teto LXVII Poštnina plačana v gotovinL V Ljubljani, v soboto, dne 1. aprila 1939 š\ev. 76 6ena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 sroVENEC Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 404)3, 40-04, 40-05 —» Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cetč. račun Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo fitv. 75b3 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev.b. Poljska Kar naenkrat je za Romunijo Poljska stopila v ospredje diplomatičnega delovanja in zanimanja. Vrtinec strašilnih vesti, o katerih nikdo ne ve, odkod pridejo in, kakšnim namenom služijo, se je iznad Srednje Evrope, kjer je divjal preteklih 14 dni, potegnil proti 6everu in 6e suče okrog Poljske. V osrčju »poljske senzacije«, če se 6iiiemo tega izraza poslužiti, pa je potovanje zunanjega ministra polkovnika Jožefa Becka na uradni obisk pri angleški vladi. To potovanje je bilo sklonjeno že zdavnaj, ko je imela Srednja Evropa še stari obraz in se morda še nadejala ni prepihov, ki so jo zajeli v zadnjih šestih mesecih. Toda danes zadobiva čisto posebno obeležje, ki ga pri prvotni zasnovi ni imelo in tudi ni moglo imeti. Kakšen je trenutni evropski položaj, ki tvori okviir poljskemu obisku v Londonu? Po zadnjih zemljepisnih spremembah v Srednji Evropi je v evropskem ravnotežju nastala globoka zareza. Na obeh straneh te zareze so se začele bolj odločno, ko poprej, zbirati in združevati sile. Nemčija je postala gospodar Srednje Evrope in je odločena, ta 6voj položaj čim bolj izkoristiti, da si svoje gospodarsko življenje izpopolni in zaokroži. Za-padne velesile pa so prišle do naziranja, da s tem, ko v Srednji Evropi izgubljajo sleherni vpliv in veljavo, izgubljajo na svoji moči tudi drugod iu da se zna nekega dne zgoditi, da bodo morale svojo podrejenost priznati tudi na drugih področjih sveta. Pod vodstvom Anglije se je torej začelo med temi velesilami gibanje za organizacijo močne skupine držav, ki naj bi bila med seboj povezana z vojaškimi pogodbami in ki naj bi že ob prihodnji nadaljnji motnji v Srednji ali v Vzhodni Evropi takoj nastopile proti napadalcu z vso oboroženo silo. Francija je dala takoj svoj pristanek. Isto je storila sovjetska Rusija. Toda vsa ta tvorba Tii bila šepava, ako se zvezi ne priključi tudi poljska velesila. Angleška in francoska vlada sta torej vprašali v Varšavi za mnenje poljske vlade o tem predlogu. Usodno naključje pA je hotelo, da je to vprašanje prišlo pred poljsko vlado v trenutku, ko so po neki drugi poti odnošaji med Poljsko in Nemčijo začeli postajati hladili in je bilo pri nekaterih odločilnih činiieljih v Varšavi razpoloženje za sodelovanje z Anglijo večje, kakor bi bilo v drugih, bolj mirnih političnih okoliščinah. S tem, da je namreč Slovaška prišla pod •zaščito Nemčije in da je Nemčija s priključitvijo Memcla tudi na severni baltski meji dobila krep-kejši prijem, so vzhodne poljske meje — to je meje napram Nemčije — z vojaškega stališča mnogo izgubile na svoji trdnosti. Spoznanje tega za Poljsko novega dejstva ni moglo iti neopaženo mimo javnega mnenja, ki se je pustilo razburiti tudi po vesteh o nekih novih predlogih Nemčije glede Gdanska, ter je ponekod šlo na ulico demonstrirati proti Nemčiji tem rajše, ker so tudi civilni in vojaški voditelji začeli pozivati narod, naj bo pripravljen na žrtve »do zadnjega diha in do zadnjo kaplje krvi«. Angleški posikusi v Varšavi so imeli svoj odmev v Berlinu, kjer nikakor niso z odobravanjem vzeli na znanje, da bi se kdaj Poljska pridružila zapadnim velesilam, in nemška vlada je prav tako od svoje strani podvzela diplomatske korake, da angleško namero prepreči, da Poljsko reši iz-kušnjav, v ka/tero jo zapletajo zapadne velesile, ter si tako ohrani dragoceno nevtralnost poljske meje za primer kakšnih večjih zapletljajev, ki bi mogli nastati med njo in zapadnimi velesilami. Kako daleč so nemška prizadevanja v Varšavi šla in kakšno obliko so zavzela, trenutno še ni znano, toda delna mobilizacija poljske vojske je dosti zgovoren dokaz za to, da so bili razgovori precej trdega značaja. Poljska vlada je pod vodstvom polkovnika Becka vsa leta sem trdno vztrajala pri načelu, da se za obrambo svoje nevtralnosti ne bo zanašala na nikogar, razen na sebe, da pa se zaradi svojega izredno rahločutnega zemljepisnega položaja med dvema velikima velesilama, Nemčijo in sovjetsko Rusijo, tudi ne bo vezala na nobene tabore, marveč ohranila prijazne sosedne odnošaje z obema, pri tem pa se vsestransko izpopolnjevala v samostojni obrambi proti vsakemu morebitnemu napadu, naj pride od koderkoli hoče. Zalo se poljska vlada tudi v zadnjih 14 dneh nikakor ni hotela odločiti, da bi sprejela angleško ponudbo za vstop v zvezo, ki bi imela os obrnjeno proti nemški sosedi, pri tem pa imela še to slabost, da bi Poljski niti ne nudila stvarnih jamstev za njeno nedotakljivost. Varšavska vlada jo svoje mnenje čisto jasno in brez ovinkov povedala ter dodala, da naj Anglija, preden se bi pogovori sploh nadaljevali, pred vsem svetom slovesno obljubi, dn bo z vso svojo oboroženo silo branila poljske meje. Manjšega jamstva da poljska vlada sploh ne more vzeti v pretres, ker ga smatra brez vrednosti. Šele v tem primeru bi bila Poljska pripravljena, da z Anglijo sodeluje a tudi tokrat le v okviru svojih dosedanjih pogodbenih obveznosti (nenapadalna pogodba z Nemčijo, vojaška zveza s Francijo in vojaška zveza z Romunijo). Polkovnik Beek je imel namen, to vprašanje v Londonu z neposrednimi pogajanji z angleško vlado spraviti na čisto. Torej je poglavitni predmet njegovega londonskega obiska postal popolnoma drugi, kot je bil pri prvotni zasnovi potovanja, ko so ležala na mizi popolnoma drugačna vprašanja. Kakor pravijo zadnja poročila, bo Reckov obisk v Londonu, kamor pride prihodnji ponedeljek, zelo poenostavljen. Angleška vlada je po raznih razočaranjih malih držav, ki jim je bilo preveliko zaupanje v zgolj prijateljske besede Anglije v veliko Škodo, prišla do spoznanja, da mora Anglija jamči za poljske meje Silen vtis Chamberlainove izjave v Spodnji zbornici Ena najvc cjih zmag poljske diplomacije London, 31. marca. AA. Reuter: Malo pred 15. uro je stopil v sejno dvorano spodnje zbornice predsednik vlade Chamberlain, da | po,da nestrpno pričakovano izjavo. Chamberlain < je izjavil: Jj Kakor som rekel danes dopoldne, nima vlada nobenega uradnega potrdila glasov o kakšnem nameravanem napadu na Poljsko, /ato ne mislite, da smatra britanska vlada te glasove za resnične. Prav rad porabljam to priložnost, da ponovno podčrtam smernice splošne vladne politike. Ta politika se je zmerom zavzemala za to, da se spravijo stvari v red s svobodnimi razgovori med prizadetimi strankami, naj bodo nesoglasja, ki bi nastala, kakršnakoli Ta politika meni, da je to naraven in primeren potek stvari, če se pojavijo kakšna nesoglasja. Po sodbi britanske vlade ne bi smelo biti nobenega vprašanja, za katero ne bi bilo možnosti miroljubne ureditve, in ne bi moglo biti nobenega opravičila, če bi se metoda pogajanj nadomestila s silo ali pa z grožnjo sile. Izjava o Poljski Visoka zbornica ve, da se vrše pravkar razni razgovori z drugimi državami in z drugimi vladami. V želji, da popolnoma jasno orišem stališče britanske vlade, še preden so ti dogovori končani, se zavedam, da moram obvestiti to zbornico, da se to pot čuti britanska vlada, če bi prišlo do kakšnega nastopa, ki bi očitno ogrožal neodvisnost Poljske in v katerem bi poljska vlada videla nevarnost ter bi ji njeni življenjski interesi nalagali, da se temu upre s svojimi silami, obvezano, da takoj priskoči poljski vladi na pomoč z vso podporo, ki je v mejah njene moči. V tem pogledu sem dal zagotovila poljski vladi. Lahko dodam, da me je francoska vlada pooblastila izjaviti, da zavzema ona isto stališče kakor britanska vlada. Greerrvvood sprašuje V debati, ki se je začela po izjavi predsednika vlade Chamberlaina, je prvi povzel besedo opozicijski delavski poslanec Greenwood. Dejal je: Očitno je, da je ta zbornica v vsem obsegu razumela možnosti, ki utegnejo nastati na podlagi takšne izjave predsednika vlade. Naj pokaže, da je doslednja v trenutku, ko slišimo izjavo, kakršne v tej daljno-sežnosti nismo slišali zadnje četrt stoletja. Spričo izjave, kakršno smo slišali ta trenutek, je zelo težko še kaj pripomniti. Vendar bi mu hotel zadati eno ali dve vprašanji o stvareh, ki se mi ne zde popolnoma jasne. Želel bi vprašati ministrskega predsednika, ali naj se izjava, ki jo je prebral, smatra za prvi korak v razvoju politike, ki ji je namen preprečiti ali pa otež-kočiti napade, če je tako, ali bo vlada takoj izvršila dejanske in odločne ukrepe, da pritegne k temu dogovoru tudi druge države? Ali bo zlasti upoštevala sodelovanje s sovjetsko zvezo obenem s sodelovanjem z drugimi državami, velikimi in majhnimi? Ali bo nastopila tako z modro zasnovanim ciljem, da doseže maksimum sodelovanja za ohranitev miru? In nazadnje, ali bo — to je moje poslednje vprašanje — mislila, da zdaj kaže pri priči sklicati na konferenco vse tiste države, ki so se voljne združiti na strani miru in proti napadu? Chamberlain pojasniuje Predsednik vlade Chamberlain je odgovoril Greeiuvoodu: Mislim, da se iz moje izjave jasno vidi, da tisto, kar sem rekel, velja za ono, kar bi utegnilo v tem času nastati. Kakor je že objavljeno, se britanska vlada dogovarja z raznimi drugimi državami in med njimi seveda tudi s sovjetsko vlado. Zunanji minister se je danes dopoldne sestal s sovjetskim poslanikom in imel z njim zelo dolg razgovor o tej stvari. Ne dvomim, da sovjetska vlada pravilno presoja in razume načela, na podlagi katerih delam. Visoka zbornica iti korak naprej in priznati upravičenost poljskega stališča, ako ji je na tem, da so njena pobuda o zvozi protinapadalnih držav uresniči. Anglija je končno sklenila, da slovesno prevzame polno jamstvo za nedotakljivost poljskih meja. Polkovnik Beck bo imel torej samo še nalogo, da določi vsebino tega jamstva v vseh podrobnostih. S tem prehaja politika Evrope v popolnoma novo poglavje. je informirana, da pričakujemo prihodnji teden obisk poljskega zunanjega ministra polkovnika Becka. Takrat bo priložnost, da s polkovnikom Beckom predebalira-mo tudi razne druge ukrepe, ki bi jih bilo moči izdati v ta namen, to je, da se poslužim besed g. Greemvooda: da se zajamči maksimum možnega sodelovanja v smeri vsega možnega prizadevanja, da se napravi konec napadu, če bi do njega prišlo, in da se napad umakne razumnejšim in primernejšim metodam razpravljanja. Kaj je s sovjetsko vlado Glede na Greenwoodovo vprašanje o konferenci, ki bi se je udeležila tudi sovjetska vlada, je Chamberlain odgovoril: Rekel sem, da bomo pozdravili kot dobro došlo uresničenje maksimuma sodelovanja. Vprašanje konference je za nas vprašanje praktičnosti in hitrosti dela. Nimamo nobenih zgolj teoretskih predsodkov o tem, in če bi se pokazalo, da je to najboljša pot, se ne bomo obotavljali in bomo krenili po njej. Če se pa pokaže, da so druga pota za dosego našega cilja primernejša, se ne bomo po-služili konference. Potem je delavski poslanec Danman vprašal vlado, ali je bilo zadosti časa za podroben dogovor z britanskimi dominioni. Predsednik vlade Chamberlain je odgovoril, da sn dominioni o vsein poučeni. Delavski poslanec John Morgan je vprašal ministrskega predsednika, ali ni nobenih ovir za-stran ideoloških razlik med Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo. Predsednik vlade Chamberlain je odgovoril, da lahko brez obotavljanja izjavi, da takšnih zaprek ni. Delavski poslanec Arlur Henderson je vprašal predsednika vlade, ali je nemška vlada spričo napetosti, ki nesporno obstoji, dala kakšno pobudo poljski vladi za mirno ureditev nesoglasij. Chamberlain je odgovoril, da ni informiran še o nobeni pobudi takšne vrste. Vsa debata s prvolno izjavo ministrskega predsednika in dopolnilnimi vprašanji poslancev in odgovori na ta vprašanja vred je trajala nič več kakor samo 17 minut. Kaj je Nemčija zahtevala od Poljske Ostri odgovori v poljskem tisku Varšava, 81. marca. TG. V poljskem senatu je bila odkrita resnica glede nemških žalitev, ki so bile stavljene Poljski in zaradi katerih je prišlo do protinemških demonstracij in do mobilizacije poljske oborožene sile. V senatu je namreč senator polkovnik Miedzinski, ki je tudi predsednik vladnega kluba, razkril, da je Nemčija stavila Poljski naslednje tri zahteve: 1. Položaj svobodnega mesta Gdanska se mora spremeniti tako, da pride to mesto neposredno pod vrhovno oblast Nemčije. 2. Poljska naj dovoli, da bo Nemčija zgradila dve avtomobilski cesti iz pruskega Pomorja skozi poljski hodnik v nemško Vzhodno Prusijo. 3. Poljska naj se priključi trozvezi proti Kominterni (skupno z Nemčijo, Italijo in Japonsko). Senator Miedzinski je priznal, da ni govora o kakšni ultimativni zahtevi, a da je poljska vlada vse te zahteve brez razpravo zavrgla, češ da je pripravljena pogajati se samo kot enakovredna in enakopravna država, ne pa drugače. Takoj naslednji dan po tej objavi je poljski tisk začel srdito napadati nemško sosedo, po vzhodno-poljskih mestih pa je prišlo do proli-nemških demonstracij velikega obsega. Na to je nemško uradno glasilo napisalo svarilne besede na naslov Poljske, kar pa je imelo na Poljskem le še nasprotni učinek. Enega najbolj značilnih člankov je napisal v Krakovu izhajajoči največji poljski list »Illustro-wany Kurjcr Codzieiiiiy«, ki piše med drugim: >Poljska je danes edina stvarna siifc v Evropi, ki se nemškemu pritisku nI vdala. Poljska politika je politika dobre volje in spravljivega duha, toda treba je vedeti, če je nemška vlada zadnje čase kaj vodila računa tudi o poljskih interesih, kajti nemško-poljski odnošaji slonijo na temelju obojestranskega medsebojnega spoštovanja vseh pravic in koristi obeli držav. Poljska ima razlogov dosti, da ima oči odprte. Kajti vprašati smo se morali, če en del »življenjskega prostora«, ki ga zase zahteva Nemčija, ne leži na področju, kjer ima Poljska prvenstvene pravice. Poljska, ki je danes edina stvarnost v vzhodni Evropi, noče biti orodje, ki bi ga kdo vporabljal proti komurkoli. A ona je tudi pripravljena, da brani vse svoje pravice. Prodno je maršal Pilsudski 1. 1934. podpisal pogodbo z Nemčijo, je ponovno poudaril stališče, ki ga Poljska zavzema glede Gdanska. Tudi maršal Sinigly-Ryrtz je jasno povedal, da »Poljska svoje obleke ne bo oddajala, niti gumba ne od svoje obleke«. Poljska se zaveda svojega položaja, se zaveda tudi svojega poslanstva in svoje odgovornosti. Poljska ve, da če ne bi ona ločila Nemčije in sovjetske Rusije, bi vzhodna Evropa izginila v razdejanju in zapadne Evrope bi nehali biti velesile.« Odmev Chamberlainove izjave Burna noč od četrtka na petek Prvi vtisi o posledicah angleško-francoskega jamstva za nedotakljivost Poljske Že v četrtek so dobro poučeni krogi zvedeli, da bo Velika Britanija dala potrebna jamstva za nedotakljivost poljskih meja. Ta sklep je bil sprejet na včerajšnji dopoldanski seji britanske vlade, popoldne pa je izdelal tozadevno besedilo zunanje-politični odbor ministrov. Angleško jamstvo predstavlja dopolnitev irancoske-poljske zveze, pri čemer pa Gdansk ni vključen. — Sklep je bil takoj sporočen pariški vladi in Varšavi. Že preteklo noč sta prispela odgovora poljske in francoske vlade v London. Tako poljska, kakor tudi francoska vlada sporočata britanski vladi, da sprejmeta in pristaneta na britansko ponudbo. Tudi sovjetska vlada bo v bodoče fcžso poučena o vseh storjenih ukrepih. Vsi ti ukrepi niso bili storjeni za to, ker London smatra, da bi bila Nemčija v stanju napasti Poljsko, temveč so bili storjeni le iz previdnosti in ker takšen napad na Poljsko v bodočnosti ni izključen. »Daily Exprcss« poroča, da je bila seja britanske vlade sklicana zopet po polnoči. Na tej seji sta predsednik vlade g. Chamberlain in zunanji minister lord Halifax poučila vse člane vlade o najnovejših poročilih, ki so prispela v teku noči. Tudi v zunanjem ministrstvu je vso noč vladala živahna delavnost. Anjfie-čko-irancosko-poljska izjava se bo nanašala samo na Poljsko, ne vštevši Gdanska. Novi minister za narodno obrambo lord Chattlield je omenil snoči na nekem banketu, da se vsi oni, ki mislijo, da bodo v kakšni novi vojni lahko pretrgali del britanskih vezi z imperijem, zelo varajo. Angleška vlada ima za njih večje število iznenadenj. *Daily Telcgraph« piše, da bo ministrski predsednik Chamberlain poslal opomin Nemčiji, da se bo Velika Britanija z vsemi sredstvi uprla nadaljnemu nemškemu nasilju. Britansko-Irancoska odločitev, da bosta obe velesili prihiteli na pomoč Poljski za primer napada, je pospešil gibanje nemških čet na poljsko-nemški meji. Tudi med Anglijo in sovjetsko Rusijo tečejo pogajanja. Sovjetska vlada je točno poučena o britansko-francoskih jamstvih Poljski. V tem oziru se bodo pogajanja med Londonom in Moskvo nadaljevala. _(Nadaljevanje na 2. strani) Zagrebška vremenska napoved: Vedrejše, dnevi toplejši, noči hladne. 7an,ijnlil|ii Tppmnn«lr!l nannvffj: Pn Vpojni V) jasno, zjutraj megla. Toplina se ne bo dosti spremenila, a ponoči bo nekaj mra:' | PoHtitoi saptekif] Posveti v Zagrebu Predsednik vlade pride v Zagreb dne 2. aprila Zagrebške »Novosti« prinašajo od 30. marca tole poročilo: »Vse kaže, da se bodo te dni v Zagrebu dogajali važnejši politični dogodki. Po kratkem bivanju dr. Šuteja v Belgradu prihajajo sedaj v Zagreb predstavniki združene opozicije, da se v soboto snidejo z dr. Mačkom. Namen teh pogovorov je, kakor nam zagotavljajo, da združena opozicija in SDK zavzamejo enotno stališče glede hitrejšega reševanja hrvatskega vprašanja. Značilno je, da bo en ali dva dni kasneje o tem enotnem naziranju pogovor tudi s predsednikom vlado g. Cvetkovičeni. Od teli neposrednih dogovorov v Zagrebu mnogo pričakujejo. Kar je najvažnejše, je to, da bi se z neposrednimi pogovori sporazumevanje pospešilo, kakor želi ena in druga stran. Tako »Novosti«. — Po naših poročilih pride predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič v Zagreb na cvetno nedeljo, dne 2. aprila, ter bo tega dne imel z dr. Mačkom važno posvetovanje. Pisanje hrvatskih listov Te dni so hrvatski listi, zlasti zagrebški, mnogo pisali ter se trudili javnosti dokazati potrebo lako koncentracijske vlade, ki bi v njej bila tudi JNS. Prav posebno se je v tein pogledu razvnel »Obzor« in za njim tudi »Hrvatski Dnevnik«, ki sta oba Slovencu zamerila, ker smo glede JNS in dr. Krnmerja bili drugačnega mnenja ko oni. Koncentracija je kajpada potrebna, če naj se izvede doseženi sporazum. Sporazumevanje med 10 strankami, ki med njimi večina niti ne predstavlja kdo ve kaj ljudstva, je abotna stvar. Koncentracija mora biti med Slovenci, Hrvati in Srbi. Rekli smo že. da je do novih volitev, dobil edino legitimacijo zastopati Slovence, naš voditelj dr. Korošec, kateremu slovenski narod že skoraj 20 let daje nesporno ogromno večino in liedeljeno zaupanje, kar se je pri zadnjih volitvah še stopnjevalo. Torej tukaj ne more biti govora o tem, da bi mogel in smel namesto dr. Korošca v imenu Slovencev govoriti kdo drugi. Če pa se hrvaškim listom le dozdeva, da je sodelovanje JNS neobhodno potrebno, naj Hrvati to sami med seboj na rede ter naj z JNS dele vodstvo nad hrvatskim narodom. Mi ne bomo imeli nič zoper to, če Hrvati na vsak način sami tnlrazuma označujejo francoski listi za najvažnejši dogodek v povojni zgodovini Evrope. Vse svobodne države v Evropi lahko z mnogo več zaupanja gledajo v svojo bodočnost, čeprav neposredna nevarnost in možnost oboroženega spopada tudi sedaj še ni minila. Prav nasprotno, nastopil je višek ter ho njen izid odvisen od stališča totalitarnih držav. Vsi politični krogi Anglije, Francije in Poljsko so s sporazumom zelo zadovoljni in mirno pričakujejo nadaljni razvoj političnih dogodkov. Z veliko zadovoljnostjo so sprejeli tudi sporočilo, da je francoski zunanji minister Bonnct povabil poljskega zunanjega ministra Becka. naj ga v najkrajšem času obišče v Parizu. Ni še znano, ali bo Beck obiskal Bonneta takoj izza svojega obiska v Londonu, ali šele pozneje, Glas iz Rima »Napad na Poljsko bi bilo nekaj, kar bi Italiji prav nič ne dišalo« Rim, 31, marca. TG. Chamberlainova izjava je Italijo presenetila, saj so šele davi v časopisju brali, da Anglija nedotakljivosti Poljske verjetno ne bo nikoli zajamčila. Tukaj prevladuje mnenje, da hoče Nemčija čimprej ob prvi priliki zasesti poljski hodnik na Pomorjanskem. Po Chamberlainovi izjavi pa menijo v Rimu, da je Beckov položaj utrjen in da bo sedaj še bolj odločno zavrnil nemške poskuse, kar utegne položaj poslabšati. Na drugi strani pa izjavljajo, da se Poljski ni treba bati za neodvisnost svoje države, čeprav bi se položaj v Baltiku spremenil. Zanimanje je povzročil obisk angleškega odpravnika poslov pri gro-lu Cianu, kateremu je izročil besedilo Chamberlrnove izjave. Javnost je na zunaj mirna in ne razume, kako bi mogla biti vpletena v vojno zaradi Poljske. Nedavni obisk grola Ciana v Varšavi je dokazal, da so odno-čaii med nhema državama zA prijateljski. Nemški napad na Poljsko bi bilo nekaj, kar bi Italiji prav nič ne dišalo. in novih temeljev kako se bo ustvarilo novo stanje je predolg rok Poleg tega ne smemo pozabiti na možnost, ki ni izključena, da bi v konstituanti ne bilo potrebne večine. V tem primeru bi kajpada ostala v veljavi dosedanja ustava, kakor je to določeno v sklepih iz leta 1937 in kakor je naglašal v preračunski obravnavi dr. Lazar Markovič. To pa bi pomenilo vrnitev v nejasnost in poslabšanje položaja. Ker pa od vseh strani naglašajo, da je treba hrvatsko vprašanje naglo rešiti, in sicer v prvi vrsti iz splošnih državnih interesov, je nastala potreba najti drugačen način, kako najhitreje najbolj zanesljivo najti prvilno rešitev. V sedanjem času je po naših mislih Minister dr. Krek o Belgrad, 31. marca. m. Na prostoru belgrajskega velesejma bo jutri odprta druga mednarodna avtomobilska razstava, združena z razstavo cest. Za to priliko je današnja »Pravda« izdala posebno turistično prilogo, v kateri kaže lepote posameznih naših pokrajin, med drugim tudi Slovenije. Za to prilogo je podal izjavo tudi gradbeni minister dr. Krek, v kateri poudarja važnost mednarodne avtomobilske razstave z razstavo cest in turizma. V izjavi gradbeni minister dr. Krek med drugim poudarja: Mednarodna avtomobilska razstava cest in turizma je važna prireditev, ki dokazuje pravilno gledanje in resno delo na nalogah, ki nam jih postavlja napredek tehnike in standard življenja kakor tudi tempo današnjega časa. Uporabljam to priliko, da vam v nekaj besedah pokažem velik razvoj turizma kakor tudi njegovo važnost za resor, ki mi je zaupan. Turizem v obsegu, ki ga je zavzel v sedanjem času, je nova panoga in oblika, v kateri se razvija življenje. Skupno s športom karakterizira modernega človeka in njegovo težnjo k naravi in njenim lepotam. Morda je delno nastal kot posledica močne urbanizacije, ki jo opažamo v nekaterih državah, toda eno ie gotovo, da je v svojem elementu sestavni del naravnega načina življenja, za katerim teži današnji človek. Resor gradbenega ministrstva ima posebne Dr. Ivo Andrič -poslanik v Berlinu Belgrad, 31. marca. A A. S kraljevim ukazom je na predlog zunanjega ministra premeščen dr. Ivo Andrič, pomočnik zunanjega ministra v 2/2, za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika v 2/2 na poslaništvo v Berlinu. Osrednje tajništvo delavskih zbornic Belgrad, 31. marca. AA. Včeraj popoldne je dosedanji tajnik osrednjega tajništva delavskih zbornic Bogdan«. Prekič izročil v navzočnosti de- Ostri glasovi iz Nemčije Berlin, 31. marca. AA. DNB. Nemški listi obširno razpravljajo o pisanju angleškega tiska in posebno podčrtavajo neresnične glasove o dozdevnem nemškem ultimatu Poljski in o zbiranju nemških čet na nemško-poljski meji. »Bcrliner Biirsen Zeitung« pravi, da so ti glasovi na vsej črti izmišljeni. »Berliner Lokal An-zeiger« pa pravi, da nova akcija Londona razkriva stari recept, ki so ga preizkusili že 21. maja 1. 1. v češkem vprašanju in letos sredi marca glede dozdevnega nemškega ultimata Romuniji. Posledice takšnih vesti sta bila izredna seja londonske vlade in odločitev o Chamberlainovi izjavi. Spet gre za britansko akcijo, da se iz neresnice ustvari podlaga, ki naj služi predsedniku britanske vlade, da bo v umetno ustvarjenem razburjenju objavil svoje namere. Kakor drugi listi, poudarja tudi »Lokal An-zeiger«, da v Londonu naknadno mirne duše priznavajo, da te trditve niso bile resnične, toda takrat jim je bilo razburjenje potrebno, da bi britanski postopek dobil videz kar neverjetnega zavzemanja za ohranitev miru. »Dcustche Allgcmeine Zeitung« podčrtava, da se jo na podlagi teh glasov, ki so jih naknadno na angleški strani označili kot izmišljene, umetno ustvarjali razpoloženje za angleško poroštvo Poljski. Tudi za razgovore, ki jih je Chamberlain imel preteklo noč z voditelji opozicije, so služila ta neresnična poročila. To spominja na prejšnje Cham-berlainove izjave, da je Anglija pri poskusu ob-kroževalne akcije pripravljena iti daleč preko običajnih konsultacij. Gre torej za to, da se pripravi razpoloženje za pustolovsko politiko Anglije na evropski celini, ki je s temi besedami napovedana, in ki se mora angleški javnosti predstaviti z neresničnimi glasovi kot neobhodno potrebna. »Ilamhurger Fremdenblatt« pa piše, da je na netočnih angleških poročilih zgrajena teza, da se mora Anglija izreči, da bo pomagala Romuniji in Poljski, če bi ti dve državi mislili, da sta napadeni od Nemčije. Zelo simptonsko je to, da so listi sprejeli Clinmberlainovo izjavo s tolikšno količino zlohotnih trditev, da hoče veliki nemški rajh na evropskem vzhodu vojno. Kot glavnega iniciatorja označuje list sira Roberta Vansittarda. List se. iz-prašuje, ali misli britanska vlada ali pa uradniki iz Dovvingstreeta, ki dejansko odločajo o smernicah zunanje politike, izzvati drugi 21. maj, in s tem novo krizo velikega obsega in nepreglednih možnosti. Na koncu pravi list med drugim, da daje takšna angleška politika potuho raznim političnim krogom na Poljskem, ki so zmerom kritizirali politiko sporazuma med Nemčijo in Poljsko. Chamberlain se je odpeljal na nedeljski počitek London, 31. marca. A A. DNB. Predsednik angleške vlade Chamberlain se je odpeljal v Che-quers na nedeljski odpočitek. Beck obišče tudi Pariz Pariz, 31. marca. AA. Havas. Francoski zunanji minister Bonnet je, kakor se izve, povabil poljskega zunanjega ministra Becka, da obišče o priliki svojega potovanja v London tudi Pariz. Reck ie vabilo svojega francoskega tovariša sprejel, vendar točen datum njegovega prihoda v Pariz še ni določen. najprej potrebno aoglasje glavnih političnih člnflcer o novi podlagi, na kateri je treba urediti odnošaje med hrvatskim narodom, srbskim narodom in slovenskim narodom, ter o tem, kako bi se nova ureditev začela uvajati v življenje. Jasno je, da bi ti novi temelji nc mogli biti centralistični ali unitaristični, ker gre prav za to, da se sedanji sistem spremeni, ko se je izkazal za nepremostljivo oviro pri urejevanju razmer. No, med centralistično ali unitaristično ureditvijo pa do skrajne meje v državni skupnosti, do personalne unije je še cela vrsta sistemov, ki jih pravni jezik imenuje: samouprava, avtonomija, federacija, konfederacija ali pa kaj takega, kar v praksi ne spada natančno niti v eno niti v drugo. Zato je vsekakor treba z načelnega stališča preiti na natančno razlago in ugotovitev nazorov tistih političnih činilcev, ki so se izjavili za naglo reševanje hrvatskega vprašanja. Če se bodo ti zedinili, bo vprašanje postopka kaj enostavno. pospeševanju turizma interese za razvoj turizma. Tu so potrebni gotovi pogoji, od katerih je eden najvažnejših: premišljena mreža dobrih turističnih cest. Graditvi takih cest že nekaj ča6a vsaka država posveča polno pozornost Turizem je že zdavnaj prekoračil svoj samokulturni okvir ter danes za nekatere države predstavlja vir narodnih dohodkov, od katerih cele pokrajine živijo. Zaradi njegovega pospeševanja mnoge države, pa tudi naša, ki se v turističnem pogledu ni naravnih lef>otah lahko meri z vsako drugo državo, se zelo trudijo, da se z graditvijo dobrih turističnih cest naš turizem dvigne na dostojno višino. Pri nas so za to idealne razmere in pogoji. Naša država zares ni uspela, da bi v koraku sledila razvoju turističnih cest v vseh sosednjih državah, ker se naši dobri volji, gospodarskim in finančnim možnostim stavljajo meje. Toda kljub temu bomo vložili ves svoj trud v to, da na tem polju dosežemo čim več, imajoč vedno pred očmi, da bomo s takim pospeševanjem turizma istočasno dvignili ne samo gmotno, temveč tudi duhovno kulturo naše države.« Za isto številko sta objavila svoje prispevke tudi trgovinski minsiter Jevrem Tomič in socialni minister Miloje Rajakovič. legatov, ki jih je določil minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, svoje funkcije Ljubo-miru Mikiču, tajniku delavske zbornice v Belgradu, ki bo vršil funkcije tajnika osrednjega tajništva, dokler minister ne potrdi izvolitev novega tajnika na podlagi sklepa seje odbora osrednjega tajništva z dne 24. in 25. marca t. i. Sauerwein v Zagrebu Zagreb, 31. marca. b. Danes je prispel v Zagreb Jules Sauerwein, znani francoski časnikar »Pariš Soira«. On je prispel v Zagreb v zvezi z važnimi zunanje-političnimi dogodki. Danes je obiskal tudi g. dr. Vladka Mačka, s katerim se je dolgo časa razgovarjal. Osebne novice Belgrad, 31. marca. m. S kraljevim ukazom 60 postavljeni, inž, Janko Bukovec, tehnični višji svetnik, iz Maribora, za šefa tehničnega oddelka pri okr, glavarstvu v Novem mest,us inž, Walter Allfeld, tehnični višji svetnik, iz Novega mesta na tehnični oddelek banske uprave v Ljubljani; inž. Stevolc Štefani, teh. višji pristav, iz Sremske Mi-trovice na tehnični oddelek v Celju. Za voditelja zemljiške knjige v 7. skupini na okr. sodišču v Murski Soboti je postavljen Ivan Rupnik, pisarniški uradnik. Upokojen je Janko Korže, upravitelj meščanske šole pri Sv. Lenartu, in Anton Merlič, upravitelj meščan, šole v Novem mestu. Belgrajske novice Belgrad, 31. marca. AA. Danes dopoldne je pravosodni minister Viktor Ružič sprejel člane uprave društva sodnikov kraljevine Jugoslavije z Rusomirom Jankovičem, predsednikom belgrajskega kasacijskega sodišča, na čelu in se z njimi dalje časa razgovarjal. Zastopniki sodniškega društva so ministru orisali najvažnejše zahteve svojega stanu, zlasti potrebo po čimprejšnjem sprejetju sodniškega zakona. Belgrad, 31. marca. m. Prometni minister je predpisal uredbo o načinu računanja tarifske razdalje na železniških progah in uredbo o objavljanju železniških tarif ter prevoznih pogojev. Obe uredbi sta objavljeni v današnjih »Službenih no-vinah« in stopita z današnjim dnem v veljavo. Belgrad, 31. marca. AA. Danes dopoldne je zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac obiskal trgovinskega ministra Jevreina Tomiča v njegovem kabinetu. Še danes sprejemamo prijave za izlet v Trst, Gorico in Idrijo v vseh biljetarnicah »Putnika«! Papen se bo pojavil — na švedskem London, 31. marca. AA. Havas. »Evening Standard« izve, da bo v. Papen kmalu začel igrati aktivno vlogo v nemški politiki. V. Papen bo imel v kratkem nekoliko predavanj na Švedskem, nato pa se smatra, da bo imenovan za nemškega poslanika v Stockholinu. Lebrun bo spet kandidiral? Pariz, 31. marca. AA. Havas. Predsednik senata Jennneaney, ter predsednik skupščine Herriot sta snoči obiskala predsednika republike Lebruna v zvezi s predstoječimi volitvami novega predsednika republike. Kakor se izve je Lebrun vztrajal načelno pri tem, da tokrat ne bo kandidiral. Vendar o tem ni bilo snoči izdano nobeno uradno sporočilo. Komunisti in socialisti bodo postavili lastnega kandidata. Nadalje ho kandidiral Bouisson. Toda večina francoskih politikov še vedno vztraja pri tem, da naj kandidira ponovno Lebrun, pa če tudi bi ostal na položaju šefa države krajši čas, kakor je to predvideno v ustavi. Izve se, da bo Daladier v teku današnjega obiska pri Lcbrunu poskušal doseči, da Lebrun pristane na kandidaturo. »Prešernova proslava« bo drevi ob 8 v Frančiškanski dvorani Prijatelje Prešernovih poezij opozarjamo na bogat spored. Vstopnice r pred?«®"8]* v pisarni >Pax et bouum«. Odmev Chamberlainove izjave (Nadaljevanje s 1. strani), Občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani Dne 29. t. m. je imelo Prvo društvo ljubljanskih hišnih posestnikov svoj 40. redni občni zbor. Zbor je vodil predsednik Ivan Frelih. Tajnik g. Klarman je poudarjal, da se je društvo ustanovilo pred 40. leti na pobudo pokojnega primarija dr. Gregoriča, ki je bil pozneje tudi njegov predsednik. Društvo je v dolgi dobi 40 let imelo samo 4 predsednike. Prvi predsednik je bil pokojni župan ljubljanski dr. Tavčar. Ta samo kratko dobo. Drugi predsednik je bil pokojni dr. Gregorič, ki je vodil društvo 10 let. Tretji, pokojni odvetnik dr. Pire, ki je bil predsednik 8 let, četrti predsednik je pa Ivan Frelih, ki predseduje društvu že 22 let. Društvo šteje danes 1760 Članov. V 1. 1938 je pristopilo 131 članov, izstopilo pa 79. Od zadnjega občnega zbora je umrlo 19 članov. Dr. Regali ožigosa škodljivo in netaktno pisanje v zadnji številki glasila društva novih hišnih posestnikov »Posestnik« o društvenem delu in predlaga, da občni zbor tako pisanje obsodi. Tajnikovo poročilo in predlog dr. Regalija sta bila sprejeta soglasno. Blagajniško poročilo za 1. 1938 izkazuje 72.285 dohodkov in 70.456 din izdatkov. Preračun za 1. 1939. izkazuje 71.900 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Blagajniško poročilo in preračun sta bila odobrena soglasno. Izvoljen je bil stari odbor. Samo namesto odstopiv-šega pregledovalca računov Bajca je bil izvoljen g. Robežnik Milan, posestnik na Viču. Na predlog predsedništva Freliha sta bila soglasno imenovana za častna člana upokojeni vladni svetnik g. dr. Požar in g. kanonik Šiška v priznanje njunega dolgoletnega dela in zaslug, ki sta si jih pridobila za razvoj društva. 1 Slovensko glasbeno društvo Ljubljana. Danes, v soboto zvečer ob 8 bo pevska vaja mešanega zbora v beli dvorani hotela Union. Pevci in pevke, pridite točno in vsi. Predsednik. 1 Pokojnine za april bo dostavljala pošta Ljubljana I. v soboto, dne 1. aprila, izvzemši po-kojn ine železniških in upokojencev tobačne tovarne, ki bodo dostavljene šele v nedeljo, dne 2. aprila. 1 Emil Kralj, priljubljeni igralec naše drame, proslavi v torek, 4. aprila 25 letni jubilej svojega oderskega dela s Tolstojevo dramo »Živi mrtvec«. Igral bo naslovno vlogo Fedje Protasova. Vstopnice za predstavo, ki bo v operi, so v predprodaji pri operni blagajni. 1 Bolgarsko akadem. društvo »Hristo Botev« na ljubljanski univerzi, nam poroča, da je bil bivši predsednik društva g. Štefan A t an as o v izključen iz društva in nima nobene pravice več, da bi nastopal v imenu društva. — Upr. odbor. 1 Novo vodstvo restavracije in kleli hotela Union. S 1. aprilom prevzame v najem restavracijo in klet hotela »Union« g. Matija Karba, znan strokovnjak gostinske stroke, ki se je udejstvoval v prvovrstnih gostinskih obratih v državi in v inozemstvu. Strokovna kvalifikacija in bogate praktične izkušnje so porok, da bodo gostje v restavraciji in kleti »Uniona« izborno postrežem. I Poučno predavanje za rezervne častnike. V nedeljo, dne 2. aprila ob 10 dopoldne bo na dvorišču vojašnice 16. artiljerijskega polka poučno predavanje za vse rezervne častnike tukajšnje garnizije. Rezervni častniki naj prinesejo s seboj svoje častniške legitimacije. I Nad pol milijona dinarjev za kurjavo mestnih uradov porabi mestna občina ljubljanska vsako I leto in pravkar je spet razpisala dobavo kuriva za preračunsko leto 1939-40. Premoga, namreč 1.400 SUNKA a la Praga pitani Štajerski kapuni — delikatesna I fl Iti E C trgovina JMEnaC J Aleksandrova 12, telefon 3455 Cerkveni obredi velikega tedna pri frančiškanih Cvetna nedelja: zjutraj ob trifetrt na šest sve. ta maša, med katero se bo bralo trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. Ob 9 blatroslavljanje oljk, potem sveta maša, med katero ne bo brnlo trpljenje Gospodovo kakor zjutraj. Ob 7 in S govori odpadejo. — Popoldne ob pol 4 sv. križev pot; ob 4 bo molitvena ura In litanije. — Veliki torek: Ob Četrt na sedem postni govor. — Veliki četertek : Sv. obhijilo se bo delilo od 5 dalje vsake pol tire; oh 6 tiha sv. maša; ob 8 slovesna sv. maša. Po obhajilu med slovesno sveto mašo se preneha s spovedovanjein v cerkvi do sobote zjutraj, ker se prihodnje sv. obhajilo delt šele v soboto med slovesno sv. mašo. Popoldne ob 4 pete jutrunjioe. — Veliki petek: Ob pol šeBtih zjutraj sv. križev pot; ob 8 sv. opravilo. Popoldne oh 4 pete jutranjice; ob 7 zvečer zadnji postni govor; po govoru se na kom pojo žalostinke. — Velika Robota: Ob pol 6 zjutraj rv. križev pot; ob 7 blagoslov ognja, velikonočne sveče in krstne vode. nato slovesna sv. maša (sv. obhajilo se deli samo med sveto mašo). Opoldne preneha post. Blagoslov pirh-iv oh 2 In 3 popoldne. — Zvečer ob 6 slovesne jutranjice; ob četrt na sedem procesija. — Velika noč: O tri-četrt na šest govor; ob (i sv. maša z blagoslovom; ob 7, 8 in 9 govor kakor po navadi; ob četrt na lfl slovesna sv. maša. Izvajala se bo Knrl Pemhnurova maša za šolo, zbor. orgle in veliki orkester. Gruberjev gradunl in Gretthov ofertbrij. Po maši' Hiindlnv: Alelujn (iz oratorija: Mesija). Točne oh pot 3 popoldne bo šla iz naše cerkve potresna procesija v cerkev sv. Jožefa. BVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBV8VBVBVBVBVBVBVBVBVBV g TUDI ZA VAS OKUS 1 M > imamo na zalogi blago za kostime, plašče in ™ 5 obleke. Presenečeni boste nad lepo izbiro modnih u o novitet in nad izjemno nizkimi cenami * | BRATA VLAJ, Wolfova 5 S 9A9A9A8A8A8A8A8AtlA8A8ABA8A8ASA8AflA8A9A8A8AflA8A8A 1 Mesečna rekolekcija za gg. duhovnike bo v ponedeljek, 3. t. m., ob 5 popoldne v domu duhovnih vaj. 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob četrt na sedem. 1 Velikonočna obnova za gospode, može in mladeniče bo v stolnici od nedelje do srede, in 6icer ba vsak večer ob 8 govor, nato blagoslov z Najsvetejšim. V četrtek sv. obhajilo. Obnova ho obenem priprava na kongres Kristusa Kralja. ton kosovca in 260 ton grahovca, bodo po mestnih uradih pokurili za blizu 490.000 din, poleg tega pa še 800 kub. metrov drv, ki bodo veljala okrog 68 tisoč dinarjev. 1 Za delavsko stanovanjsko kolonijo za Bežigradom je razpisana naprava centralne kurjave, ki bo veljala nekaj nad 100.000 din, vodovodna napeljava za vsa tri poslopja bo veljala nad 200 tisoč dinarjev, električna napeljava v vseh treh poslopjih pa okrog 75.000 din. Za to veliko novo stanovanjsko kolonijo, ki zlasti delavstvo težko čaka nanjo, bodo razpisana še ključavničarska, steklarska, slikarska, pleskarska in nekatera manjša dela, prav tako pa tudi vsa notranja opre- RESTAVRACIJO IN KLET HOTELA ..UNION" prevzamem danes v najem in vodstvo, da posvetim splošnosti svoje doma in na tu;em pridobljene praktične izkušnje po načelu: zadovoljstvo gostov Je smoter sodobnega gostinskega obrata. Priporočam se cenjenim gostom ter jih obveščam, da bo drevi v restavraciji KONCERT Ljubljana. 1. IV. 1939 MATIJA KARBA Oster odmev Daladierovega govora v Italiji Rim, 31. marca. AA. Diplomatični urednik agencije »Štefani« piše: Italijansko javno mnenje so ni prav nič razburilo pred novim francoskim »nikoli«. Ta »nikoli« je znan zelo dobro že iz prejšnjih časov, ko se je tolikokrat nnglašal. Zgodovina Italije je začenši od rimske republike šla v zadnjih 90 letih stalno svojo pot navzlic temu, da je Francija govorila, naj pridejo prej Prusi v Berlin, samo da Rim ne postane italijanski. Zgodovina Nemčije, kateri lahko dodamo še zgodovino Španije, gre istotako svojo pot navzlic francoskemu »nikoli«, s katerim oni mislijo, da bodo lahko ustavili tok časa. Daladierov govor posebno odobravajo skrajno borbeni pristaši, ki imajo svoje kopje uprto na Italijo. Francija torej ne bo imela razloga čuditi se, da postaja jarek med njo in Italijo vedno globlji. Toda pri vsem tem naj se tudi ne veruje, da bodo častne obveznosti in prelita kri uničeni. Neki francoski list trdi, da ostane Francija pri svojem podpisu. Toda kakor vidimo Francija ne prizna teh svojih podpisov. Lažna ie trditev, da so bile sankcije nujne. Veliko število držav jih ni izvajalo. Francija se ni omejila samo na to, da te sankcije izvaja, temveč jih je izvajala napram Italiji na posebno strog in neverjetno natančen način. Na osnovi tega bi bilo smešno govoriti o pozornem postopanju napram Italijanom v Tuniziji, ker se je proti njim mobilizirala ne samo Zahvala in priporočilo. Ko po 4 letih zapuščam restavracijo v hotelu Union, si štejem v prijetno dolžnost, da izrazim iskreno zahvalo mojim cenj. gostom, za naklonjenost iti zaupaoje in prosim, da mi isto tudi v bodoče ko v kratkem odprem zopet mojo restavracijo v hotelu Bellevue, ohraniti blagovolijo. p hotelir ma otroškega zavetišča, kamor bodo stanovalci lahko vsak dan izročili svoje otroke v zanesljivo varstvo. 1 Društvo »Rejec malih živali« Ljubljana vabi ljubljanske in okliške rejce na ogled perutninarskih naprav v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. ki bo v nedeljo, dne 2. aprila t, 1. Zbirališče ob 3. popoldne pred zavodom. 1 Film »Greh« (Conflit) v kino Matici. Od danes dalje je na sporedu že težko pričakovani film »Greh«, o katerem so vsi inozemski časopisi prinašali zelo laskave kritike. V filmu »Greh« je usoda in velika skrivnost dveh se ljubečih sestra prikazana na tako svojevrsten način da veže gledalca v največji napetosti do konca dejanja. Snov, ki nam do sedaj v filmu še ni bila prikazana. Hitite z ogledom, I V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. Pintarič in Koder - dosmrtna robija Pintarič je zahteval za sebe smrtno kazen, Koder pa pravi, da ni več zaslužil kakor 20 let Maribor, 31. marca. Veliko zanimanje je vladalo danes zjutraj za Izrek sodbe proti razbojnikoma Pintariču in Kodru, ki sta prišla s svojo tolpo pred sodnike. Razglasitev sodbe je bila najavljena za 8 zjutraj, toda že pred 7 so se začeli zbirati pred sodiščem radovedneži. Ob pol 8 zjutraj so pripeljali pazniki obtožence v razpravno dvorano. Vsi glavni obtoženci so bili zopet močno vklenjeni. Točno ob 8 je vstopil senat v črnih oblekah v razpravno dvorano. Ob grobni tišini je razglasil predsednik dr. Tuiato naslednje sodbe: Jožef Koder in Melhior Pintarič sta obsojena na dosmrtno ječo in trajno izgubo častnih pravic. Martin Majeršič je obsojen na 2 leti in 2 meseca ječe, 4 leta izgube častnih pravic, po prestani kazni pa 3 leta prisilne delavnice. Ludvik Kelc, ki je bil ob času dejanj še mlajši mladoletnik, bo oddan v poboljševalnico. .Jakob Juhart je obsojen na 3 leta strogega zapora in 3 leta prisilne delavnice. Rudolf Maglica je dobil 4 mesece zapora. Koder Edvin 4 mesece zapora; Maglica Martin 4 mesece zapora, 600 din kazni aH 10 dni zapora; Maglica Jožef 2 meseca zapora; Kac Jožef 900 din denarne kazni ali 15 dni zapora, pogojno za 2 leti; Godec Anton 1200 din kazni ali 20 dni zapora, pogojno za 2 leti; Ivan Godec in Kac Slavka ter Korotaj Marija-so oproščeni kazni; Planinšek Marija in Adam Marija dobi vsaka po 2 meseca zapora in 300 din kazni, pogojno za 3 leta; Maglica Lucija je obsojena na 300 din kazni ali 5 dni zapora, pogojno za 2 leti; Kari Hojker 4 mesece strogega zapora in na izgubo častnih pravic za 2 leti. Postopanje proti Karlu Rapu je izločeno, ker njegovo bivališče ni znano. Majerič in Juhart sta se pritožila zaradi oddaje v prisilno delavnico, Pintarič pa zaradi previsoko odmerjene kazni ter je zahteval, naj ga raje obsodijo na smrt na vešalih, kakor pa na dosmrtno ječo. Po razglasitvi sodbe je Pintarič prosil predsednika, naj prečita listek, ki mu ga je včeraj poslal, ali fia ga naj vsaj izroči novi- narjem, da ga objavijo v časopisih. Na listku je napisal, da obžaluje vsa svoja dejanja. Koder pa je sedaj v zaporu izdal še enega svojega sokrivca ter bodo prišla tako na dan najbrž še nova odkritja. Koder je kazen sprejel, računal pa je na največ 20 let ječe. 1 Gostilna Martine Zg. Šiška. Vsako nedeljo koncert, dobra postrežba, veliki zračni prostori, lep sprehod — vse vas vabil 1 Hud karambol pod Rožnikom. Včeraj se je na Cesti na Rožnik pripetila huda nesreča. 30-letni inž. agronomije Jože Berkopec se je peljal z motornim kolesom, ko mu je nasproti pridrvel neki avto. Neznani šofer se je zadel v Berkop-čevo vozilo tako, da je Berkopec padel in pri trku dobil hude poškodbe po rokah in nogah. G Berkopca je drug avta prepeljal v bolnišnico, povzročitelj nesreče, to je neznani avtomobilist pa je — pobegnil. DR. FRANC BRANDSTETTER specialist za notranje bolezni zopet ordinira. Preiskava srca z elektrokardiografom. 1 Skoraj 600 bolnikov več. Vsakokratne številke iz ljubljanske bolnišnice so bolj porazne kakor prejšnje. V prvem četrtletju letošnjega leta je bilo v ljubljansko bolnišnico sprejetih nič manj kakor 8714 bolnikov, več sto pa odklonjenih. To številko smo zapisali popoldne, do polnoči pa jih-bo sprejetih še najmanj 50. Lani je bilo v prvih treh mesecih leta sprejetih 8151, to se pravi, da je bilo letos sprejetih skoraj 600 bolnikov več kakor lani. Ljubljanska bolnišnica se pogreza v papolno katastrofo, ki bo nedvomno prišla, če ne bo pomoči. Dob pri Domžalah Cerkveni pevski zbor v Dobu uprizori na cvetno nedeljo, 2. aprila ob 3 popoldne v Društvenem domu v Dobu Lavtižarjevo spevoigro v treh dejanjih: »Darinka«. V bližini \Vn«hin r» rlpnMrnni ditnfonJ — — - x3 * v*> <;•«.<.•! VKVIIIIII Iimicilllinv pi U- slavo. Igrokaz s petjem v btirih dejanjih; >Dve materi«* KULTURNI OBZORNIK Verdijev Requiem Gostovanje Turinske umetniške skupine. Italijanska umetniška skupina, ki jo sestavljajo v osnovi sodelavci radiofonske oddajne postaje v Turinu in ki obsega veliki simfonični orkester, pevski zbor in soliste, je po svoji turneji po Zgornji Italiji prešla tudi meje lastne države ter dospela v goste med ljubljansko koncertno občinstvo, ki je umetnike toplo sprejelo in koncert dobro obiskalo. Koncertanti so nam podali eno najveličastnejših svojih skladb; in tudi času, ki se bliža Velikemu petku, je bil zelo prikladen — Verdijev Requiem. V tej svoji umetnini je včliki mojster žive, sočne, izrazno nasičene in ognjevite melodije posegel najdalje za zadnjo skrivnostjo in je poskušal ujeti v tonski obok njen daljni odsev. Umetnik, ki se je bil tenkočutno seznanil z vso pisano podobo človekove duševnosti in izpel njeno, na zemljo vezano življenje do zadnjih utripov, je končno obstal pred vprašanjem onostransko skrivnosti onkraj praga smrti ter je, presunjen do zadnje globine svoje duše spričo velike slutnje v svetem strahu, zaklical; in njegov krik je zatrepetal, se usločil in zavaloval v sto melodijah, ki so se spele v veličastno tonsko zgradbo, razpenjajočo se v sto bridkih spoznanj in priznanj in še v sto gorečih, ponižnih prošenj: — Daj večni mir, Gospod! V tej svoji velikopotezni in veličastni obsmrt-ni kantaii pa jo mojster vendarle ostal zvest samemu sebi in svojemu lastnemu, tipičnemu umetniškemu izročilu. Svojemu lastnemu slogu, kot si ga je v dolgih letih iskanja in presnavljanja izdelal in kot ga je v svojih opernih umetninah vzpostavil, opirajoč se vseskozi na čisto in krvno napeto melodijo, se tudi sedaj ni izneveril, ko je zapel o prestopu človekovem za zaveso smrti. In tako se je v tej umetnini na nek presenetljiv način združila z značajem glasbene prirodnosti, ki se veseli tudi nad čutno lepoto, sila v nadtvarnost zamaknjenega doživetja. V objemu sta se znašla oba svetova; a ker se nista mogla zliti v eno, se v umetnini razvijata nekako sporetlno, pri čemer nadvladuje zdaj prvi, zdaj zopet drugi svet. To vodi dojeinajočega človeka s seboj v nekakšnem kolebanju, kar ne vzbudi sicer v njem onega umirjenega in v skrivnost stvarstva potopljenega duševnega soglasja, kot za primer Bachov »Pasijon«, kar pa ga vendarle na svojstven način očara in tudi pretrese, človek bi dejal, neposredno v živčnem sestavu. In tako je ta omenjena dvojnost, ki je glasbeno najbolj značilna v nasprotjih: Dies irae — Agnus Dei, nenavadno svojstvo te umetnine, ob kateri se moč doživetja nepozabno vtisne v spomin. To vzvišeno umetnino so nam v izvedbi prinesli umetniki, ki se lahko ponašajo z živim skladateljevim izročilom, in ki bi mogli prav zato upravičeno veljati za pristne razlagalce te, na njihovi zemlji zrasle umetniške podobe. Poleg tega sestavljajo to umetniško skupino izvajalske edini-ce, ki so po svojem osnovnem značaju takemu umetniškemu razlaganju blizu. Največ vreden je nedvomno polnozasedeni orkester, ki zveni enotno in čudovito ubrano, odlikujoč se posebno v pihalih; zlasti troblje imajo zgoščen in probojen ter kar oster ton, ki zareže poslušalcu v uho in ne zgreši učinka. Pevski zbor (ca. 60 pevcev) je ob orkestru skoraj nekoliko slaboten; ubrano je izenačen, v zvenu pa nima onega bleska, kot je v njem še celo razvajen slovenski pevski okus; najmanj izrazni so basi. Sicer pa se zbor ponaša s pevsko kulturo, ki stremi za umirjeno lepoto. 01) solistih pa se nas je oprijelo razočaranje. Najlepši je lepo oblikovani alt, sopran jo glasovno še ugoden, toda v izrazu slaboten in intonančno nečist; tenor je dobro šolan, a v zvočni gmoti krhek, bas pa nam je vsled nesrečnega slučaja ostal neznan — gotovo vsled prevelikega napora ob turneji in vsled nenaklonjenih klimatičnih sprememb. Ta nesrečni slučaj, ko je basist že po prvih ' taktih dokončno utihnil, je postal brez dvoma usoden za celotno izvedbo in je tu tudi vzrok, da nam je ostala vrednost prednašanja te umetniške skupine okrnjena in v celoti prikrita. Tako ostaja dokončna objektivna razsodba o izvedbi onemogo- K 25 letnemu jubileju Emil Kralj, eden izmed naših najvidnejših igralcev v Drami, bo slavil 4. aprila v Operi, v Tolstega delu »Ž i v i mrtvec«, povodom njene prve letošn je uprizoritve, 25 letnico svojega umetniškega udejstvovanja in 20 letnico svojega dela v Ljubljani. Emil Kralj je rodom slovenski Primorec, Tržačan. Že kot deček je nastopal v otroških igrah in kasneje kot študent, amater pri različnih^ prireditvah v tržaškem Narodnem domu. Istočasno je obiskoval dramatično šolo, ne da bi sa kdaj resno pečal z mislijo poslati igralec. Gledališče in šolo je vodilo v Trstu trakrat Dramatično društvo. V šoli je poučeval Dragutinovič, ki je bil isitočasno artistični ravnatelj gledališča, poleg njega so poučevali še: pisatelj Ivan Zore, Kainer in drugi. Medtem ko je pridobival Kralj na dramatični šoli znanje in rulino, je že sodeloval v gledališču v dramah in komedijah, in ker je imel že takrat izredno lep, zvoneč glas ter je bil zelo muzi-kalen, je nastopal tudi v operetah in včasih celo v operi. Z izbruhom svetovne vojne je bil tudi on med tistimi, ki so morali vršili vojaško dolžnost; toda eno loto pred koncem vojne je bil zaradi bolezni oproščen vojaščine in se je vrnil v Trst. Takrat je prevzel obnovo tržaškega gledališča Milan Skrbinšek, bil je še častnik in je svoj prosti čas posvečal gledališču. Emilu Kralju so ponudili angažman kot poklicnemu igralcu, in to, kar mu je bilo brez dvoma že zdavnaj namenjeno od us