..................................- UredniAkl ln upramllkl pro«tort: M§7 8. Lawndale Ato. Office of Publication t M67 South Lewndale Ato. Telephone, Kockwell «90« Mttor Juwrr M. IMS. «I Ilk« mUMm ta« act of cimiw «t aurak i. im. chicago, ill., Četrtek, is. marca (march tai, i9s7 Subscription «6.00 Yearly STKV.—NUMHBR 54 Aceeptanee for mailing at special rate of postage provided for in section 110», Act of Oct «, 1917, authorised on June 14. 1911. icijski list v Berlinu zahteva, da mora Roosevelt "zavezati jezik voditeljem ameriških Židov/' ki žalijo Hitlerja. John Lewis je tudi Žid pri nacijih. Goering namignil v radijskem govoru, da se pripravlja atentat na "firerja" Fašisti izzvali izgrede v Parizu gerlin, 17. marca. — NacijskI rsdni krogi so se včeraj dva-nt spozabili v silnem srdu na ¡dovskega" newyorškega žu-'iidovskega" Johnsona in idovskega" Johna Lewisa, ki pondeljek zvečer ožigosali Itierjs na javnem shodu v New orku — dvakrat so izbruhnili Ukoj nato so si sami zamašili najbrže na Hitlerjev ukaz. Prv ič je berlinski list Der An-iff, glasilo ministra propaganda. Pavla Jos. Goebbelsa, ivil zahtevo na predsednika oosevelta, naj ustavi "žalitve" itlerja. List je pisal: "Cas je da zahtevamo od predsedni-Zdruienih držav, naj energič-nastopi proti newyorikemu ppsnu La Guardiji in drugim neriskim voditeljem židovskega ibanja. Njih žalitve našega fotelja postavljajo odno&aje med emčijo in Združenimi drfcava-i v vedno večjo nevarnost, a« miška vlada pa Se ni storili ni-tsar učinkovitega proti Židov-temu prostfitvu". List je men-i nalašč zapisal ime Johna Le-iu "Levis", da bi se glasilo ži-rnko. Takoj nato je pa omenjeni list naknil gornjo zahtevo na Roo-fvrtta in vsi ostali listi niso Tiltl eno besedo omenili "incidenta i New Yorka". Drugič je general Hermann Whelm Goering, minister le-ilike flote, sinoči govoril po ra-iu in v tem svojem govoru je wnignil, da je Hitler v nevarno-i atentata, oziroma da se kuje irota zoper njegovo življenje, ijti 'naš vodja je zavarovan a tao ognja od vseh strani" . . . Tudi te Goeringove besede o »roti so bile kasneje cenzurira-* na višji ukaz, ko je bil nje-°v fovor izročen časopisju. Izmene »o bile iz teksta, daai u-*ni krogi ne morejo utajiti, da ni izgovoril, saj jih je sliša-»vsa Nemčija! — s*» York, 17. marca. — 2u-U Guardia se je včeraj obiti t močno telesno stražo taj-"h Aktivov. Dali je bil župan ^rjen. da se pripravlja nanj M napad, ali kaj drugega je ni znano. Medtem je prišla vest, da ao »^'Jske nemSke organizaci-: 1 Amerik> začele legalno po-Pr<>ti nacijski organiza-.Putsches Bund in njenemu Kritzu Kuhnu v De-Kuhn je obtožen, da j« g"! ameriAk« federalne ,"> Pripravlja se zajwrno "•"J* zanj. ^^ ^Ponthi mUitarUti od-nov ho, Kitajške 17. marca. - Is Kal- JJJjlitarutl UHtanovili "neod-"H»«olsko državo g inters *"ngokuo n« „.veru KitaJ- folijo ter ob~g. r«har v notranj Sest ubitih in 300. ran jenih v predmestju Park, 17. marca. — V predmestju Clichyju ao vso prejšnjo noč divjali izgredi med fašisti in comunisti in šest oseb je bilo u-bitih ter breg malega 800 bolj ali manj ranjenih. Med ubitimi sta dva policaja, d očim je okrog 76 policajev med ranjenimi. Izgrede je izzvala fašistična organizacija "socialna stranka", v katero se je prelevila bivša fašistična vojaška organizacija Ognjeni kril in kktera je včeraj pozvala svoje članstvo, naj pride v masnem številu v Clichy gledat neki film. Ker je Clichy vplivna komunistična občina, so komunisti takoj organizirali proti de monstraci je in iz teh so se razvili krvavi izgredi. Okrog 10,i 000 komunističnih delavcev je prisostvovalo pri izgredih in 3000 policajev je delalo mir, miru pa ni bilo, dokler niso bili fašisU izgnani iz predmestja. «•Vjiijj. "*fo čevljar. *l vernerja Murphyja, da se spor poveri v rešitev posebnemu odboru. Governer je isbral sa načelnika odbora župana Franka Cou-J sensa, ostala dva člana pa re-prezentirata delavce in delodajalce. Ta je sdaj šel na delo, da poravna konflikt. Governerjev predlog določa, da se morata obe stranki podvreči odloku tega odbora. Hoteli, prisadeti v tem konfliktu, so Statler, Book-Cadil-lac, Detroit-Iceland In Fort Shelby. Organisiranl prevažale! mleka bodo danes predložili svoje sa hteve delodajalcem. Sinoči so gla sovali o oklicu stavke, ki bo Is-bruhnila, če bodo delodajalci od klonili sahteve. Cestni železničarji, šoferji, klerkl v detrolt-skih veletrgovinah in vosniki tovornih avtov se tudi pripravljajo na stavko. Stavkovni val s* še vedno razširja in je poleg Chrys lerjevih avtnih tovarn zaiej več drugih tovarn hi podjetij. Governor Murphy se bo danes sestal s predstavniki industrijskih unij in voditelji eivlčnih organi zacij. Konferenca Je bila sklicana, ds nsjde izhod iz kritične si tuacije in pitopreči izbruh splošne stavke. Pogajanja med avtno unijo in Chrysler Motor Co. so še vedno v zastoju. Injunkcija, katero je izdal okrožni sodnik Allan Campbell, določa evakuacijo tovarn, katere so okupirali stavkarji. Kakor vse kaže, se stavkarji ne bodo umaknili iz tovarn. Governer »Murphy Je u ver jen, (Dalje na S. strani.) kol »f rfc je peeeetil U Folie t loe (Nariaal Jerger.) Dogovor med železničarji in magnati Obe skupini odobrili pensijski načrt VVanhington. D. C., 17. marca. — Predstavniki železniških bratovščin in magnatje ao včeraj odobrili penzijski načrt, ki do-loča v petodstotno obdavčenje mezdnih izplačil za financiranje sistema. Polovico tega davka bodo plačevali železničarji, drugo polovico pa kompamije. Pensijski sistem bo kril okrog 1,600,-000 želesničsrjev. Načrt določa postopno svišanje davka, ki bo sedem odstotkov čes dvanajst let — George M. Harriaon, načelnik sveže železniških bratovščin, in J. J. Peliey, predsednik organi-zacije železniških magnetov, sta podala skupno Isjavo, v kateri naglašata, da sta obe grupi odobrili pensijski načrt. Pogajanju so sledila Roossveltovemu apelu in so trajala več tednov. Harrison je dejal, da je uver-jen, da bo federalno vrhovno sodišče proglasilo pensijski načrt sa ustavnega, ker je resultat skupnega dogovora med delavci in delodajalci. Kongresna akcija bo vsekakor potrebna, da načrt stopi v veljavo. Pensijski sistem bo v smislu tega načrta upravljal poaebnl vladni odbor. Priapevkl bodo šli v federalno blagajno in lz te bodo železničarji prejemali pokoj nino. Vsak ftelesničar je upravičen do pentlje, ko doseže starost 06 let. Pokojnino bo prejemal tudi, če se umakne v pokoj po tri deaetlh letih službe, železničar lahko ostane v službi tudi potem, ko doseže starost 6ft let, toda vsota pokojnine se ne bo svlšala, čeprav bo še nadalje prispeval svoj delež davka v pensijski sklad. Pentlje ne bo deležen, če po vstopu v pokoj dobi delo pri katerem oge-Janjlh. Pri volitvah Je l*wisova unija zmagala, ni pa dobila večine glasov vseh delavcev, ker Je kom-panlja s teroristično tsktiko preprečila glaaovanje vseh delavcev. Mnogi ao se ustrašili poaledir In ae niao udeležili volKev. Johnson je dobil od Hernoffs $40,000, ker je poravnal stavko. V piamu, ki ga Je Johnson poalsl senstnemu odseku, prsvi, ds je Ksrnoff asm izjavil, da vsota ni pretirana, ker ae Je trudil šmt mesecev, da Je "|s»raviial" konflikt med l*wleovo unijo i»t kompanijo. Druga evidenca, ki jo je dobil v rok* senatni odsek, kafcv da Je kompanlja potrošila $*:U.OOO ** razbijanje stavke. Od te v^ili* ao fiobojnikl, katere Je d«dilla otem t jeklarskim trustom In korporacijo General Electric in tmagal, je o-stalo dejstvo, da so si težke industrije ugotovile mir ta primeroma nitko ceno. Metdno tvl-Aanje, ki so ga dobili avtni in Jeklarski delavci, je malenkostno, ker predstavlja le nekaj od» stotkov stroškov produkcije. Avtno kompanije so 1. l»3fi potegnile le 95.70 na vsako delnico vloženega kapitala, preteklo leto pa $28.76, kar je porast 405 odstotkov. Avtna produkcija bo letos dosegla rekord kljub stavki, ki Je sdaj v teku v tovarnah Chrysler Motor Co. General Motors je v dobi nekaj tednov, odkar Je sklenila kompromis t unijo tdruženlh avtnih delavcev, producible več avtomobilov kot kdaj prej v tako kratkem času. Jeklarski trust je tudi kupil mir na račun svoje prosperitete. Ako bo produkcija korakala naprej v sedanjem tempu, bodo Jeklarske korporacije produclrale 60,000,000 ton Jekla v tem letu, deeet odstotkov več kakor leta littll, ko je produkcija dosegls višek. Za Industrije je sklenitev kolektivnih pogodb t l^ewlsovo organizacijo garancija miru. Jeklarski trust Je kmalu po sviša* nju metd natnanil, da bo cena toni Jekla poskočila • treh na osem dolsrjev. Delnice U. 8. Steel korporacije so poskočile v vrednosti na $117. Velika delavska ofentlva se js šele začela. Delavci so pokazali, da se ne bodo zsdovoljlll t drob-tlnami in da bodo zahtevali večji delež od bogastva, ki ga produ-clrajo. Za korporacijo General Motors, Jeklarskim trustom in General Electric so sile Wall streets, ki so že pričele navijati cene. Trije direktorji U. S. Steel korporacije so Morganovl partnerji in Morganova finančna hiša Je zvezana z Du Pontovo mu-nicijsko dinastijo. Newyoriki bankir hvali Lew i »a New York. — "Ca* Je že, da oni, ki vodijo velike industrijske koritorscije, vidijo pisanje na steni, da je splošna prosperitete mogoča le, sko prevladujejo prijateljski od noša JI med delavci in delodajalci," Je dejal Arthur M. Lamport. newyorškl bankir v svojem govoru po radiu. Lamport je pohvalil Johna t l*wi-*a. načelnika CIO, ker skuša potegniti delavce v Industrijsko u-ni Jo. zaeno pa Je ošfrkal magnate, ki vodijo opozicijo |0*otl l,e-wlsov i organizaciji. Avtna unija zmagata pri volitvah Toledo, O. — Krajevna unija združenih avtnih «lelavcev Je Izšla zmagovita iz volilne borbe, ki j«« «rtlločila, kdo naj representee vse evtne delavce v tovarni Hpi-c«*r Mfg. Co, pri kolektivnih pogajanjih. Volitev s* Je udeležilo IUfiO delavcev In izmed teh se je !m» im LASTNIKA »LOV«KM* HAMOOMB tootUBUK J»DKOTO MrfMé Iiihtii kr IS« ,, M ■«■IWI ÜMH (Imi CS—i) I» UM M tato, MM M ya! Má. 114« M «Mrt Mat M ia CSMM »TJ« « mí* UU. MU U H M»l M IM ■ MM« «III ml k« pte. M* « M«ri«. Ilm, HM. •«•.. wis to ntoraM ••Ir >U m i .mW PROSVETA 14* to LmwmémU A*«« V New Yorku je zmagal ikofl Katoliški škof Gibbons % Albanyju, N. Y. in njegov kardinal Hayes sta zmagala zadnji teden v newyoriki nižji državni zbornici. Ta zbornica je s 102 proti 42 glasovom odklonila ratifikacijo amendmenta za odpravo otroškega dela. To ae je zgodilo na pritisk kardinala Hayeaa In škofa Gibbonaa. Newyoriki governer Lehman, župan meata Now Yorka La Guardia In predsednik Roosevelt so apelirali na po*l«nce, naj glasujejo za ratifikacijo amendmenta in s tem pokažejo, da so socialno orientirani in za osvoboditev ameriških otrok iz mezdne aužnoati. Demokratje imajo veČino v newyoriki zbornici. Ti demokratje ao bili izvoljeni na Rooseveltovi listi. Volilci so jih volili, ker so bili pod vtisom, da bodo sledili Rooseveltovemu novemu dealu. Ko je prišlo do glasovanja o ratifikaciji amendmenta, je 61 republikancev glasovalo proti amendments Ce so republikanski bur-bonci tako glasovali, jim nI zameriti, ker oni navadno glasujejo proti vsakemu gospodarskemu In socialnemu napredku. Tedaj je pa polovica demokratov, 41 po številu, potegnila z republikanci in ratifikacija je bila poražena. Polovica demokratov v zbornici je sledila Booae-veltu In druga polovica je sledila — kardinalu Hayeau in škofu Gibbonau, ki sta zahtevala, da amendment za odpravo otroškega dela mora biti poražen. Ti newyurški demokratje, katerim ata kardinal Hayea In škof Gibbons več kot predsednik Roosevelt in katerim so interesi katoliške cerkve vet kot socialni blagor Združenih držav, so večinoma katoliški Irci in spadajo k zloglasni tammanitski organizaciji v New Yorku; to je ena najbolj korumpiranih političnih mašin v Ameriki, toda zadnja leta ae je razcepila in deloma vleče z Rooaeveltom, deloma proti njemu. V mestu New Yorku je še nekaj neodvisnih llatov, ki ae ne boj« kritizirati katoliške cerkve, čeprav je v New Yorku najmočnejša katoliška trdnjava v Združenih državah (druga katoliška trdnjava je v Bostonu In tretja v Chicagu) —« in ti čaaopisi zdaj avare kardinala Hayeaa in njegovo duhovščino, naj ne izzivajo političnega konflikta v Ameriki. Politična cerkev je klerl-kalizem, toda v deželi, v kateri je cerkev ločena od države, je klerikalizem nevarna igra za — cerkev. Za zgled lahko aluii luteranaka cerkev v Minneaoti, katera je pred 40 leti vodila politično ofenzivo z namenom, da al osvoji držav-no »zbornico in dobi javni šolski sistem pod svojo kontrolo. Minnesotski volilci. dasi so bili v onih letih in so še danes v veliki večini lute-rani oziroma protestanti, ao pa energično atrli in pokopali klerikalno politiko. Cikaškl dnevnik Daily Times, ki jo v religioznih rečeh čez mero toleranten in katoličanom še poesbej naklonjen, Je zadnjo nedeljo v uvodniku (udi obaodil vmešavanje katoliške duhovščine v napredno aocialno zakonodajatvo. List meni. da ae bo to meščevalo nad cerkvijo, kajti v Združenih državah Je velika masa katoličanov, ki ai ne puste diktirati od avoje cerkve v političnih in ekonomako-aocialnlh zadevah In ta masa zagovarja amendment za odpravo otroškega dela. Kako predrzna je že postala katoliška hierarhija v Združenih državah, dokazuje vrat it Washingtona. katera ae glasi, da predstavniki katoliške cerkve diktirajo vladi avojo politiko glede Španije. Hierarhija je pre\zela zastopstvo š|tanskih fašistov in polagoma forsira vladi zahteve Krancove Junta v Španiji, |»red*ed-nik RooM*velt i »h se udaja pod pritiskom v upanju, da dobi v /ameno koncesije od katoliške opocicije proti njegovi aoditijski reformi! — Kooarvelt je že precej dovolil katoliški cerkvi v zadevi ftpanlje. ampak koliko mu bo to pomagalo pri njegovi ofenzivi za reformiranje vrhovnega aodiiča, ni znano. Najbrie ga bodo potegnili—kakor gs ao v New Yorku glede amendmenta za odprav o otroški-aa drla! Ameriška demokracija, zlaati \m te novodeal-ska reformacija, postane največja farsa, če bo katoliška hierarhija lahko diktirala poaamee» rum zbornicam svoje burbonske drkrete in s pomočjo republlkansko-burlMinskih reakcionar-)ev ovirala bomo aocialno rakonodajstvo. ki Je v okviru novega deala že samo na sebi miserno. Edina odpomoč proti tej kugi je napredna izobrazba delavcev in malih farmarjev, da se bodo v prvi vrsti zavedali svojih ekonomskih in socialnih interesov ne oziraje ae na privatne interese burbonskih cerkvenih ail. Glasovi ik naselbin h ZMaftšek ie potuje Sharon, Pa.—Zadnjič aem obljubil, da bom poročal, Kako aem iéf-v johnatownako okolico slovo jemat in da bom to priliko Iz-raJtyl I« v ugodnem vremenu. Toda zadnje dni ae je v Penni letošnja zima šele pričela. Une 18. marca je namreč pričelo anežiti in naletavalo je kar naprej. Pred te« marčnim vremenom na« je pozdravila prava pomled, tako da aem šel na potovanje brez površnika, pa aem se ukanll, kajti f ne-menafci bogci so me dodcfcra pre* mifcistili in mi niao šli popolnoma nič na roko, šli pa go mi na roko naši dobri rojaki z naročnino na dnevnik Prosveto in Prg^le tarca. / Ko sem ae na 4. marca odpravil v Johnstown, je bilo vreme dokaj lepo. Najprej sem se šel poslovit k slovenskemu trgovcu Franku Zalarju, ki mu j« lanska pomladanska povodanj prizadja-la precej škode. Njegova aopro-ga Je pred par meaeci porodila prvorojeno zalo hčerko In oče je zelo veael, da ae jima je po sko-ro 16 letnem zakonskem življenju narodila potomka. Frank je dejal svoji mladi soprogi, naj mi pripravi dobro kosilo, ker to je moj zadnji oblak, obenem pa izrazil željo, da ae bom morda še prcmialil. Iakrena hvala za po-strežbo! Par korakov od Zalarja se nahaja lepo urejena slovenska trgovina z mešanim blagom, ki jo vodita John in Francés Rak. John je več let delal pri Proletar-cu v Chicagu, in ker še ni bil naročen na dnevnik Prosveto, ava takoj aklenlla pogodbo, da ga bo prejemal. Tudi ta dvojica ima krepko deklico prvorojenko. Obilo areče! Ker aem obiakal dva alovenaka trgovca zaporedoma, sem pa še tretjega. Ta je John Langerholc. 8 soprogo vodita grocerijo in mesnico ie več let, in pri Langerholčevih je atalna postaja za potovalne zaatopnike, sai amo ae pa pred par leti kar tr|e znašli hkrati in val trije smo bili deletnl njihovega go-atoljubja. Seveda je tudi Langerholc ponovil naročnino, četudi mu poteče šele v juliju. Tri noči aem prenočil pri tej prijazni 4ruftinl, na 7. marca pa me je LengerholČev sin peljal v dokaj oddaljeno naselbino Tire Hill. Ko aem prišel na Tire Hill, me je tamkajšnji društveni tajnik aprejel z odprtimi rokami ter me apremil po naaelbini. Dobila ava med atarlml tudi novega naroČ nika Proaveti, ki me je povabil, naj se še kaj oglaaim. Iskrena hvala! No, in potem? * Anton Ukmar, izdelovalec in prodajalec priatnih domaČih klobaa, me je a klobasami vred odpeljal v naselbino 8t. Michael. Tam ao vai naročniki ponovili naročnino posredovanjem Toneta Zidanška, medtem pa tudi vae Uktiarjeve klobase pokupili. Zadovoljna nad najinim uapehom ava se zvečer vrnila na Moxham, kjer ava se ustavila pri alovenakem gostilničarju Franku Kralovcu. Nje¿ gova soproga (pa tudi on) nama je dobro postregla. Izrabil aem priliko, da mora slovenski salu »ar biti naročen na Proaveto Vae je šlo po moji valji. Franka Pavllčlča redkokdaj dobim do-ma, toda doma pa ima natakar je obojega apola. pravi V šaljivem tonu, zakaj pennaylvanake mamice zaatopni-ku klobase daje/o — v postnem času. Naj takoj povem, da j« vf« tiste klobase moja soproga brž zaplenila in jih zaklenila v shrambo, kjer čakajo vstajenja in vesele aleluje! Torej je s nabranimi klobasami vse v Dedu, vae po predpisih, tako da ne bo nič' greha. Obiskal sem tudi društvenega tajnika in delegat* enajste jed-notirfe konvencije Johna Oreiko-vlcha, ki je tudi ponoril cekletoo naročnino, njegova prijazna soproga pa je pripravila bogato večerjo in potem aiho šli v Slo- venski dom večerjo zalit a ave- ^iuV pUftJp dvakrat toliko.) žim pivom, a katerim me je po-atregel John Drsgsr, domov o* skrbnik in dolgoletni naročnik Proavete. Pozno zvečer smo se poslovili z željo, da ae spet kmalu vidimo, kajti moja atara leta brzijo naprej z neznansko hitrostjo, kakor bi bila v konjaki dirki. Vsem, ki aem jih obiakal in ao mi bili naklonjeni, izrekam toplo zahvalo! , Anton Zidentek, potovalni zgatopnik. bodo "Naprejete" ČJeRice delile pirhe vsem udeležencem proti mali odškodnini. NaroČile ao več zatajev svežih jajec, katera vam b$H> nudile v v«eh velikonočnih barvah. Za barvanje jajec ao ae prostovoljno javile vae članice "Mpreja" pod pokroviteljatvom predsednice Mary ' Teaovnik. Kakšen bo uapeh pri pirhih, boste že videli. Posebnost programa bo namreč "jajčji pfea" po Martlnškovi godbi, ki zna igrati tako, da vae "povzdigne". Torej le pridite in ne bo vam šel. Te pa pravočaano, kajti igra se začne točno ob poltreh popoldne (milwauÄki čaa). Ples bo zvečer, doMer boste hoteli ostati. (V«top-nina je tudi nizka, samo 35 centov v ¿red proda j i in 40 pri blagajni. (Šuštarji v aprematvu "Rdeče rože" v Barbertonu llarberton, O. — Tukajšnje dramsko društvo "Slovenija" priredi na velikonočno nedeljo, dne 28. marca ¿>b 3. popoldne v dvorani društva Domovina na 14. ce4ti znano in zanimivo delavsko dramo "Rdeče rože", ki je Velikonočni plrhl Milwaukee, Wla. — Na velikonočno nedeljo, dne 28. marca, ae bodo delili pravi atarokrajaki pir-hi v So. Side Turn dvorani. Ta dan nam bo naš priljubljeni pev-aki zbor "Naprej" zopet priredil kraaen pevaki koncert in šaljivo apevoigro "Čevljar in vrag". I-gre podrobno ne bom opisoval, ker za to ao drugi zmožnejši. Povem vam pa samo to, da je Jako zabavna in komična, posebno pa še, če jo uprizorijo Igralci kakršne «i je Izbral Naprej za to poaebnoat. Vlogo čevljarja bo menda i-gral France Puncer, atara sablja na mllwauškem odru. Kako ae mu bo poarečilo na odru, le ne vemo, ampak ko amo ga iskali na njegovem domu že večkrat v zadnjih par tednih, in ga nismo nikdar našli doma, smo končno vprašali, kam zahaja France sedaj "na atara leta". Njegova Ančka ae je krepko odrezala, da je pravkar odšel v javno čitalnico. Verjeli jI aicer nismo fin vprašali njegovo hčerkico, če nam lahko ona pove, kje lahko dobimo "daddyja". Punčka se pa prav krepko odreže, da je papa apet odšel v čevljarnico učit ae za šultarja. No, potem nam je bilo lahko pogruntati o« tal o.\Zh šultarja ae torej uči, aamo da bi ga ne polomil na velikonočno nedeljo. Torej veliko areče, France, v čevljarskem poslu! Naš aktivni, dobrodušni prijatelj Frank Bolka se prav pridno uči vloge aatana. Hudičeva vloga mu jako dobro prigtoja. Kneko ae poda vloga Čevljarjeve žene Ančki Puncer. Oatall igralci ai tudi mnogo prizadevajo, da ga ne bodo polomili. Imeli bomo namreč priliko videti par novih moči mlajše generacije na odru. v Ti ao Joško Oven. Alice GleVan In John Marn. Kljub temu, da ao oblekovali tukajšnje šola, ao vendar zmožni igrati slovenske vloge, In to še prav dobro. Poleg teh sodeluje v fgri v«s "Naprej", ki*« |>od vodstvom novega učitelje prav vestno uči. No, saj menda Že veste, da je "Naprej" dobil za krizmus novega Na svidenje na velikonočno nedeljo v dvorani SST! Pripravljalni odbor. (elf, podučljlva za vsakega delavca Predstavi^ delavske boje: atav-ko, podkupovanje delavskih zaupnikov, Vohunstvo med delavci, teri bo seveda drugačni: malo feetl Salle, fIL — Zima ae je zapostavljati in apet ae nam bliže vesela pomlad, ki nas navdaja z novimi upi in'nam daje nevega življenja, kajti narava ae bo kmalu pričela prebujati. Kartna zabava ali partije SNO je bila dobro obiskene in blegej-na se je spet opomogla. Hvala vsem članicam, ki so bile pridne a prodajo liatkov. Le tako naprej ! Niši direktorji in delničarji bodo «pet z veseljem sprejeli nele poročilo pb zaključku tekočega leta, kajti že apet jim bomo pokazale kaj amo storile v prid SND. Priporočam vsem del-ntterkefti v naii blgini, de «e vpijejo v n** gospodinjskih klijb, delničarji pa v gospodarski klub. VSi bi mofftli upoštevati ta dva kluba SND. Kdor želi priatopiti v ženski ali molki klub, naj še priglasi tajnici Ani Trdin ali pa Franku Lepiču. Vselej z zanimanjem prečitam vae dopise v Proaveti, iz katerih ie razvidno, de «e naše članstvo ivo zanima za prihodnjo konvencijo in za jednotina pravila. Nekateri priporočajo to, drugi ono, vaem ustreči je pa nemogoče. Večkrat ae sliši: član aem toliko in toliko let, pa Š* nisem nič prejel od jednote. Rečem le toliko, da je vaak tisti, ki «e ni nič prejel, lahko srečen. Neka Pasja logika umor totarnIŠkega podravnete Ija Filderje, samomor delavke in nežekonake matere, Filderjeve ljubice, in amrt delavske matere, ki podleže valed obupa obdol-žitve njenega soproga, da je on umoril podravnatelje. V glavnem predatavlja ta I-gra delavske boje za boljši kos kruha. Je čaau primerna, aodob-na delevake drama po svoji vsebini'in pomenu. Ni potrebno, da bi podrobno opiaovala to zanimivo aocielrfb dramo, kajti v, Proaveti je bila že večkrat dobro opiaana. Rečem le to, kdor ima le iskrico delavskega čuta v sebi, da je ne bi amel zamuditi. Pred igro in med dejanji nastopijo članice "Slovenije" in za-pojo več pesmi pod vodatvom priljubljene gospodične Mary Platnerjeve. Torej nikar ne po-^ zabite na velikonočno nedeljo k ^Rdečim rožami" .Nudile vam bodo obilo užitka. Dramako društvo "Slovenija" vabi vae rojake in rojakinje od blizu in daleč, o priliki pa obisk vrnemo. Društvo "Triglav" št. 48 SNPJ priredi pleano veaelico v sobo-to 17. aprila v dvorani društva Domovina na 14. cesti ob 7. zvečer. Tudi na tej prireditvi bodo naatopile pevke "Slovenije" in pa pevaki zbor "Javornlk". Ne pyzabite! Poaebno pa člani, kajti dolžnoat nas vseht je, da pomagamo tudi društvu Triglav. Na 8. marca smo imeli čaat ga križ boli, pa hajd po nakaznico, češ, «ej zato plačujem aaes-ment, da bom kaj nez^j dobil. Strinjam ae a sedanjimi pravili glede boln. podpore, a to razliko, da bi člani, ki ao že več let pri jednotf, bili upravičeni do Šeat mesecev cele podpore. Večkrat ae pripeti, ko podpora poteče, da je dotični bolnik te takoj naalednji den sposoben za delo, če pe bj jednote še naprej plačala, bi bil pa Še bolan. Znano mi je, da jednote plečuje podporo, če je že pretekle za dotlčno bolezen in je prizadeti resnično nezmožen za delo in jednote pleče še nedeljnjo podporo, le de «e člen mora deti prelBketi zdrevniku. Zvišala nej «e bi pdd-pora za operecije, kajti zdravni-ki rečunajo na debelo 126 do 160 dolarjev za eno operacijo, zraven pa je treba plečeti bolnišnici za1 sobo in hrano najmanj od 00 do 70 dolarjev. Jednote nej bi plečela za operacije, za katere sedaj pleče $75, v bodoče »100. Človek je v slučaju operacije najbojl prizedet. Dobro mi je zneno, kakšni računi so se operecije. M rs. Mary (John) Furar, 98. učitelja v osebi g. Jurscyke. ki Na Moxhamu aem dobil tri ,je Ufc0 vplival na obČinatvo pri nove naročnike in na Tire Hillu enega. Mlad zakonski |>er me je potem peljal na Bon Air, tako da sem "splezal" na vse viaoke hribe v okolici Johnstowna, ne de bi se bil potil, kakor včasih prej, ko sem moral peš po okoliških hribih. l>cŽelanova soproga je ponovila celoletno naročnino, tako tudi l«ešnakova, zraven pa obljubila prašičjo kračo, na k*t«-ro pa sva oba pozabila ko sem odhajal. Sedaj sem v resnem strahu, da ne bi tiste krače odnesli morelvillski trapisti, ki bodo prišli na velikonočno »oboto kropit krače, alanike in kolate/ Zato se pa priporočam lovskemu klubu oziroma odboru tega kluba: Turšiču, Grozniku in Pre-stavcu, če bi bili tata prijazni, da bi dotični krači poatavill tele»»', -trato in tako preprečili tistim trapistom ugrabljene krače. Krače pripada mojemu patronu sv. Tonetu, ki Jo bo pe dobil le z mojim poaredovenjem In še te-kret bo deležen le koaU! Neki dopianik It Bon Aire prvem naatopu (poaebno dekletom), da se je hotela vsa "Pla-ninska roža" pridružiti "Napre-JuM. To smo preprečili s kompromisom. da smo jim dovolili naše ga učitelja In sedaj ae tudi one "grlfajo" ze nall koncert. De bo i» velika noč po|»olRa. slišati pevsko društvo "Slovan" iz ftew Yorka po radiu. Petje se je slišalo prav dobro in peli ao lepo. Pevovodja Hude je o ponoaen na avoje pevce. Stavk ko gob po dežju Detroit. — Pregovor pravi, da je prvih sto let težko živeti in prvi milijon težko akupaj »praviti. Tako je tudi prvi dopia tei-ko pričeti. Ce bi ne bUo, bi bil kdaj te kaj poročal Proaveti, katere aem ie več let naročnik. Detroit je danes v objemu raznih štrajkov, katerih je več ko t. ... . . * ji «i i d vaj Bet. Jutri ae mogoče še po- fce pozabite, da imamo tudi mi množl ker ^^ tnjmoma Berbertonu dobre pevske zbo- yro y e V(je tudj da *i ki ae lahko poatevijo v jav- |e,e ^^ fUvk «osti. Petje in dramatika sta M h k| jf w y Florldj m> i lahko nam edino razvedrilo po našem na počitnicah, je 9. marca zapu- vsakfia»jem deiu. Zato pa Je ne-(||tfl ,etovjiče in „ p^, domov, ša tako majhna naselbina lahko Rer 8Uvke rR>ejo ko ^ ponoana na svoje igralsko osob- Kef ^ ,ahko^ ^ ne- ^¿K?™*^ Primernega, bo ga poklicali do- pa jih je, ki ao smoini petja in ^ ^ V iituecijo. Igrenje, pe ae držijo doma, češ: ' . . nisem vit sa to. sem presUr. b f^"0^bo kmalu jrrestarn ali omožena. To „i ! ^aj bo. Slabše ne more Utl. bol}- Pridite k nam v nešo pošteno * J« ^ ,ahko' *ko ^ »>o delev-družbo in pomftedili se boste ter »tvo ^"P"0 organiziralo, ker idšteno razvedrili v veseli drui-»l! Naj vam velja pregovor, da '»v»tv*-e več vredna ena veaela ura kot ,to žalostnih! Za danes naj zadostuje, ogla-' ila pa ae bom še! Antonija Mote. 48. edino v močni uniji je moč de-Joneph I rr\ on. Veselica društva SIM SNPJ Blatne. O. — Društvo It. 883 SNPJ uljudno vabi vae avoje članatvo od blisu in daleč, da ae jideleti društvene veaelice, ki s« bo vršila dne 27. marca zvečer. Igrale bo izvrstna godba in post raiba bo imenitna, zaker bo akrbel odbor. Vabi ae tudi vae naš« občinstvo. Torej na svidenje v «oboto 27. marca na Blai-nu, naalednji dan. dne 28. marca, pe ne f«deracij«ki konferenci iv Boydsvillu! Nkk Glogovšek. P. (¿ernaev (leva) la F. A. Rimee*. Apiona. ki «ta ae vtika. I apila v a v tea unijo v IWtraM«. nakar ata béia rršene le teeije. USTNICA URKDNIÖTVA Redovednice, Virginia. MIrm : De. JeeMsville, Kens., J. B . Rokopisi dopisov se ne vračajo. Weat Frankfort. III.: PoéOHe nem atoje ime in naslov, če telite, da bo objavljeno. I Dve krivici ste pravica?; Modri pater Hugo zdaj pere špansko I zicijo in druge evete inkvizicije J Hugo ni prvi, niti zadnji, ki to delt njegovo pranje je zanimivo iz dveh m. Prvič priznava, da sveta inkvizicija "ni (pravilno Bvetla) točka v zgodovini človsS Ce torej pater Hugo, fanatičen rimec znave, da sveta inkvizicija ni svetla točka« do vi ne — kakšno strábovito obsodbo te iJ ne ustanove more izreči šele nepristranski dovinar? O ja, če bi bil pater Hugo dosleden v SVi priznavanjih, bi moral priznati še marsikaj < nege v zgodovini — katoliške cerkve m čiti bi moral, da v tej zgodovini ni «h|0h svetlega! Amiiak on ne bo tega nikdafprii Druga zanimivoat je, ker pater HÍro «veto inkvisicijo z — rusko čeko. Natanéa stanovih je naštel čez dva milijona ilovi žrtev ruake boljleviíke čeke. Pri naitev^ žrtev svete inkvizicije ni tako natančen. In nec Hugonove Čekovne "žajfe" se glasi ta 'Tele številke ai ki to bere», izreii, pi takim gobezdačem kot bo Molek, Grill ¡n j« porini pod nos, kadar ti bodo prišli « kako in zicijo.' Mislim, da bodo začeli kihati in se k proč obrnili. Ce pa ne, se ti obrni proč odq potem ko si jim zabrusil: Pred svojim pnj pometajte!" Pater Hugo je zabrusil, toda komu? Mg ne more govoriti v imenu Grilla in Jontezi, j ko pa reče zaae: Pred mojim pragom ni no ne inkvizicije — katoliške, niti boljševiike! be inkviziciji enako obaojam kot barbarstvo, prav je bila katoliška inkvizicija stokrat huj BoljŠeviki do danea še niao pekli ljudi na gn di, niti jih niso mučili na način kot je delal T quemada. Do danes tudi Še nisem slišal, da ruski boljševiki mučili in morili ljudi natai čin kot dejajo katoliški fašisti na Primorski Kljub temu odločno obsojam boljéeviéki teror Kaj naj pomeni patrovo žajfanje svete ink zicije z ruslfo čeko? Ali misli, če pokaže rusko čeko, da je s tem opral krvavo toč svete inkvizicije? Mar naj dva terorja ubij drug drugega in stvar bo poravnana in zgo vina čista? Ali sta po patrovi pasji logiki( krivici — pravica?!!! o o a Spet je zacvilil repek . .. Preteklo ¿e 24 dni, odkar smo vprašali pit Mugona: Odkod izvira zločesta volja, kati taji njegov pravzrok? — Do danes se ni od| vora. (Namesto Hugona se je po treh tednih od Bil Hugonov "shoe shiner", kakor da je nj< kdo kaj vprsšal. Le "čevlje sodi naj Kopiti —in "shoe Bhiner" se naj drži svojega podn ja: "cesarskih kamric" ... Vse drugo naj p pusti patrom!) Zlati vek v letu 2500 Kdor proučuje zgodovino tehnike v nje zvezah, bo odkril v njeni celotni podobi sedm «ti tudi klice bodočnosti. Znanstveni áaam je brez nadaljnjega mogoče odgrinjati bodi kulturno podobo sveta. Angleški vaeučiliški v fesor dr. Harry West, ki predava ta čas pol * dinjenih drŽavah, napoveduje za 1. 2500 i vek. Temu veku bo uspelo, dvigniti se s te« danes vidnih tehničnih napredkov do neshi nih ,višin. Malo letalo, ki ae bo dvigalo in spuščalo n pično in bo torej neodviano od letališč. J* izumili v nekoliko sto letih, če že ne prej.« 1 o val i ga bodo v seriji tako poceni, da bi vsi uporabljali kot najbolj pogosti pro« pripomoček. Uporabljali ga bodo ljudje v * večji meri nego dendanes kolesa, motocikk male avtomobile. Ta mala letala bodo tako i ka in majhna, razen tega bodo zmogljiv«* i forjev tako dvignili, da ae bo brzina pm» nezaališano povečala. Razdalj praktično i* več. Na razdalje kakor Pariz—l^»d«n * » ljudje vabili na zajtrk. Logična posledica tega bo, da bodo ljudK vanje v teanih naseljih občutili kot nehi** no in nesmotreno. Iz mest se bodo rarvi» varnlška In trgovinska aredišča. dočim b.* nod rutinske hiše z majhnimi zemljiWir«" sene po vsej zemlji. Vaaka družina b<> ko avoje poaebno bivališče, kajti zemlja * ceni, saj ne bo rasdelje do delovnega K ra in višina, ki jo smatramo danes » nef» ljubno. Imela nobene vloge. . Vaek kulturni človek bo nosil radijskim«» nik in prejemnfk v svojem malem m**» ki uri se bo lahko po pravilni neravnosU^ a člani drutlne, prijatelji in znanci PrMJ bo alitel le njih gleaov, temveč bo gi«» majhnem zaslonu tudi njih obraze Brioj» telefon bosta todej te devno v mttMJOJ, ne energije bodo jemeli ljudje iz «tra. i» aičen z umetnimi velovi. , ^ Za uporabo teh valov bo vaak zemlja« w pavšalen avetovni davek, zeto pa I" 11 kladnice energije jemal tudi potrelmo • razsvetljavo in kurjavo. Svetlob 1 ' J postaneta akupna laat. kakor dane* P'1"* Tudi zemlja bo dajale neprimerno «icer po izrebi energijskih velov di najširših plasti ne bo deUU n;kow nobene skrbi. vtiÉ NI mogoče našteti va«ti prkW)«tev. dobo te« 600 let napoe^uje dr West ns de Ima slati v«k «voje pogoje »vet ^ aelntmi vojnem! ne sme prej ra. Uvideti more. de ae eejrUj. doneči le s skupnim delom. Ko se bodo ki jih porabljajo m «aetoieren* " „ « en tehniko bo neatopUe tUU dobe. îtek.jU^ Vesti $ D «n m avwAM rnnHirbiwîgd -V.. NE OBSODBE IN I'RO- g^STl IN GOBICI ** m za tihotapi žgaott^ •nriikim sodiščem: «Žtf dom. iz Skc "I eTna obsojena na me-el! «nora in 500 lir globe, mejo v ita- '/Jo. Prijeli so jo na meji. gojena je jugosldvensks diis- ^ prenašali iz Jugoslav* KXdkor kavo, suho grozdje, ¿¿žganje in druge predme-TZmzagovarjali še: Armand 1 Križaj Bogomila Eugen E«r Rudolf Albreht, Lud- Benl-in', Alojzij Mohori^ Pavla Llj. Ana Lihar, Marija Lihar, Kj Camar, Jožef Lapajne, K Lovec, Marija Rudolf, rtnc Urbančič, Karel Cehovin, jiton Mlinar, Ana Peternel, An-* Lapajne, Stefan Lovec, Kail gefcvan, Marija Sibana. — ti so bili obsojeni na stroge de-irne in zaporne kazni. Pred puljskim sodiščem se pri-nvlja proces proti 27 obtoženim, ker so tihotapili tobak. Dne 19. marca se bo vršila raz-nva proti Karlu Knefeljcu, sta^ m 30 let, Silvestru Urbancu, I |et, Ivanu Martinčiču, 31 let, »nu Mulcu, 19 let, Franu Svig-u, 24 let, Ivanu Kukcu, 37 let in Htpu Kukcu, staremu 35 let, gr so 31. marca lanskega leta [užali vtihotapiti iz Jugoslavi-20 konj in prvi štirje so se z tčjem v roki postavili v bran »ti obmejnim miličnikom. Fran rigelj ima na vesti še 4 konje, Kukca pa sta ukradla poleg Kga že v Bati 1 konja. Radi detomora se bosta mora-lagovarjati Justina Stare, sta-33 let in Ivana Kariž, sta-38 let iz Ziri pri Sežani. Obe i obtoženi, da sta vrgli živo >jeno dete v 25 m globoko jato. Ker so skrivali orožje in mu-ijo, ki so jo našli na bivših »ntah. so se zagovarjali Blaž tail, Valentin Beltram, Franc rtič, vsi iz St. Petra na Krasu, bwjeni so bili na tri do pet me-ecov zapora in na denarne kazni i 300 do 1200 lir. Ker je javno pretepal svojo že-o, je bil obsojen Armand Ku-'.doma iz Vrtojbe, stanujoč v toici, na pol leta strogega zapo- I PoIck vsega so mu zagrozili k konfinacijo, če se ne pobolj-iv ječi. Silvij Winkler, star 20 let in bfomil Sirk, star 24 let, oba iz Ww sta bila obsojena na 3 meet« zapora in 2000 lir denarne wr>i. ker sta tajno prekoračila fio pri Idriji. Na l.'lOO lir ka- II W*«jno je bil obsojen 55 let-Kud"lf Tomažič iz Sv. Flori- ^ pri ( olu, ker je imel brez *%nja lovsko puško. lh'K P^ok, padec rojstev, to Wvo strasi sedaj vse one, ki ttvzemajo za dvig rojstev. V-,tu demografsko stanja W>uar slc-dcre številke (v o-so odgovarjajoče števil- m6>: p«rok je • « (200,, živih rojenih 284 «L mrtvoroi< nih 8 (8), u»*w Kot vidimo se prvem mesecu leto-nekoliko pomirljjvej- Ši rezultat za demograi.sk« jevnike. y Italiji velikan- sko proslavo ustanovitve imperija. Ob tej priliki bo baje prišlo, ali vsaj želi priti, iz Abesinije par 1000 ljudi — domačinow 'vseh vrat, ras, kostumov in ver", na svoje stroške. Ogledali si bodo tudi ostalo Italijo, ter ae| vrnili preko Trsta. • • • • v zogo-metnih igralcem Zogomet spada v meddržavno trgovino Washington, D. C. — (FP) — O načrtu organiziranja žogomet-nih igralcev resno razmišlja kongresnik Raymond J. Cannon, progresivec iz Wisconsina. Namignil je že, da bo kmalu predložil zakonski osnutek v senatu, ker po njegovem mnenju spadajo pogodbe, ki jih sklepajo igralci z uradniki žogometnih lig, v meddržavno trgovino in kot take so podvržene regulaciji federalne vlade. Cannon je potožil, da imajo magnatje popolno kontrolo nad igralci, diktatorsko oblast. Slednji morajo sprejeti pogoje, ki jih magnatje diktirajo, drugače jih sploh rie sprejmejo, to pa je po mnenju fcongresnika velika )tri-vica. Prvi poskus, da organizira žo-gometne igralce v uniji, je Cannon napravil 1, 1920. Pridobil jih je veliko število za pristop v u-nijo, toda magnatje so udarili z vso silo. Vse je bilo fo pripravljeno za oklic stavke igralcev pri Splošni žogometni ligi, toda načrt je padel v vodo, ko so magnatje dali igralcem koncesije v obliki višjih plač pod pogojem, da izstopijo iz unije, kar se je zgodilo. V«i nadaljnji poskusi, ki so bili podvzeti, da se organizira igralce, so se izjalovili. Govorice se zdaj širijo, da se bo Lewisov odbor lotil naloge, da potegne igralce v unijo. Cannon se strinja s to idejo, ki se bo morda v bližnji bodočnosti ures ničila. Da niso te govorice brez vsake podlage, kaže zadnja kon-gresnikova izjava o predložitvi zakonskega osnutka v kongresu. Nove smernice delavske politične lige Skušala »e bo razviti v p efektiven politični instrument vemu vodstvu v bodoče," pravi deklaracija. "Delavska nestrankarska liga priznava, da je glavni namen neodviane delavske politične akcije pomagati f vsemi' legitimnimi političnimi sredstvi pri izboljševanju plač, delovnih in življenjskih pogojev ameriškega delavstva. V ta namen bo liga do skrajnosti ko-operirala v akcijah za raztegni-tev in ojačanje delavske organizacije v industrijah, kakor tudi za dosego zakonov v interesu posameznih delavskih skupin." Pod besedami "neodvisna delavska politična akcija" liga ne misli na kakšno delavsko stranko, čeprav pri radikalcih ta poj m ne pomeni nič drugega. S tem besedami hoče očividno okinčat stari Gompersov pojm o "nagra denju prijateljev in kaznovanju sovražnikov." Uga namreč pra vi, da ae bo v bodoče z veliko energijo udeleževala primarnih in glavnih volitev, "da zagotov' nominacijo in izvolitev v javne urade možem in ženam, ki ae ne le zavežejo, datado podpirali de lavstvo in napredno zakonodajo marveč bodo morali imeti tud take rekorde za seboj, da jim bo lahko verjeti, da bodo iipolai dane obljube." Za izvajanje te "neodviane de lavske politične akcije" bo liga po vseh okrajih in državah krei rala elektoralno ali volilno ma-šinerijo, ki se bo oči vidno poslu ževala starih strank. Nadalje pravi liga, da bo podpirala farmarje na vsej črti za izboljšanje njihovega položaja in v zakonodajnih zbornicah ao-delovala z vsemi progresivnimi skupinami. Velik napredek unije avtmh delavcev Jnija članov 250,000 strijah organizirani. Člani ekae-kutive ae zavedajo, da so prevae-likansko nalogo, toda dela, da se koriati organizacije raztegnejo na vae delavce v avtni industriji, se ne ustrašijo." Gov• Hoffman agent gtavkolomske firme z oroz jem dobro «speva '»rojenih 8 (S), Poksial ■»JTa let* Washington. — (FP) — Iz nove smernične deklaracije Delavske nestrankarske lige, ki je bila pri zadnjih volitvah pri ve sek demokratske stranke na vsej črti in ne samo predsednika Roosevelta, je razvidno, da se bo skušala razviti v efektiven politični instrument. Nove smer niče ji je začrtala zadnja konferenca, katere se je udeležilo o-krog 600 oseb, v pretežni večin unijski voditelji. "I,iga je ponosna na vlogo, katero je igrala v vefikansk zmagi predsednika Roosevelta, in naglaša, da bo sledila njego- Porocilo ameriškega dr žavnega department» Washington, D. C. — (FP) — Zunanje države so plačale ameriškim municijskim magnatom $3,746,000 za orožje, municijo in drugi bojni material v februarju, se glasi poročilo državnega departmental ki je bilo pravkar objavljeno. Argentina je bila najboljši odjemalec. Za ameriške atrojirtce, bojna letala in pritikline je potrošila $708,000. Njej sledi Anglija, ki je plačala za strojnice, x)jna letala in municijo $610,-000. Španija, ki je zavojevana v civilni vojni, ne more dobiti orožja v Ameriki, odkar je bil amen-diran nevtralnostni zakon, ki prepoveduje pošiljanja orožja v Španijo. Hitlerjeva Nemčija, ki zalaga generala Franca, poveljnika fašistične armade v Španiji, je v februarju potroUla $129,796 za municijo. Italija je druga e-vropska država, ki ni naročila o-rožja od ameriških magnetov v februarju. Cleveland, O. — George F. Ad-des, tajnik-blagajnik unije zdru-ftenih avtnih delavcev, je na seji ekaekutive poročal, da ima unija ie 260,000 članov in da bo število naraalo na 300,000 v nekaj tednih. Homer Martin, predsednik unija, je dejal, da bo organl-zacija raztegnila svoje aktivno-ati, da potegne vse delavce v u-1 nijo. I Ta jo prva seja eksekutive od pričetka konflikta med unijo in korporacijo General Motors, ki je resultiral v sklenitvi dogovora. Predloženi načrti govorijo o konsolidaciji pridobitev, ki jih je u-nija izvojevala v zadnjih treh mesecih. Po končani stavki pri General Motors je unija uposli-ls 15 novih organizatorjev. V Flintu, Mich., v središču *a-dnje stavke, je krajevna avtna unija odprla pet novih uradov. Nadaljnje urade je odprla v Sa-ginawu, Mich., Philadelphiji, Bal-timoru, Md„ Los Angelesu, Cal. in Indianapolisu, Ind. Addes je dejal, da je dobil v enem dnevu 16 aplikacij za poelovnioo od no vih unij. Kakor hitro bo u nija dosegla 80Q|000 članov, kar se bo zgodilo ob koncu tega meseca, bo postala tretja najmoČ nejša delavska organizacija v A-meriki. Pred njo bosta le rudarska unija UMWA in unija tesarjev. "UAW skokoma napreduje in bo kmalu postala najmočnejša mednarodna unija v Ameriki," je dejal Martin. "Zadovoljili se ne bomo, ko bomo imeli 300,000 članov, temveč bomo nadaljeva H z delom, dokler ne bodo vsi delavci v avtnl In sorodnih indu Washington, D. C. — Harold G. Hoffman, governer države New Jersey, je bil razgaljen kot agent Sherwoodove detektivske agenture, ki dobavlja stavkoka-te in pobojnike protiunijakim tovarnarjem v času stavk. Ko je bila v teku stavka pri Radio Corp. of America zadnje poletje, ¡je Hoffman pisal pismo E. C. jcunninghamu, predsedniku kor-poracije, v katerem mu je priporočal, naj najame agente stav-kolomske firme, da mu bodo pomagali razbijati stavko, ki je i«-bruhnlla v njegovi tovarni v Camdenu, N. J. To pismo je prišlo v roke senatnemu odseku, ki preiskuje špionažo med delavci v ndustrijah in zatiranje civilnih svobodščin ameriških državljanov. Cunningham je najel večje število agentov od Sherwoodove firmo, a jih Je odslovil, ko je u-gotovil, da so med njimi ljudje, ki so prebili več let v ječah kot zločinci. Cunningham je moral vaeeno plačati stavkolomski firmi $<2300, ker je prelomil sklenjeno pogodbo. Hoffman jo no-davno zapretll, da ne bo dovolil sedečih stavk v svoji državi in da jih bo stri z oboroženo silo. Odkritje, da je bil governer v zvezi s stavkolomsko firmo, je povzročilo veliko semacljo v Wa shingtonu. Pričetek razprave o sodnijski reformi , ———— Roosevelt ima podporo pri delavcih in farmarjih Načrt glede vladne kontrole premogovne ind uëtrij* Washington, D. C. — Nižja kongresna zbornica je sprejela Vinson-Guffeyjev osnutek glede federalne kontrole premogovne Washington, D. C. — (FP) — Senatni Justični odsek je odredil zaslišanje o rehabilitaciji vrhovnega trlbunala in drugih federalnih sodišč naslednji dan po Rooseveltovem apelu na ameriški narod; ^aj pritiska na kon gres, da sprejme načrt in tako prepreči, da se tragedija, ki je vrgla deželo v depresijo 1. 1929, ne bo ponovila. Rooaevelt je posvaril javnost, da preti Ameri ki gospodarski polom, če ne bo oblast vrhovnega sodišča, da ne bo moglo razveljavljati v kongresu sprejete delavake in socialne sakonodaje, okrnjena. Delavake in farmarske organizacije podpirajo Rooaeveltovo sodni j sko reformo, opozicijo pa vodijo predstavniki velebisnisa. ' M so zagnali velikanski krik v časopisju, da hoče Rooaevelt dobiti diktatorsko oblast. Senatnemu toiseku, ki vodi zaslišanja, načelujeta senatorja William Borah in Edward R. Burke. Prvi, ki je naatopll pred člani odaeka, je bil Homer S. Cummlngs, tajnik federalnega justičnega departmenta. On je nsistlral, da je rehabilitacija vrhovnega sodišča potrebna, drugače vlada ne bo mogla uveljaviti programa socialnih reform. Cummlnga Jo tudi pobijal očitke, da hoče biti Rooaevelt diktator. Obe grupi ao zdaj trudita, da pridobita javnost na svojo stran. Kongresnik Henry Teigan, far mer-laborit iz Minnesota, je v svojem gbvoru po radiu priporočal delavcem in farmarjem, naj podpirajo Roosevelta. Naglaial e, da ne govori kot fcian Rooae-veltove politične stranke, temveč lot reprezentant farmarsko-de-avake grupe v kongresu, ki podpira predsednikov načrt. Velebiznis, ki je edini imel koristi, ko je vrhovno sodišče ubilo farmski sakon in zakon gospodarske obnove, troši milijone v propagandi proti sodnijski re-forml," je rekel Teigan. 'Ta kriči o fašistični diktaturi, dasl ima vse fašlatične grupe v tej deželi na svoji strani. Ta propaganda vas ne sme premotiti. Borba, katero vodi Rooaevelt, je vaša borba. Zmaga bo prinesla sako-nodajo, od katere bo Imelo koristi ljudstvo na splošno." POEOR! 8 tem opozarjam gotove osebe v Library, Pa., naj puatijo pri miru mojega soproga, naj ga ne "Auntajo" proti meni njegovi leni, a tem delajo v družini nepotrebni prepir. Ako ne prenehajo, bom prisiljena nastopiti sodnijski m potom. UHu-a Lipoviek, P. O. Library, Pa. —(Adv.) industrije, ki sliči onemu, katerega ja federalno vrhovno sodiš če ubilo v preteklem letu. Načr je bil zdaj poalan v višjo zbornico. Carter Dinners will not ba oompltfea without our do-lltloua old oountry style Smoked Bau-•ago« (kronjako klobaio) k Smokod Htomaeha, Rtffular Smoked Ham«, Smokod Bontloaa Butta—8Bc lb, for any of tbo above itoma mentioned. Smoked Picnic Bhouldora 16«. Poat Prepaid ««nt anywhsr« In United Stat««. Send your Eaater ardor curly, ao you r#««lv« your order« on time. Horse radlih root« free with any order. Bend Money Order or eash Is reflate red letter tot JOSEPH LKBKOVAR 4to High Street, Racine, Wis, Mario Chamlee smatra : < •• •'» 1 ' *» t ' 'a Luckies za prijazne njegovemu grlu Nevarnost generalne stavke v Detroitu (Nadaljevanje 's L «treni) da ne bi ničesar opravil, čeprav bi mobiliziral vso državno oboroženo silo, da izftene stavkarje iz tovarn. Možnost je, da bo apeliral na predsednika Roosevelta, naj pošlje federalne čete v De-troit, če bo sodnik na poziv odvetnikov avtne kompanlje odredil aretacijo stavkarjev. ZNANI METROPOLITAN OPERA TENOR PRAVI i $*$llrlnajšt tednov na MrtropolUrm in UšUntrldešet ledonaki^itmutm koncerta In opere me sIII k polreM, da v vBakem oalru vpoUevam moje grlo In glas. lato seveda, Imdar ko* tlim, inher^m lahko ka)o, ki ¡e prl)aM-na mojemu grlu. MoJo prvo lueky Strlke sem kotili pred desetimi leti In lusa onega fiasa tem vedno ušlval Luckies Noodvl»™» pregled je bil pred kratkim atorje« med profeaijomilnimi moAklmi In ienakami - odvet-nlki, edrevnlki« predavatelji, saMistvenlki Itd. I»med onih, ki ao rtkll, dn kedr clgerrtr, jih Jr ve* kol »7% •gototfle, de Itnejo osebno rajM UMm» k*Jo. Mr. Chamlee odol>ravu modroel Ue prednoeli In Ulo-teko tudi dfiigi vodilni umetniki *siMe, odrs, filme In opere. Njihovi glasovi so njihovo bogealvo. Zelo jih tolike kedi Cockles. Tudi VI imele Ishko selilo grls od l^neklee - lehkr keje, proste nolovlh reakih dre-Mllveev, odslrenJenih s isklju^nlm procesom "V* Toested". Lnckiee so pHJesne gHu. NAjFINHJfl TOBAK-«SMbTANA PRIDELKA* Lahka Kaja «It's Toasted"-Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽENJU-PROm KaSlJU , . kaie člane oni Je farsiakih esjeei sikov sa Crowley Wdfs, Aft. Martin A ndergrn NexN IDAV 'I I7T •QTt/n p KUIS LLL 1 ROMAN j I vu i_ « Prevedel Mirko Javamik posedel roj tensk na uboje, da bi bile takoj pri roki, kadar se Gori blizu preksjevnlnic it pc (o£ P H bo pričelo delo. Ena izmed njih j« bila dolga in mriava in je nosila bled, make platen, a prijazen obraz. Očitno je bila prvič tukaj, zakaj pod pazduho je nosils predpasnik iz vrečevine in v roki zarjavel not. "Kako ti je, gosps Frsnkova?" je vprašala neka tenska, "ali si spet zdssva?" "Ah no, počasi te gre," j# odvrnila milo nagovorjen ka. "Zdaj bi moral človek spet kaj zaslutiti — če bi le mogel dobiti delo." "O tl ga boš te dobila/' je menila druga. "Nocoj je bil menda dober lov in ti Imaš krepke pesti." "Da, to je pravi stroj za delo," je rekla majhna, rojena vdova, ki ni rad» delala in je zato tudi malo zaslutita. "A čakajte malo, da pride do slanikov, potem se bo te utrudila." 2e v naprej je bila gospe Frankov! nevoščljiva za za-»lutek. "Da, lenim svinjam ni lahko riti," je odvrnila gospa Frankova ostro. Ustavilo »e ji je, ko je izgovorila te besede. A drug« tenske so se smejal« in odkrila je v svoje začudenje, da je bilo sočutje na njeni strani. s Zdaj je prilU k njim neka mlajša tena prav tako s notem In predpasnikom. 'Ta je pa tako bleda," je rekla gospa Frankova. "Kaj je bila bolna T" "Komaj j« vstala od poroda — imela je dvojčke. J« rte trdo, da mora človek na delo, doma pa polno gnezdo tivtava. Zdaj jih je lest, brez mola." "Kaj pije 7" jt vpraiala t sanimanjem gospa Frankova. "Pije t Bog nebtiki, ti pa rat malo vel! Nt, tepec je, odkar mu je padla akala na glavo. Ne zna drugega kot jeati — in otroke na svet spravljati." "Da, ampak v tem se delita," je padla druga v besedo, "aa to delo je 6na prav tak kavelj kot on. Zdaj jih ima leet v petih letih." "Tafcih jt dovolj. 8amo če bi človek mogel od otrok tiveti, potem bi ne bilo teiav," je omenila stara lanska, ki jih jt nabrojlla poln ducat. "Ct bi tt hoteli vsaj kdaj spomniti na mater, ko doraeejo. A ko pridt čas za to, morajo skrbtti «t it svoj«. Tako j«." "Mati lahko preakrbi dvanajst otrok, a dva-. najet otrok ne moro preskrbeti matere, pravi star pregovor in to je tudi res," je pristavila druga. "Nt, skrbi pa inajo prizadevati, ko odrasejo" jt nadalj«vala stara ttna. . "Oh da, majhni otroci stopajo materi v naročje, veliki pa jI stopajo na srca, tako pravijo; baaa*>»MM««i»««a»0mm»»»m*mmm»*mm**m0»*m**•** ****** TISKARNA S.N.M SPREJEMA V8A indaetrljnh. v tiskarsko obrt spadajoča ddi Tiska vabita za veselice In shode, vizitnlce, t$m knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem. hrvsMiJ slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku is Am VODSTVO TISKARNE APELIRA NA fLANil* S.N.PJ^ DA TISKOVINE NARODA V SVOJI TISKARNI v «a pojaaaim daje eodetvo Uakern« Cene ametae. auijako delo prve vr*U Pièito po Informacije ne eaelev. S. N. P. J. PRINTERV 2S»:-»t sa LAWN DA LE AVENUE Telefon Roekwefl 4»04 CHICAGO. ILL.