe, ki bi nasprotovale določbam te naredbe. Kršitelji določb te naredbe in odredb, ki jih v izvrševanju podrejenih mu pooblastil izda Prevod, se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku Iz naredbe z dne 26. januarja 1942/XX. v denarju do 5.000 lir ali z zaporom do dveh mesecev, v hujših primerih se lahko izreče poleg denarne tudi zaporna kazen. Odtegnjeni ali prikriti prilelki se zaplenijo, pri komurkoli so. (Po naredbi z dne 8. maja 1942-XX se mora na navedenih zemljiških pasovih ob cestah in železnicah posekati morebitpo gozdno rastlinje do tal in popolnoma v globino 150 m. tako da je mogoča popolna preglednost.) Za posek gori navedenih pasov veljajo nespremenjene določbe, za kršitelje pa kazni iz naredbe z dne 8. maja 1942-XX. Izkoriščanje lanenega semena Smatrajoč za umestno, da se sedaj veljavne določbe o trgovanju z lanenim semenom spremenijo, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 27. oktobra 1941-XIX o trgovanju in predelovanju lanenega semena izdal naredbo o izkoriščanju lanenega semena, ki je objavljena v »Službenem listu« dne 13. t. m. in je isti dan stopila v veljavo. Pričenši z letino 1942. mora vsak pridelovalec ali kdorkoli je upravičen razpolagati s semenom prijavi« vse laneno seme Prevodu v 80 dneh po spravilu in je vse seme pod zaporo na razpolago Visokega komisarijata, kolikor v naslednjem niso določene izjeme. Od zapore so izvzete količine, ki so potrebne za porabo pridelovalnega gospodarstva, računajoč po največ 250 kg pa vsak ha navadno z lanom posejane površine. Z zaporo obseženo *eme se mora oddati na krajih, po pogojih in v rokih, ki jih določi Prevod. Ob oda ji dobi oddajnik posebno potrdilo. Tvrdke, ki so pooblaščene za prevzem semena, ki ga je treba oddati po gornjih določilih, in za njegovo pridelavo, določi Visoki komi saria t, ki določi tudi pogoje za predelavo semena ter za oddajo olja in njegovih postranskih izdelkov v promet Take tvrdke morajo voditi sproti dopolnjevan sprejemni in oddajnih vpisnik, ki ga predhodno vidira Visoki komisariat in v katerega morajo tvrdke vpisovati vse podatke, nanašajoče se na promet lanenega semena in izdelkov, dobljenih pri njegovi predelavi. Določbam te naredbe se smejo podrediti tudi drugi pridelki, iz katerih se da dobivati olje. Razveljavljajo se naredba z dne 27. oktobra 1941-XIX in vse določbe, ki bi nasprotovale določbam te naredbe. Kršitelji določb te naredbe in odredb, ki jih v izvrševanju podeljene oblasti izda Prevod, se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX v denarju do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V hujših primerih se sme poleg denarne izreči tudi zaporna kazen. Odrediti se sme začasni ali predlagati trajni odvzem obrtne pravice. Vselej se odredi zaplemba proizvoda. Cenik za zelenjavo in sadje Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal nov maksimalni cenik za zelenjavo in sadje št. 16., ki velja od 15. junija naprej. Cene so naslednje (vse v kg: prva številka označuje ceno v trgovini na drobno, druga pa v trgovini na debelo; v oklepajih dosedanje cene): Česen na drobno 9.50 lire — na debelo 8.50 lire; beluši 9.60—8.10; zgodnja pesa 4.10—3.35; rdeči korenček letošnji 4.45— 3.85; zeljnate glave 4.25—3.55; letošnja čebula 4.45—3.85; stročji fižol 5.20—4.60 (doslej 5.60—500), solata glavnata italijanska 4.05—3.25 (doslej 5.70—4.70); grah 4.25— 3.75 (5.00—4.20); špinača 4.65—3.65 (doslej 4.70—3.70); bučke 5.30—4.50; pomaranče ovalne 9—7.50; pomaranče I. 7.60— 6.40; pomaranče II. 6.10—5.25; češnje L vrste 6.30—5.40 (doslej 700—600); limone I. (15 cm obsega) 4.05—3.35, komad na drobno 0.40; limone II. 3.45—3, komad na drobno 0.35; orehi Sorrento na drobno 30; orehi navadni na drobno 25; krompir novi 3.40—2.95 f doslej 3.60—3.10). Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani veljajo v trgovini na drobno najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika, gornji cenik pa velja — izvzemši za domači krompir — le za uvoženo blago, seveda brez tare. Ta cenik mora biti izobešen v vseh prodajnih prostorih ln se kršitelji cenika kaznujejo po zakonskih predpisih. Gospodarske vesti — Italijansko-madžarska prometna pogajanja. Pravkar so bila v Stresi zaključena prometna pogajanja med Italijo in Madžarsko, ki so imela predvsem namen olajšati blagovni promet med Madžarsko in fiumsko luko. Razpravljali so tudi o tehničnih vprašanjih madžarskega izvoza živine v Italijo in o boljšem izkoriščanju fiumskih hladilnic v ta namen. O nadaljnjih načrtih, ki so bili sproženi, bo v jeseni razpravljala nova konferenca, ki se bo vršila na Madžarskem. = Nabavna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine bo imela 21. t. m. svoj 20. redni občni zbor. V svojem glasilu »Za~ drugar« objavlja zadruga svojo bilanco za preteklo leto, iz katere je razvidno, da se je v teku lanskega leta število članov povečalo od 8483 na 9297. Deležna glavnica je narasla od 0.93 na 1.04 milijona lir, rezervni fond pa se je dvignil na 2.83 milijona lir. Zadruga je v teku leta prodala za 16.2 milijona lir blaga. Lani so znašala povračila članom 445.000 lir, posmrtnina 51.000 lir, podpore članom pa 114.000 lir. —: Koncentracija v nemški električni industriji. Pred meseci smo poročali o fuzàji, lei je bila sklenjena med berlinsko družbo za električno industrijo AEG in družbo Gesfürel (Gesellschaft für elektrische Unternehmungen). Sedaj pa poročajo o novi fuziji v dunajski električni industriji. Družba Elin za električno industrijo na Dunaju, ki ima obsežne zveze tudi v balkanskih državah, bo prevzela vsa aktiva ln pasiva družbe Schoch—Werke A. G. na Dunaju. Tako bo v Nemčiji vsa električna industrija združena v dveh velikih in dveh majhnih koncernih. Na prvem mestu je Siemensov koncem, ki obsega družbo Sie-mens-Halske (400 milijonov mark glavnice) in Siemens-Schuckert (240 milijonov mark glavnice). Na drugem mestu je koncem AEG z glavnico 220 milijonov mark. Potem pa prideta dva majhna koncema, in sicer Brown-Boveri in omenjeni koncem na Dunaju. = Novo ravnateljstvo Pohlta. Iz Zagreba poročajo, da je bilo imenovano novo ravnateljstvo državne finančne družbe za industrijo »Pohit«. Za novega predsednika družbe je imenovan dr. Mirko Lanier, državni tajnik ministrstva za obrt, industrijo in trgovino. = Povečanje proizvodnje jedilnega olja v Bolgariji in Turčiji. Bolgarska vlada vrši priprave za nadaljnje povečanje proizvodnje olja, in sicer z uporabo grozdnih pečk ter tobačnega in bučnega semena. V kratkem nameravajo za predelavo grozdnih pečk postaviti potrebne naprave. Tudi Turčija je znatno povečala površino posejano z oljnim semenjem, že v letu 1941-42 je izdelala okrog 55 milijonov litrov olja nasproti 30 milijonom v prejšnjem letu. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega Zbora objavljata: V noči na 2. t. m. so komunistični elementi v Ljubljani umorili Fašista Nicolo Zita, uradnika pri tukajšnji Zvezi Borbenih Fašijev. Ker je potekel predpisani rok, ne da U se bili izvršitelji zgoraj omenjenega zločina izsledili, je bila v smislu odredbe z dne 24. aprila t. L odrejena ustrelitev 7 ljudi, Id so zanesljivo krivi terorističnega ln komnni-stičnegm delovanja. Kazen je bila izvršena dne 11. junija ob 5.80. Ljubljana, 13. junija 1942-XX. Ko cvete trta po vinogradih Arturo Cnssigh: Trška gora pri Novem mesta (na razstavi v Veroni) Prišel je čas trsnega cvetja, krona vino- gradnikove pomladi. V jasni dan in v toplo pomladno noč se razliva opojni vonj, finej-ši od cvetja resede. Skrben in prijetno radoveden stopa vinogradnik med trtjem in ob pregledovanju cvetja premišlja stare vinogradniške modrosti, navezane na godove znamenitih pomladnih vremenskih pa-tronov. Tu je med najpoglavitnejšimi sv. Vrban, ki je god oval že 25. maja. Ce je Vrban jasen. bo jeseni hasen. O Vrbanu se mora videti trta s hriba v hrib. Tako je bilo letos. In potem je pretekli ponedeljek godoval še znamenitejši vremenar Medard. Polno je okrog njegovega godu spletene kmečke poezije. Kakor se bo vreme sv. Medarda kazalo, tako bo šest tednov ostalo. Letos je Medard postregel z izredno sončnim vremenom. Če je na dan sv. Medarda lepo, bo vino sladko. Da bi le bilo!... O Hrvatih pripovedujejo Dolenjci: »Ce je na dan sv. Medarda lepo, ga Hrvati venčajo z zlatom, če je pa grdo ga omečejo z blatom...« V neudržani vrsti toplih pomladnih dni je včeraj godoval Anton Padovanski. Velik in ljubezniv svetnik, čigar priprošnje tudi pri nas zelo veljajo. V vremenskem pogledu pa ni kaj znamenit prerok, vsaj ne v naših prislovicah. Samo to je o njem zapisano ^ »Sveti Anton proso seje, sveti Vid pa gre gledat tretji dan, da-li gre žito vari.« In jutri bo Vidovo. Prislovica pravi o njem: »O svetem Vidi se skozi noč vidi; ko se skrčiš, vanj trčiš, če se stegneš pa vanj dregneš.« Vsa naša dečad vé, da mora biti sv. Vid češenj sit. Letos je bogme dobro češnjevo leto in po tem sodi vinogradnik, da bo rodila tudi gora. Ce trs pred sv. Vidom odcvete, pričakuje vinogradnik dobrega vina. Ali, če je na Vidovo dež, bo pšenica slaba in vino se habi. Nu, naš kmet bi morda letos izjemno pristal, da se na Vidovo preobrne vreme, ko nastopa že suša. Drugače pa odločno velja kmečka priproš-nja: »Sveti Vid dežja ne daj, da bo lepe žetve kaj!« * Take so torej vinogradnikove misli, ki spremljajo dolenjskega in belokranjskega vinogradnika, kadar Se v času trsnega cvetja razgleduje po svoji gori in z gore v dolino, ki je zdaj v najbujnejši rasti in zorenju. Prevzema ga čudovita poezija, ki je ne odtehta nobena gmotna dobrina. Kdor se je kdaj mudil v dolenjskih ali belokranjskih vinogradih, se bo pač vedno z nežnim občutkom spominjal lepote, ki jo je užil v tem času. Koliko krasnih razgledov se nudi popotniku izpred zidanic nad Drašiči! Kako osupljivo lep razgled se odpre potniku, ko se izvije z vlakom iz gor-janškega predora in uzre pravcati amfitea-ter semiških vinogradov. Tja gori proti Straži, od Trebnjega proti Št. Rupertu in Št. Janžu ali tja doli proti Št. Jerneju, Kostem j evici in Sv. Križu se razgrinjajo po Varujmo mestne nasade Ljubljana, 13. junija Zaradi uničevanja tivolskih in mestnih nasadov je med vsem dostojnim prebivalstvom zavladalo ogorčenje, ki je gotovo upravičeno. Kdor vidi bregove Gradaščice ali druge nasade, mora obsojati počenjanje mladine in tudi odraslih, ker ne krote mladine ter tudi sami prenašajo klopi, trgajo rože in lomijo veje, hodijo po tratah in se valjajo po njih ter teptajo in trgajo nasajeni krompir, fižol in drugo zelenjavo. Če bo šlo tako dalje, kmalu ne bo več nobene cele klopi po sprehajališčih in naposled bo mestna vrtnarija popolnoma upravičena, da bo klopi shranila, ker je prisiljena varovati premoženje mestne občine. Žrtev davkoplačevalcev nima namena, da bi vsakdo smel uničevati javne naprave in dolati škodo. Tudi mestni nasadi prav mnogo veljajo ter so mestne uprave vedno rade dovoljevale prav znatne vsote za čim lepšo izpopolnitev parkov, napravo poti in olepšavo javnih nasadov. Zato se tudi vsa Ljubljana ponaša z mestnimi nasadi, ki jih gostje našega mesta upravičeno cenijo za najlepše, ka.T ima Ljubljana. Ljubljančani naj sami sikušajo napraviti red, saj so devastacije po javnih nasadih sramota za vso Ljubljano. Nova mestna uprava je pa pomnožila straže po javnih nasad'h ter jim naročila najstrožje postopanje. Trganje rož. lomljenje vej, razbijanje in poškodovan ie klopi in ogra j je hudo kaznivo po kazen=kem zakoniku kot tatvina in poškodovan je tuje lastnine. Veliko Škodo pa delajo ljudje tudi s prenašanjem klopi s poti, cest in drevoredov v grmovje in na trate, ker pri tem polomijo veje in poteptajo ter poškodujejo tam zasajene rastline, seveda pa tudi klopi same. Po lesenih delih klopi je vse razrezano in polomljeno, vedno več je pa razbitih celo železnih klopi, ki jih v sedanjih časih ni mogoče nadomestiti. Čeprav so trate z večine že pokošene. naj ljudje ne hodijo po njih. saj mestna občina mora imeti krmo za svoje konje in za rejo malih živali. Posebno naj pa ljudje ne delajo škode po vzornih nasadih krompirja-fižola in raznovrstne zelenjave, saj so prav ti nasadi najbolj poučni za naše vrtnarje in kmetovalce. Prosimo dostojno ohčins+vo, nai samo pomaga delati red po mestnih nasadih. predvsem naj pa institucije za vzeoio mladine z vsem svojim vplivrvm skušajo pokazati uspehe svojih hvalevrednih pri zadevanj. prisojnih pobočjih vabljivi vinogradi in med njimi se smehljajo zidanice. • Krona vseh pa je Trška gora pri Novem mestu. Po zaslugi je bila že mnogo opevana v besedi in pismu, saj že dolgo slovi zaradi imenitnih vinogradov, zaradi razgleda in kot starodavna božja pot Ime Trška gora ima svojo trajno veljavo na vsem Slovenskem, pa še daleč tja doli po Hrvatskem. Poldrugo uro hoda je na njen vrh, če spešiš proti njej tam od Novega mesta. Poti vodijo čez travnike in gaje, dokler se ne vzpneš med vinograde in med gosposke in kmetske zidanice, ki te od daleč zvedavo pozdravljajo, Z vrha Trške gore se na vse strani razkazuje starinska cerkev (nad vhodom na zvoniku je ličen grb stiškega samostana iz leta 1620). Kakor bohoten Šopek stoje na trati poleg cerkve štiri košate lipe. Največja je stara nad 300 let in jo šest mož komaj objame. Samo še turjaška lipa je obsežnejša, pa tam gori pri Sv. Juriju, pri sosedu Trške gore, ki kraljuje nad vinorodnim Grčevjem, stoji prav tako mogočna lipa. Ko se ti oči napasejo pisanih lepot po pokrajinah proti Novemu mestu, dolino Krke proti Soteski in proti Krškemu polju, na Kočevski les in na Gorjance, lagodno posediš v senci starih lip. ob slovesu pa pokloniš majhen dar sv. Vrbanu, ki blagoslavlja na zadnji strani cerkve trškogorske in grčevske in z njimi vse dolenjske vinograde. Marsikaterega Izletnika je že zamikala Trška gora in pravkar lahko njeno lepoto ogledujejo tudi na umetnostni razstavi v Veroni Pred meseci smo poročali, da je italijanski akademski slikar Art«ro Cus-sigh izkoristil svoje bivqAe v Novem mestu in je ujel nekaj pestnh dolenjskih motivov na platno. Seveda ga je zamikala tudi Trška gora, vpodobil jo je s finim umetniškim čustvom in se z njo ter z dvema drugima deloma udeležil umetnostne razstave Treh Benečij, ki so jo odprli letos 3. maja v Veroni in bo jutri zaključena. Ljudje In vojna v ogledalu številk Sedanja vojna, ki je postala vojna vsega planeta, je tako za stratege kakor za civilne opazovalce odprla nova obzorja. Opazovanje z ozkega vidika posamezne dežele ali posameznega kontinenta ne zadostuje več. Mobilizirana so ljudstva vseh zemeljskih dolov, da se pomerijo med seboj. Kdo bi mogel presoditi razmerje moči? Siile posameznih kontinentov določajo mnogi faktorji, toda najmerodajnejše je gotovo število prebivalstva, kar se posebno jasno vidi, če vzamemo za vzgled Avstralijo. O tem vprašanju je v minulih dneh neka hendelberska založba izdala razpravo pod naslovom »Razvoj prebivalstva našega planeta v dobi cd 1937 do 1941«. Razprava se opira na najnovejša ljudska štetja in upolteva tudi nekatere izgube v teku sedanje vojne. Iz nje povzemamo nekaj prav zanimivih podatkov. Na zemlji, ki se je v vseh njenih delih že razplamtela bakla vojne, je živelo 1. 1941 okoli 2206 milijonov prebivailcev. Prebivalstvo .je naraščalo v zadnjih letih letno za okrog 17 do 20 milijonov, medtem ko je znašal letni prirastek pred prvo svetovno vojno samo 15 do 19 milijonov. Od srede leta 1914 do začetka leta 1941 se je število prebivalstva v Eigropi pomnožilo od 471 na 538 milijonov. Prirastek Azije je znašal v istem času 212 milijonov (leta 1941 je znašalo število prebivalstva 1213 milijonov, leta 1914 pa samo 1001 miilijon). V Afriki, kjer je človeštvo relativno najbolj redko naseljeno, je biilo leta 1914 okoli 113 milijonov ljudi, leta 1941 pa je štela f ma celina 164 milijonov prebivailcev. Zlasti močno je naraslo prebivalstvo v obeh Amerikah. Leta 1914 so našteli 199 milijonov ljudi, leta 1941 pa že 280 milijonov. Porast prebivalstva v Avstraliji in Oceaniji od 7 na 11 milijonov za splošno oceno ni pomemben, čeprav je procentualnoi zelo visok. Strokovnjakom in interesiranim laikom je cela vrsta številk in podatkov bolj ali manj znana, za širši krog čitateljev pa bo zanimivo, če strukturo prebivalstva osvetlimo še z nekaterih drugih strani. Dežela z najvišjim padcem rojstev v Evropi je bila svoj čas Bolgarija (padec rojstev od leta 1934 do 1939 je znašal 30 odstotkov). Tudi število rojstev v Sovjetski zvezi je v omenjenem času padlo za okoli 20 odstotkov. Kot dežela z najnižjim številom rojstev je leta 1939 nastopila Francija. Od leta 1924 do 1933 je imela ta rekord Švedska, od leta 1934 do 1?38 pa Avstrija. V tej zvezi je omembe vredno, da je bili prirastek rojstev na tisoč prebivalcev v tem letu v Avstriji najnižji, ki je bil doslej zabeležen v kaki državi, in sicer je znašal 12.9. Z njim bi lahko tekmovalo samo Oslo. kjer se je leta 1938 na 1000 prebivalcev rodilo samo 9.3 ljudi, kar je najnižje stanje Leta 1941 je imel največje število rojstev Egipt, med evropskimi deželami pa jc biilo povprečno največ rojstev v Rumunijd. Poslovanje nemškega statističnega urada je tako izpopolnjeno, da lahko za vsak dan in celo za vsako uro pove. koliko prebivalcev je imela država. Na češkem in Moravskem prebiva. 7.4 milijon«, v Generalnem guvernementu 17.8 teT v Alzaciji, Lotaringiji in Luksemburgu nadaljnja 2 milijona. Prvi poskus cenitve prebivalstva do novembra leta 1941 zasedenih ozemelj na vzhodu je izkazal 62 milijonov. Število prebivalstva na ostalem evropskem območju Sovjetske Rusije cenijo na 83 milijonov. V začetku leta 1941 je živelo na ozemlju Nemčije še 2.5 milijona Židov, od teh seveda več ko 2 milijona v Generalnem guvernementu. Ljudsko štetje je leta 1939 z Avstrijo in Sudeti vred izkazalo samo 330.000 Zidav, šest let prej pa jo živdlo na istem področju 721.(W0 Židov. P. Ceferin: Zmota Errare humanuni est! Vse naše življenje je ena sama velika zmota! V rani mladosti sem živel v goljufivi zmoti, da so vsi ljudje dobri, plemeniti in blagi. Kako Sem se opekel! Otroci gredo svojo pot. Seme mojih zlatih nakupov poda na nerodovitna tla. Razočaran grem v krčmo; »S šilcem kake dobre prekapine si boš pregnal žalost in skrbi oblake!« Peklenska zmota! žalost je še večja, kjer točijo čobodro. Oblakom skrbi se pridruži še nov oblak: kako si boš ozdravil pokvarjeni želo« dee in razbičane živce ... »Kako kaj drugi ljudje dojemajo življenje ?« sem pomislil. »Ali tudi doživljajo taka razočaranja ln zmote?« Na stopnišču sem srečal domačega zdravnika in mu potožil svoje križe in težave. »študiran človek ste, gospod Fatur.c sem zaključil svojo jeremijado, »visoko na^ obrazen in polni dragosenih življenjskih izkušenj in modrosti ... J elite, da vam zmote ne grenijo življenja? Prav od srca se je zasmejal prijazni gospod in rekel: »Glejte, tudi ta vaša domneva je zmotna! še ni minila ura, ko sem se strahovito urezal. V tolažbo mi je pa zavest, da sta bila pri tej polomiji udeležena Se dva moja tovariša... Poslušajte to mično zgodbico... V prijetnem razgovoru jo mahamo po cesti, ko zdajci tovariš Kačur zadrži korak in vzklikne: »Poglejta no onega gospoda, tam pred nami, kako čudno vlači desno nogo za sabo! Ta mož ima išias!« »Kaj še!« ugovarja Pošlatur. »Kap ga je zadela!« »Saj ni res,« pravim jaz. »Nogo ai Je nekoč zlomil!« Tako se prerekamo in debatiramo. Nazadnje pa pravi dr. Kačur: »Kaj se bomo pričkali! Vprašajmo ga!« In res pospešimo korake in se približamo neznancu. »Oprostite gospod, zlravnlkl smo in nas zanima vaš slučaj ... Kaj ne, da imate išias!« Tovariša seveda odločno vztrajata pri svoji diagnozi. Neznanec nas žalostno pogleda z motnimi, krvavo podpiutimi očmi in pravi: »Veleč en jeni gospodje, vsi štirje smo se zmotili. Vi tukaj na cesti, jaz pa doma, ko sem v pijanosti namesto brinov čka... zagrabil steklenico — z ricinovim oljem ... Saj poznate to prokleto olje 1... Mislil sem, da se mi bo na izprehodu razpuhtel alkohol... pa se mi je velika sitnost... kaj bi dosti razlagal!... Veste, gospodje, naše življenje je grdo... Sama umazanija, kamor pogledaš!« HOČE BITI KAKOR OČE — Dečko, bodi vedno priden in poslušen, in ko boš veJik, delaj zmeraj kakor gentleman. — Ampak jaz nočem biti kakor gentleman, jaz hočem b'ti kakor ti, očka! MODA Gospa se je vrnila domov. Mož jo začudeno pogleda in vpraša; »Kaj se ti je pripetilo, Minka? Zakaj imaš nad levim očesom obliž?« Minka se nasmehne: »To ni obliž, Emil! To je vendar moj novi klobuk.« _ ČUDNA ŽIVAL Mali Janezek vidi prvič slona jn pravi: — Jej, mama kakšna krava pa je to? V gobcu ima roge in z repom muli travo! KDO JE OPTIMIST? Optimist je tisti, ki sede na tla in upa, da bo zaradi vrtenja zemlje prišel poceni v Ameriko. JETNISKA Duhovnik Je vprašal kaznjenca: _ Zakaj so vas zaprli? Kaznjenec: — Zamudil sem vlak! — Le j, lej, od kdaj se pa take reči kaznujejo ? Kaznjenec: _ Jaz mislim tisti vlak, s katerim sem hotel zbežati na tuje. PRI ZOBNEM ZDRAVNIKU Pacient se čudi, da mu je doktor za izdi-ranje zoba toliko računal: — Kaj — za izd: ran j e zoba 100 lir? _ Da, moram toliko računati, ker ste pri tem 'tako rjoveli, da sta mi dva druga pacienta ušla! PREVIDNOST Iz gostilne pride vsake pol ure gc*Ef>oi in pogleda na kip, ki mu kaže kralja na konju, šofer, ki stoji tam z avtom, ga vpraša, zakaj to dela. »To je moja mera,« odgovori gospod. »Ko bom videl, da gre konj v dir, pojdem domov.« PREDOR Mlad mož je rekel svoji sopotnici v vlaku: »Ali veste, da je ta predor, skozi katerega smo se pravkar peljali, dolg dva kilometra in je veljal 15 milijonov?« »Res?« je odgovorilo dekle ln si popravljalo razkuštrane lase. »Ampak maram priznati, da je tega denarja vreden.« MODA IN DOM Izlet v Tivoli Poleti hočemo biti Športno oblečene. Saj vemo vse, kaj to pomeni, če govorimo o »športni« obleki. Seveda s tem niti malo ne mislimo, da potrebujemo takšno obleko za izvajanje nekega določenega športa in da nam sicer leži v omari! V modi pojmujemo s »Športnim« obeležjem le neko posebno razpoloženje, ki se poleti Se prav posebno izraža, športna obleka pomeni, da se počutimo v njej svobodne in da se nam ni treba preveč ozirati na tvorivo in na dodatke. Nadalje pa pomeni tudi to, da v takšni obleki lahko primemo za marsika^-Sno delo, tečemo in se igramo, sedemo rwi sive kamne in na zelene travnike, kljubujemo soncu in — smo kljub temu vedno čedne na pogled. Evo dve takšni obleki, ki sta kakor ustvarjeni za prebivanje na prostem in za izlete v zelenje. Prva je tako ukrojena, da ima spredaj neke vrste tuniko, ki je obrobljena z barvastim našivom in zapeta z okroglimi gumbL Druga ima značilno »srajčno« cbliko, ki jo Francozi imenujejo »chemisier«, široki v konico izpeljani robovi ažurja so edino okrasje tega okusnega modela. Nekoliko dobrih nasvetov Dobra brezmesna jed je čebulni kolač. Obložite z nesladkanim navadnim testom srednje velik kalup in ga napolnite s sledečo mešanico: svežo nasekljano čebulo dušite z različnimi zelišči, posolite in po-poprajte, zvežite z omako iz moke ali s svetlim prežganjem in malo prekuhajte. Kolač specite v pečici. Kaj pravite k zelenjavni galantini? 100 g namočenega kruha, 100 g nastrganega sira, 2 rumenjaka, sol, poper, muškat, 6 tanko narezanih korenčkov, deset malih dušenih čebul, 250 g krompirja ali stročnic, drobno nasekljana zelišča — vse to dobro pomešamo in nato dodamo k temu še sneg dveh beljakov. To testo izoblikujemo v klobaso in zavijemo v krpo kakor štrukelj, potem pa kuhamo 20 minut v kropu. Zelo dobra večerja! Iz zelenih solatnih listov napravimo izvrstno juho, če jim dodamo nekaj krompirjev, narezanih na kocke. K temu naredimo nekaj prežganja ter pest drobno na-sekljanega peteršilja, potem pa zalijemo. špinača z venčkom. Poskusite Še vi! Prikuho iz špinače obdajte z venčkom iz surovega, zelo fino nastrganega korenja. To ni samo zelo okusno, temveč je tudi lepo videti. Mleko se ne pokvari kljub poletni vročini, če mu pri kuhanju dodamo noževo konico sode bikarbone. V juniju bomo nosile. Nekaj prikupnih in originalnih malenkosti napravi iz najbolj stare obleke čudovito zadevo. Tako je za mlado dekle izredno ljubka zamisel rogljičasta čepica iz progastega pletenja, h kateri nosi še kratke, enako pletene nogavičke. Namesto rože na poletno obleko si lahko omislimo umetno zavozljano pentljo iz belega, poškroblje-nega batista. Prav posrečena pa je tudi »slamnata« garnitura, ki sestoji iz slamnatih sandal, slamnatega pasu in enake torbice. Vse to seveda pleteno v lepih barvah in se poda k vsaki poletni obleki. Teh nekoliko zamisli smo zbrali na naši skici, mnoge druge podobne možnosti pa prepuščamo iznajdljivosti naših čitateljlc ... Joža Bekš: Neuspel nakup Tako je naneslo, da je moral Boštjan Kosec prevaeti od svoje žene predpasnik in vzeti kuhalnico v roko. V zvezi s kuhinjskimi posli, ki zanj, navajenega sesti opoldne in zvečer k pogrnjeni mizi. niso bili od muh, pa je moral naš junak postopno spoznati tudi razmere na živilskem trgu, ki v današnjih časih niso kar tako. Oborožen z izkušeno aktovko in z maksimalnimi cenami, ki jih je Bošt-'an zelo vestno izrezaval iz dnevnika, se je prerival med stojnicami in oprezoval, kje in za kakšno ceno bi se dobilo to in ono. Boštjan Kosec je bil že po naravi malce nervozen. Kaj pa mislite? Nad štirideset let mu je srkala kri in mozeg državna kancelija. In zdaj, ko bi želel v miru uživati zasluženi pokoj, naj se prereka z branjevkami na trgu! — Par limon mi prineseš g trga, pa malo solate. Tudi nekaj majarončka in vejico lorberčka bi prosila; drusrega za enkrat ne potrebujem, — je naročila žena odhajajočemu z doma. — Pa preveč siten ne bodi z lfudml. drugače te lepega dne naženč. — je Se pomembno in smotrno pristavila. V stolnici je udarila deseta ura. Propilene novih mesarskih stojnic ob Ljublianlci so zevale v čarobni praznini. Golobie so se zletevali tam od lemenata ln iskali med stojnicami kakšno pozabljeno zrno. Boštjan se poti in razi*išl''a. Limpne za lipovec, ko mlekarica že toliko časa štrajka, to že razume. Toda treba je štediti s sladkorjem. K solati je treba olja, do nove dobave je še dvajset dni. V podgromskih nogah ga zbada in ščiplje. Treba je Stediti; tudi žena bi morala to razumeti. Limone in solata, v redu na vse zadnie. toda čemu majaronček m lorberček? No, ženske imajo svoje skrivnosti. Kdo bi jih razkrival in razvozlaval? — — Gospod, lepo svežo solatko, zjutrij narezano. Naj no vzemó! — — Po čem? — — I, saj vedo. — Boštjan seveda vè. V ceniku stoji pet lir za kilogram. Dovol ena pa je tudi nižja cena. še nihče ni bil kaznovan, kdor je ceneje prodajal. Potrudimo se dalje. Povsod po pet lir. Ljudje se gneto v gručah ckoli stojnic. Kupujejo in odnaäajo. Naj le! Talio je, če vladata samogoltnost in nestrpnost. Solate je na pretek. BoStjan ni neumen, tudi časa Ima dovolj. Domov babe solate ne bodo spet voz'le — Boštjan obeduje po stari navadi šele ob dveh — takole okoli poldne, ko se trg pomiri, jo bo dobiti za vsako ceno. Znati se mora, saj se nikamor ne mudi. Pod lemenatom se bo dobil majaronček in lorberček. Bog zna, kako ju misli žena pripraviti. Kar njej prepustimo to skrb, bo še večje lznenadenje. In zares! Kakšni novi recepti za pripravljanje jedil so se v zadnjem času pojavili! — Kaj pa mislijo? Odkod majaronček po takšni zimi? Saj je ves pozebel. — Boštjan izvleče cenik, natakne očala in išče. Majaronček je izpuščen. All so pretkane te babnice, si misli Boštjan Kosec, nalašč ga prikrivajo, da mu cena poskoči. Pa drugič, saj ni vseh dni konec. Kupčija se plete za Icrberček. — Eno samo vejice želim. — — Saj ne vem, kolibo bi računala. Vzer mite cel šopek za liro! — Oho, kje pa imate označeno ceno? — ženska stika po košari in je v vidni zadregi. Boštjan Kosec se poti in je rdeč ko puran. Zato pa je tako, razmišlja. Ljudje te izkoriščajo, kjerkoli morejo, si pravi. Vsakega branjevca obogati vojna, da si postavi svojo h'So ln ima v teatru lastno ložo; ti ubogi upokojenec pa plačuj in stradaj. — Za to-le vejico vam plačam dvajset centezlmov, in da se ne boste čudili, vam že danes povem, da boste imeli sitnosti Cene morajo biti označene na vidnem mestu. Z bogom! — tako se odreže BoStjan, odvrže prestrašeni ženski novec in zmagoslavno odkoraka. v Toda Boštjana Kosca morate poznati. Siten je res, to ve najbolje njegova žena, ovadil pa Se ni svoj živ dan nikogar, čeprav je sedel nad Štirideset let ▼ državni kanceliji. Branjevke so napravile kolikor toliko dobro kupčijo m si pod predpasniki manejo roke. Tržišče se polagoma prazni, kazalec na šenklavški uri drsi na dvanajsto, še za solato se je treba ogledati in na limone ne sme pozabiti. Boštjan Kosec se poti in stiska pod pazduho prazno aktovko. Kra-kovčanke nalagajo na ročne vozičke prazne koSare in se odpravljajo. Boštjan ne čuti v nogah nobenega revmatizma več in se požene kakor žejen jelen na konec tržišča. Tam Se plapola v junijskem vetru platno nad par stojnicami. Aha, si misli BoStjan, zdajle smo pa mi enkrat na konju. Nazaj domov babe solate ne bodo vozile. No, ln BoStjan pobara. — Bog Vas je dal. Ob tej-le uri prihajate. Za med je šla vsa, pa da sem jo imela dvakrat toliko. Sevé, po pet lir. — Boštjanu Koscu je potisnil ta odgovor zopet ravmatizem v noge in toliko da ni omahnil med prazne košare. — Tri komade za liro, samo da gre v denar, — je klical osameli prodajalec limon v bližini — Vendar eden, ki ima malo srca In prodaja blago pod uradno določeno najvišjo ceno, — vzklikne Boštjan, pristopi, plača * in spravi v aktovko Sest limon. Naša povest se nagiblje h koncu. Spremimo pa vendarle Boštjana še do doma, kjer popiše ženi v dramatični obliki svojo pot na ljubljanski trg. Ta se kakopak njegovi spretnosti in porabnosti ni mogla dovolj načuditi. Ce Boštjan Kosec svoje naloge že v celoti ni izvršil, mu je bilo v prijetno zadoščenje vsaj to, da si je Izposodil vrlo prodajalko lorberjevlh vejic, ki zdaj iz strahu pred kaznijo nekaj no * t~ Vajenci (-ke) Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova alt zj iifro L 3.—. Vajenca za Inštalatersko ln kleparsko obrt sprejmem. Goršič Alojzij, Jernejeva c. 19, Sp. šlška. 7917-44 Brivskega vajenca ln frizersko vajenko sprejmem. Stane Bradač, Medvedova 22, Ljubljana Vn. 7924-44 Sprejmem strojno ključavničarskega vajenca takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7875-44 Vajenca sobosllkarskega ln pleskarskega sprejmem. — Horming, Tržaška 27-11. 7888-44 Trgovina ■ špecerijo na prometni točki, zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spece-rlja«. 7779-6 Prodam ugodno železolltl mlin za mletje vsakovrstnih trdih predmetov, ln kotel 250—300 litrov s kurilnim podstavkom. — Ogled od 8. do 14. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8012-6 Visoko omaro prodam. Bleiweisova 47a, pritličje. 7785-6 Ogledalo brušeno, 150X70, Lir 650 in ploščice za štedUnlk prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7784-6 Prodam ugodno 3 zalčje kletke, veliko 170X70 cm. Poljanska 13-1., česnlk. 8013-6 Prodam globok modri voziček. — Cena 700 lir. Cegnarjeva ul. 6. pritličje, n. vrata. 8025-6 Prodam moderne, skoraj nove damske čevlje št. 40 ln nekaj metrov flanele. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8018-6 Strešno opeko staro, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Sv. Petra c. 61. 7756-6 Brivskega vajenca in frizersko vajenko ta-koj sprejmem. Ziegler, Šmartinska 6. 8016-44 Vajenka za damsko ln moško krojaštvo, ki ima 2 leti učne dobe, želi menjati službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra vajenka«. 8000-44 Vajenca sprejme takoj galanterijska trgovina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7994-44 Vajenca (-ko) za krojaštvo sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8031-44 Zobotehnica vešča vseh v to stroko spadajočih del. Išče mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7788-2 Skromno sobico event. s kosilom bi odslužila z delom v pisarni ali gospodinjstvu. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popolnoma zanesljiva«. 7918-2 Pridna šivilja popravi perilo. — Zlnger, Stari trg 28-11. 7926-2 Mlada gospodična boljša, z večletno prakso. Išče službo pri otrocih ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna 222«. 7937-2 Prevzamem vsa cestna ali kmetijska dela s traktorjem, bodisi kot prevoznim ali stabilnim strojem (mlačev). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fordson«. 7906-2 Postrežnica pridna, poštena ln mlada. želi zaposlitve en aH dva dneva v tednu. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada«. 7872-2 Strojepiska absolventka trgovskega tečaja, vešča italijanščine, išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pratica«. 7838-2 Uradnica valena vseh pisarniških del, prosi za zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnica*. 7843-2 Frizerka veščo vseh del. Išče službo za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8028-2 Krojač sprejme delo na dom za «rospode in dame po nizki ceni. Rožra d">'!"a. Cesta V., št. 33. 7986-2 Frizerka samostoina. želi premeriti službo. Ponudbe ra oej. odd. Jutra pori »Tz-vežbana«. • 8039-2 Otroški voziček športni, zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7810-6 Otroški voziček globok, naprodaj. Poizve se: Hradeckega cesta 36. 7735-6 Štedilnik za vzidavo, dobro ohranjen, ugodno prodam. — Sv. Petra c. 61. 7754-6 Več parketov bukovih ln hrastovih. Ia, proda po ugodni c^nl. Železnlkarjeva 6-1., dimnic. 7935-6 Prodam damske obleke ln čevlje št. 38. Prctnrr Gle- 1 dallška 4-UI. 8014-6 I Trčalnico za trčenje medu. skoro nevo, proda Medarna, Ljubljana, Židovska ulica 6. 8010-6 Steklenice buteljke, radenske, konjaka ln od raznih vin, večjo količino, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ciste steklenice«. 8011-6 Vosek Ia. rumen, proda Medarna, Ljubljana, Židovska ulica 6. 8009-6 »Ranobran« Je drevesna zdravilna maža. Ing. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73. 7999-6 Otroški voziček eleganten, globok, stare kvalitete, prodam. — Sv. Petra nasip 53. 7938-6 Prodam ' žel. hišico, 2X1X1, 2 mm debeline, črna pločevina, rezervar za drobllec kamna ln risalno mizo. Poizve se: šmartinska c. pri Ban, trg. 7988-6 Insekticide Ing. PrezlJeve, to Je sredstva za pokončeva-nje škodljivcev v hiši, vrtu in na polju, zahtevajte v lekarnah, droge-rijah ln ustrezajočih trgovinah. 7982-6 6 tapeciranih stolov in Jedilno mizo ter drugo pohištvo, slike, sve-. tllke, servise, knjige itd. prodaja v ponedeljek ln torek: Tribuč. Sodarska ulica 2 nad Florljansko cerkvijo. 7979-6 Hišne gobe uničenje ln zaščita z MERULIN-preparati. — Ing. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73. 7976-6 Otroški avto na pedale, prodam. Levstikova ul. 18 od 14. do 15. ure. 8035-6 Otroške vozičke ugodno kupite, zamenjate ali prodaste pri »Prometu«, nasproti križanske cerkve, telefon 43-90. 7946-6 Bramorje uniči »GRITAL«. — Ing. Prezelj. Wolfova 3, tel. 34-73. 7954-6 Prodam odlično ohranjen globok otroški voziček. Ogled pri: Brlcelj Franc, Se-lenburgova ul. 6. 7955-6 Zajčji hlev prodam. Rožna dolina. Cesta m., št. 12. 7949-6 Pisalni stroj velik, zelo dobro ohranjen, krasne črke, prodam. RUDOLF ZORE, LJubljana, Gledališka 12. 7962-6 Lesne črve uniči »ANOBIN«. — Ing. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73 7960-6 5 kompletnih avto- koles z gumami prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7959-6 Prodam ali zamenjam za bukova drva: 3.30 m blaga s priborom, angleški kamgarn. eleganten vzorec, svetle barve za damskl kostum ali za moško obleko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro blago 1800«. 7945-6 Mravlje uniči »FORMICID«. Ing. Prezelj, Wolfova 3. tel 34-73. 7939-6 Otroško posteljico prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7940-6 Nov skunks kep ugodno proda Dolenc Josip, krznar, Sv. Petra c. 19. 7938-6 Prodam rjuhe, kanne. blazine ln brisače. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7878-6 Blagajno National v najboljšem stanju prodam. Marija Kovačič, Miklošičeva c. 32. 7912-6 Komat dobro ohranjen, lahek, prodam. Kožarje št. 27. 7901-6 Podgane miši ln voluharje uniči »MIKROTAN« - pasta in »MTKROTAN«-zrna. Ing. Prezelj. Wolfova 3. tel. 34-73. 7929-6 Dva tridelna okna zamenjam za troje vrat ali poceni prodam. Poizve se na tel. št. 31-71. 7443-6 Prodamo poceni velike cvetoče oleandre ter dobro ohranjeno moško obleko. Polakova 7. 7913-6 Otroški voziček dobro ohranjen, krem. z okenci, ln pleteno košaro, prodam. Trafika (zadnja tram v. postaja) Moste. 7943-6 Pohištvo tapecir., modroce. blazine, tapetne stene Itd., očistite mol lev in druge golazni z MORTOMOL.J-tekočino. Ing. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73. 7932-6 Molje in ribice med knjigami ln spisi, fotografijami, v raznih zbirkah Itd., uniči »ONI-SCIN«. Ing. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73. 7950-6 Ščurke ln drugo golazen uniči »SčUREKS«. Ing. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73. 7947-6 Perzijsko preprogo ugodno prodam. TyrJeva c. 37a, II. nadstr., desno. 7899-6 Hladilno omaro na led prodam za 570 lir. Ogleda se v ponedeljek dopoldne. Sever, Marijin trg 2. 7874-6 Ženske čevlje štev. 37, 38, 39, ugodno prodam v ponedeljek od 8. do 10. ure: Knafljeva ul. 8, pritličje. 7866-6 Električni radiator ln novo mpško kolo pr-vorstne znamke, prodam. Rožna dolina, Cesta II.. št. 18. 7892-6 Otroški voziček športni, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7890-6 Umivalnik prodam. Hrenova ul 8. 7887-6 Otroški voziček športni, lep, prodam. — Bernekerjeva 14-1. 7885-6 Prodamo večje število zabojev. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7881-6 Prodam perzijsko preprogo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7836-6 Polovico kurjave in časa prihrani »Samokuhalnik« Cena nizka. Dobi se: Mizarstvo Kernjak, Tržaška c. 92. 7852-6 Otroški voziček globok, skoraj nov, prodam. Naslov: Corso Vitt. Emanuele (Bleiweisova) 46, I. nadstr., desno. 7851-6 Prodam otroško železno posteljico. C. Vitt. Emanuele IH. št. 15-111., vrata XVI. 7850-6 Ročni plato voziček nov, prodam. Nosilnost 600—800 kg. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »900«. 7843-6 Kino snemalna kamera znane švicarske tovarne »Bo-lex« za 16 mm širino ter 30 m filma; optika 1:2.5; Eksponometer optičen, avtomatičen števec; popolnoma nov — zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kino-Bolex«. 7832-6 Prodam veliko starinsko brošo ln pripadalo^e uhane. Rl-harjeva 17. 7830-6 Grahove luščine sveže ln črvlv grah kupuje v vsaki množini Ralek, Wolfova 12. 7957-7 Kupimo hladilnik za malo gospodinjstvo, dobro ohranjen. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7864-7 Plinski reso star, na dva plamena, kupim. Petemei, Frančiškanska 4. 7877-7 Barele, sode od špirita, bencina, ter-pentina, kupi Jančar. Miklošičeva 4. 7861-7 Kupimo snažne ln dobro ohranjene spalnice ln kuhinjske oprave, otroške posteljice, otroške vozičke, električne kuhalnike ln likalnike, plinski re-šo, štedilnike, ter druge praktične uporabne predmete. — Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 7855-7 Stare bicikelj gume (zračnice ln plašče) ter kompletne bleiklje ln njih dele. karbid in vreče. vsako količino, kupimo. Generator delavhi-ca. Tvrševa 13 Hevn dvorišče), tel. 29-27. 8022-7 Plinski rešo na 3 plamene kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen«. 7905-7 Prazne steklenice od Jekocltrola. Tonovina, Efetuslna ln Eukalclna, očiščene kupujemo. Ce-hostaklo, Resi j e va c. 8. 7993-7 Kupim brusilno ploščo kompl. z motorjem (Sohmireel-sobeibe). — SEKOTEX. Tyr£eva 12. 8040-7 Ležalne stole kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8034-7 Beseda t —.60. talesa —.60. za daianie naslova tli za Šifro L 3.—. Italijansko poučujem, korespondenco, prevode, vloge itd. obavljam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7812-4 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—. DKW motocikle tovarniško nove, še nekaj komadov, dobavlja po originalnih tovarniških cenah. Glavno zastopstvo J. Lovše, Celovška c. 93. 7710-10 Prodam lahkotovornl avto s štirimi brzinami, pogon na plinski generator. — Poljanska c. 69, Ljubljana, Jenič. 7865-10 Avto Opel kadet limuzina ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7800-10 Stare avtomobile ln motorna kolesa kupimo. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27. 8019-10 Beseda I —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za Iifro i i.—. Lastnikom motornih koles! Pri naročilu boljšega pohištva vzamem v račun motorno kolo do 200ccm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vračun«. 7791-12 Najcenejše spalnice od 4500 lir dalje in moderne kuhinje Vam nudi mizarstvo štigl, ki Jih razstavlja vsak dan v gostilni »Zvezda«, Celovška c. 72. 7915-12 Kuhinjske opreme moderne, solidna izdelava, proda po nizki ceni mizarstvo Artnak Josip, Jenkova 7. 7965-12 Klein: »Unkräuter« ln Klein: »Waldbäume« kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7746-7 Cepilna smola strokovno sestavljena ln preizkušena. Ing. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73. 7966-6 Molje uniči MORTOMOTJ-pra-šfk in MORTOMOL.T-tekočina. Ing. Prezelj. Wolfova 3, tel. 34-73. 7968-6 Skrinjo in drugo starinsko pohištvo kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Skrinja« 7914-7 Otroške vozičke globoke, športne, ugodno kupim, od. odd. »Takoj«. ' Ponudbe na Jutra pod 7948-7 Kupim »Werthelm«-blagajno. — Ponudbe z navedbo dimenzije ln cene na na-plov: Anton Jakoš. Ra- Jedilnico zelo dobro ohranjeno, takoj prodam. Na ogled pri: Sušteršič, Lj., Fran-kopanska 21. 7936-12 Prodam nekaj dobro ohranjenega pohištva, kozarce za marmelado, lep žaket ln dva cilindra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7900-12 Samsko sobo novo, lepo pleskano, prodam za 2200 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7871-12 Prodam dobro ohranjeno spalnico ln kuhinjo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7797-12 Širok kavč za 2 osebi, popolnoma nov, naprodaj za 1400 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8020-12 Krasno spalnico Sperano, orehova Imitacija, ln moderno kuhinjo poceni proda »Oprava«, Mestni trg 17, prehod.— Sprejemajo se naročila. 8005-12 kek 187. Več različnih komadov dobro ohranjenega pohištva, ugodno prodam. Čeme Avgust, mizarstvo, — Ljubliana. Posest Beseda L —.60, taksa —.60. u daianie oaslova ali M _iifro L 3.—._ Parcelo ca. 3000 m2, blizu postaje D. M. v Polju, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcel« 3000«. 7728-20 Hišico v skoraj dograjenem stanju v neposredni bližini Ljubljane prodam za Lir 30.000.—. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7809-20 Hišo v Zagrebu prodam ali zamenjam za enakovreden objekt v Ljubljanski pokrajini. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trinadstrop-na«. 7786-20 Prodam enonadstropno hišo, ki Je podkletena, blizu HI. gimnazije. Klopčič Valentin, Jezerska c. 6. 7930-20 Hišo in parcelo v Rožni dolini prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa lega«. 7975-20 Večjo parcelo ali njivo blizu Celovške ceste kupim za gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okrog remize« . 7974-20 Hišo z vrtom prodam ali zamenjam za manjšo v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okolica Viča«. 7973-20 Prodam dve parceli večjo ln manjšo, nedaleč od remize. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna cena«. 7972-30 Del hiše kupim ali tudi nadstropje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Etaža«. 7971-20 Kupim večstanovanjsko hišo ali stavbne parcele. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poljubno«. 7961-20 Hrastov in smrekov gozd za posekati na Rudniku prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gozd«. 7956-20 14stanovanjsko hišo pri gorenjskem kolodvoru, moderna stanovanja, vrt. Lir 800.000.—, stav-bišče J3ežigrad 500 m2, po Lir 160.—, parcelo pri Vrtači 960 m2 za Lir 275.000.— ter druge nepremičnine proda »POSEST«, Miklošičeva cesta 4-n. 7944-20 Trgovsko hišo v središču Ljubljane kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidno«. 7902-20 Hišo eno- ali dvodružinsko kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stan«. 7911-20 Del parcele ali hiše prodam. Potrebnih 25 tisoč lir. Pozneje lahko odkupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7903-20 Parcelo nasproti remize, 600 m2, ln moško žepno uro z verižico prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7886-20 Enodružinsko hišo ali večje stanovanje iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«. 7856-20 Stavbno parcelo ca. 600 m2, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Junij«. 7847-20 Lepo hišo z več stanovanji in vrtom prodam za 400.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vredno«. 7846-20 Novo hišo večstanovanjsko, z vrtom prodam za 140.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno«. 7845-20 Njivo — parcelo 3200 m2 po 30 lir za m2 prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližina Sv. Križa«. 7844-20 Kupim v Ljubljani hišo ali vilo do 100.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka do pol milijona«. 8027-20 Kupim manjšo parcelo v LJubljani do 40.000 lir. Poizve se: Trnovo, Kolezijska ul. 19. 8026-20 Kupimo električni varilni aparat, stružnico ter razno ključavničarsko orodje. Generator delavnica, TyrSeva 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27. 8023-29 Naprodaj vila šestsobna, vila dva trisobna ln enosobna, in hišica za 35.000 lir. Razne parcele v raznih delih mesta. Andrej ZAJEC, realitetna pisarna, Tavčarjeva ul. 10, tel. 34-86. 8030-20 Parcela ln nedograjena lesena hišica v vznožju hriba tik LJubljane naprodaj .-Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8004-20 8024-7 1 Vodnikova 83. Parcelo prodam oz. del mirnega sončnega vrta v Trnovem. — Ugodni plačilni pogoji. Cesta na Loko 22, Ljub-7980-12 1 ljana. 8032-20 TRICIKLJE izdelujemo in popravljamo, emajliramo — imamo v zalogi vse nadomestne dele za re-paraturo in pnevmatiko. Za cenjena naročila se priporoča strokovna mehanična delavnica »TRIBUNA« — F. LAZAR, LJUBLJANA Telefon 23-27 Karlovška cesta 4 Prodamo lz Zlgonove ostaline: Janez Svetokriški: Sa-crum Promptuarium; — Cvetje sv. Frančiška, pol-usnje, XX. letn.; Slov. Narod 1874, 1879, 1880 vezan; Dunajski in Ljubljanski Zyon in drugo. Boltar, Šiška, Žibertova ul. 33, podstrešje; od ponedeljka dnevno od 17. do 19. ure. 7927-8 Fuchs, Sittengeschichte In Geschichte der erotischen Kunst ter Kind, Die Weiberherrschaft naprodaj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Bibliografska redkost«. 7827-8 Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Smrekove cepanice ali vrhače (odpadke) 1 m dolge, kupi: I. Pogačnik, trgovina s kurivom, Bohoričeva ul. 5, telefon i 20-59. 7462-15 Kupimo 1 vagon bukovih ali mehkih, 1 m dolgih drv. Ponudbe: Zavod za so-I cialno zavarovanje, Ljubljana, Miklošičeva c. 20. 7712-15 Za 6-81etno deklico prodam skoro nov bici-kelj za 550 lir. Verdijeva (Gajeva) 9-II.. vrata 12. 7745-11 Nove triciklje razne velikosti izdeluje mehanik L. Ambrož, Tyr-ševa c. 71. 7858-11 Tricikelj za 800 lir prodam. C. J., Karunova ul. 10. 7814-11 Pozor, triciklji! Vaše kolo vzamemo v račun in Vam istočasno dobavimo nov tricikelj z nekaj doplačila, katere imamo v različnih velikostih na zalogi. Specialna delavnica za triciklje, Tyrševa 13 (Fi-gorec, levo dvorišče), tel. 29-27. 8021-11 Triciklje prvovrstno grajene, za nosilnost do 550 kg. po solidni ceni izdeluje in ima vedno na zalogi mehanična delavnica Starič Ludvik, Vič 92. 7978-11 Vse denarne in trgovske posle Izvršim hitro in točno. Obrnite se nar: RUDOLF ZORE Gledališka ulica 12 Telefon 38-10. 7963-16 10 do 15 tisoč lir posojila potrebujem. — Vpis na hišo. Fonudbe na ogl. odd. Jutra pod »20°/»«. 7904-16 Posojilo Lir 60.000 v gotovini iščem. Vknjižba na prvo mesto vile. Odplačevanje v nekaj letih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurnost«. 7895-16 Družabnika (-co) za manufaktumo trgovino v Ljubljani ali v Gorizii s kapitalom 250 t;: oč lir. iščem. Skladišče polno blaga in koncesija, vse preskrbljeno in vse na polovico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najboljša konjunktura«. 7778-16 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. V Frigidairu oddam več separiranih, zaprtih prostorov, proti mali odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Napoleonov trg«. 7717-17 Gostilno - buffet z inventarjem, prevzamem kot poslovodkinja, ali s svojo koncesijo na katerem koli mestu. Za poizvedbo lokala nudim nagrado. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren plačnik«. 7882-17 Beseda L —.60. taksa —.60, Z3 daianie naslova ali za šifro L 3.—. Prostor za delavnico iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Finejša obrt«. 7958-19 Skladiščne prostore velike, suhe in svetle, po možnosti v mestu, potrebujemo za takoj ali za 1. november. Ponudbe na S. Pellegrino, Kolodvorska ul. 8. 7873-19 Brivsko-frizerski salon takoj prodam. — Vprašati: Stari trg 15-1. 7817-19 Lokal in stanovanje skupno, obstoječe iz ene ali dveh sob, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad« 7977-1 Beseda L —.60, taksa —.60, za daiaiie naslova ali za šifro L 3.—. Želim poznanstva z ljubko gospodično, ne-premožno, ki ima veselje do trgovine, staro do 25 let. čiste preteklosti in dobrih lastnosti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Abis«. 7941-25 Posestnik in obrtnik star 38 let, želi znanja z gospodično ali mlajšo vdovo zaradi poznejše ženitve v starosti od 26 do 35 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Razumevanje«. 7879-25 8eseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ili za šifro l 3.—. Stanovanje (soba, kuhinja) v Mostah oddam upokojencu kot hišniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje 100«. 7922-21 Stanovanje opremljeno (soba, kabinet služkinje, kuhinja), center Ljubljane, oddam brezolačno boljši maloštevilni družini, katera kuha dvočlanski družini in čisti ostali del stanovanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Harmonija«. 7897-21 Stanovanje preprosto, oddam takoj maločlanskl družini z nekaj gotovine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8033-21 Beseda t —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro l 3.—. Stanovanje dvo- ali večsobno za takoj ali kasneje iščem. Po želji plačam več mesecev naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rotar«. 7767-21a Stanovanje iščemo večsobno za takoj ali kasneje. Najemnino plačamo za nekaj mesecev naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobrota«. 7768-21a 500 lir nagrade nudim, kdor mi preskrbi eno- ali dvosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »500«. 7764-21a Iščem štirisobno stanovanje s kopalnico. — Tričlanska ljubljanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa nagrada«. 7842-21a Samostojen obrtnik star 34 let, želi poročiti gospodično, čedne zunanjosti, staro 20—28 let, z nekaj gotovine. Slika zaželjena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaželjena«. 7860-25 Stanovanje sob, pritiklin, brez kopalnice, strogi center, oddam. Natančne ponudbe z opisom družine na ogl. odd. Jutra pod »Točen, snažen«. 7835-21a 500 lir nagrade kdor najde dvo- do trisobno komfortno stanovanje za dve osebi. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 7815-21a Dvosob. stanovanje nedaleč od centra, poleg gl. kolodvora, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka, točen plačnik«. 7693-21a Stanovanje komfortno, v centru ali vzhodnem delu Ljubljane, iščem za takoj ali pozneje. Plačam nagrado in eno leto vnaprej. Takojšnje ponudbe na ogl. odd. Jutra potf »Tn-dustrijec«. 7931-21a Sobo odda Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje oaslova ali za iifro L 3.—. Podstrešno sobo lepo, zračno, za dve osebi, v sredini mesta, oddam opremljeno ali ne-opremljeno. — Naslov v vseh poslovalnicah J*utra. 7925-23 Prazno sobo oddamo gospodični, mirni ln solidni. Souporaba kopalnice. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 7931-23 Dve prazni sobi v strogem centru, za pisarno, Oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«. 7967-23 Dve opremljeni sobi z eno in dvema posteljama, v centru, oddam takoj gospodom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7969-23 Opremljeno sobo z uporabo kopalnice s toplo vodo, oddam v vili, 13 minut od pošte. Ogled med 11. in 16. uro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7951-23 Sobo oddam dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7964-23 Oddam veliko lepo sobo boljšemu gospodu ali dami. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7898-23 Prazno sobo s posebnim vhodom v centru oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7891-23 Opremljeno sobo oddam. Škofja ul. 13. 7889-23 Prazno sobo sončno, v centru mesta, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7853-23 Sončno sobo in sobico oddam opremljeno ali prazno 1. Julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7834-23 Opremljeno sobo brez posteljnega perila takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7811-23 Prazno sobo sončno, v centru, s souporabo kopalnice, oddam takoj mirnemu gospodu ali gospodični. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7761-23 Sobo s štedilnikom in podstrešnim prostorom, oddam opremljeno (prazno) čez dan odsotni samski ossfci. Večna pot 29. 8017-23 Prijazno sobico za boljšo osebo oddam. Lastne rjuhe zaželjene. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7997-23 Sobo z dvema posteljama, s souporabo kuhinje in kopalnice, takoj oddam. Cesta v Rožno dolino 9. 7990-23 INSEMRAJ V „JUTRU"! Sostanovalko sprejmem takoj. Hrenova Ul. 12-1. 7884-23 Sončno sobo z dvema posteljama, souporabo štedilnika, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7983-23 Sobo z dvema posteljama oddam s strogo separlra-nlm vhodom. Bežigrad, Bleiweisova 71. 7984-23 V coltra oddam čisto, opremljeno sobo, s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice dvema oeebama. Kolodvorska ulica 28-n., desno. 8038-23 Glasbila t>c»eaa L —.60, talna —.60 za daianie naslova ali za iifro L 3.—. Beseda I —.60. taksa —.60, r.a daian-e naslova ali za šifro t 3.—._ Prazno sobo z vso oskrbo išče gospod z Sletnim otrokom, ev. gre v skupno gospodinjstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačnost«. 7928-23a Prazno sobo skromno, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za julij«. 7876-23a Zakonski par išče opremljeno sobo z dvema posteljama s souporabo kuhinje pri boljši družini, najraje v Sp. Šiški ali za Bežigradom. Posteljnino ln kuhinjsko posodo imata sama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7896-23a Opremljeno sobo v centru, s posebnim vhodom, zračno, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobno«. 7870-23a Opremljeno sobico skromno, najraje v bežigrajskem rajonu. Išče uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetlo«. 7868-23a Opremljeno sobo s strogo separlranim vhodom želi gospodična.-Najemnina postranska. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba«. 7867-23a Kupim dober klavir ali pianino. Clgllč Josip, Mestni trg 11-1., Ljubljana. 7716-26 Rabljene gramo-j fonske plošče pa tudi zlomljene ln neuporabne ter rabljene gramofone kupuje in plača najvišje dnevne cene »Everest«, Prešernova ulica 44. 7942-26 Klavirsko harmoniko rabljeno, z 80 basi, s kovčkom prodam. Prime. Sv. Petra c. 79. 7970-26 Klavirsko harmoniko fotoaparat, Valvasorja, starinski denar in slike, narodno nošo, trleder, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spva«. 7854-26 Živali Beseda I — 60, taksa —.60 za daianie naslova ali u iifro l 3.—. Dve plemenski zajki prodam. — Ing. Prežel j, Wolfova 3. 7919-27 Papigica modra, je ušla. Govori tudi naslov: »Jaz sem Lipe lz Šiške. Verovško-va 53.« Prosimo vrnite proti nagradi. 7907-27 Lepe zajce bele orjake ln Melsner-Jeve šrebrce (mladiče) ugodno proda Rebolj Ivan, Mestni log 25, Nova kolonija. 7831-27 Prazno sobo ev. opremljeno, iščem za 1. julij v bližini Drame. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno«. 7894-23a Gospod išče opremljeno sobo v mirnem okraju. Ponudbe ra ogl. odd. Jutra pod »Miren okraj«. 7393-23a Postrežnica išče sobo; za plačilo bi pomagala v gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. cd d. Jutra pod »Iščem takoj«. 78C2-23a Gospodična išče malo, opremljeno sobico za 1. julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posebni vhod t. 8003-23a Opremljeno stanovanje komfortno, v centru, ali sobo pri družini z znanjem nemškega ali ruskega jezika zaradi vaje, išče najfinejši gospod. Plača najboljše. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iPlača najboMše«. 8037-23a Psico bernardinko 1 leto staro, prodam. — Poizve se: Krekov trg 11, na dvorišču pri skladiščniku. 8007-27 Mlado kozo prodam. Ogled: Rožna dolina. Cesta II., št. 41b. 7996-27 Pobegnil kanarček. Vrniti proti nagradi: Skofla ulica 10-1., levo. Tabor. 7985-27 iieseoa L —.60, taksa —.60, za daun -i'i; *' mL -^ ^.'"'•i 'viV' BELI VERMUT Vnem prijateljem in znancem sporočamo, da je umrl gospod fiatila Gabrenja hotelir in posestnik na Rakeku Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 15. junija 1942. ob 9. dopoldne na Rakeku. Priporočamo ga v blag spomin. Kakek, Ljubljana, dne 13. junija 1942. Žalujoča žena IVANKA; VOJKO, LJUDMILA, CIRIL, otroci in ostalo sorodstvo + Umrla je po daljšem trpljenju najina ljuba, predobra mama, stara mama, sestra, teta, gospa Ivanka Noe roi. Zupan Pokopali so jo v nedeljo 7. t. m. na Jesenicah na Gorenjskem. Ljubljana, dne 13. junija 1942. MARIJA in BORIS KOBAL .•WsT't*/ . v.v" - ■■ • •• Proti koncu meseca marca, ko je »orlova luna« že pojemala, je črni medvedek Niva šele v resnici zagledal luč sveta. Nuzak, njegova mati, je bila stara, revmatična medvedka in kakor vsi, ki so že v letih, prijateljica dolgega spanja. Tisto zimo, ko se je rodil Niva, si je bila namesto običajnih treh mesecev privoščila kar štiri, tako je prišel medvedek na svet, ko mu je mati ležala v nezavestnem stanju, in je imel že dva meseca, ko je v njenem spremstvu zapustil prostorni brlog, ki jima je dajal zavetje. Nuzak si je bila izbrala votlino na visokem, golem vršacu : odtod je Niva prvikrat vrgel oči po ravnini ob vznožju. Sprva je stal kakor omotičen od prehoda iz teme, ki je bila v brlogu, na svetli beli dan, ter vlekel na uho, vohal in se dotikal raznih reči, še preden jih je zagledal. Nuzak, presenečena, ker je bila našla toploto in jasno solnce namesto mraza in megle, je nekaj minut vohljala v veter in se razgledovala po svojem kraljestvu. Pred štirinajstimi dnevi je bila nenavadno zgodnja pomlad izpremenila čudovito pokrajino, ki se širi med Jacksonovim kolenom in reko Šamatavo in, od severa proti jugu, med Božjim jezerom in Churchillom. S skalnatega grebena, ki se je dvigal nad neiz- merno ravnino, je ta bleščeči svet nalikoval morju svetlobe, posejanemu z belimi lisami, koder so bili zimski vetrovi nakopičili več snega. Povsod, tja do obzorja, bi bilo človeško oko strmelo nad mrkimi otoki gostih šum, nad iskrenjem še na pol zamrzlih jezer, nad solnčnimi odsevi na rekah in potokih, nad širnimi zelenimi ploskvami, iz katerih je puhtel vonj po zemlji. Ti hlapovi so materi medvedki do-brodejno silili v nosnice ter ji prinašali vest, da zemlja tam doli že utriplje v prebuji življenja. Popki topolov so bili napeti, kakor bi se hoteli razpočiti; iz tal so poganjali šopi nežnih, sladkih zelišč; vsaka brst se je polnila s sokom; vijolica in «velika gozdna marjetica so se iztezale mlačnemu solncu naproti ter vabile Nuzako in Niva. Z izkušenostjo svojega dvajsetletnega življenja je Nuzak razlikovala dišave: prelestni vonj jelk in smrek, vlažni osladni duh lokvanjev in debelih goze'-nih korenin, ld je vstajal iz močvirja ob znožju hriba, in pred vsem — vonj po zemlji sami, ki je bil močnejši od teh prijetnih izparin. Tudi Niva .je čutil vse to.: prevzeto mlado telo mu je prvikrat drhtelo in trepetalo v razburjenju življenja. Komaj je bil zapustil temo, se je mahoma videl sredi čudovitega sveta, kakršnega mu ne bi bile mogle pokazati nobene sanje. V teh nekaj minutah osuplosti se je narava polastila njegovega bitja in pričela svoje delo. V nadomestilo za manjkajoča izkustva je imel prirojeni nagon; vedel je, da je to njegovo kraljestvo, da sta solnce in toplota ustvarjena zanj in da ga dobre reči te zemlje vabijo kakor zapeljivo slepilo. Vihal je mali smrček, vlekel zrak v nozdrvi in željno sprejemal vse, kar je bilo prijetnega in vrednega želje. Ä tudi poslušal je: uheljci so mu stali pokonci in stregli naprej, in vse mrmranje drameče se zemlje je prihajalo k njemu. Še trave so menda pele od radosti tja dol do najglobljih korenin, kajti iz vse te, od solnca preplavljene ravnine je vstajal globok, blagozvočen šepet, tista posebna harmonija krajev, kjer vlada mir, ker manjka človeka. Povsod so žuborele tekoče vode, povsod je bilo slišati čudne glasove, ki je Niva vedel, da prihajajo od živih bitij: -čivkanje vrabcev, srebrna pesmica drozgov, skritih v močvirju, in zvonki slavospev pisane kanadske srake, ki je v gostem cfedrov.u iskala prostorčka, da bi si spletla gnezdo. Nato je začul daleč nekje nad glavo rezek krik, ob katerem ga je izpreletel trepet : nagon ga je opominjal, da je nevarnost blizu. Nuzak je vzdignila oči in zagledala proti luči Uspika, velikega orla, ki je letel med solncem in zemljo. Tudi Niva je razločil velikanskega ptiča in se še tesneje stisnil k materi. Čeprav je bila Nuzak že toliko v letih, da so ji pešale oči, čeprav ji je manjkala polovica zob in čeprav so jo v vlažnih in hladnih nočeh kosti bolele, vendar še ni bila tako stara, da ne bi bila mogla s čedalje večjo radostjo gledati tega, kar je videla. Duh "ji je plaval daleč od te ravnine pod hribom, na katerem se je bila prebudila. Daleč od neizmernih gozdov, daleč za jezerom, ki se je iskrilo na obzorju, so ležala širna prostranstva, ki si jih je bila izbrala za bivališče. Bolj s slutnjo kot s sluhom je čutila bučanje velikega slapa, ki ga Niva vobče ni zazna- val. Prav ta tihi, zamolkli, komaj še slišni zvok v zraku je mimo šumenja cedrovcev in mladih jelk, ki so se majale ob božanju vetra, prepeval pesem pomladi. Nazadnje je Nuzak močno zasopihala, hrkmla proti Nivi in počasi krenila v skalovje, ki je pokrivalo hrib. V zlatem kotlu ravnine je bilo še topleje kakor na grebenu hriba. Medvedka jo je ubrala naravnost proti robu močvirja. Pol tucata ptičev se je vzdignilo iz močave, in malo je manjkalo, da ni šum njihovih kril pahnil Nive v preplah. Nuzak jim ni privoščila niti najmanjše pozornosti. Ko sta se pokazala podplatarja, so zagnali tak hripav vrišč in tak ogorčen krik, da se je medvedku naježila dlaka na hrbtu. Tudi to je pustilo Nuzako ravnodušno. Niva je opazoval te pojave in hkratu bistro pazil na mater: nagon mu je bil že podkuril noge, da bi se na vrat na nos spustil v beg, kakor hitro bi dala znamenje. V neumni glavici se mu je naglo razvijala misel, da mora biti mati v vsakem oziru čudovito bitje. Bila je pred vsem mnogo večja od drugih živih stvari, to je, od tistih, ki so stale na šapah in se premikale. Dve minuti, do trenutka, ko sta prišla na kraj močvirja, je bil o tem trdno prepričan. . Tam pa je mahoma nastala silna zmešnjava, spremljana od lomastenja po gosti praproti in čofo-tanja velikega telesa po globokem blatu: ogromen los, štirikrat večji od Nuzake, je planil v brezumen beg. Toliko da niso Nivi oči planile iz jam. A niti za to se ni Nuzak prav nič zmenila! Urejuje Davor* Ravljen - Maja za tonsordj .Jutra. Stanko ViranU - Za Narodno tifarne d. d. »o, Tamarja: Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Ljubomlr Voléià. _ Vsi , Ljubljani