364
Dopisi.
Iz Podrage 5. nov. — ? — Pač res se čudne reči god6 v naši Avstriji! — Pretekli mesec so nam „No-vice'' vsaki teden prinašale kako veselo novico za naS narod, in komaj že smo pričakovali 44. lista, najljaje se, da v njem bodemo brali spravo dognano s Ceho-slovani. Al kako smo se zmotili! Zgodilo se je ravno nasprotno. Padel je tedaj Hohenwart s svojimi so-ministri z vsem svojim prizadetjem za spravo in mir med avstrijskimi narodi! Kakor mora vsacega pravega prijatelja Avstrije to v srce zaboleti, tako zabolelo je tudi marsikterega izmed nas, ko smo to nepričakovana novico zvedeli. Žalostna nam majka! — Pri vsem tem pa vendar za trdno upamo, da naposled bode vendar — pred ali pozneje — pravica zmagala in se ravnoprav-nost vselila v avstrijske dežele; vsaj tudi pravicoljubni Nemci to želijo, ker bi zares bolje bilo, da bi zginil ves prepir iz med avstrijskih narodov, in bi nastopil preljubi mir. — Se nekaj. Povedale ste nam „Novice'', da je presvitli cesar blagovolil odpustiti kranjski deželi
ve6 tisoč gold. davka. Nekdo je pri Vipavski c. kr. davkariji — ko je ravno davek plačeval — vprašal: ali se mu bo kaj davka odpustilo? na to mu odgovori davkovski uradnik: da nič, ker davek je le ne-kterim občinam odpuščen, Podraski občini pa ni nič odpuščenega. Prosimo tedaj si. „Novice*', da nam to stvar pojasnite, kdo določuje to, kteri občini je davek odpuščen, kteri pa ne.*) Zel6 čudno se nam dozdeva to, zakaj bi ravno naši občini ne bilo nič odpuščenega. ~ C. kr. davkarija Vipavska še zmiraj „plačilne naloge" za odstotni davek piše na nemški, namesti na slovenski strani. Res škoda za dvojni tisek, sramotno pa za vrednika, ki slovenski pisati ne zna ali pisati noče!
Iz Vipave 31. okt, — Mnogo prijetnih veselic nam je že nas mladi „Sokol" vipavski napravil. Vendar tako prijazne in zanimive, kakor je bila ona 29. oktobra v čitalnični dvorani, še dozdaj nismo imeli. Ko se je mnogo ljudstva iz naše okolice in oddaljnih krajev zbralo, pričel je izvrstni septet Pressan iz Gorice avirati „Naprej'< in simfonijo iz „Ciganke", potem je sledil „govor", v kteremu je naš vrli rojak gosp. Fer-jančič prav tehtno dokazal korist kmetijskih posojilnic; govoril je tako mično in gladko, da ga je bilo veselje poslušati. — Po dokončanem govoru zapeli so nam naši pevci pod vodstvom gosp. M. mično pesmico. — Na to sledila je deklamacija „Prisega Vili", ktero je skladatelj gosp. R. Silvester tako ginljivo de-klamoval, da je vsacega poslušalca srce ganila. — Po tem sledilo je zopet izvrstno petje. Po vsem tem pa pričela se je šaloigra „Živo-mrtva zakonska", ktera je smeha izbudila brez konca in kraja. Gospodičine in gospodje so izvršili svoje naloge na živahno pohvalo, ki še posebno grč gosp. Pin-u, ki je mojstersko izpeljal svojo rolo. Hvala tedaj vrlemu Sokolu 1 živeli narodnjaci!
Iz Gorenskega. (Nove volitve — in nektera Šolska vprašanja.)  Sopet se po časnikih ongavi, da nam nova dunajska vlada hoče nakopati na glavo nove volitve v  deželni  zbor  ali  pa druge, tako imenovane „nepo-srednje" kar naravnost v državni zbor dunajski. Vsako novo ministerstvo — čast in hvala Hohenwartu,   ki ni tega pri nas storil  — ne vč druzega kot nove volitve  razpisovati,   kakor  da bi ustava avstrijska ne bila druzega nego mašina volitvena! Kdor ljudstvu na dobro vlada,  temu ni treba vsak mesec novih volitev!  Na Kranjskem vsa ministerska sila nič ne pomaga, — nove volitve pa vendar zmirom stari poslanci,   do  kterih narod trdno  zaupanje ima in kteri BO zaupanja tudi vredni,   kar  vsak lahko vidi iz tega, da se ne dad6 v kozji rog vgnati od vsacega minister-stva,  ki bi rado v deželnem zboru imelo le nemčurje in brezverce,  ki ne zastopajo tega, kar narod hoče in želi, ampak ki zastopajo le sebe in dobiček svoje klike. Nikakor se tedaj mi ne bojimo novih  volitev,  čeravno 80 sila nadležne ljudstvu;  al  da se brez velicih razgovorov in  pomenkov srečno  izvršijo,  želeti je,   da se, kakor je „Danica" že večkrat nagovarjala, v vsaki fari napravijo katolično-politična društva, kakor je v Ljubljani in že tudi drugej sem ter tje, ktera potem tudi volitvene zadeve v svojo roko vzamejo. Vsaj osnova tacih društev  po pravilih,  kakor jih  postava ukazuje, ni težavna in tudi ne z velicimi stroški zvezana, da se le v vsaki fari en mož najde, ki to reč v roke vzame in jo  s  pomočjo  iskrenih rodoljubov izpelje.    Naj   bi tedaj moj glas ne bil glas vpijočega v puščavi!   Edinost  naj   bode  tista zvezda,  ktera naj   nas   vodi  do
*) G. k. okrajna glavarstva in c. k. finančno vodstvo.
Vred.
365
zaželjenega cilja! — Zdaj pa še nekaj o šolskih zadevah. Kteri otroci so zavezani redno v vsakdanjo šolo hoditi, kteri ne? To vprašanje se mora enkrat očitno in pravično rešiti, sicer bo šola današnje dni trpela in mnogo slabejša prihajala, kakor je bila dozdaj. Pa zakaj? zato, ker krajni šolski sveti to popolno nasprotno umevajo, toraj tudi tako določujejo. Nekteri taki krajni šolski sveti skor vse otroke oprostujejo šole, drugi pa nikakor ne. Evo Vam zgled poslednjega tr-jenja: Blizo K. je bilo v seji kraj nega šolskega sveta več starišev v kaznovanje z 1 gold. ali 50 kraje, okrajnemu glavarstvu naznanjenih in med temi tudi nek redni k (prav za prav dobrotnik), ki je popolno zapuščenega otroka, vsega strganega, umazanega, zanemarjenega iz usmiljenja v hišo sprejel, ga osnažil, oblekel pa še tudi po dvakrat v tednu prostovoljno v šolo pošiljal, če tudi si otrok še življenja ni zaslužil in bi ga bil rednik prav zelo domd potreboval. Ta je bil kaznovan s 50 kr., čeravno je reven, se z rokami živi. Take reči človeka zel6 zelo dražijo—Ijudježe nečeja otrok sprejemati v službo, še manj pa se jih bodo usmilili v zapuščenosti; in sto pa sto otrok se bo potepalo in ciganilo, ko bi o pametni in umni ter olaj-savni izpeljavi šolskih postav zamegli biti pri dobrih poštenih ljudeh in tako postali pošteni Ijudjč, o tako neumnem spolnovanji šolskih postav pa bodo postali lenuhi in potepuhi. — Kaj je bolje za dotične otroke, za srenje in državo? Toraj naj bi si. deželni šolski svet to reč razločil in olajšave ter izjeme od strogih šolskih postav pojasnil ter razglasil. To lahko rečem, da ostra sila bo škodovala šoli še več kot vse decem-berske postave. Na blagor šolstvu se mi silno potrebno zdi rešiti ta-la vprašanja:
1)  So li dolžni gospodarji v šolo vsak dan pošiljati take otroke, ktere imajo v službi?
2)  So li dolžni redniki v vsakdanjo šolo pošiljati otroke, ktere imajo iz usmiljenja v hiši?
3)  So li dolžni ubogi stariši v vsakdanjo šolo pošiljati otroke, ki brez otroka veliko zgubo imajo, da morajo druzega delavca najemati, ali pa bi moglo delo zaostati?
4)  So li dolžni ubogi stariši v vsakdanjo šolo pošiljati otroke, ki še sami za-se kruha nimajo?
Taka in enaka vprašanja se morajo današnje dni uradno in očitno rešiti, ker krajni šolski sveti sklepajo po večini glasov, po tej pa dostikrat ostaja kak dober glas sam, in trda postava se še trje speljuje — šola pa trpi!
Iz Kranja. — Čitalnica v Kamniku je ustanovitelja svojega gosp. dr. Prevca izvolila častnega družbenika, ter mu poslala lično diplomo.
Iz Kamnika 6. nov. —o— Dr. Gauster je tedaj, kakor nam „Tagbl." in „Laib." naznanjata, slovč vzel od naše dežele in šel na Dunaj, kjer je v ondašnji norišnici službo vzel. Mi poznamo dr. Gauster-ja več let in nikakor ne zanikujemo, da je službo c. k. okrajnega zdravnika marljivo opravljal, kakor jo menda opravlja vsaj veči del družin zdravnikov, čeravno morebiti ne vsak. Al s tem mislimo, da je njegova hvala pri kraji, kajti da je on kaj posebnega deželi koristnega o kaki novi napravi itd. zapustil, o tem ni nikjer ne sledu ne tiru. Čudno tedaj je to, ako se pretirani reklami delajo za-nj in na dolgo in široko popisuje, kar se je besedovalo v gostilnici pri kozarcih vina in s tem le dokazovalo, da ni vselej resničen pregovor, ki pravi, da „iz vina govori resnica". Da nem-čurski konstitucijonalci dr. Gauster-ju slavo poj6, to je res njihova dolžnost, kajti on je za laži-libera-lizem tudi pri nas nevtrudljivo delal propagando in vse strune napenjal,  da  bi zlezel  kot deželni poslanec v
deželni zbor kranjski in ondi pomnožil Apfaltrerjevo gardo. Ali ni to od sile predrzno, da taki ljudj6, ki sami ne ved6, kako da pridejo iz tujega v našo domovino in jo spet zapustijo, ako se jim v drugi deželi bolji kos kruha ponudi, se hočejo vsiliti v naš deželni zastop, da bi ondi vlekli s tisto kliko, ki narodnosti naši, svetinjam našim nasproti dela? Ce se nemčurji jočejo za njim, ne branimo jim tega; mi mu nočemo kratiti imena, da je bil dober uradnik v svojem poslu; al to moramo nasproti „Laib/' in „Tagbl/* očitno reči, da se ni držal onega načela, ki so ga že Rimci poznali, rekši: „če živiš v tuji deželi, živi ž njo kakor ona živi", in zato mu na slov6 rečemo: srečno pot!
Iz Ljubljane. (Društvo ^^Slovenija^*) je v sredo imelo občni zbor, kterega se je vdeležiio nad 200 udov. Na dnevnem redu je stala edina točka: „razgovor v sedanjem političnem položaji Avstrije". Društva predsednik dr. Bleiweis v govoru svojem, s kterim se je začelo zborovanje, pozdravlja društve-nike in svoje veselje razodeva o tako obilnem udele-štvu. To je znamenje — pravi — da z menoj vred čutite, da je nastopil jako resen stan za Avstrijo. Poravnava, po volji Njegovega Veličanstva z zastopniki češkega kraljestva tako lepo napeljana in od 13 druzih deželnih zborov, med temi tudi od zbora kranjskega, radostno pozdravljana — razdrla se je! Ta dogodba, ki je prišla kot strela z jasnega neba, osupnila je in sfe žalostjo napolnila vsacega Avstrijana, kteri želi, da po desetletnih državnih homatijah vendar enkrat pridemo do mirii in sprave.
Ako pa se ozremo na to, kaj vse se je počenjalo, da se je razdrla poravnava, pride mi na misel, da so po vse resnične Gorresove besede, ki je rekel: „wo immer eine Kirche gebaut wird, baut darneben der bose Feind seine Sakristei", to je po naše: „kjer koli zidajo cerkev, brž satan nasloni svojo sakristijo".— Prav tako je bilo, ko je presvitli cesar Hohenwartu dal ukaz, naj zida poslopje miru in sprave, v kterem bodo vsi narodi dovolj prostora imeli za prosto gibanje vsak po svoje. Al zdajci so kar brž temu poslopju centralistični, v gospodstvo zagrizeni vragi prislonili svojo zakristijo, iz ktere so šli di k ta ti po vseh okrajnah Avstrije. Glavni diktat je bil pokopati minister-stvo Hohenwartovo, in na to so delali na vse kriplje: deželne zbore, kjer niso večine imeli, proškri-birali so za „nepostavne", — oni niso prišli v zbor, — Giskro so poslali v Pest pomoči iskat, — sklicali so nemški „Parteitag", — razsajali so po časnikih svojih in blata nametali na Hohenwarta in njegove somi-nistre, daje bilo groza,— Beusta, Andrassy-a in Bismarka so na pomoč klicali, — da! se cel6 v ustavnih vladah posvečene osobe cesarjeve niso pustili pri miru; isto storiti se je pridrznilo cel6 ljubljansko konštitucijonalno društvo, ki je po Njegovem Veličanstvu potrjeno postavo deželnega kranjskega zbora o zgubi poslanstva za illegalno izreklo vpričo ces. komisarja dr. Schoppel-na, ki je to predrznost moleč poslušal! In z vsemi temi baterijami nasprotstva obveljalo je Beustu in Andrassy-u pretrgati nit poravnave.
Rekel sem že, da vsacega spravoljubnega Avstri-janca je osupnila ta dogodba in sč žalostjo presunila, al lahko tudi reČem, da nikomur ni upanja vzela, da vendar pridemo do poravnave, ker na njej stoji Avstrija, brez nje pade Avstrija. Zdi se mi vse to le kakor pri vožnji na železnici, kjer kondukter kliče: „10 Minuten Aufenthalt!'' (10 minut postanka!)
Ker pa vse politične stranke v vseh 13 deželah, kjer se je delalo za dosego poravnave, vidijo, da je ona neobhodno potrebna^zato zdaj tudi vse premišljujejo
366
sedanji politični položaj Avstrije, in po takem tudi naSe politično društvo ne more in ne sme rok križema držati* Zato Vas je, častiti gospodje, klical danes društveni odbor v razgovor. Meni predsedniku ne dostaja, da bi stavil predloge, o kterih naj si. zbor sklepa; to, gospoda, je Vaša reč; le v prevdarek bi Vam dal: ali bi ne bilo prav, da bi zbor pritrdil adresi našega deželnega zbora, — ali bi ne izrekel pričakovanja, da deželni naš zastop solidarno postopa z druzimi deželnimi zbori, kteri stoje na istem stališču, — ali ne bi češkemu deželnemu zboru čestitali, da je vladi tako odkritosrčno in pogumno pokazal pravo pot da federativne ustave in po njej do mirii in sprave v Avstriji, in ali ne bi grofu Hohenwartu izrekli zahvalo, da je tako možato in pošteno branil to, kar je Avstriji za potrebno spoznal? — Te svoje misli izročujem Vašemu blagovoljnemu prevdarku, ter prosim, naj, kdor govoriti želi, razodene nam svoje mnenje.
Na to dr. Gosta poprime besedo in blizo tako-le govori :
Naj mi dovoli si. skupščina le nekoliko besed, ker sem prepričan, da ni treba dolgega besedovanja. Prepričan sem tudi jaz popolnoma, da se je zdaj le nit poravnave pretrgala, a da v kratkem bode se morala zopet začeti, čeravno teže ko zdaj. Obžalovati moramo, da je Beustu obveljalo prestriči poravnavo, kar bode Avstriji več škodovalo nego vojaka leta 1866. Beust je velika nesreča Avstriji, kajti on je stvaril d v ali z e m, zdaj pa je največ storil, da se je pretrgala državo-pravna poravnava s češkim kraljestvom in drugimi deželami, za ktero je res že nastopil zadnji čas. Al narodi, kteri ostanejo in se ne morejo tako odstaviti ko ministri, bodo se ve da tudi to še preživeli. Nas gotovo ista čutila navdajajo kakor našega gosp. predsednika, in bodi-si zdaj vže kakor hoče, jaz poln upanja gledam v bodočnost. Federalistična stranka je velik korak naprej storila. Federalisti smo v Avstriji v veliki večini, ker bi že zdaj imeli več ko dve tretjini glasov v državnem zboru. Federalistična stranka je sicer dozdaj že imela iste nazore, al izrečeni še niso bili nikdar tako odločno, kakor zdaj v fundamentalnih členih češkega zbora, kterim je pritrdil tudi naš deželni zbor, V resiiici slovesen trenutek je bil v češkem zboru takrat, ko so se sklenili ti členi, pri kteri priliki je kardinal knez Schwarzenberg, mož iz ene tistih plemenitih rodo-vin, ki so največ storile za blagor Avstrije, v imenu zborovem onemu odboru, kteri je omenjene člene izdelal , izrekel navdušeno zahvalo, in kteri je pritrdil ves zbor z živahnim trikratnim slava-klicem. Ti členi bodo zastava vseh federalističnih narodov avstrijskih. Ž njimi se bomo branili in gotovo tudi dosegli to, kar edino le more Avstrijo pomiriti in jo močno in srečno narediti. Po vsem tem nasvetujem, naj si. zbor sprejme sledeče predloge kakor so, ali naj jim še kaj dodd ali po svoji volji predrugači.
1. Društvo „Slovenija'' pritrjuje adresi kranjskega deželnega zbora in pripoznava, da vsem narodom in deželam pravična svobodna ustava se more le izdelati po načelih čeakih fundamentalnih členov;
i?, društvo ,,Slovenija*^ čestita narodu češkemu, ki je nepremakljivo branil svoje in s tem tudi vseh avstrijskih narodov in deželd pravice;
3.   društvo „Slovenija*', akoravno tužnega srca obžaluje pretrgano poravnavo, je vendar prepričano, da se v kratkem nit teh obravnav zopet povzame;
4.   to se bo tem pred zgodilo, ako vsi federalisti v Avstriji vzajemno in solidarno postopajo;
5.    društvo „Slovenija^' kliče ministru H o h e n-wartu, pogumnemu zastopniku federalističnega programa, trikratno „slavo". —
367
Predsednik je dal vsako posamesno točko na glasovanje. Vsaka je bila soglasno sprejeta, kakor sta bila obd govora večkrat z živahnimi dobro-klici pozdravljena.
Konečno se je predsednik še enkrat zahvalil obi-lemu udeleštvu družbenikov, ki je navdajala ena misel, eno srce, ter sklenil zbor s klicem: Bog živi Njegovo Veličanstvo presvitlega cesarja, čegar besede: „n a redite mi mir med mojimi narodi" so nam poroštvo, da poravnava bode se vendar vresničila. In s trikrat ponavljanimi slavaklici Njegovemu Veličanstvu se je razsel zbor ,,Slovenije".
Brž po zboru sta se v smislu resolucije telegrama poslala grofu Hohenwartu in dr. Riegerju.
—  V nedeljo je imelo politično-društvo ljubljansko občni zbor, ki je enoglasno pritrdil resoluciji društva „Slovenije**.
—  {Iz seje družbe kmetijske 5. dne t, m.)   SI. mini-sterstvo kmetijstva dovoluje,   da  se  onih 19 gold.,   ki so se za nakup kmetijskega orodja leta 1870. čez dovoljeno podporo potrosili,   vzame iz letošnje subvencije.   —   V  drugem  dopisu dovoluje ministerstvo kmetijstva  za   tisek   „Nauka  o umni živi nore j i*'   na-prošeno   podporo   in   pri   tej   priliki   izrekuje   pohvalo dr. Jan. Bleiweisu,   da je  tako  lepo umevno spisal ta nauk v slovenskem jeziku.   Že je  od 1500 natisnjenih knjig okoli 500 oddanih. — Ponudba ministerstva kmetijstva, da hoče, ako odbor želi, družbi kmetijski brezplačno  poslati   nekoliko  iztiskov   tabelj   o   avstrijskem kupčij stvu z lesom (Tabellen liber den Holzhandel) od barona Hohenbruka,  je bila sprejeta s tem,   da se prosi za 50 iztiskov,   ki se bodo razdelili med podružnice in pa trgovce z lesom, ki to knjigo želijo. — Poročilo prof. Povšeta, da je pri svilorejskemu zboru v Vidmu zastopal  družbo  kmetijsko   kranjsko,   je   bilo zahvalno sprejeto.  — Zahvalno pismo gosp. Rih. Dolenca,   da   mu  je   družba naklonila  državno podporo za  študije  njegove v  Klosterneuburški sadje-  in vinorejski šoli, je bilo na znanje vzeto s željo,   da bi se deželnemu zastopu posrečilo kmalu ustanoviti vinsko-in sadjerejsko šolo, kteri bi g. Dolenec izvrsten učenik biL — Kmetovalcu Andreju Rovan-u v Golu se na prošnjo   njegovo   iz   državne  podpore pošlje  30 funtov smrekovega semena za pogozdenje njegovega zemljišča.   —   Po   predlogu  podružnice  Bohinske je odbor sklenil prihodnjemu občnemu   zboru   predlagati,   da se g. Francetu Mencinger-u, kmetovalcu v Bohinjski Bistrici,   hvalna diploma podd za nevtrudljivo njegovo pospeševanje umnega kmetijstva v vseh razdelkih, po kterem je on lep izgled drugim;  isto tako se je po predlogu te  marljive podružnice občini Bistriški dovolila državna  podpora   s 30 gold.   za gnojišče,   ki se je prav po razpisu družbe kmetijske naredilo poleg fa-rovža  v izgled in posnemanje  vsem umnim gorenskim kmetiškim gospodarjem. — Od nemške knjižice o „ob-delovanji  Krasa"  (Bodenkultur   im  Karste),   ki jo  je spisal pl. Mayersbach  in   en   iztisek   družbi   kmetijski poslalo C. k. namestništvo tržaško, je odbor sklenil naročiti 20 iztiskov. — Po poročilu podružnice Metliške se sklene,   da se g. M. Tomcu,   fajmoštru v Suhorji, za napravo  občinske trtnice   podeli   državna  podpora z 120 gold.,   isto tako tudi  g. Homaču,   ki ga je volja napraviti tako trtnico (zasadišče žlahnih trt) in jo skozi 10 let   rabiti   v pospdh vinoreji ondašnje okolice. —   Podružnica Rateška na Dolenskem razodeva željo,   da   bi   se   tej   podružnici  privzela   še   občina sv. Križa, — da  se  taksa za  družbine   diplome   od 3 gold. znižala na 1 gold., in da bi postava o p o konce vanje gosenic in druzega škodljivega mrčesa 8e po vsej deželi ostro spolnovala.    Vse  te  predloge prinese
odbor prihodnjemu zboru v sklep. — Ker po poročilu predsednika Vipavske podružnice je Jezerska ovca ki jo je iz državne podpore dobil Jožef Curk, res neozdravljivo bolna, da se mora zaklati, je odbor to dovolil, — isto se sme storiti tudi z Belanskim bikom, ki ga je Matevž Trkman dobil lani in ki je tako hudoben, da ž njim nikakor ni izhajati; sklenjeno je tedaj bilo, naj se ta bik prodd mesarju, in ker je Trkman bika redil eno leto (namesti dveh), naj se polovica skupljene cene njemu dd, polovica pa gr6 v podporni zaklad nazaj; vse to naj nadzoruje in izpelje g. predstojnik podružničin. Ob enem je bilo sklenjeno, naj družba kupi nekoliko tistih nosnih rink, s kterimi se vsak, če tudi še tako hud bik, lahko brzdati dd. — Načrt o provizijski družbi za posle, ki ga je že pred več leti izdelal g. Anton Glo bočnik, bivši C. kr. predstojnik v Ljutomeru na Stajarskem, je bil izročen vsem odbornikom, da ga prevdarijo; potem pride v obravnavo glavnemu odboru. — Dr. Orel poroča o prošnji svilorejskega Metliškega društva, naj bi se tudi na Kranjskem osnovali sejmi svilorejski. Sklenjeno je bilo pred vsem še iz Goriškega in iz Istre pozvedeti, kako so ondi osnovani tej sejmih — Naposled so bili sprejeti novi udje v družbo kmetijsko in sicer po nasvetu podružnice Metliške: gospodje: fajmošter Tomec, fajmoster Pleničar, c. k. okrajni tajnik Pihler, trgovec Perše, fajmošter Grm, fajmošter Zarnik, grajščak Kunšic, grajščak Kuralt, kaplani Kuželj, Hofer in Vesel, gozdar Bar t a, lekar Horaček, c. k. sodnijski adjunkt pl. Ulepič, kolektant P oblin, posestnik Soretič, — po nasveta podružnice Rateške pa gospodje: fajmoštri Gestrin, Jerič, Celer in Pavlic, kaplan Brgant, župan Brvar, zdravnik Kučera in posestniki Luž ar, Ce-rer, Koželj, Vogel, Klembas, Simončič, Blazni k, Urbajs in Klembas.
— (Družbi kmetijski) je fajmošter Golski gospod Lovro Mencinger poslal sledečo zabvalnico s prošnjo, naj bi „Novice^* jo očitno razglasile. Zahvalnica se glasi tako-le: „S!avni gospodje glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe! Sveta dolžnost me veže Vam preslavni gospodje, izreči srčno zahvalo za prijazno Vaše glasovanje na vloženi prošnji iz središča občine naše z Golega. Odločili ste nam čvrstega m uriš kega junca, očeta prihodnjega boljšega govejega zaroda, ki je prišel v zveste in hvaležne roke, določili nam tudi lepo število žlahnih dreves za soseskini vrt v dar. Radosten rečem, da ta milost razveseljuje vso okolico na široko, ker je dobila po Vašem prijaznem glasovanji, česar je najbolj potrebovala; še posebno živo pa je veselje moje. Iz vroče-hvaležnega srca toraj zakličem: Bog ohrani Vas, slavni gospodje, mnogo mnogo let v častitljivem, pa trudapolnem delovanji v veče lastne zasluge in za blagor domovine naše!
Vašega slavnega gospodstva
hvaležni častitelj Lovro Mencinger-Golski.
—  (Deželni odbor) je v poslednji svoji seji sklenil razpis mnozih deželnih služeb v pisarnicah odborovih in deželne bolnišnice, kakor to kaže današnji „Oglasnik*^
—   (Služba C. kr. okrajnega zdravnika) za okraj ljubljanski, kamniški in litijski je po odhodu dr. Gau-sterja na Dunaj razpisana. Natečaj traja do 30. nov. Zdaj jo začasno opravlja dr. Kapler, c. k. koncipist pri vladnem zdravstvenem oddelku v Ljubljani.
—   Prof. Žepič je prišel tedaj iz Varaždina za profesorja v novomeško gimnazijo in tako smo dobili spet izvrstno učiteljsko moč v domovino nazaj.
—  (Prva jjbeseda^^ zimske sezone v čitalnici) bode v nedeljo 26. dne t. m.
368
—  {DramatiiSno društvo) si sme vražepolno žaloigro ^Mlinar in njegova hči" med svoje najbolje v vrsti ti, gospodičini Jamnikovi in gospodoma Sustersiču in Jeločniku gr6 prvenstvo tega večera; vendar se nam dozdeva, da je gospodičina Jamnikova zadnji prizor, ko umira, lani naravnejse izvršila. Gledišče je posebno yr „olimpu'* bilo tako polno, da se je vse trlo,
—  Šesta predstava dramatičnega društva) v deželnem gledališči bo jutri četrtek 9. t. m. Predstavljala se bode prvikrat od g. Fr. Zakrajšeka iz francoskega poslovenjena veseloigra „Lažnjivi strij c" v 3 dejanjih, pred igro pa bode predstavljal g. Šusteršič prizor 8 petjem „štirje temperamenti". Sedeži se dobivajo kakor po navadi. Kaša se bode odprla ob pol 7. uri zvečer, začetek ob 7. uri,
—  (Poherki iz časnikov,) „Tagblatt", oznanovaje, da kranjska kupčijska zbornica razpošilja iz Dunaja prejete programe za razstavo tehniško, ko bode prihodnje leto v Moskvi na Rusovskem, pritikuje ironično , da zdaj bode na „vi8oko stopinjo povzdignjena obrtnija Slovenije priliko imela se skazati pred svetom". Tej psovki odgovorimo le to: Če obrtnija naroda slovenskega ni na tako visoki stopinji kakor vaša nemška, kdo neki je kriv tega? kdo drug neki kot stoletni nemški stroj naših šol! — Kaj druzega kot to, da nimamo nobene obrtnijske šole in da še v realki naši se je dosihmal vse učilo v ,,izveličavnem" nemškem jeziku! In če učenec, ki nemški nežna, je prišel v nedeljsko obrtnijsko šolo k prof. Pergerju, ga je zapodil, ker nemški ne zndi Če tedaj, kakor nem-čurji nam očitajo, narod „Slovenije" ni podučen v obrt-nijstvu, je le nemškutarija tega kriva; vsaj ste dosihmal zmiroiii imeli šolstvo v svojih rokah! Vsaj se je Vam pogača pekla v šolah, nam pa ste drobtine metali. Naš narod ima bistro glavo kakor malokter drug; dajte mu pomočke učenja v njegovem jeziku v šolah, pa boste videli, da Vas vse vžene v kozji rog. Al tega ravno se Vi bojite; zato mu ne privoščite ndrodnih šol, ki jih ima vsak narod; zato ste že otroku v ljudski šoli glavo mešali s tujim jezikom, da je spaka postal ^ ki ni znal ne maternega ne nemškega jezika! Ker tega, da je Slovenec zabite glave, se še nihče trditi ni drznil, kako se vjema zdaj a „Tagbl," psovko to, da so nemčurji v deželnem zboru kranjskem in v državnem zboru dunajskem čenčali to, da ,,v vsaki kranjski koči se govori nemški" — in vendar so „ti nemci" tako zabiti v obrtniji?! Ali Vam je strast že tako možgane omamila, da ne čutite, da psovke, ktere mečeta na narod naš, padajo po centu teške samo na Vas nazaj?