110 DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA OROOJA »ELAN« BEGUNJE NA GORENJSK ■ . ;'v ' . -V- , (jff Atoli*** Zaradi gospodarske reformo, ki je bila uveljavljena v letu 1965, imajo podatki o zaključnem računu še toliko večji pomen, Pri vsakem podatku se namreč pojavi vprašanje ali je rezultat boljši kot je bil pred reformo ali slabši in takšni so izgledi za bodoče. Ravno zaradi tako važne prel^mrdce v gospodarstvu je zanimivo, v kakšnem položaju so je znašlo podjetje po reformi in v kakšni meri so izpolnjene prognoze, ki so bile dane ob reformi. Že takoj ob začetku je prav, da razčistimo to, da rezultati po zaključnem računu za leto 1965, še zdaleka ne izkazujejo vseh vplivov gospodarske reforme, niti ni možna primerjava o izpolnitvi prognoz in niti niso merilo za oflenjevo** nje bodočih rezultatov. Za upoštevati je namreč, da je podjetje poslovalo do 25. julija 1965 po starih pogojih poslovanja, po 25« juliju 1965 pa po novih pogojih in da vse spremembe niso bile uveljavljene ali prišle do izraza že takoj v začetku, temveč postopoma« Na primer cene jesenovega rezanega lesa so se neuradno spremonile še pred gospodarsko reformo, uradno pa šele ob koncu leta 1965. Ceno transportnim storitvam so.se spreminjale šele pozneje, za nekatere materiale in storitve pa se cene še nišo ustalilo in zato tudi ni tako jasne slike o vplivih reforme. Za začetek še tudi to, da so vso številke prikazane še v starih dinarjih, ker je pač zaključni račun zajel obdobje, ko je veljal stari dinar. Za zaključni račun za 1965 leto bo zato, za izjemo od prejšnjih let, prikazana primerjava rezultatov leta 1965 ( do leta 1964, primerjava za leto 1965 za obdobje do reformo in po reformi in obravnavanje vplivov gospodarske reforme. j V primerjavi z letom 1964 je dosežena sledeča proizvodnja: (v 000 starih din) ARTIKEL 1964 1965 INDEKS - lesene smuči 984,101 1,251-.973 127,2 - metalne smuč i 302.451 448< 997 148,5 — plastične smuči 11.950 23.628 197,7 - smučarske palice 106.798 127.103 119,0 — drugi zimsko športni proizvodi 56.206 61.017 108,5 — telovadno orodje 124.873 174.621 139,8 - proizvodi za vodni šport 28.264 33.520 118,6 — proizvodi za športne igre 12.711 18.072 142,2 - badminton reketi 14.252 45.899 322,0 — reševalne naprave 83.138 100.517 120,9 - drugi proizvodi 19.802 27.256 137,6 - usluge 69.017 58.922 85,4 skupaj po lastni ceni 1,801.614 2,371.525 131,6 skupaj po prodajni ceni 1,957.475 2,671.333 136,5 Povprečno število zaposlenih 509 551 108,3 proizvodnja na zaposlenega 3.846 4.848 125,4 V primerjavi z letom 1964 je bila dosežena sledeča prodaja: (v tisoč din) 1964 ■ 1965 INDEKS a) prodaja proizvodov: - v izvoz 1,153.786 1,224 <.165 106.1 - na domačem tržišču 629.487 1,175.605 186// - za lastne potrebe podjetja 68.681 65.517 95,4 b) prodaja trgovskega blaga 29.687 53.021 ;178,6 2 / 1964 1965 INDEKS c) prodaja materiala 29.297 35.138 119,9 d) prodaja odpadkov 1.330 1.733 130,3 prodaja skupaj 1,912.268 2,555.179 133,6 1 V letu 1965 se je prodaja v izvoz le malo povečala in sicer v dolarjih v letu l ^964 952.489 v letu 1965 pa 998,328. Tembolj pa se je povečala prodaja na doma-j čem tržišču, saj se je v primerjavi z lotom 1964 skoraj pod'' jxla. Od prodaje na domačem tržišču odpade na prodajalno na letališču 8^,872.647 din in je to za obdobje dveh mesecev lep uspeh, i Po grupah proizvodov je dosežena sledeča prodajaj (v tisoč din) 1964 1965 INDEKS “ lesene smuči 1,022.346 1,227.141 120,0 - metalne smuči 317.747 532.078 167,5 - plastične smuči 8.680 27.567 317,6 - smučarske palice 107.168 197.398 184,2 - drugi zimsko športni proizvodi 58.984 73.761 125,0 - telovadno orodje 112.802 147.247 130,5 - Proizvodi za vodni šport 22.321 36.479 163,4 - proizvodi za športne igre 16.156 20.014 123,8 - badminton reketi 25.025 29.670 185,6 ~ reševalne naprave 84.414 83.040 98,3 - drugi proizvodi 21.039 31.325 148,8 - usluge 69.612 59.564 85,5 - skupaj proizvodi 1,851.954 2,465.286 133,1 - trgovsko blago in material 60.314 89.890 149,0 prodaja skupaj 2,912.268 2,555.178 133,6 3 a) EM 1964 1965 v izvoz: * - lesene smuči par 107.733 76.797 -,metalne smuči n 6.656 9.858 - plastične smuči drugi stroški 37 3 1° 1 % skupaj 100 - 25 1o Za leto 1965 bi bilo težko dati objektivno oceno o vplivih gospodarske reforme, ker so vplivi nastali šele od 25. 7. 1965 naprej in to ne v celoti naenkrat, "temveč postopomal Vpliv povečanih stroškov za uvozni material je nastal n,pr. tokoj 25. 7., za rezani les jesena pa se je cena šele postopoma oblikovala, tako, da je šele v decembru bila dokončno znana nova cena. Pričakujemo lahko, da bodo vplivi v celoti vidni šele v letu 1966 in to seveda še toliko bolj, ker se bodo nanašali na celoletno poslovanje. Za naše podjetje je v zvezi z reformo sigiSmo osnovnega pomena, da je bila rekonstrukcija v glavnem zaključena še pred 25. 7. 1965. Modernizacija tehnološkega procesa proizvodnje, odprava ozkih grl in povečanje kapacitet, omogoča boljše izkoriščanje materialov, doseganje boljše kvalitete, produktivnosti in povečanje proizvodnje ali krajše: omogočalo bo bolj ekonomično in rentabilnft proizvodno. Ravno zaradi rekonstrukije bo lažje prebroditi težave, Iti so nastale po reformi in je že tudi bilo lažje povečati produktivnost, s tem pa tudi povečati °sebne dohodke. / '..................no..M.IH.M.M, . .,.,»11,111..i„. "965.1965-1965.1965°1965 • 7 cabilancabilancab I Osebni dohodki so se v letu 1965 v razmerju do leta 1964 povečali za 33,9 v letu 1965 za obdobje po reformi pa za 27,6 °/o proti obdobju pred reformo. Primerjava osebnih dohodkov z letom 1964 je sledeča: (netto na mesec) 1964 1965 INDEKS januar 32.032 • 48.589 • 147,1 februar 34.112 63.856 ’• 187,2 marec ' 39.104 56.160 143,6 april 39.520 52.624 133,1 maj 42.640 49.712 116,6 junij 46.384 51.792 111,7 julij 42.640 54.080 126,8 avgust 50.752 57.614 . 113,5 september 52.832 61.568 116,5 oktober 52.832 63.856 120,9 ''■•v.unber 51.792 92.352 178,3 defi^ni\>f>r 50.960 68.016 133,5 povprečno na mesec , | . 44.824 60.018 133,9 od 1. I. do 31. VII. 1965 •v ; 53.830 od 1‘. VIII. do 31. XII. 1965 . *f. 68.682 indeks 127,6 - Zanimivo je tudi štovilo zaposlenih;, ki odpade v posaniezni razpon neto osebnih dohodkov na mesec. Delavcev z osebnimi prejemki do 40.000,- din v povprečju praktično ni več,in se je najbolj povečalo število delavcev s prejemki od 50 -80.000.- din. razpon netto osebnih dohodkov 1964 št.del. 1965 št.del* 1» | 20.000 - 25.000 25.000 - 30.000 ■ i.;, 4 l ‘ 9 0,7' 1,7 30.000 - 40.000 : 172 31,9 8 1,4 40.000 - 50.000 221 41,0 139 25,0 50.000 - 60.000 76 14,1 208 37,3 1 60.000 - 80.000 37 6,9 152 27,3 i 80.000 - 100.000 11 2,0 34 6,1 ; nad 100.000 9 1,7 16 2'9- 1 , 1 s k u p a 3 539 100 f 557 100 1o 00 ■ ’ \ . ■ \ : Lipnik Jože PRI DELU Bojan Z rij c O fc a % K 4fi \0d V 1960 1961 1962 1963 1964 1965 ^ letu 1965 je bilo v podjetju 40 poškodb °d tega jih je bilo 6 na poti iz in na delo. Povprečno število zaposlenih je bilo 572, odstotek poškodb na število 2aposlenih pa je znašal 6,9 Zaradi Poškodb pri delu je bilo izgubljenih 469 delovnih dni, ' ^«žjih poškodb ni bilo , razen če bi omejili poškodbo v skladišču gotovih izdelkov, ko je delavec zaradi slabe organi-2acije dela spustil balo papirja v teži °ca 70 kg sodelavcu iz prvega nadstropja vT" ' ' . • ; /. na glavo in je bilo le naklučje, da ni bilo’ težjih poškodb. Enako lahko omenimo dva primera poškodb, ki sta zah-? tevali nekaj nad-mesec dni bolovanja, medtem ko so bile ostale manjše, saj nam že podatek, da je bilo od 34 poškodb pri delu 24 takih, kjer je bilo število izgubljenih delovnih dni manjše od 10 delovnih dni, potrjujejo zgoraj navedene ugotovitve. V primerjavi z letom 1964 so ti rezultati vsekakor ugodni, saj je bil /c poškodovanih na število zapadenih 7,5, zaradi poškodb pa smo izgubili 638 -delovnih dni ali 12 % več kakor v letu 1965 v ddnosu na opravljeno delovne ure. Odstotek gibanja poškodb 6,9$, ki je znašal v letu 1965, je izpod republiškega povprečja za lesno industrijo, ki se giblje med 10 in 13» \ V letu 1964 se je ugotovilo, da je bilo največ poškodb v jesenskih mesecih in v mesecu decembru, kar izhaja verjetno iz vzroka, da smo v tem času morali izvrševati veliko število nadur, zaradi uvajanja novega tehnološkega postopka v smučarskem obratu. V letu 1965 je bilo največ poškodb v pr^ih secih v lotu« kar verjetno iz- j k- 5 6 7 8 9 iC -H 9 hu.jta, a-u ■»<.»iinX.nda so se to dolovne obveznosti iz leta 19CA prtma-sple tudi na\iaslednje leto, enako pa so dolgoletne ugotovitve, da je v zimskih in . jesenskih mesecih največje število poškodb . Poškodbe po obratih in oddelkih: Vsako leto ugotavljamo, da je bilo v lesnem obratu vedno med 60 in 70 vseh poškodb v pod jo fc.jn. kor jo seveda razumljivo, saj y teh odrta 1 kih obratujejo najbolj nevarni lesno 'obdelovalni stoji, enako pa je v tem obratu najveg zaposlene delovne sile. V letu 1965 lahko ugc-tavljamo, da je bilo v tem obratu sorazmerno zelo malo nesreč, enako ni bilo poškodb, ki bi se lahko obravnavale kot težje. V prejšnjih letih je bilo. opaziti predvsem večje število poškodb v strojni delavnici smučarskega obrata in v telovadnem orodju, v zadnji dveh.-letih pa tudi v oddelku razreza lesa, doeim tega v lanskem letu ni bilo. Vsekakor se moramo zavedati, da je to stanje posledica rekonstrukcije smu-! carskega obrata, saj smo z ureditvijo tehnološkega procesa vidno zboljšali tudi delovne pogoje, s tem pa tudi var-•i zaposlenih. s* * £ o Oj N 8» * ^ S ^ ho -v pa tl v ta dnu. 10 P T S č P S t V lotu 1960-in ~t961 jo po številu, nez— g-od prednjačil ponedeljek, v letu 1962 tje bilo največ poškodb v soboto, v letu 1963 pa v četrtek, medtem ko je v zadnjih dveh lotih prednjačil torek. Torek je bil tudi v ostalih letih po številu poškodb sorazmerno visoko in če gledamo ta problem iz nekega povprečja, lahko ugotavljamo, da je bilo v zadnjih letih največ poškodb v torek in ponedeljek. Ti podatki se v popolnosti ne ujemajo z republiškimi podatki o gibanju poškodb po dnevih v tednu, kjer je bilo največ poškodb v sredini tedna, zato bo treba temu vprašanju ivisvetiti več pozornosti«. Zaščitna sredstva; Za osebna zaščitna sredstva•so iz leta v leto vlagajo večja finančna sredstva. Osebna zaščita pomeni pri delovnih pogojih Rot so pri nas izredno važen či-nitelj pri preprečevanju poškodb pri delu in poklicnih obolenj. Pred loti smo ugotovijaliv veliko število poškodb ter bolezni v zvozi z delom, kjer je bil vzrok pomanjkanje zaščitnih sredstev, v glavnem so bili vzroki le zarar-di nestrokovno uporabe ali pa se ta sredstva niso uporabljala. Na nekaterih delovnih mestih smo morali zaposlenim zagotoviti zaščitna sre- j dstva tudi iz uvoza (rokavice, maske), kor na domačem tržišču ni teh zaščitnih: sredstev, ki bi odgovarjale za zaščito | pri naših delovnih pogojih. Zdravstveno varstvo s I ,i Brez dobro organizirano zdravstvene službe skoraj v vsaki večji ir^ospodars- ; ki organizaciji ni možen napredek tudi službe varstva pri delu. V našem podjetju je nastala na področju organizirane zdravstvene službe v letu 1964, ko smo v podjetju ustanovili ob- , ratno ambulanto. Z ustanovitvijo obro- 1 I "tno ambulante smo imeli vrsto problemov, ' eden osnovnih problemov je pa ostal še do danes, to je pomanjkanje stalnega zdravnika, kljub razpisom z ugodnimi po-» goji. Kljub tem pomanjkljivostim pa lahko ugotavljamo, da vseeno uspehi niso izostali, osnovni koraki so narejeni, z nastavitvijo stalnega zdravnika v tem letu pa bodo podani vsi pogoji, da bomo tudi na tem področju dosegli še večje Uspehe. V letih od 1960 do 1963 se je gibal bolniški stalež v podjetju visoko iznad republiškega in smo morali zaradi tega plačevati visoke dodatne prispevke socialnemu zavarovanju. V tem obdobju so je gibal bolniški stalež med 6 in 7 /», kar je za 75 °/o nad republiškim povprečjem, Poleg ustanovitve obratne ambulanto je bil važen mejnik pri znižanju bol- ; niškega staleža izbira pristojnega zdravnika, V letu 1964 je bil povprečni bolniški stalež 4,9 kar je predstavljalo nap-ram prejšnjim letom viden padeci Enako se je veliko pozornosti posvečalo zdravstveni preventivi kljub veliki obremenjenosti zdravnika, V letu 1965 se je bolniški stalež nekoliko dvignil, krivdo je iskati predvsem v delovnih pogojih, ki so se šele v žabjem času izboljšali in pa v sistemu finansiranja zdravstvene službe. V letu 1965 smo izgubili: nesreče pri delu - 469 delovnih dni, nesreče izven dela — 830 delovnih dni, nesreče na poti na in iz dela - 80 delovnih dni, izgubljeni delovni dnevi zaradi nosečnosti in dojenja - izgubljenih. 3.244 delovnih dni. Torej odpade j 9.161 delovnih dni ali 73.288 ur zaradi bolovanj in nesreč, 3.244 delovnih dni ali 25.952 ur žara— ! di nosečnosti in dojenja, skupno 12.405 delovnih dni ali 99.240 ur bolovanja. I I Na osnovi teh podatkov lahko ugotavlja—! mo, da je bilo .v podjetju 39 delavcev I kot da niso delali, oziroma je bil vsak delavec v povprečju ods oton 21 | delovnih dni, Ti podatki predstavljajo I napram letu 1964 za 5 % porastka $ bo- | lovanj z ozirom na opravljene delovnq I ure • Ako upoštevamo vrednost ene opravlje- j ne delovne ure v letu 1965, lahko ugo- i tovimo izgubo zaradi bolovanj- oziroma odsotnosti iz dela za preko 121 milj. , starih dinarjev. l I' Vsi ti podatki nam kažejo, da moramo na tem področju še veliko pokeniti. V | ilustracijo naj navedemo, da ima tovarna pohištva Nova Oorica, ki ima že | nekaj let dobro organizirano zdravst- J veno službo,kljub V povprečju slabše delovne pogoje, bolniški stalež med 2 do 2,5 %. i ! zahvala ! [ t * 1 % a 5 i Vsem članom kolektiva "Elan" Begun- ; i je se iskreno zahvaljujem za sočust- f i vovanje, darovanje cvetja in znotno I denarno pomoč ob prezgodnji smrti \| mojega nepozabnega moža. i Vaše vsestranske pomoči ne bom niko- f | li pozabila. f § | 1 /I j Zahvaljujem se za uslugo in vas po- | zdravijam! Žalujoča žena Slavka Švab n otroki IJJC1 St SMUČAJO Z v o o o o o o o SMUČMI (nadaljevanje) j 1936 - nova doba za smuči • Koncem januarja 1956 sva z Jerasom prišla domov. Praksa pri Firmi Kastle nas je obogatila s teoretičnin^in praktič— OVIM! Finžgar Miha ■VilUiUi j rnnnjom zn lepljenje smuči. I : > ’ \ Verjetno smč> tisti čas hitrojo »ilvm-^.11 j kot danes. Takoj smo pristopili k roWi I j strukciji za prehod na lepljene smuči, j j odnosno delno žc? lepljenih smuči na nov, ! bolj ekonomičen način. ( . | Prvo smo naročili material iz uvoza, in j to s konične krožna žage, celuloidno rqb-j nike, celtana plošče, OKA kit, kofix j robnike in DD lak (Grif Wegin). I * i Nadalje je prišlo Se ,ostalo, kar smo iz- j | delali doma, To je biloi osnovno gretje | j v hali A (50 m), nabava "Trika" kotla, j I komore za stiskalnico, stiskalnico in | modele za sušenje lesa na 14 % vlage. I I Vse to je bilo do meseca maja pripravl;je-J I no. V maju 1956 smo prekinili B masiv- | j nimi smučmi in od takrat dal;}o se smuči j | samo lepijo. Vzporedno z lepljenimi smu- | ! črni so nastopile težave s suhim losom, j I ker doma. nismo mogli dovolj sušiti. Su- | I šilnica, ki je bila v današnjem kovins-; kem obratu - skladišču - (ki je v letu 1958 pogorela) ni več odgovarjala. Leta i 1957 se je zaželo graditi novo sušilnico (4 komore) ki je zadoščala kapacitetam do leta 1964. i Podjetje je lota 1958 prišlo v težave : s prodajo rokotov, katerih je bilo na (halogi cca 500.000 kom, saj jih je 120 :' delavcev izdelovalo od 2.500 - 3.000 kom dnevno. I v j Da je prišlo do krize, je najbolj oči-i tno to, kor smo imeli samo enega kup— | ca "Sportex" v zahodni Nemčiji. Ta I J' ..... .firma je šla v konkurz. Zato še danes trdim, da je bilo takrat preveč očitkov, ker bi v slučaju, da mi danes izgubimo firmo "Grosvig", bilo podobno in bi težko rekli, da jo za to kriv rlixokfcor. Zaradi krize 1957 t 60 se ni moglo v smučarskem obrata kaj dosti modernizirati. Zato je ostal isti princip izdelave do leta 1960, kot je bil začet v letu 1956. . Spomladi,leta 3 958 sem iskal kontakt , ,,. Sohler , , ■! s ia.rmo v Nemčiji. Hote J. sem, da bi .Sol tja na prakso, ko sem bil poleti 12 j 1^58 na sejmu v Viesbadnu,- jo -bil naš sosed "Sohler" kot nalašč, da bi nave-za—— 1^ z njim stike za prakso. i ; , ^se to sem povedal dr. Rajhardu in tov. j 'Pieškotu. Zvečer smo povabili g, Sohler- ; 3a in prodajno šefinjo na narezek in fu-Soslofomsko slivov iro.. Med razgovorom je ,PriŠlo do razgovora, da bi ja* rad šel J k ^jim na delo. Gospod Sohler je meno !P°vabil na ogled tovarne. Na kraju sva j se dogovorila, da mi bo poslal vse doku- ; ^ente za sprejem na delo. Naraosto dok:*— I Centov pa sem dobil od njega karto, da Imore zaposliti mojstra iz konkurenčne | j "tovarne, lcer je še preveč tajnosti v me- ; kalnih smučeh. Odpisal sem, da ne gre za j Vohunstvo, nato pa je pristal, da pridem 1 j,r njim naslednje leto. Tako sera leta . j ^59 končno šel za štiri mesece k tej i J*mi, Tako smo šelo leta 1960 dobili v I Srrillcartikom obratu prv« i »popolnitve z ; v.oeta5Snitni prošfimi, i ^®ta 1958 sem obiskal g. Kastleja na ra*-2stavnem prostoru in ga povabil na ogled I Qasih smuči "Bloke". To so današnjo ”Jet' ; smuči in"Triglav” (to lanova1no) današnje j 'Super SL", Pri Triglav smučeh smo dali ; kot&ni ščitnik v sredino, da ni bil to- I v ■—„ . 7 j c^a kopija Kastleja, Gospod Kastle je I^al za smuči priznanje, češ da so že |kar dobre. I . jV letu 1960 nas je obiskal gospod Kastlo,1 I se je ravno nahajal v Ljubljani, Og-i Je dal si je tovarno skupaj z ing. Vrto* ; Ctiikom. Dal je pripombo, da jo dosti na— j rejenega po njegovem starem načinu. I ■ ' ' 'j J ^ letu 1960, ko sem se vrnil od Sohler^. ! I 3a, smo prvo naredili stiskalnico za lo— i Pljenje metalnih smuči. Konstrukcija j stiskalnice je po principu Sohlerjevihj ; Kodele in gretje pa po naših možnostih, j kor jG tudi ceneje. Zelo važno pri teh ! stiskalnicah je to* da ima zgoraj Toledo in zračno stiskanje. Mislim, da lah— i ko napišem, da je to moja ideja, ker jo i ^udi zunaj ni bilo nikjer. Na po-dlagi te stiskalnice, ko je že obratovala, -som predlagal, da bi tudi ta način naredili pri dvoetažni stiskalnici, ki je bila še na dvorišču in ji čakala na montažo. Leta 1960 f-vio tudi prišli na spremembo Modelov za skoblanje lesenih smuči. Modeli so vzdržljivejši, lažji za u-pravljanje, z manjšo porabo lesa, hitrejše skoblanje in izraba nožev v celi širini stroja. Leta 1961 smo nabili še vodno stiskalnico od Sohlorja za lepljenje oblog na metalno ali leseno smuči. Začeli smo s plastičnimi smučkami. To leto smo začeli tudi s poiskusi dolžinskega spajanja lesa. Na metalnih smučeh pa z opremo ž nede- \ ljenimi robniki. Poiskušonje s tračni- : mi žagami za razrez lamel, jo dal uspehi pri prihranku lesa. 1963 rekonstrukcija smučarskega obdata.. Napravil so je prvi par smuči v obliki j sendviča, 1 ?T' — ' VVV ’ ... -j'., .n.,, ..J.. ' |'\ kX\W to je v eni operaciji smučka cela zlepljena. 13 1964 smo končno začeli, rezati lamele na tračnih žagah močnojše izvedbe. 'Prih-.-r.... nek na lesu je bil dosti večji. Odločili smo se za dolžinsko spajanje lesa, kar je bilo neizogibno in brez toga si ne moremo več zamisliti proizvodnje lepljenih sinuči. 1965 smo začeli dolžinsko spajanje z rogličenjem. Naredili smo prototipe sendvič smuči, ki se je osvojila, Izvsdli smo rekonstrukcijo proizvodnje smuči v celoti. Na mednarodnem sejmu v Kolnu,"jeseni 1965 je firma Wehnke iz Hamburga razstavila dve novosti v vodnem športu. Gre za kajaka eno in dvosed, ki sta se na ti'gu pojavila pod oznako "ctfish-S" in "cat-fish-D". Že prvi dan sejma je vladalo za te čolne veliko zanimanje, posebno še, ker je bilo tu ustvarjenega nekaj novega, kar je glede na svojevrstnost enkratno. Imenovana firma je lansirala "catfish-S" dolžine 250 cm in "catfish-D" dolžine 300 cm. Oba čolna sta izdelana iz specialne srebrne plastične folije, tako da ta material absorbira sončno iUrfce. Čolna sta prilagojena ahtevam tržišča in imata elegantno obliko. Sta zelo o-kretna, sposobna za manevriranj e- in ima^-ta odlično stabilnost. Šestojita iz treh ločenih zračnih komor in enega vloženega dela s 4 ločenimi zračnimi komorami. Na ta način so dosegli visoko stabilnost. Pri testirnih vožnjah se je izkazalo, da imata oba čolna izredno dobro lego na vodi in da dopuščata kar najhitrejšo vožnjo. ocket -—TV. Štirje sodelavci TYR0L1A GMBH so sedaj obiskali, za dobo troh mesecev vse vodilne trgovine s športnimi potrebščinamit kakor tudi športne oddelke velikih modnih hiš v Zvezni republiki Nemčiji in Zahodnem Berlinu, Tu poučujejo strokovne moči o pravilni montaži in oskrbovan nju TYR0LIA varnostnih vezi "rocket 1-2-3 + rockfet—clixlr, kakor tudi o drugih TYR0LIA vezeh. Na ta način je zagotovljeno, da bo kupcem stregel v trgovinah strokovno izobražen personal. ZAHVALA! •r' Vodstvu in sodelavcem, članom kolektiva, posobno pa Kovin stega obrata, za izkazano pomoč in sočustvovanje ob tragični smrti mojega brata .Togota Svab Franc zahvala Sindikatu in posameznikom za darila in voščila ob 80-letnici, 'Goričnik Micka iiirnimmnrl* VmniPR \w$\yr7T -'rr^^x'' 'V'"' /.r:*# STANJE DELOVNE SILE na dan 28. 2. 1966 V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 536 delavcev, od tega: moških žensk 263 273 V inštitutu pa je bilo skupno zaposlenih 15 delavcev, od tega: moških žensk 12 3 POROKf! ! Poročili so se: DEŽMAN Marija - delavka v smučarskem obratu VAVPOTIČ Franc - evidentičar v komercialni službi VESTER Marjeta - delavka v smučarskem obratu VOLKAR Majda - delavka v smučarskem obratu SAJE Marjan - delavec na lepljenju v smučarskem obratu. I GIBANJE DELOVNE SILE I V februarju se v podjetju ni zaposlil noben delavec. V februarju pa so odšli iz podjetja: <>< PERNE Ivan - kolar, zaposlen na mizarskih ročnih delih v telovadnem orodju - po sporazumu. ŠVAB Jože - Ključavničar, zaposlen na ključavničarskih delih v kovinskem obratu - umrl. £0R Janez - zidar, zaposlenca zidarskih delih v obratu vzdrževanja -po sporazumu zaradi upokojitve . -O ROJSTVA ! Rodili so se; KOSMAČ Slavki - deklica VOLČANŠEK Vidi - deklica FABJAN Francu - deček , 15 Z OBRATOV ! SKLADIŠČE ORODJA, ZAŠČITNIH SREDSTEV IN I • ! Petrovčič Janko 1 J Kot vsa druga deloVna mesta, tako ima , I tudi skladišče orodja v lesnem obratu j svoje probleme, ki pa po večini ne za-I nimajo večjega števila sodelavcev. V J šestih letih, kolikor sem na tem delov-inem mestu skladiščnika, se, razen veli— ; ko večje vsakoletne odgovornosti in pa I števila koristnikov, ni nič spremenilo. ; Že leta 1965 je bilo govora o poveča-inju skladišča, toda slabo kaže, kljub j temu, da bi bil nujno potreben malo več-i ji prostor in nove police, ker stare ne j odgovarjajo tolikšni obremenitvi raznega teškega materiala in orodja. I ! Kolikor vem, so bili dostavljeni pro-| fili polic za skladišče lesnega obrata, : toda baje se bodo montirali v novem od- • delku inštituta. Zdi se mi, da tak od-j nos, oziroma postopek ni pravilen, kaj-j ti na skladišče orodja lesnega obrata l je vezano 478 delavcev z orodjem, za-1 ščitnimi sredstvi in potrošnim materia-j lom. I Vsem je znano, da proizvodnja iz leta j v leto narašča pa tudi osebni dohodki ■| so se v večini primerov kategorizirali j na višje stopnje, medtem ko je v skla-i dišču orodja v lesnem obratu enako, kot ; je bilo pred šestimi leti. 16 FOTROŠNEGA MATERIALA. ) i , Mislim, da bi odgovorni forumi lahko J pomislili na to, da je sedaj pri toli- 1 I ko povečani proizvodnji tudi toliko vec; I manipolacije z orodjem in potrošnim ma-| I terialom. Posebno veliko dela je z iz- ( i dajanjem in časovnim vodenjem zaščitnih sredstev. i . ‘ i ; Po novem sistemu zahteva materialno knji I .1 ! govodstvo, da se vso oddelke razbremeni ■■ za drobni inventar in obremeni po same z-; j nike, ki dejansko orodje uporabljajo. S j j tem ukrepom se bo delo še Veliko pove- ; c alo. ! ' ! j Veliko problemov sc je v podjetju re-| šilo na zadovoljiv način in upam, da se j ! bo tudi ta. i v ■ v j i Želim, da bi v prihodnji številki Naše j 1 smučine dobil odgovor. iNOVO 00000 N I SMUČARSKA PALICA Z LAVINSKO VRVICO I Firma športnih jartiklov "Salevra" iz Munchna je preizkusila tako imenovano I "varnostno smučarsko palico" z vdelano i lavinsko vrvico s IG m dolga perlonska j vrvica je zvita skozi odprtino tik pod I ročajem v votlo palico iz lahke kovine, ! konec vrvice pa je nameščen okoli zape~ j stja. Če se palica v stiski odvrže, se rdeča vrvica avtomatično izvleče in se j sproži tako visoko kot normalna lavin-1 ska vrvica, ^lavna prednost te novosti j je verjetno v neupadljivi uporabi te I vrvice, kajti nekateri smučarji se izredno sramujejo, da bi javno pokazali, i da imajo to varnostno napravo. USPEH 2;41,9 I 53,6 53,9 54, 4 1. I 3:04,8 j, 1:01,4 1:01,6 1:01,8 1:41:48,8 j 31:39,4 | 33:48,9 I 36:20,5 j 17 VII.. repub liisko -te km oven j e gozdarjev, lovcev in lesno— industrijcov jo zuključuno. k tem pa. ni zaključena trtv-ciicija toh tekmovanj in upamo, da ;.;e bo C o še bolj uspešno nadaljevala. Udeležba na tem tekmovanju je pokazala izredni interes in množičnost, saj se je tekmovanju udeležilo 172 tekmovalcev. V športni borbi so bili doseženi zelo dobri rezultati, vendar to ni osnovnega poni*-na. Gre predvsem za prijateljsko srečanje in zbližanje gozdarjev, lovcev in lesno-, indus+.ri jccv na bol ih pol-jn— n ah. K o P R \/ £ h S 7 V c G o X D rt R J e. v/ t O V C £ V i O in p u £ t r i j c e v V VELESLALOMU ZA MOŠKE JE NASTOPALO 18 EKIP ; V VELESLALOMU ZA ŽENSKE 3 EKIPE V TEKU ZA MOŠKE JE NASTOPALO 6 EKIP l V TEKU ZA ŽENSKE 1 EKIPA Ekipno masivi: 2. ELAN Begunje Peterman Janez Peterman Franc Hrovat Janez Ekipno ženske: VELESLALOM J VELESLALOM - žensko i ; Od 21 udeleženk veleslaloma za ženske I so naše tekmovalke dosegle naslednja I mesta: ! 3. Dobida Majda 53,6 i 4. - 5. Koren Majda 53,9 6.' Mežek Minka 54,4 i 8. Kunstelj Marta 1:00,1 i • . i ^ - VELESLALOM - moški i * j Med 115 tekmovalci so naši dosegli (naslednja mesta; I i 7* Cvenkelj Franc 1:01,4 i 8. Grm Janko 1:01,6 j 9. Bohinc Janez 1:01,8 l 23. Perkovič Brane 1:07,7 j 27. Arh Anton 1:08,3 i 33. Pohar Franc 1:10,9 j 36. Mencinger Oto 1:12,0 1 42.-43. Pintarič Franc 1.14,5 I TEK - moški Med 29 tekači so se Elanovi tekmovalci ; ' n. | zvrstili takole: 6. Peterman Janez 31:39,4 9. Peterman Franc 33:48,9 13. Hrovat Janez 36:20,5 20. Pangerc Silvester 39:52,2 21. Komar Stefan 39:53,4 SMUČAR -ZAVAROVANEC ? / Ali so bodo morali zavarovati vsi I smučarji? i i . Ker sodišča v zadnjem času primerjajo | pri odškodninskih procesih dolžnosti I pri previdni vožnji smučarja z enako | dolžnostjo avtomobilista (pri čemer i večinoma uporabljajo slavni paragraf 1 . zakona o cestnem prometu, kjer namesto i pojma "udeleženec cestnega prometa" e-nostavno postavijo besedo "smučar"), i želi Nemška smučarska zveza, da bi za | vse smučarje uvedli obvezno zavarovanje, i Lastnik izkaznice Nemško smučarske zveze, ki je kupil izkaznico v športni tr-j govini za 18 DM, je zavarovan proti ne-j zgodi, bolezni, zlomu smuči, oziroma , tatvini in ima tudi pravno varstvo. I I J Kastle je obdaroval 303-otroško vas. ! . ■ I I Firma Kastle se jo v letu 1965 odpove- ! j dala božičnim čestitkam in darilom, ki j jih je druga leta razpošiljala svojim j strankam. Ta znesek je namenila za dtw • rovalno akcijo. Ob priliki božičnega I proslavljanja v SOS-otroški vasi Imst ' so pripravili otrokom nenavadno prese- i nečenje. Poslovno vodstvo tovarne smu- j či Anton Kastle je darovalo dr. Gmeiner-i I ju v otroški vasi 18 parov popolnoma I novih smuči s Tyrolia okovo in Kbmper- i j deli smučarskimi palicami v skupili vred : I nosti preko 32.000 šilingov. Vsake, hiša j | v Imstu je dobila na ta način po eD par j I dragocenih smuči. Veselje v otroški va- ; i si je bilo nepopisno. i IZPLAČAN FEBRUARJA Smučarrja LO - telovadno orodje Kovinski obrat Sedlarski obrat Skupno lesni obrat Podjotjo \ M0 RADOVIMI C Al '182 °/. 147 % 159 1o. 216 % 178 io 174 fa fa 66 Angleške s... - Ali imate že dolgo angleške sobote? - Ne, imamo pa že, dolgo angleška stranišča. ( - er O Obvestilo: Staro skladišče, namenjeno za novo trgovino, se od 1. marca naprej imenuje Čufarjev dom (Čufarija). MEČ IN PRAVICA - francosko-italjanski film četrtek 17. J. ob 20. uri sobota 19. 3. ob 18. uri nedelja 20. 3. ob 16. in 20. uri GLASNA ŠEPETANJA - ameriški film ' petek 18. 3. ob 20. uri sobota 19. 31 ob 20. uri nedelja 20. 3. ob 18. uri • NA DELU OBVE&fcteVAT/2A. suvj«+,ski'film j torek 22. 3. ob 20. uri sreda 23. 3. ob 18. in 20. uri i - I POTOVAN.TR BREZ VRNITVE - češki film petek 25. 3. ob 20. uri sobota 26. 3. ob 18. uri V PRAVEM ČASU - angleški film j četrtek 24. 3. ob 20. uri 'l sobota 26. 3. ob 20. uri nedelja 27. 3. ob 16. in 20. uril j A0 ZVONIJO ZVONOVI - ameriški barvni glasbeni film j nedelja 27. 3. ob 18. uri .1 . i KAZANOVA Z DON/VE - madžarski film torek 29. 3. ob 20. uri sreda 30. 3. ob 18. in 20. uri 100.000 DOLARJEV NA SONCU - francoski film četrtek 31. 3. sobota 2. 4. nedelja 3. 4. ob 20. uri ob 18. uri ob 16. in 20. uri- O - Ij 19 I I PREGREHA IN KREPOST - petek 1. 4. sobota 2. 4. nedelja 3. 4. franc o sko-italj an~ ski barvni film ob 20. uri ob 20. uri ob 18. uri ZAI33NSKA POSTELJ., torek 5.4. sreda 6. 4. ital,Janški film ob 20. uri ob 18. in 20. uri GOLI IN LiRTVT - ameriški barvni film četrtek 7. 4. ob 20. uri sobota 9. 4. ob 20. uri nedelja 10. 4. ob 15.30 in 20. uri B1J.JBI - ameriška barvna risanka petek 8. 4. ob 20. uri ob 18. uri ob 10. uri matineja sobota 9. 4. nedelja 10. 4. I .CJE JE iiHkED - sovjetski barvni film | torek 12. 4. ob 20. uri j sreda 13. 4. ob 18. uri I • • ! TOL JONES - angleški barvni film sreda 13. 4. petek 15. 4. sobota 15. 4. nedelja 17. -4. ob 20. uri ob 20. uri ob 18. uri ob 16. in 20. uri SERENGETI - nemški barvni film četrtek 14. 4. sobota 16. 4. nedelja 17. 4. 20 NOVINARJI vsega sveta v ELANU : 7 dneh novinarskega svetovnega smučarski j I prvenstva je približno 150 novinarjev og* ob 20. uri ob 20. uri ob 18. uri in ob 10. uri matineja I aaJ ilo naše podjetje. Bolje rečeno, ogle^' 1:1 so si v skladišču gotovih isaelkov PfJ | pravljeno razstavo smuči in drugih ;>roiz' 1 vodov. Naši predstavniki so jim pripre^1 j li lep sprejem in manjšo pogostitev. i Po 'cratken nagovoru, pozdravu in opisu j Elana 30 si gostje z velikim zanimanje13 ogledali naše proizvoae, predvsem smuči1 | i/.ed tem so šli tudi po nekaterih obrati*1’ I Nepričakovano so tudi nakupili precej 1 j delkov; smuči, dur-al palic, choping b-*-° ! kov in drugih. Bili so dobro razpoložen1 in navdušeni nad tem, kar so videli. i ; To je za Elan nedvomno najboljša in ! ti najcenejša propaganda, saj bodo novJ-narji ponesli glas o Slanu po vsem sve*u .1 -ittfilllliiHlilllliOlHllIliiHlililliltlHOOillltilllluMllHtOlillllliiHf1 | POPRAVEK j V zadnji številki Nase smučine smo pod i naslovom "Tujci se smučajo z Elanovi®* | smučmi" na strani 19 pomotoma napisal*’ j da smo dobili 1 vagon (20 m3) jesenovi ! frizov od 'firme Fischer. I 3. Pravilno smo dobavili 1 vagon (20 m ) crizov omenjeni firmi. (popr. Finžgar 'l ,) • VI* .&* j*: mgmmm #»#f 4" iv;;,,-../ Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna Prehodi morajo biti vedno prosti!