294
Dopisi.
Iz Gorice 7. sept; — Vpor rodi odpor. Vpiranje zoper vero rodi vpiranje za vero in združenje ljudi za skupen odpor z združenimi močmi. Bije se v našem času orjašk duhoven boj; čas naš je čas velepomenlji-vega ločenja duhov. — Ni davno tega, ko je pomenjala beseda ^liberalen" svobodomislečega človeka, ki je na pr. v politiških rečeh grajal očitne upravne in politične napake ali neumno in trmasto starokopitnost, v verskih in cerkvenih rečeh pa resnične vraže in babjeverstvo in sploh, kar je le prah človeški na božjih verskih ustanovah. Kar je nekaj let pa, je beseda „liberalen" pomen popolnoma spremenila. Vulgarni laži-liberalizem, kakor se zdaj po časnikih in v „omikanih" (!) družbah šopiri, ni druzega, nego gola brezvernost in brezbožno s t. Ne napadajo se več napake, ampak napada se jedro samo verskih resnic, napada se bistva cerkvenih naprav. Ni davno, kar mi je nek prosto misleč znanec rekel: „Poznaš me in veš, kako mislim; ali, če poj de tako naprej, prisiljen bom postati rakovea
(reakcionar)". In res, misleč človek, ki vidi in vč, Jsako se reči razvijajo, mora želeti zdrave reakcije.    Ce pa
f>ride nevšečna in napačna reakcija, boste se spominjali, aži-svobodnjaki, da ste jo zakrivili vi. — Odpor verne stranke je tedaj naraven, kjer je vpor zoper njo tako silovit. — Te in enake misli mi je vsilil naš goriški shod na sv. Gori pretekli pondeljek 2. septembra. Nad 40 tisoč ljudi (med kterimi blizo dve tretjini moških srednje starosti), došlih iz 7—10 ur hodd daljnih krajev naše dežele; 40.000 ljudi razne narodnosti in raznih stanov in šeg — zbranih v isti namen — kje in kakošna je tista čudovita moč, ki jih je skup spravila? Agitacije ni bilo ni duha ni sluha; samo vabilo tukajšnjega kat.-društvenega odbora se je po cerkvah primerno razglasilo — in vspeh je bil — orjaška manifestacija, kteri ni para v letopisih goriških. V trohnjevih časih duševnega spanja ne bi bilo mogoče napraviti tacih velikanskih izjav občnega mnenja. — Zdaj vidite tudi vi, Slovenci, ki vas to zadeva, da si naš narod ne pusti izruti iz srca jedra narodnosti svoje — vere katoliške, ampak, da zraven zgolj narodnih hoče imeti tudi katoliške taborje. Izdajalec je, kdor pod surko ali pod plaščem „svobode" nosi in skrivši prodaja tihotapsko robo — židovsko ali „Tag-blatt-ovsko" liberalstvo. Et nune moniti — discite! — Dne 17. t. m. bode na Kostanjevici nekaka osmina svetogorske slavnosti. Mnogo gospode, namreč, ki se je v pondeljek bala težavne hoje na sv. Goro in gnječe, želi^ primerne službe božje v bližji cerkvi frančiškanski. -— Se naj omenim, da en iztis tiste številke tukajšnjega 3,Goriziano a", v kteri je popisana procesija svetogorska, plačuje se celo po 40 soldov. *) — Nagajanja pri sprevodu v pondeljek ni bilo nikakega. — Telovadci („ginnastici") so bili šli v nedeljo v Tržič pobratit se s Tržani in Koperci in kovat združbo goriške dežele, Trsta in pa Istre. Celo iz Tridenta jim je došel po-zdravilen telegram. To je avstrijsko-italijanska zveza! Ko so se vrnili ponoči domu, našli so mesto polno romarjev, ki so celo noč peli. Dobre volje, romarjem nagajati, se ni manjkalo telovadcem, ki so bili zidane volje, pa menda so jim bili laški romarji že v Tržiču določno povedali, da zahtevajo tudi oni tisto svobodo za-se, kakor telovadci za-se. — Dopolnitev vsega, kar se je vršilo 1. in 2. dne t. m., je strašno Škripanje z zobmi v „Isonzo"-u in sosebno v „Cittadino"-u. „Trie-sterica" pa druzega ne more, da laže, da so 2 ženi in l deček — umrli!!    Oj sirotica „Triesterica"!
Izpod Jelenovega Roga 4. sept. — (Nov oltar; smrt] bolezen; učitelj si grajseino kupi.) Povejte drage »Novice" tudi enkrat kaj iz Uemšenika. Po neutrudljivi marljivosti za vse dobro vnetega našega župnika gosp. Fr. Ko me-ta se dela nov velečasten oltar iz angleškega cementa, ki ogiajen se tako sveti, da se človek v njem vidi. Izvršuje ga devetnajst rokodelstev mojster, občeznani naš rojak, gosp. Matija Oz bič s svojima vrlima sinovoma, ki sta ob enem tudi dobra pevca in igralca tamburice, glasovira in druzih muzikalnih orodij. Brez hrane bo veljal 1800 gold., in bo dodelan, ako kakošnega posebnega zadržka ne bode, do roženkranske nedelje. — Letina* bode pri nas bolj pičla, ker ravno
Lred velikim Šmarnom je toča precej škode napravila. —* >ep pogreb smo imeli te dni po spoštovanem očetu g. T o m e 1 j n a. Naj blagi mož sladko v Gospodu spava! — Druga žalostna novica je pa ta, da se je vgnjezdila nam vročinska bolezen (tifus), ki so jo nekiknapje iz Trbolja zanesli v vas Brezje; vas je precej velika, pa razen dveh hiš je vse več ali manj bolno.   Ne vem,
*) Popis shoda se je pozneje iz ,,Goriziano"-a, kakor tudi oni iz „Gias-a'' posebej ponatisnil,                                                    Pis.
295
kako bo, ako nam Bog ne pomaga. — K sklepu še eno našim učiteljem ljudskih šol na veselje. Naš učitelj gosp. Jakob Ser a k je nekdaj slovečo grajščino Gam-berg (Gallenberg) za več tisoč^forintov kupil. Naj bi med našimi učitelji prav veliko Ser ako v bilo! Iz srca bi jim privoščili grajščinic.
Iz Rake na Dolenskem. — 23. avgusta t. 1.  smo
imeli pri nas očitno izpraševanje, pri kterem je bilo 196 otrok nazočih, popoldne pa na Bučki. Lepo je bilo videti, kako so se otroci odlikovali ter brez strahu odgovarjali. Gospod okrajni glavar grof Chorinski se je z otroci lepo v domačem jeziku pogovarjal in jih v vseh predmetih izpraševal. Posebno so se otroci v Bučki v sadjereji odlikovali. Tudi peli so dobro. Naj še omenim, da smo si na Raki šolsko zastavo letos omislili, zato očitno zahvalo izrekam vsem šolskim podpornikom in dobrotnikom, posebno pa gg. Mart. Hočevarju, Irkiču, Pfeiferju, Grossu, v Krškem gosp. baronu Ro-nerju, gospodu fajmoštru, gosp. kaplanu, Mavrarju in Pircu na Raki, kakor tudi gosp. oskrbniku Radelške grajščine za izdatno podporo. Pod to zastavo je naša šolska mladina imela že dve lepe slovesnosti, eno 23, avgusta, drugo 1. septembra. Ker se bojim, da ne bi „Novice" imele prostora za obširni popis, naj sklenem te vrstice z zagotovilom, da pri nas šole ne zaostajajo, marveč da veselo napredujejo na korist naroda našega pod zastavo* za Boga in cesarja.
Jernej Pirnat.
Šmartno pri Kranji 2. sept. („Tagblattov" rokovnač.)
Mavtarske   beznice   so   zavekale   zoper   Jezuite   in   vsi blatni časniki od gorila   do  orangutanga notri do ljubljanske „afnice" jih prav po  opičje  posnemajo (opice namreč nimajo toliko možganov,   da  bi same   kaj novega mogle izduhtati,   zato samo smešno posnemajo to, kar pri  druzih   vidijo)   ter   uboge   Jezuite   po   svojem geslu in vodilu: „vse za vero, resnico in pravico!" prav s fraucosko *)  priljudnostjo tipljajo.    Mrvico take hvale donaša ljubljanski „Tagblatt" 23. avgusta t. L v dopisu ,,iz Kranja" s pridjanim naznanilom, da je v S in ar t nu dvojica sester obnorela čisto zarad Jezuitov. Pa to ni nič novega, vsaj vemo, da so samo Jezuiti vse hudo na ubogo,  po črnuhih zapeljano ljudstvo navalili. Gotovo tista kača v raji ni bila zlodej,2)   ampak „Jezuit je moral bit",  ki je zapeljal Evo.   No, bo pa vsaj to zanimivo in važno, ako povem, da je dopisnik „Tag-blattov zamolčal (gotovo  iz čiste  ponižnosti,   ker  neče samega sebe svetu kot preučenega in čudodelnega zdravnika razglašati) prevažno iznajdbo o ozdravljanji ljudi  in   čudapolni   vspeh   tacega   ozdravljanja.    Res, škoda, velika škoda bi bila, da bi tako svetla luč  samo pod mernikom svetila! Kar peče in žge me, dokler  pre-slavnemu iznajditelju novega  ozdravljanja  ne  posadim žarečega „šanja" na prebistro glavico. Poslušajte !
K tiho zmešani bolnici pride neki vrač, 3) ki mora silno visoko in globoko učen biti, ker se ne briga za vse zastarane zdravilske regelce, ampak hodi svojo pot. Ako bi bil ta učenjak po stari navadi zdravnikov popra-seval po vzroku bolezni, zvedel bi bil, da je bilo zmešano dekle vedno zadovoljno in veselo, vsak mesec ob njenem času pa jo je glava hudo bolela ter se je zarad tega tudi iskalo zdravila (a ne pri tem vraču; ženske se ga zarad velike sitnosti njegove zel6 boje, ter rajše trpe, kakor da bi pri njem pomoči iskale); — zvedel bi bil, da ravno zdaj o tem času se je zel6 zelo pregrela, prehitro shladila ter je jela potem kar vsa zamišljena prihajati. Od druge sestre bi bil pa zvedel,
') S priljudnostjo francoskega panta, ko je po Franciji tekla kri duhovnov, menihov, nun in poštenih kristijanov. — 2) „Tagblattu tako va-nj ne veruje. — 3) Vrač je menda iz korenike ,,vrag"?
296
da jo je una ponoči v spanji kar nenadoma napadla, za vrat zgrabila ter dolgo davila, da je sirota od strahu in groze kar omedlela in potem se tudi zmešala. Ta vzrok bolezni bi bil zvedel Eskulapov mojster-skaza, ako bi bil kaj po njem vprašal, ker bi moral vedeti, da zarad tega vzroka se je že mnogo žensk zmeša o. Al jezuitožrski Eskulapovič je od repa lasalnika *) „Tag-blatta" ali trkajoče lune tako razsvetljen, da ima vse bolezni že popred v glavi, predno še bolnika ugleda. 2) K bolnici gredč je menda tako-le mislil: Pri vsem sti-kanji in vohanji od bližnjega misijona dozdaj še nisem mogel nič zaslediti; al danes pa moram kakega črnuha vjeti. O „Tagblatt" poskakuj! tolst „piselc" boš dobil; jaz res pero bolj po „štamcarskoa vodim, pa vsaj boš ti sam ko testo vse razvlekel in prav fino ociral". — Da je mogel res tako misliti, kažejo sledeča vprašanja, ktera edina je stavil materi in bolnici: „Kje je bila zadnjič pri spovedi, pa že pri Jezuitih?" Odgovor: „Ne, doma!" — Pa že doli v Repnje leta?" Odgovor: „Ne"! — „Je bila pa v misijonu pred Jezuitom pri spovedi?" Odgovor: „Bila je". — Zdajci se oddihne, — do Jezuita je hotel priti; prišel je, in ako bi bila bolnica tudi že pred 20 leti kje kakega Jezuita videla, Eotem pa nikdar in nikjer več ne, prav tisti Jezuit bi il kriv sedanje bolezni, in obešen mora biti za zdaj vsaj — v „Tagblatt". O padarji in dohtarji! vzemite si v izgled tega svojega kolego, nebotično učenost njegovo! Pričajte pa tudi vi: ali tak vrač ni — prav konjač? Ali ni še cel6 slabeji od vsake konjaške, ktera vsaj vzroka bolezni išče v vodi bolnikovi? Zdaj pa še čudodelni vspeh njegovega konjaškega ozdravljanja. Vrač zapiše arcnije;3) bolnica jih zavžije, in o čuda prečudo! popred tiha, zmešana bolnica kar začne — divjati in noreti! Toraj ubogi človeški rod vriskaj! bolniki od veselja tulite! Velik modrijan se vam je rodil, novo znajdbo v ozdravljanji je skotil, čudeže dela, veče kot se gode na Božjih potih. Padarji, dohtarji in lekarji postavite mu vreden spomin iz — oženka!
Spičmoh. Iz Kostanjevice 7. sept. — Kakošna nadloga sta občini naši župan in Gač,  so „Novice"  že  večkrat pisale ,  kar popolnoma  potrdimo  tudi mi kmečki občani. Cele bukve bi   mogli popisati, kake zvijače je uganjal in kako se  lagal Gad   pri  delitvi   hoste   v  Orehovci zavoljo paše;  kar je le on nekterim deležnikom zarad paše v ušesa šeptal, je valil potem na posestnika Jenš-koviča,   da bi se bil kmalu hud prepir in pretep lahko vnel.   Al pustimo Grača  danes na strani in naj le povemo ,   kako se je župan upiral,  da  ne  bi  prišli do nove volitve občinskega odbora in župana,  kije 6 let se kakor smola drži srenjskega predstojništva. Se le ko mu je si. deželni odbor zažugal z globo 20gld., seje omajal. Na 5. dne t. m., je dal glas, naj iz vsake vasi prideta dva moža, da se pogovorimo, kteri dan naj bode volitev. Ko iz nekterih vasi ta dan možje vkup pridemo, prosimo župana,   naj   se  nam  za  ta razgovor prepusti šolska   soba   kakor   drugekrat.    Po   tej   čisto  nedolžni prošnji razkačeni župan  začne zopet razsajati čez našo duhovščino, ktero vsi poštenjaki po pravici visoko spoštujemo, in napada posebno gosp. kaplana, da le on ro-govili za novo  volitev  itd.,   čeravno   njega   še  takrat doma  ni   bilo   (bil je  pri duhovnih vajah v Ljubljani), ko nas je 78 posestnikov mestnih in kmečkih v naglici podpisalo pritožbo do si. deželnega odbora. Zdaj vendar je odločena  volitev  na   16.   dan tega meseca.    Tak župan, ki se izgovarja pri deželnem odboru, da računa ne more narediti, ker je prestar, in pri kterem vseh
') Starokranjsko: komet. — ,L) Toraj je mogel zdaj tudi norca v svoji glavi imeti, predno je k bolnici prišel, — 3) Ali zoper Jezuita ali zoper mešanje? —                                           Stavec.
6 let ni noben odbornik videl srenj ske denarnice, ni pač piškavega oreha vreden, in če tudi bi v vsem drugem tak bil, kakor ni, moral bi bil že županovanje prepustiti drugim rokam in drugi glavi. Opravičena je tedaj naša želja znebiti se tacih „dobrih gospodarjev", kakor sta župan in Gač, da vendar enkrat pride postavni red v naše županijske zadeve.
Iz Ljubljane. (Vabilo k V 111. občnemu zboru slovenske Matice v Ljubljani.) Podpisani prvosednik slovenske Matice vsled 25. §. opravilnega reda določuje za VIII« občni zbor
četrtek 26. dan meseca septembra 1872. 1.,
ter naznanja, da se po sv. maši, ki se bode ob 8. uri zjutraj služila v stolni cerkvi, občna skupščina v čitalnični dvorani prične ob 9. uri dopoldne.
Vrsta razgovorov jej bode:
1.   Predsednik nagovori zbrano skupščino.
2.   Poročilo   o  odborovem   delovanji  od  15.   februarija 1872. 1. do 26. septembra 1872. 1.
3.   Račun od 1. julija 1871. 1. do 1. julija 1872. 1.
4.   Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun vsled 9. §. a) Matic, pravil.
5.    Proračun od 1. julija 1872. 1. do 1. julija 1873. 1.
6.    Volitev 11 odbornikov, in sicer:
a)  10 odbornikov namesto onih 1868. 1. voljenih;
b)  1 odbornik namesto samovoljno odstopivšega g. J. Pajka, voljenega 1870. 1.
Opomba 1. Volilni list je veljaven le tisti, ki ga je družbenik lastnoročno pisal ali vsaj podpisal.
Opomba 2. Račun za preteklo, proračun za prihodnje društveno leto in volilni listi se pred razgovori razdele* nazo-čim družbenikom.
Vse častite družbenike Matice slovenske na VIIL občno skupščino vabi
dr. E. H.  Costa, prvosednik.
Prejšnji dan, to je 25. septembra, popoldne ob 5. uri ima odbor Matičin svojo skupščino s sledečim programom: 1) Prebere in potrdi se zapisnik XXV. od-borove skupščine. 2) Poročilo o odborovem delovanji od poslednje odborove skupščine. 3) Poročilo odsekovo o tajnikovi službi za prihodnje. 4) Prošnja pisatelja nekterih Matičnih knjig za plačilo 137 gold. za tiskarna popravljanje njegovih spisov. 5) Račun in proračun, ki ju odbor predloži VIIL skupščini. 6) Poročilo o odborovem delovanji sestavljeno za VIIL občno skupščino* 7) O knjigah, ki naj jih Matica na svetlo da za 1873. leto. 8) Posamnih odbornikov nasvetje.
—  (Za volitev 11 odbornikov Matice slovenske), ki se v prihodnjem občnem zboru 26. dne t. m. imajo voliti po programu, ki ga razglaša danes naš list, nasve-tujejo „Novice" svojim prijatlom sledeče rodoljube (po abecednem redu), deloma za znanstvena, deloma za gospodarska opravila:
a) izmed v Ljubljani stanovajočih: 1) dr. Jan« Poklukarja, 2) dr. Razlaga, 3) Fr. Sovana sta-rejega, 4) dr. Strbenca, 5) Ivana Tomšiča, 6) dr. Vončino, — izmed vnanjih: 1) M. Hermana, 2) Fr. Kosarja, 3) D. Šavnika, 4) dr. Tonkli-a, 5) Andr. Winkler-a. — Vsaka volitev je važna, tedaj tudi Matična; želeti je tedaj, da se vsi marljivo popri-memo volitve.
—   (Razprave med c. k. deželno vlado in deželnim zborom Kranjskim. — Konec.) Na ta odgovor je c. kr. deželna vlada svoje zahtevanje brez novih razlogov zopet ponovila. V 23. listu 5. junija t. 1. so „Novice" naznanile, da deželni odbor na zahtevanje deželne vlade, naj bi predlagal vsa poročila in obravnave deželnemu zboru poleg slovenskega tudi v nemškem jeziku, je sklenil odgovoriti, da tej zahtevi ne more zadostiti, ter da je ta sklep deželnega odbora bivši deželni glavar grof Al*
297
Auersperg; začasno ustavil in se o tem obrnil na Najviše mesto za razsodbo. — Z dopisom od 13. julija t. 1. It. 855 je potem c. k. deželni predsednik naznanil, da je Njih Veličanstvo na podlagi §. 42. deželnega reda z naj visim sklepom od 28. junija t. L gospodu ministru notranjih zadev zaukazalo, da ima deželnemu odboru naznaniti, da njegovega sklepa, ki je členu 19. temeljne državne postave od 21. decembra 1867. 1. in tudi koristi dežele zato nasproti, ker je stvari primerno obravnavanje le v enem jeziku spisanih predlog težavneje, ne more odobriti in setoraj deželnemu odboru ukaže, za to skrbeti, da se — enako drugim deželnim zastopstvom v enakih razmerah — pripravijo predloge za deželni zbor po določbi navedene temeljne državne postave v obeh jezicih. — To je tedaj konec dolge borbe! Deželni odbor mora ubogati Najviši ukaz in bode storil, kar mu je zapovedano. Radovedni smo pa zdaj: ali so dobili tudi deželni odbori v Gradcu, Celovcu, Gorici, Poreču, v Trstu in v Opavi enaka povelja? In če jih še niso, imajo Slovani v imenovanih deželah zdaj cesarski sklep od 28. junija t. 1. za-se, po kterem morajo isto zahtevati, da se jim ondi vse predloge deželnih odborov predlagajo v obojih deželnih jezicih, kajti kar je tukaj pravo, mora biti tudi drugej.
— (V odborovi seji kmetijske družbe) je bilo med drugim sklenjeno: Odbor pritrdi v vsem si. deželnemu odboru o napravi vinske in sadjerejske šole na Slapu, da po odstranjenih mnogovrstnih ovirah bi prihodnji deželni zbor sklenil napravo te šole; — nasvetuje se c. k. deželni vladi, da občini Blejski dovoli dva živinska sejma v Zagoricah; — trgovec A. et G. M. Schro-der v Trstu naznanja družbi, naj bi razglasila, da se pri njem dobi pravi peruvanski gvano, cent blizo po 7 gold. 50 kr.; ob enem je priložil knjižico v slovenskem jeziku „o zgodovini in lastnostih pravih gvanskih gnojev" iz Angleškega prestavljeno; naj se tedaj kmetovalci, ki tega zdatnega tičjega gnoja želijo, obrnejo do imenovanega trgovca; — gosp. Matevž Koder, župnik na Slapu, naznanja, da prevzame predstojništvo podružnice kmetijske za Vipavsko dolino, in razodeva svoje misli o napravi občinske trtnice, s kterimi se odbor sklada; — o loteriji, ktero misli družba napraviti na korist zidanja potrebnega poslopja za shrambo kmetijskega orodja na vrtu družbinem, so se določila nektera glavna načela; — družbi na prodaj po-nudeni Sufolkiški prešiči so se sprejeli proti temu, da se ogledajo, predno se kupijo. Razdelitev juncev, ovac in licitacija telic in prešičev bode v prvi polovici meseca oktobra; — učiteljem, ki so zdaj v Ljubljani in se podučujejo tudi v kmetijstvu, je odbor na prošnjo gosp. Tomšiča radovoljno dovolil, da se jim v praktični poduk pokaže na družbenem vrtu shranjeno kmetijsko orodje (ravnokar je tudi došla naj-bolja mlatilnica); — gospoda Peter Emih iz Drago-melja in Matevž Gruden iz Hotederšice sta bila sprejeta za uda družbe kmetijske.
— (Iz seje deželnega odbora 6. dne septembra.) Zarad vinske in sadjerejske šole v Slapu je deželni odbor na vprašanje c. kr. ministerstva kmetijstva sklenil, prihodnjemu deželnamu zboru predlagati stvar tako, da bi se mogla prihodnje leto začeti ta šola, in po zaslišanem mnenji centralnega odbora družbe kmetijske v tem smislu poročati predsedstvu deželne vlade. — V podporo šole v Planini (Stockendorf) se bode po predlogu deželnega šolskega sveta v proračun normalnega šolskega zaklada za leto 1873. postavilo 150 gold. — Podobčini Petelinje se je dovolila nova volitev srenjskih gospodarjev, občini Gojzd pa volitev novega občinskega odbora. — Na dotično vprašanje deželne nadsodnije v Gradcu  se je  deželni odbor izrekel
za vpeljavo listov o posestnem stanju v zemljiških knjigah (Grundbucher) po dovršenem pregledu katastra, in naj bi vlada predložila prihodnjemu deželnemu zboru načrt postave o notranji osnovi zemljiških knjig. — O stanju opravil zemljiške odveze in o potrebi obstanka nekterih odveznih komisij še za nekaj časa bode deželni odbor predložil prihodnjemu deželnemu zboru posebno poročilo. — Vlogo Planinske občine zoper preselitev cesarskih gosp6sk iz Planine v Logatec je deželni odbor sklenil izročiti deželni vladi s tem, da bi o tem zaslišala mnenje deželnega zbora. — Ker deželni šolski svet slovenskemu učiteljskemu društvu za občni zbor 24. septembra t. 1. iz normalnega šolskega zaklada zarad pošlega denarja v rubriki „remuneracij in podpor" ni mogel nakloniti nobene podpore, mu je deželni odbor iz deželnega zaklada dovolil 100 gold. podpore proti opravičenju pred dež. zborom.
—  (Iz deželnega zdravstvenega sveta,) V zadnji seji se je po predlogu dr. Karola Bleiweis-a enoglasno sprejela resolucija, daje preselitev mirnih blaznih v popolnoma ločeno stran deželne prisilne delalnice skoz in skozi pripravna in zarad prenapolnjene deželne norišnice tudi jako nujna. Tudi zdravstveni referent c. k. deželne vlade vitez Andrioli je konečno glasoval za resolucijo. Ker je tedaj visi zdravstveni svet spoznal tako preselitev za dobro, sme se pričakovati, da se kmalu reši nujna zadeva in to tem več, ker se je enako zgodilo tudi na Dunaji.
—  V pondeljek je bil svetovalec v ministerstvu g. dr. Lorenc tukaj v Ljubljani. Želel je z lastnimi očmi videti tudi goveda Kranjska, ker ima nalog, da za dunajsko razstavo napravi statistični popis goved Avstrijskih. Gospoda dr. J. Bieiweis in Solmajer sta ga peljala na živinski sej m, kjer je imel priliko videti veliko mešanico Kranjske goveje živine; ogledal je tudi kovaško in živinozdravniško Šolo in družbini vrt na Poljanah.
— Na mnogo vprašanja naznanjamo, da pravila (statute) „občne banke ljubljanske" so že davno predložena bila c. k. ministerstvu.
—  Kakor slišimo, se je v pondeljek gospa vdova Tomanova poročila z gosp. Janko UrbanČičem, grajščakom na Turnu, svakom rajnega dr. Tomana.
—- (Dedsina iz nenade.) V Slovakiji umrli slovanski rodoljub gosp. Tomaškovič je poleg druzih 26 Matic in društev slovanskih tudi našo Matico postavil med dediče. Gosp. dr. Costa, predsednik Matice, je od do-tične ogerske sodnije prejel poročilo, a dozdaj se še ne ve, kolikošen je znesek, ki ga podedva Matica naša.
—  (Glasbena Matica). Iz imenika, ki ga priobčimo v prihodnjem listu, radostni vidimo, da do 10. dne t. m. je pristopilo 8 ustanovnikov in 73 podpornih udov. Želeti je, da število udov od dne do dne raste in se tako društvu pripomore k vspešnemu delovanji.
Sopet nam je nemila smrt vzela vrlega domo-1 ljuba: prečastiti gospod Janez Zalokar, župnik 1 v pokoji, je 11. dne t. m. v 81. letu svoje starosti umrl. Rajnki je bil velecenjeni slovenski pisatelj, vzlasti na polji kmetijskem; oni rokopis, ki bode podlaga slovensko-nemškemu, že davno pričakova-| nemu slovniku, ki se ima iz zapuščine knezoškofa Wolfa na svitlo dati, delo je njegovo. Naj do zadnje ure neutrudljivo delavni domoljub v miru počiva!
—   (Ali nemcurska nevednost ali pa zagrizena hudobija?)    Po „Danici" in došlih nam pismih se je to-le
zgodilo: Politično društvo v Stražiši pri Kranji je svoje zborovanje po §. 15. društvene postave od leta 1867. c. k. okrajnemu glavarstvu v Kranju naznanilo brez kolek a in to po §. 16. iste postave. Okrajni glavar diktira na to društvu globo (denarno kazen) za-rad neštempljanega naznanila. Ker je globa očitno zoperpostavna bila, je društveni odbor, nanašaje se na jasni §. 16. imenovane postave, zahteval preklic globe , sicer pritožbo pošlje c. kr. finančni direkciji v Ljubljano. Al okrajno glavarstvo se za ta opomjin ne briga, temveč vdrugiČ naloži društvu kazen, ko drugo zborovanje naznani brez koleka. Na ustmeno vprašanje v glavarstveni pisarnici zarad globe odgovori se društvu, da §. 16. se ne razteza na politična društva, ampak veljž samo za nepolitična. Ko odbor vidi, da v Kranji le bob v steno meče, pošlje pritožbo res v Ljubljano. Cez tri mesece je prišlo rešenje pritožbe, da po §. 16. društvene postave leta 1867. se globa odpušča. — Iz tega posnamemo jedro: Gosp. Derbitschje poznal društveno postavo od 1. 1867., ali pa je ni poznal. Ce ni vedel zanjo, ker po takem starčeka spomin zapušča, naj gr6 v pokoj. Ker pa, v pritožbi društveni zavrnjen na §. 16., m6gel je vsaj ta §. prebrati, je zagrizena hudobnost očividna ali pa nagajivost strastna. Da se to ali uno ne spodobi cesarskemu uradu, gotovo ve ves svet, ki v tej dogodbi sopet vidi, kaj vse počenja birokracija! In pravi cvet take birokracije je gosp. Derbitsch, ki se za §. 19. osnovnih postav še ne zmeni ne, ker dopisi njegovi do političnega tega društva bili so dozdaj vsi nemški, akoravno mu je bilo naznanjeno, da se zahtevajo dopisi slovenski!
—   (Pobirki iz Časnikov.)   Da nobena laž ni ,,Lai-bacherici" in „Tagblattu" prenesramna, da ne bi ž njo sleparija ljudi,   vzlasti kedar gre za to,  črniti narodni deželni zastop, kazala sta zopet te dni z „weisse Fahne auf den Zinnen des Laibacher Gebahrhauses".   Ker pi-salca, grand-nemčurja, poznamo, mu moramo že z nemškim pregovorom odgovoriti, sicer nas ne razume:  „um~ $efel)rt tjl audj gefaljren!"  in mu na uh6 zatrobiti številke te-le: do meseca avgusta 1870. leta 58, — 1871. leta 42, — 1872. leta le 34.    To  so oficijelne številke. Bomo videli:   ali   imata  imenovana časnika toliko  poštenja,  da prekličeta laž,  ki  sta jo izvila iz „weisse Fahne". — „Laibacheričin" žurnalist, ako ni včerajšnje noticije  prepisal  iz   kakega   nemškega   časnika,  je — čujte! —  „zur Abwechslung"   šel   med Slovane,   kajti po zagrebškem „Obzoru" poroča, da zbor „feuerwehri-stov" (požarnega društva)  v  Zagrebu je imel nemški značaj ,   a to poroča tako,   kakor da bi „Obzor" o tej protinarodni demonstraciji   ne  bil   črhnil druge besede! Naj tedaj dostavimo mi,  kar „Obzor" piše o tej „pan-germanski demonstraciji",   ktere  se je udeležilo se ve da  tudi  cela  kopa  ljubljanskih   „feuerwehristov". Da požarno društvo dokaže Nemcem — pravi — da je Zagreb središče kulture nemške na Hrvaškem, povabilo je nemška feuerwehr-društva iz  Čislajtanije;   cere-moniel bo nemški, komanda nemška, kakor vsred Frank-furta, in da se krona postavi vsemu, bode protestan-tiški župnik  Schoedel imel velik govor,  da se potem po nemških novinah (tedaj tudi v „Laibacheriei") pisati more, kako Z a g r e b gravitira v Nemčijo, če tudi je vse to laž.    Vsakako je pa žalostno,   da v Zagrebu,   srcu Hrvatske,  se  sme izpeljati taka germanska demonstracija od ljudi, ki so bili gostoljubno sprejeti v našo domovino, a še žalostneje je videti slabost in nečimurnost naših domačih ljudi, ki se nahajajo v tem društvu in s svojim sodelovanjem in materijalno podporo pripomorejo k takim demonstracijam.   Ako je sploh korist požarnih
298
društev problematična, je pri nas to društvo cel6 škodljivo, ker njih namen so protinarodne demonstracije". — Tako ,,Obzor". „Laibacherica", nanašaje se na ta časnik, nič ne omeni o tem, kar po pravici trdi „Obzor" in kar je pri nas v Ljubljani prav tako, kakor v Zagrebu.