GLASILO SZDL Velenje, 9. junija 1978 Številka 23 (433) Cena 4 din Na svoji zadnji seji, bila je 2. nija, je predsedstvo občinske »nfe renče SZDL Velenje iravnavaio dvoje nadvse po-embnih gradiv, in sicer „Ana-o volitev 1978" ter osnutek idiva „Smeri nadaljnje gradi t-političnega sistema samou-avne demokracije v občini ;lenje." Člani predsedstva OK 'DL Velenje pa so bili sezna-ini še s pismeno informacijo predlogu za sestavo izvršnega sta skupščine občine Velenje, čemer so razpravljali in skle-li delegati vseh treh zborov lenjske občinske skupščine seji 5. junija. Odgovori na vprašanja, ki si jih večkrat zastavljamo Volilna komisija predsedstva OK SZDL je pripavila obširno „Analizo volitev 1978", ki jo je članom predsedstva obrazložil predsednik volilne komisije, Tone Šeliga. V gradivu je mogoče najti odgovore na vprašanja, ki si jih pri vsakodnevnem družbenopolitičnem delu večkrat zastavljamo, to je, kako smo se pripravili na druge volitve delegatov, kako smo organizirani in idejnopolitično usposobljeni, da bi uveljavili novosti v delegatskem sistemu, opozorila, da nekaterih slabosti, na katere 1 delegatov na XI. kongresu ZKJ Zveza komunistov na celjskem območju zaključuje spremembi v organiziranosti Sekretariat medobčinskega :ta ZKS je na svoji nedavni i, ki jo je vodil sekretar Janez ihrastnik, ocenil pokongresna izadevanja občinskih organi-cij za spremembe organizira-sti ter oblik in metod dela ize komunistov. Ob tem je 0 ponovno poudarjeno, da >rajo biti vsi praktični organi-:ijski ukrepi naravnani tako, bodo pospeševali ustvarjalno enotno idejno ter politično cijo vseh) članov in organiza-zveze komunistov. Občinske nference in komiteji morajo 1 usmerjeni k problemom noupravne družbene prakse usposobljeni tako, da bodo vsako vprašanje, ki zahteva jjnopolitično oceno in akcijo, ro reagirali. Za večjo učinko-ost v tej smeri pa prevzemajo večjo odgovornost osnovne janizacije in občinske konfe-ice ZKS, komiteji pa se mo-o organizirati tako, da bodo ovali kot „štabi" akcij zveze munistov v občinah. Db teh vsebinskih vprašanjih ovanja zveze komunistov je retariat pozitivno ocenil vse sedanje napore občinskih Istev ZKS na celjskem ob-čju, da bi svojo organizira-!t in metode dela prilagodili ejetim dogovorom na VIII. igresu ZKS. Tako bodo ob-ski komiteji v bodoče šteli do 15, občinske konference pa največ do 55 članov. Oblikovanih bo večje število novih osnovnih organizacij, v vseh krajevnih skupnostih, kjer so za to pogoji, pa bodo ustanovljeni sveti zveze komunistov. V delovnih organizacijah, kjer je večje število osnovnih organizacij, bodo občinske konference zagotovile v smislu, metod svojega dela ustrezno koordinacijo delovanja zveze komunistov prek akcijskih konferenc in drugih oblik dela. Hkrati pa je bilo tudi ugotovljeno, da so vodstva zveze komunistov na vseh ravneh že dopolnila svoje delovne usmeritve s sklepi VIII. kongresa ZKS, upoštevajoč pri tem svoje lastne družbenopolitične in družbenoekonomske razmere. V nadaljevanju seje je sekretariat skupno s 17 delegati, ki bodo zastopali 8 občinskih organizacij ZKS, sprejel njihove delovne usmeritve na kongresu in opredelil osnovne naloge v zaključni etapi predkongresne aktivnosti. Tako se bodo v naslednjih dneh sestali vsi občinski komiteji ZK z razpravo o referatu tovariša Tita in predlogu kongresne resolucije. Medobčinski svet ZKS Celje pa bo organiziral tudi specializirane razprave. Na osnovni šoli Miha Pintar Toledo Velenje so preteklo soboto organizirali obrambni dan, ki je nadvse uspel. Takole pa so se učenci v skupinah, kar najhitreje lin po skritih poteh pomikali na ,,osvobojeno ozemlje" v Cirkovce (S. V.) smo opozarjali ob ocenjevanju dela storiti, da bi bila ocena volitev tretjih delegatov še ugodnejša. Ob zadnjih volitvah delegatov je prišla tudi v občini Velenje do izraza nezadostna načrtnost in dolgoročnost v kadrovski politiki. Nadalje je bilo mogoče opaziti premalo strokoven pristop k pripravi volitev in pri oblikovanju kadrovske politike, v te aktivnosti pa so bih premalo vključeni strokovni organi in službe. Ob tem smo večkrat pozabili na vsebinski pristop, saj smo se zadovoljevali samo z organizacijskimi rešitvami. Samo takšna praksa pa ne utrjuje delegatskega sistema. Pomanjkljivosti v pripravah na volitve je bilo več Ob tem pa seveda ne gre prezreti tudi nekaterih drugih pomanjkljivosti, ki so spremljale zadnje volitve delegatov. Sproti je treba odpravljati slabosti zlasti še na področju zakonodaje. Ob tem kaže zlasti še opozoriti na predlog Velenja, da bi poiskali in našli drugačno rešitev za glasovnice za dmžbenopolitični zbor ter odpravili prakso, da je treba na glasovalne lističe pisati kandidate po abecednem vrstnem redu. Ugotavljati je namreč mogoče, da na zadnjih volitvah ni bilo izvoljenih kar (Nadaljevanje na 2. strani) V Velenju so se v soboto sešli na pogovoru predstavniki občinskih skupščin občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij štirih pomurskih občin ter občine Velenje in pa delovnih kolektivov Gorenje Velenje, Gorenje—Elgrad Gornja Radgona, Gorenje - Varstroj Lendava in Modni salon Velenje o dosedanjem sodelovanju združenega dela Šaleške doline in Pomurja. MALA NAPOTNIKOVA KOLONIJA V soboto 10. in v nedeljo 11. junija bo v Zavodnjah nad Šoštanjem tradicionalna pionirska prireditev - 4. mala Napotni-kova kiparska kolonija. Udeležilo se je bo 6 skupin iz naše občine in štiri skupine iz Celja, Prebolda, Radelj ob Dravi in Prevalj. V času kolonije bo izdelal skulpturo tudi kipar samouk Jože Dolenc iz Vuze-nice, sodeloval pa bo tudi partizanski pisatelj in umetnik Tone Svetina. Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo organizira društvo prijateljev mladine Velenje, ki bo v teh dneh pripravilo tudi strokovno posvetovanje mentoijev. Srečanje mladih delavcev Gorenja Danes in jutri bo v Velenju 5. srečanje mladih delavcev sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, Velenje v počastitev srebrnega jubileja Gorenje Tradicionalne „Goreniade" se bo udeležilo skupno nad 300 mladih delavcev delovnih organizacij Gorenja iz Subotice, Mute, Slovenj Gradca, Ruš, Lendave, Gornje Radgone, Kikinde, Sombora, Murskega Središča in Velenja. V petek, 9. 6. 1978, se bodo udeleženci zbrali že dopoldne PLAKETA GZJ ZA MIRKA BIZJAKA Gospodarska zbornica Jugoslavije je ob 30—letnici njene ustanovitve podelila jubilejno plaketo tudi vršilcu dolžnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, diplomiranemu inženirju Mirku ,Bizjaku za njegov prispevek k razvijanju gospodarskih zbornic in izjemne rezultate v gospodarstvu. Prejemniku jubilejne plakete GZJ, Mirku Bizjaku, v. d. predsednika kolegijskega poslovodnega organa REK Velenje, iskreno čestitajo delavci Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. DELEGATSKI POSVET V torek popoldne so se v Mozirju v prostotih skupščine občine na prvem posvetu zbrali delegati za zbore republiške skupščine. Seje so se udeležili tudi člani predsedstva občinske skupščine in predstavniki družbeno—političnih organizacij občine Mozirje. Na posvetu so se dogovorili o delu delegatov in o načinu njihove povezave z občinsko skupščino. Tehtno so se pogovorili tudi o vseh odprtih vprašanjih. pred tovarno Gorenje, kjer jih bosta pozdravila direktor delovne organizacije Gorenje TGO Slavko Geratič ter predsednik tovarniške konference ZSMS Gorenje TGO Silvo Koprivni-kar. Udeleženci si bodo nato ogledali tovarno Gorenje, popoldne pa obiskali še velenjski grad, si ogledali muzej in Titov trg. Ob 15.30 uri se bodo zbrali na zasedanju, ki bo posvečeno prispevku mladih Gorenja kongresu ZSMJ. Uvodni referat bo imel Miro Travner, predsednik koordinacijske konference ZSMS SOZD Gorenje. Na slovesnosti bodo podelili tudi priznanja 44 mladim delavcem iz vseh TOZD v sozdu Gorenje. Slavnostni govornik ob tej priložnosti bo generalni direktor SOZD Gorenje Ivan Atelšek. Svečanost bodo zaključili s kulturnim programom. Naslednjega dne bodo mladi delavci skupno obiskali Pohorje. Pri Grmov-škovem domu bodo priredili več zanimivih družabnih športnih iger, pričetek pa bo s tradicionalnim krosom vseh udeležencev. Ves dan bodo posvetih igram v naravi in rekreaciji, medsebojnemu spoznavanju in izmenjavi delovnih izkušenj. V. srečanje bodo zaključili z družbanim večerom. Priznanja za krvodajalce in aktiviste RK Na proslavi 25-letnice prostovoljnega krvodajalstva v organizaciji Rdečega križa v soboto v domu kulture v Velenju so podelili številnim posameznikom in delovnim organizacijam priznanja za darovano kri in dolgoletno aktivno delo v tej humanitarni organizaciji. Predsednik občinskega od- Stanetu Zuli, podpredsedniku bora Rdečega križa Velenje Jože Medved je podelil plakete devetim občanom, ki so letos že 25. darovali kri. Prejeli so jih: Ivan Rudnik, Adolf Piki, Ivan Medved, Nežka Lempl, Vili Lehar, Mirko Bilič, Milan Kopušar, Vida Pahor, in Salvko Bončar. Posebna priznanja je predsednik občinskega odbora Rdečega križa Velenje podelil tudi predstavnikom desetih kolektivov naše občine za njihovo aktivnost pri razvijanju solidarnosti med ljudmi na področju krvodajalstva ter aktivistom RK. Podobna priznanja je prejelo še 130 občanov. Predsednik republiškega odbora Rdečega križa Slovenije Maks Klanj-nšek pa je podelil zlati odlikovanji Rdečega križa Slovenije občinske organizacije Rdečega križa in dr. Sarafini Andresin iz Šoštanja za njuno nesebično in dolgoletno aktivno delo v tej humanitarni organizaciji. Brunu Trebičniku iz Velenja pa je podelil posebno diplomo za 50-kratno darovanje krvi. Vsi krvodajalci in aktivisti naše občine so se nato sešli na tovariško srečanje v velenjski Nami, kjer je predsednik splitske organizacije Rdečega križa dr. Jaroslav Mikulka izročil občinskemu odboru Rdečega križa umetniško sliko Henrryja Dunnanda, ustanovitelja mednarodnega Rdečega križa. Sliko je posebej za to priložnost naredil Petar Dell alf, član izvršnega odbora RK Split. Jože Medved, predsednik OO Rdečega križa izroča [Miznanja občanom, ki so že 25—krat darovali kri Seja občinske konference ZKS Včeraj so na 4. seji občinske konference ZK spregovorili o nalogah komunistov v usmerjanju gospodarskih gibanj in razvoju družbeno ekonomskih odnosov. Do konca tedna bo razmeroma toplo vreme, v popoldanskem času bodo posamezne nevihte. V četrtek, 8. junija je bila v prostorih šoštanjskih termoelektrarn 4. seja občinske konference ZKS Velenje, ki so seje udeležili tudi velenjski delegati za 11. kongres ZK Jugoslavije ter udeleženci 8. kongresa ZK Slovenije. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava nalog komunistov v usmeijanju gospodarskih gibanj in razvijanju družbenoekonomskih odnosov. Člani občinske konference ZKS Velenje so na včerajšnji seji sprejeh terminski plan dela občinske konference ZKS in njenega komiteja ter statutarni sklep o sestavi občinske konference ZKS, komiteja občinske konference ZKS ter komisij občinske konference ZKS in njenega komiteja. O CVETLIČNI POVORKI V Savinjskem gaju v Mozirju so se v soboto dopoldne sestali člani društva slovenskih vrtnarjev. Pretežni del srečanja so namenih pripravam na letošnjo osrednjo republiško prireditev „Hortikultura 78", ki bo v dneh od 18. do 20. avgusta v Mozirju in bo hkrati vrhunec leta hortikulture v Gornji Savinjski dolini. Folitve 1978, nadaljna graditev političnega sistema Na dnevnem redu zadnje seje predsedstva OK SZDL Velenje je bila „Analiza volitev 78" ter osnutek gradiva „Smeri nadaljnje graditve političnega sistema samoupravne mokracije v občini Velenje", o katerem bo stekla široka javna razprava v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. B dosedanjih pomanjkljivostih Delegati so poleg izvolitve Izvršnega sveta in nekaterih komisij obravnavali tudi številna druga pomembna vpra-__šanja Pretekli ponedeljek so se na drugi skupni seji sešli delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje. Na seji so med drugim obravnavali analizo izvajanja družbenega plana občine Velenje in se pri tem seznanili s stališči, ki sta jih v zvezi s tem zavzela izvršni svet skupščine občine Velenje in komite občinske konference Zveze komunistov Velenje. V njih so ugotovili, da sta nosilki razvoja naše občine energetika in kovinsko predelovalna industrija ter da je razen v nekaterih izjemah, kot sta Gorenje in Vegrad, bilo zelo mak) storjenega pri uvajanju novih programov. Zadovoljive rezultate in napredek sta v preteklem obdobju dosegala kmetijstvo in trgovina, še vedno pa ne daje pričakovanega dohodka naše elektrogospodarstvo. Skratka, opozorili so na nekatere pomanjkljivosti in nakazali vprašanja, ki jim je v bodoče treba posvetiti največ pozornosti. Predvsem bo treba, kot so med drugim poudarili, urediti prometni režim in infra strukturo ter vprašanja stanovanjske izgradnje, izvajati določila družbenega dogovora o kadrovski politiki, upoštevati resolucijske usmeritve izobraževanja ter pripraviti tudi pregled vseh organizacij združenega dela, ki še nimajo srednjeročnih planov. Razprave delegatov pa so opozorile tudi na nujnost večjega upoštevanja obrti oziroma malega gospodarstva, na reševanje izvozne usmeritve in odgovornosti pri stanovanjski izgradnji. Delegati vseh treh zborov so soglasno potrdili analizo o izvajanju družbenega plana občine Velenje in podrpli stališča in predloge izvršnega sveta ter občinske konference Zveze komunistov. Na dnevnem redu druge skupne seje zborov skupščine občine Velenje je bila tudi obrazložitev osnutka gradiva o smereh nadaljnje graditve političnega sistema samoupravne demokracije v občini Velenje, ki ga je pripravila delovna skupina pri izvršnem svetu. Gradivo obravnava poleg nekaterih najznačilnejših misli iz znane študije Edvarda Kardelja tudi organizacijo občinske skupščine, položaj in vlogo izvršnega sveta, organizacijo upravnih organov, oceno organiziranosti strokovnih služb in samoupravnih interesnih skupnosti ter organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena, kot tudi izhodišča za bodočo usmeritev. Ob tem so ponovno ugotovili, da je treba predvsem stremeti za ustvarjanje čimvečjega prihodka, za smotrno urejanje cest ter stanovanjsko komunalnih vprašanj ter nenehno skrbeti za okolje, v katerem živimo. Posebno pomembno poglavje omenk nga gradiva so izhodišča za oblikovanje svetov, ki pomenijo „novo institucionalno obliko priprave družbenih odločitev in skupne organe družbenopolitičnih organizacij ter družbenopolitičnih skupnosti in so ena od osrednjih novosti pri utrjevanju in oblikovanju smeri nadaljnjega razvoja političnega sistema samoupravne demokracije". V zvezi s tem so imenovali nosilce nalog za pripravo predlogov o delovnem področju in sestavi teh svetov: Ivan Atelšek v svetu za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko, Avgust Jeriha v svetu za planiranje in finance, Dušan Janežič v svetu za družbeno in prostorsko planiranje, Slavko Janežič pa v svetu za davčno politiko in inšpekcijske službe ter DELEGATE JE ZANIMALO: - kako je s stanovanji za veterinarje v Velenju in kdaj bo rešeno vprašanje veterinarskega inšpektorja - kdaj bo v krajevni skupnosti Ravne rešen problem slabe napetosti električne energije - ali so v Velenju možnosti za delovanje manjše kirurgične ambulante - kdaj bo na železniškem prehodu v Pesju urejena svetlobna signalizacija - kdaj bodo izdelani vsi potrebni normativni akti, ki bodo opredeljevali novo organiziranost in dejavnost Komunalnega centra Velenje in njegovih temeljnih organizacij Volitve 1978, nadaljna graditev političnega sistem Nestl Žgank v svetu za izgradnjo Šaleške magistrate. Sveti so oblikovani delegatsko in imajo stalna strokovna jedra. Prvi štirje imajo stalno funkcjjo, naloga zadnjega pa je enkratna oziroma priložnostna. Razprava o smereh nadaljnje graditve političnega sistema samoupravne demokracije v občini Velenje bo potekala do 25. junija, vodita pa jo občinska konferenca SZDL in občinski svet zveze sindikatov. Izvoljen nov Izvršni svet Na drugi skupni seji zborov Skupščine občme Velenje, ki je bila pretekli ponedeljek 5. junija, so delegati med drugim obravnavali tudi predlog sklepa o izvolitvi članov Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje. Novo sestavo je predlagal in obrazložil predsednik Izvršnega sveta ing. Franjo Kljun, potrdila pa jo je tudi Občinska konferenca SZDL Velenje. Delegati vseh treh zborov so predlog sprejeli in soglasno izvolili nov Izvršni svet, ki ga sestavljajo: Franjo Kljun (predsednik), Ivan Kolar (podpredsednik in predstojnik oddelka za gospodarstvo), Andrej Naroločnik (nepoklicni član, podpredsednik in koordinator za samoupravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti ter sodelavec v skupini za družbeno planiranje) Edo Centrih (koordinator tajnikov vseh komisij pri Skupščini občine Velenje, tajnik komisije za pregled samoupravnih splošnih aktov ter koordinator delavcev, odgovornih za občinsko, republiško in zvezno zakonodajo), Ivo Gorogranc (nepoklicni član, sodelavec v skupini za družbe- no planiranje ter za stanovanjsko-komunalno izgradnjo in malo gospodarstvo), Ferdinand Kukovec (predstojnik davčne uprave in koordinator med oddelki občinskih upravnih organov), Drago Tratnik (predstojnik oddelka za notranje zadeve in koordinator med oddelkoma za ljudsko obrambo in notranje zadeve), Erika Veršec (nepoklicni član, sodelavec v skupini za družbeno planiranje vključno za finance ter skupno in splošno porabo), Vlado Videmšek (koordinator dejavnosti za krajevne skupnosti ter za družbeno samozaščito, varnost in notranje zadeve), Janez Vovk (vodja službe za družbeno planiranje in koordinator delovne skupine), Ladislav Zakošek (predsednik bodočega komiteja za družbene dejavnosti in koordinator za usmerjeno izobraževanje), Janez Zivko (nepoklicni član, sodelavec v skupini za družbeno planiranje, vključno s skupno porabo) in Mirko Žolnir (nepoklicni član, sodelavec v skupini za družbeno planiranje vključno s skupno porabo). j (Nadaljevanje s 1. strani) 86 % vseh delegatov, ki so bili zadnji na glasovalnih lističih za volitve delegatov v občinsko skupščino in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Bolj načrtno bo treba v prihodnje usklajevati kadrovske predloge za funkcije na ravni republike. Ob zadnjih volitvah se je namreč primerilo, da so se republiške interesne skupnosti neposredno obračale na občinske samoupravne interesne skupnosti za predloge možnih kandidatov za dolžnosti v republiki, teh predlogov pa kadrovska koordinacija pri občinski konferenci SZDL Velenje ni obravnavala. Izkušnje prvih sej skupščin samoupravnih interesnih skupnosti Razprava o „Analizi volitev 1978" je med drugim opozorila, da nekaterih slabosti, na katere smo opozarjali ob ocenjevanju dela delegacij, še nismo uspeli odpraviti. Udeležba na prvih sejah skupščin semo-upravnih interesnih skupnosti ni bila najboljša; nekatere temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti niso bile z delegati zastopane na več sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Prve seje skupščine skupnosti za zaposlovanje se je udeležilo samo nekaj več kot 41 % delegatov. Naloga vodstev družbenopolitičnih organizacij v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih bo, da ugotovijo vzroke za slabo udeležbo delegatov na prvih sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Sicer pa prve seje skupščin, kot je ugotovljalo več razpravljalcev, še zmeraj niso bile pripravljene tako, kot bi morale biti, zlasti še kar zadeva gradivo kot nekatera tehnično - organizacijska vprašanja. Te in druge slabosti, s katerimi se srečujemo, bo treba upoštevati v pripravah na sklic prvih sej skupščin samoupravnih interesnih skupnosti na področju gospodarstva. V razpravi je bflo ob tem izoblikovano tudi stališče, da bi morale družbenopolitične organizacije oceniti delo skupščin in delegacij novega sklica, ugotovitvam primerno pa bi morali ukrepati tudi v bazi, to je v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Poudaije-na pa je bila tudi nujnost stalnega izobraževanja in usposabljanja delegatov, organizacije socialistične zveze in zveze sindikatov pa bi morale poslej resnično sproti spremljati delo dele-gacij. ,.Analizo volitev 1978", ki jo je pripravila volilna komisija predsedstva OK SZDL Velenje bodo dopolnili z ugotovitvami iz razprave. Do prihodnje seje predsedstva OK SZDL Velenje pa bodo pripravili program akcgskih nalog SZDL kot fronte organizacije z zadolžitvami za posamezne naloge oziroma področja. Prvi konkretni predlogi za zagotovitev celovitosti delegatskega sistema v občini Velenje Predsednik skupščine občine Velenje, Franjo Korun, pa je na petkovi seji predsedstva OK SZDL obrazložil osnutek gradiva „Smeri nadaljnje graditve političnega sistema samoupravne demokracije v občini Velenje". Gre za prve konkretne predloge za zagotovitev celovitosti delegatskega sistema v občini Velenje; razumljivo je zato, da manjkajo v gradivu od- nosi do drugih skupnosti oz ma območij itd. Poglavitna u tovitev ob tem je, da v Šale dolini doslej, kar zadeva ures čevanje delegatskega sistei oziroma političnega sistei samoupravne demokracije občini, še nismo dosegli o| malnih rezultatov. Zato iskanja novih oblik in met dela nujna. Med novostmi, ki jih je zaj diti v osnutku gradiva „Sra nadaljnje graditve političiu sistema samoupravne demok cije v občini Velenje" velja 2 sti še omeniti svete kot sestai del delegatskega sistema I obliko demokratične pripn družbenih odločitev. Sveti bodo morah sprejemati nobei odločitev, pač pa bodo pripi ljali mnenja in jih posredoval razpravo in odločanje ustn nim organom. V Velenju se i vzemajo za to, da naj bi ob st nih svetih u stanovih tudi sveti enkratno, konkretno določei nalogo. 0 gradivu „Smeri nadalji graditve političnega sistei samoupravne demokracije vi čini Velenje" bo stekla širo javna razprava v združeni delu in krajevnih skupnost usmerjala in vodila pa jo ba občinska konferenca SZDL občinski svet ZSS. od petja do petka y s i SKUPNE KOMISIJE PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINAH DRAVOGRAD, MOZIRJE, RADLJE OB DRAVI, RAVNE NA KOROŠKEM, SLOVENJ GRADEC IN VELENJE razpisujejo ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH S SREDSTEV ZA ŠOLSKO LET01978/79 S * \ * * i * \ / { 5 4 fvv Za štipendijo iz združenih sredstev in dopolnilno štipendijo h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na člana družine v letu 1977 ni presegal 2.580 din. Pri prosilcih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi iz kmetijstva, se dohodek na člana družine izračuna tako, da se upošteva katastrski dohodek. Prosilci za štipendijo iz združenih sredstev morajo zaprositi za štipendijo v občini stalnega bivališča. Učenci in študentje iz drugih republik, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, imajo pravico zaprositi za razliko v občini, kjer prejemajo kadrovsko štipendijo. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno potegovati za razpisane kadrovske štipendije na navedenem območju. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse štipendije, ki so jih razpisale organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji v navedenih občinah. Ob izpolnjenih pogojih bodo imeli pri podelitvi štipendije iz združenih sredstev prednost: 1. Kandidati, ki se odločajo za poklice, ki so v okviru regije opredeljeni kot prednostni poklici, na podlagi kadrovskih potreb organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih štipenditorjev. Ti poklici so: Kmeti jci: kmetovalec kmeto val ka—gospodi nja oljedeljski in živinorejski tehnik Rudarji in geologi: rudar rudarski tehnik rudarski inženir dipl. inž. rudarstva Metalurgi: talilec v črni metalurgiji talilec pri metalurških pečeh valjavec livarski modelar zidar industrijskih peči metalurški tehnik metalurški inženir dipl. inž. metalurgije Kovinarji: ključavničar stavbni ključavničar orodjar varilec kovač strugar rezkalec skoblar ostrilec kalilec brusilec galvanizer klepar industrijski klepar stavbni klepar Monterji in inštalaterji: monter ogrevalnih naprav monter klimatizacijskih naprav monter hladilnih naprav vodovodni instalater konstrukcijski ključavničar Mehaniki in strojniki: strojni ključavničar (stroj, mehanik) mehanik kmetijskih strojev varilski tehnik strojni inženir strojni inženir tehnolog strojni inženir varilstva strojni inženir konstruktor strojni inženir energetik dipl. strojni inženir dipl. strojni inženir tehnolog dipl. strojni inženir kon- strukter dipl. strojni inženir energetik Električarji: elektroinstalater elektromonter elektromonter vis. omrežij obratovni električar elektrotehnik za jaki tok inž. elektrotehnike inž. elektrotehnike—energetik inž. elektrostrojništva inž. elektrotehnik—elektroni k dipl. inž. elektrotehnike dipl. inž. elektrotehnik— energetik dipl. inž. elektrostrojnik dipl. inž. elektrotehnik— elektronik Gradbeniki: zidar teracer tesar železokrivilec izolater strojnik gradbene mehanizacije gradbeni tehnik za visoke gradnje gradbeni tehnik za nizke gradnje gradbeni inženir dipl. inž. za nizke gradnje dipl. inž. za visoke gradnje Pleskarji: soboslikar pleskar Keramiki: pečar Lesarji: mizar pohištveni mizar stavbni mizar strojni mizar modelni mizar sušilec lesa lesarski tehnik inženir lesarstva dipl. inž. lesarstva Grafiki: ročni stavec strojni stavec knjigovez tiskar Predelovalci kož in usnja: čevljar tapetnik Gumarji: Tekstilci: konfekcionar Predelovalci hrane: mesar pek Komunalni in sorodni poklici: komunalni inženir Železničarji in sorodni: vlakovodja prometno-transportni tehnik Posredniki komunikacij: mehanik TT naprav, TT monter Gostinci in sorodni: natakar gostinski tehnik Pedagogi: učitelj glasbe maturant pedagoške smeri predm. učitelj matematike—fizi ke predm. učitelj glasbe predm. učitelj likovne vzgo-predm. učitelj tehn. vzg,—kemije predm. učitelj tehn. vzg.-fi-zike predm. učitelj praktičnega pouka predm. učitelj gospodinjstva predm. učitelj telesne vzgoje vzgojitelj v domovih profesor fizike profesor kemije profesor matematike profesor glasbe profesor strojništva profesor elektrotehnike profesor mehan. tehnologije profesor telesne vzgoje dipl. ekonomist — pedagoške usm. Poklici zdravstvenih delav-l cev: zdravnik zobo tehnik zobozdravstveni asistent Diplomirani ekonomisti: — ekonomike OZD — finančno-bančne usmerit i ve — analize in planiranja OZD I 2. Prosilci iz družin, ki so v slabšem socialno-ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, zlasti tisti, ki izhajajo iz delavskih in kmečkih družin. 3. Prosilci z boljšim učnim usphom. 4. Prosilci, katerih lastnosti omogočajo uspešno šolanje in uspešno delo v izbrani po- j klicni usmeritvi. Mnenje o tem dajo službe poklicnega usmerjanja. Kandidati morajo točno izpolnjeni vlogi za štipendijo priložiti (obrazec DZS 1,65 se dobi v knjigarnah); — potrdilo o vpisu v šolo oz. frekventadjsko potrdilo (najkasneje do 15. 9. 1978), — fotokopijo oz. overjeni prepis zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih, — potrdilo o premoženjskem stanju (davčna uprava), - j potrdilo o številu družinskih članov (matični urad), - potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta (obrazec je tiskan že na vlogi); zajeti morajo biti vsi dohodki iz rednega delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih dejavnostih, — otroci upokojencev predložijo odrezek od pokojnine (za katerikoli mesec II. poletja 1977), — potrdilo o višini otroškega dodatka prosilca za tekoče leto, — kandidati, ki prejemajo kadrovsko štipendijo morajo predložiti kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji oz. če je ne prejemajo, potrdilo, da so zanjo zaprosili, — poročeni študenti, ki imajo svoje gospodinjstvo, morajo to dokazati s potrdilom krajevne skupnosti ali skrbstvenega organa in matičnega urada. Štipendisti iz združenih sredstev, ki so končali šolanje na srednjih šolah in bodo nadaljevali na višjih in visokih šolah, morajo ponovno vložiti prošnjo za štipendijo. Za štipendijo lahko zaprosijo le, če jim štipenditor ni ponudil ustrezne zaposlitve, kar morajo dokazati z ustreznim potrdilom. Vlogo za štipendijo z vsemi zahtevanimi prilogami morajo kandidati oddati osebno ob uradnih dnevih na enotah skupnosti za zaposlovanje po občinah, od 1. do 15. avgusta, od 7. >e- 13. ure. Vloge po tem roku morajo kandidati oddati Skupnosti za zaposlovanje Velenje, vednar najkasneje do 25. 8. 1978. Nepopolnih vlog ter vlog, prispelih po tem roku, skupne komisije za štipendiranje ne bodo obravnavale. ttvl NAŠ ČAS Št. 23 (433)-9. junija 197 i gredo na delovne akcije )beta se bogato brigadirsko poletje — Brigada Karel Destovnik Kajuh na delovno akcijo Samac—Sarajevo — Gimnazijci bodo opravili počitniško prakso v Podgradu Mnogi mladi iz naše občine se »do letošnje poletje kalili na lokal-tih in zveznih mladinskih delovnih kcijah, kjer bodo, tako upamo, ispešno zastopali ime naše občine, poglabljali tovarištvo, bratstvo in enotnost, tradicije NOB in pridobitne socialistične revolucije. Z dobro opravljenim delom bodo jhko dokazali, da so sposobni mla-i samoupravljava, ki bodo lahko fevzeli najodgovornejše naloge v blovnih organizacijah in veliko pri-pevali k razvoju naše družbe. . Naši mladinci so letos že uspešno ;ončali lokalno' delovno akcijo v vodnjah. Skopali so devet kilo-:trov dolg jarek in položili vodo-e cevi, ki povezujejo 13 kmetij Vrheh z vodnim izvirom pod itiljem. Te lokalne delovne akcije je udeležilo okoli 80 mladincev, ki so v osmih dneh opravili težko delo, ki bi ga krajani sami ne zmogli zlepa. Prejšnji teden v četrtek je bila 2. brigadna konferenca brigadirjev, ki se bodo udeležili zvezne mladinske delovne akcije Samac Sarajevo. Na konferenci so za komandanta te mladinske delovne brigade, ki nosi ime po našem revolucionarnem pesniku Karlu Destovniku-Kajuhu, izvolili Toneta Žižmonda, ki je bil komandant tudi na lokalni delovni akciji v Za vodnjah. Brigadirji mladinske delovne brigade Karel Destovnik Kajuh bodo od 1. do 31. avgusta gradili drugi del proge Samac Sarajevo. Center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS pa bo poslal brigadirje še na nekatere druge delovne akcije. Deset pionirjev osnovnih šol naše občine, se bo v juliju udeležilo pionirske brigade, ki KOMUNALNI CENTER VELENJE P.O. Velenje, Koroška c. 46 Na osnovi sklepa delavskega sveta KOC Velenje razpisuje razpisna komisija naslednje proste delovne naloge in opravila: 1. VODJA SEKTORJA KOMUNALNE DEJAVNOSTI I 2. VODJA SEKTORJA KOMUNALNE DEJAVNOSTI II Zahtevani pogoji: Pod 1. — višjai ali srednja šola tehnične smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj s področja vodovoda Pod Z — višjai ali srednja šola tehnične ali ekonomske smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na področju komunalnega gospodarstva Poleg tega vabi k sodelovanju 1. VODJO INVESTICIJSKO TEHNIČNE SLUŽBE za kar se zahteva visoka šola gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj ter strokovni izpit. Za vsa dela in naloge se zahteva 3 mesečni poskusni rok ter smisel za organizacijo dela in za delo z ljudmi. Pismehe ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje delovnih nalog in opravi, prejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi na gornji naslov. Podrobnejše informacije o zaposlitvi in delu dobijo kandidati v kadrovski službi delovne organizacije. Vse kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili najpozneje v 30 dneh po objavi. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE razpisuje 1. prosta dela in naloge VODJE FINANCNO-ANALITSKE SLU2BE Pogoji: diplomirani ekonomist s 3 leti delovnih izkušenj, lahko tudi ekonomist s 5 leti delovnih izkušenj. Osebni dohodki po pravilniku. Vloge sprejema komisija za kadrovske zadeve pri skupnosti za zaposlovanje v roku 15 dni po objavi razpisa. 2. prosta dela in naloge DEILAVCA V RAČUNOVODSTVU Pogoji: končana ekonomska srednja šola. Osebni dohodki po pravilniiku. Vloge isprejema komisija za kadrovske zadeve pri skupnosti za zaposlovanje v roku 15 dni po objavi razpisa. 3. proista dela in naloge CISTILKE POSLOVNIH PROSTOROV Osebni i dohodki po pravilniku. Vloge ssprejema komisija za kadrovske zadeve pri Skupnosti za zapcoslovanje Velenje. bo sodelovala pri gradnji ceste na zvezni akciji v Sisku. Približno 80 mladincev iz gimnazije in 13 mladincev iz pobratene občine Vrnjačka Banja pa bo sodelovalo na štirinajstdnevni lokalni delovni akciji v krajevni skupnosti Pesje. Gimnazijci bodo sodelovali pri izgradnji vodovodnega omrežja v Podgorju in tako opravili počitniško prakso. Akcija se bo pričela 16. junija. V petek bodo imeli gimnazijci prvo brigadno konferenco. Za komandanta brigade je predlagan Boris Po lak. Na Rudarskem šolskem centru se v teh dneh dogovarjajo, da bi se okoli 150 mladincev udeležilo lokalne delovne akcije pri izgradnji Šaleške magistrale. Mladi iz Rudarskega šolskega centra, bi na tej delovni akciji sodelovali od 7. do 31. avgusta. B.Z. v središču pozornosti Temeljito predkongresno delo Komunisti v Gornji Savinjski dolini v zadnjem času namenjajo največ pozornosti dogovarjanju o konkretizaciji sklepov 8. kongresa ZK Slovenije v posameznih sredinah in obenem temeljitim pripravam na 11. kongres ZlC Jugoslavije. O smernicah za po— in predkongresno dejavnost so se dogovorili na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Mozirje in na zadnjem seminarju s sekretarji osnovnih organizacij. Sestanki po osnovnih organizacijah so tekli od sredine do konca maja, komunisti pa so se na njih dogovorili o nalogah iz resolucije 8. kongresa slovenskih komunistov in so ustrezno dopolnili svoje delovne programe. Domenili so se tudi o potrebnem načinu organiziranosti in o akšnih metodah dela osnovnih organizacij, ki bodo dovolj učinkovite, da bodo komunisti dejansko uresničili idejno-politič-no vlogo v vseh okoljih kjer delujejo. Vsa ta dejavnost bo našla pomembno mesto tudi na prihodnji seji občinske konference ZK Slovenije Moziije. Na njej bodo člani obravnavali organiziranost občinske konference in komiteja glede na naloge po 8. kongresu in dopolnili akcijski program aktivnosti obeh organov. Na bližnji konferenci bo tekla razprava poleg tega še o uresničevanju sistema nagrajevanja kot enega najpomembnejših področij uresničevanja določil zakona o združenem delu. J. P. Udeleženci Vestnikovega vlaka v Rdeči dvorani Sodelovanje Velenje - Pomurje Med obiskom ..Vestnikovega vlaka" so na pogovorih na skupščini občine Velenje predstavniki občinskih skupščin in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij ter delovnih kolektivov ocenili dosedanje sodelovanje združenega dela Šaleške doline in Pomurja — To manj razvito območje dosega v zadnjem obdobju pomembne razvojne uspehe, tudi po zaslugi Velenja Okrog 1.200 naročnikov „Vest-nika" iz štirih pomurskih občin -Lendave, Ljutomera, Murske Sobote in Gornje Radgone je zadnjo soboto skupaj s predstavniki občinskih skupščin in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij ter nekaterih pomurskih delovnih kolektivov z „Vestnikovim vlakom" obiskalo Velenje. Ob prihodu na velenjsko železniško postajo je goste pozdravila rudarska godba na pihala, zatem pa so Dogovor o začetku dela temeljnega sodišča Delegati vseh zborov Skupščine občine Velenje so soglasno sprejeli dogovora o zagotovitvi pogojev za začetek dela Temeljnega sodišča in tožilstva v Celju ter sklep o izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela v Celju Skupščina občine Velenje je na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, ki je bila 5. junija letos, sprejela dogovor o zagotovitvi pogojev za začetek dela Temeljnega sodišča in Temeljnega tožilstva v Celju ter sklep o izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela v Celju. Temeljno sodišče Celje bo za osem občin celjske regije začelo z delom 1. januarja 1978. leta, imelo pa bo šest enot: Celje, Velenje, Žalec, Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje pri Jelšah. Skupščine občine celjske regije bodo določile 56 sodnikov in 700 sodnikov porotnikov, med njimi 100 s stalnim bivališčem v občini Velenje. Predsednika sodišča, sodnike in sodnike porotnike bodo volile vse skupščine. Predvidevajo, da bo Temeljno sodišče v Celju obravnavalo nekaj nad 44.800 zadev, od tega enota v Velenju približno 7900 primerov, za kar bi potrebovala devet oziroma deset sodnikov. Povečano število sodnikov na sodišču v Velenju pa bo zahtevalo tudi ustrezno povečanje števila administrativnih delavcev in vsaj tri dodatne delovne prostore. Podobno bo za osem občin celjske regije delovalo Temeljno tožilstvo Celje, z enotami v Celju in Velenju. Prav sedaj pa se pripravljajo tudi posebni samoupravni sporazumi, ki bodo urejali financiranje Temeljnega sodišča in Temeljnega tožilstva v Celju. Le štirje strokovni odbori sindikata Člani občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje so na petkovi seji med drugim razpravljali o tem, kako v skladu z republiškimi izhodišči izpeljati sindikalno organiziranost v Šaleški dolini. Sprejeli so sklep, naj bi bili v občini v prihodnje le štirje strokovni odbori sindikata, in sicer za energetiko, kovinsko industrijo, izobraževa nje ter trgovino. Poleg tega so se dogovorili, da bo volilna seja občinskega sveta 21. junija, na njej pa bodo izvolili nov občinski svet, ki bo odslej imel 66 članov. V nadaljevanju seje so člani očin-skega sve ta Zveze sindikatov Slovenije Velenje obravnavali tudi potek javne razprave o družbenem dogovoru o enotnih osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem organizacij združenega dela ter o samoupravnem sporazumu o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmera pri zaposlovanju delavcev na območju občine Velenje. Ugotovili so, da raz- frava, ki bi morala biti končana do 0. junija, še ni povsod stekla dovolj poglobljeno in se zavzeli, daje treba storiti vse, da bi se v tem preostalem času resnično kar najveeč delovnih ljudi seznanilo s tema pomembnima dokumentoma. Trajna rešitev RTC Golte Konec prejšnjega tedna so se v Moziiju sestali predstavniki celjske, žalske, velenjske in mozirske občine. Skupaj z zastopniki Izletnika so obravnavali trajno sanacijo rekreacijsko-turističnega centra na Golteh v skladu z dolgoročnim konceptom razvoja turizma v Gornji Savinjski dolini. Prva in enotna ocena vseh udeležencev je bila, da so Golte področju teh štirih občin potrebne in da nji hov obstoj ali neobstoj ni le stvar poslovne politike Izletnika. Iz tega je sledila druga ugotovitev. Dokončna odločitev namreč, da je treba problem centra na Golteh rešiti ne le z vsakoletnim pokrivanjem izgube, pač pa dolgoročno. Sprejeli so sklep o ustanovitvi iniciativnega odbora za območje omenjenih štirih občin, ki mora biti oblikovan do konca tega meseca. Pogovarjali so se tudi o ustanovitvi poslovne skupnosti ali druge ustrezne organizacije, ki bi zagotavljala trajno in uspešno poslovanje rekreacijsko-turističnega centra na Golteh. To bo obenem tudi prva naloga ustanovljenega inciativnega odbora. j p V_ Ukrepi za prometno varnost Na minuli seji sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito so člani sveta po temeljiti proučitvi stanja prometne varnosti na območju občine Mozirje sprejeli precej pomembnih in konkretnih zaključkov. Poglejmo si najpomembnejše: - pristojni organi občinske skupščine morajo čimprej rešiti problem organizirane službe za opravljanje upravnih zadev za ceste in urediti inšpekcijo za cestni promet, ker te vrste dela doslej ni nihče opravljal; - pospešiti bo treba izgradnjo avtobusnih postaj, ker je ta problem v večjih krajih Gornje Savinjske doline zelo pereč. Na tem področju bodo morale več storiti zlasti krajevne skupnosti, ki morajo posvetiti več pozornosti avtobusnim postajališčem ob regionalni in lokalnih cestah. Zgled vsem je lahko krajevna skupnost Rečica ob Savinji, ki je te pomanjkljivosti v veliki meri že rešila; - delovne organizacije, ki imajo v svojem sestavu večje število motornih vozil bodo morale v prihodnje poostriti notranjo kontrolo nad vozniki in posvetiti več pozornosti tehnični izpravnosti vozil; - vsi dejavniki v občini, ki imajo kakorkoli opravka z vzgojo v cestnem šole pa morajo pospešiti usposabljanje otrok za samostojno vožnjo kolesa v cestnem šOle pa morajo pospešiti usposabljanje otrok za samostojno vožnjo kolesa v cestncm prometu; - svet predlaga združenju šoferjev in avtomehanikov, da v program tečajev za voznike motornih vozil vključi tudi napotke za odpravljanje manjših okvar na motornih vozilih; - zdravstvena organizacija, ki kandidatom za voznike motornih vozil izdaja zdravniška spričevala naj bi v bodoče poostrila Kriterije, ker se dogaja, da posamezni kandidati zaradi različnih hib in motenj ne morejo uspešno opraviti izpita; - cestno podjetje Celje bo moralo v prihodnje povečati skrb za signalizacijo in opremo na cestah; - pristojni občinski upravni organ mora čimprej pripraviti odlok o kategorizaciji lokalnih cest na območju občine Mozirje in odlok o ureditvi prometa v naseljih;. - člani sveta so republiškemu sekretariatu poslali predlog o začetku postopka za dopolnitev zakona o varnosti v cestnem prometu. V zakon naj bi vnesli določbo, da morajo biti kmetijski traktorji opremljeni z varnostno kabino. Poleg tega je svet sprejel še nekaj konkretnih napotkov za večjo-varnost v cestnem prometu na območju Gornje Savinjske doline. J.P. si potniki „Vestnikovega vlaka" ogledali razstavo izdelkov Gorenja, razstavo „Hortikultura 78" v Savinjskem gaju v Moziiju ter šoštanjske termeelektrarne. V Velenju so si ogledali središče mesta. Na srečanju v Rdeči dvorani, kjer so pripravili zanimiv kulturni program, v katerem je sodelovala tudi Šaleška folklorna skupina, pa sta goste pozdravila v imenu Gorenja Slavko Ge-ratič, v imenu občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij pa Jože Veber. Predstavniki občinskih skupščin, občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij štirih pomurskih občin ter občine Velenje in pa delovnih kolektivov Gorenje Velenje, Gorenje - Elrad Gornja Radgona, Gorenje - Varstroj Lendava in Modni salon Velenje pa so se na občinski skupščini Velenje, potem ko so si v velenjskem domu kulture ogledali film o Velenju „Sreča v dlaneh", pogovarjali o dosedanjem sodelovanju združenega dela Šaleške doline s Pomurjem. Soglasno so ugotovili, da se združeno delo Šaleške doline, konkretno Gorenje in v zadnjem času tudi Modni salon, aktivno vključuje v prizadevala za pospeševanje razvoja manj razvitega Pomurja. Predstavniki pomurskih občin so ob tej priliki ugotovili, da dosega to manj razvito oziroma manj razvito obmejno območje v zadnjem času pomembne razvojne uspehe, del tega napredka gre tudi na račun Velenja, konkretno Gorenja, saj postajata delovna kolektiva Gorenje - Varstroj v Lendavi in Gorenje - Elrad v Gornji Radgoni nosilca razvoja v občini. Seveda pa je možnosti za sodelovanje še več, in to še na drugih področjih. Medsebojni obiski ter izmenjava informacij in mnenj pa lahko pomembno vplivajo na utrjevanje obstoječega sodelovanja ter uveljavljanja novih oblik. Gre za to, kot so med pogovori poudarili predstavniki Velenja, da delovni ljudje Šaleške doline kar najbolj celovito uresničijo eno od nalog, ki jo imajo razvite slovenske občine oziroma območja, to je ekonomsko ter politično ohveznost in odgovornost za pospeševanje razvoja manj razvitih in manj razvtih obmejnih območij, saj bomo le tako zagotovili hitrejši vsesplošni razvoj slovenske skupnosti. ^ Zeno je potrebno izobraziti Se vedno prisotna miselnost, da žene ne morejo opravljati vseh nalog enakovredno z možmi — Zakon o družinskih razmerjih in Zakon o uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok Pred dnevi je bila seja sveta za družbenopolitično aktivnost žena, na kateri so žene obravnavale poročilo o izvedbi volitev v naši občini. Od 4923 izvoljenih kandidatov za funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih in skupščini občine Velenje ie bilo izvoljenih 1631 žena, kar predstavlja 33 odstotkov. Žene so ugotovile, da je. miselnost, da žene ne morejo opravljati vseh nalog enakovredno z moškimi še vedno prisotna. Ugotovile pa so tudi, da so prav žene pogosto tiste, ki določene funkcije odklanjajo, tudi iz objektivnih vzrokov, kot je varstvo otrok itd. Svet bo moral prihodnje tudi v tej smeri veliko narediti, predvsem pa bo treba več storiti, da bo žena sama čutila željo po soodločanju in se ne bo zadovoljila samo z delom v tovarni in doma. Žene so na seji spregovorile tudi o usposabljanju delegatov za opravljanje funkcij, ki ga socialistična zveza delovnega ljudstva že izvaja skupaj ž Delavsko univerzo. Žene so razpravljale tudi o Zakonu o družinskih razmerjih, ki nalaga bodočima zakoncema, da pred sklenitvijo zakonske zveze obiščeta zakonsko svetovalnico in o tem predložita potrdilo ob prijavi mati- čaiju. S tem se daje posredno večja svoboda pri sklepanju zakonske zveze, ker sta bodoča zakonca po obisku svetovalnice, bolje informirana in osveščena o zakonski dcup-nosti in posledicah svoje odločitve, tako glede njunih medsebojnih razmerij kot tudi z možnostmi uresničevanja njune pravice do svobodnega roditeljstva. Zakonska zveza ni le privatna zadeva zakoncev, ampak je kot najpogostejši temelj družine tudi stvar interesa družbe, kar daje zakonodajalcu pravico, da teko uredi način sklepanja zakonske zveze, da bo odločitev res svobodna in posledica svobodne presoje. Te svetovalnice bodo delovale v sklopu skupnosti socialnega varstva, z delom pa bodo pričele leta 1980. Žene so spregovorile tudi o zakonu o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki izhaja iz z ustavo zagotovljene pravice in je usklajen tudi z resolucijo o načrtovanju družine. Na seji so žene spregovorile tudi o problematiki otroškega varstva v naši občini, kjer smo v zadnjem času zabeležili sicer precejšen napredek, čim prej pa bi bilo potrebno zgraditi jasli za otroke do dveh let starosti. st. 23 (4333) - 9. junija J 9787 • > NAS CAS Skrb za usposabljanje mladih delavcev Posodabljanje tehnologije jamskih gradenj - Različni geološki pogoji terjajo skrbno in programirano pripravo dela — Koristno uporabljane samouprav-Ijalske izkušnje Naziv Jamske gradnje, ki ga nosi ena izmed temeljnih organizacij Rudnika lignita Velenje, vzbudi v slabem poznavalcu rudniških del kaj hitro dovolj veliko mero radovednosti, ki jo je treba potešiti. Tudi nam se je zdelo zanimivo zvedeti nekaj več o tem, katere dejavnosti se skrivajo za imenom Jamske gradnje, zato danes na kratko predstavljamo to temeljno organizacijo združenega dela. Pavle Ažber, vodja tozd Jamske gradnje opisal takole: jamske prostore usposabljamo za nemoteno eksploatacijo lignita" je začel pripovedovati Pavle Ažber, vodja tozd Jamske gradnje. „Vzporedno z razvijanjem in posodabljanjem vseh dejavnosti velenjskega rudnika je po poti napredka korakala tudi ta panoga. Naši delavci se v rudniških rovih pojavljajo takoj za tem, ko tisti, ki delajo v pripravi, izvršijo izkopavanje novih področij. Mi pa moramo tem prostorom dati stabilno in stalno ali permanentno obliko. Od tod izvira tudi izraz permanizacija jamskih prostorov, ki ga uporabljamo v rudarstvu. Sprva smo podzemske prostore permanizirali z betonskimi kvadri pozneje pa smo prešli na novejšo tehnologijo, kot je liti beton in v današnjem času sidranje. Potrebe pa včasih narekujejo, da sodelujemo tudi v pripravah in celo pri odkopavanju smo že pomagali. Jamske gradnje so se ustanovile kot samostojna ekonomska enota že le a 1965, v času, ko je Rudnik lignita Velenje sestavljalo več samostojnih enot. Ves čas našega obstoja smo opravljali predvsem osnovno dejavnost, ki sem jo že označil, poleg tega pa smo izvršili še nekatera specifična dela, kot je na primer zgornji del izvoza Pesje, izgradnja skladišča razstreliva, obnovitev starega šah ta in podobno." Posledice velikih potreb po premogu so seveda tudi _ temu ustrezno velike potrebe po izgradnji jamskih objektov. Zato so delovišča jamskih gradenj razmeščena po celotnem območju velenjskega rudnika istočasno. Na tako široko razprostrtem terenu pa seveda nastopajo zelo različni montan-geolo-ški pogoji, ki se jim morajo čimprej in čimbolje prilagoditi. Časa za privajanje pa je, kot nam je povedal Pavle Ažber, zelo malo, zato je potrebna temeljita in programirana priprava dela ter ustrezno strokovno usposobljeni delavci. „ V naši temeljni organizaciji je trenutno zaposlenih stoštirideset delavcev, ki so po kvalifikaciji večinoma rudarji. Težavnost dela v jamskih gradnjah je takšna, da ga lahko opravljajo le mlajši ljudje, nekako do štiridesetih let starosti, potem morajo oditi na lažja delovna mesta. Nova tehnologija, ki jo uvajamo pa bo to starostno mejo prav gotovo dvignila, ker bo precej olajšala delo. Že ves čas stremimo za tem, da bi prihajali k nam na delo mladi ljudje, novinci v tem poklicu. Zanje poskrbimo, da si v šolah pridobijo ustrezno kvalifikacijo in jih seveda skušamo obdržati. Trudimo se, da bi jim omogočili čim ugodnejše pogoje dela in življenja, pri čemer so seveda v ospredju težko rešljiva stanovanjska vprašanja. Z usmerjanjem v športne dejavnosti in delo v osnovni organizaciji Zveze socialistične mladine, jim skušamo pomagati k čimsmotmejši porabi prostega časa. Menimo, da ima skrbno reševanje teh vprašanj svoj vpliv tudi na učinkovitost in varnost pri delu," je nadaljeval Pavle Ažber in zaključil razgovor z oceno prizadevanj delavcev temeljne organizacije Jamske gradnje na samoupravnem oziroma političnem področju. „Omenil sem že, da so Jamske gradnje bile samostojna ekonomska enota že pred organiziranjem v tozd. Zato lahko rečem, da imamo kar bogate samouprav-Ijalske izkušnje, ki jih s pridom uporabljamo in da smo uveljavljanje določil zakona o združenem delu pričakali dokaj dobro pripravljeni. Samoupravne delovne skupine, ki jih imamo trinajst in ostali samoupravni organi, delajo redno, dobro in učinkovito. Razna gradiva, kijih pripravljajo pa nam služijo za koordinacijo samoupravnih in tehnično strokovnih usmeritev naše temeljne organizacije." J. KRAJNC Na osrednji občinski proslavi ob 25-letnici prostovoljnega krvodajalstva govoril predsednik RO Rdečega kri Slovenije Maks Klanjšek — Občani in delovni ljudje Šaleške doline dajejo nadpovprečni delež k uspehom na področ krvodajalstva v Sloveniji V domu kulture v Velenju je bila v soboto osrednja občinska proslava ob 25. letnici prostovoljnega krvodajalstva v organizaciji Rdečega križa Slovenije. Proslave so se udeležili mnogi krvodajalci in aktivisti Rdečega križa, predstavniki družbenopolitičnega življenja občine in delovnih organizacij, med gosti pa je bil tudi predsednik republiškega odbora Rdečega križa Slovenije Maks Klanjšek ter šestčlanska delegacija Rdečega križa pobratenega mesta Split. Slavnostni govor je imel predsednik republiškega odbora Rdečega križa Slovenije Maks Klanjšek in med drugim dejal, da Rdeči križ Slovenije kot sestavni del organiziranih socialističnih sil v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva s svojo celotno dejavnostjo neposredno doprinaiša k zadovoljitvi interesov delovnih ljudi in občanov, ki se kažejo na humanitarnem, socialnem, vzgojnem in drugih področjih. Posebno pozornost je namenil vlogi in pomenu občinske organizacije Rdečega križa Velenje in pri tem poudaril da občinska organizacija kot-celota ter krajevne organizacije in aktivi Rdečega križa v organizacijah združenega dela ter v šolah dajejo pomemben nadpovprečni delež k uspehom na področju krvodajalstva v Sloveniji. Vsi ti uspehi pa so dvignili našo republiko v sam svetovni vrh na tem področju. Dejstvo je, da se že vsa leta delovni ljudje in občani velenjske občine nadpoprečno odzivajo tej prostovoljni akciji. Samo v letošnjem letu je že 2030 občanov Šaleške doline darovalo kri, od tega 390 prvič. Razveseljivo je, da je med občani, ki so prvič darovali kri, kar 289 mladih; to pa je tudi najboljše zagotovilo za uspešno nadaljevanje krvodajalstva v prihodnje. V zvezi s tem je prav gotovo treba omeniti še to, da je letos dalo kri tudi 180 občanov - kmetov, 58 krvodajalcev pa je solidarnostno darovalo to dragoceno tekočino v pobratenem mestu Split. Predsednik republiškega odbora RK Slovenije Maks Klanjšek izroča zlato odlikovanje Stanetu Žuli Sicer pa so v občini Velenje za letos predvideli 3000 odvzemov krvi, od tega tisoč na Rudniku lignita Velenje, kjer je bil pred 25. leti prvi odvzem krvi v občini Velenje. V nadaljevanju govora je Maks Kalnjšek spregovoril še o pomenu drugih akcij Rdečega križa od dnevnih oblik pomoči družinam na domu pa tudi iz- Plemeniti aktivisti Dan krvodajalcev so v mozirski občini proslavili v soboto v Gornjem gradu — Številna priznanja so predanim aktivistom le skromna oddolžitev za preteklo delo — Številni novi člani Rdečega križa Gornjesavinjski krvodajalci so slavili v soboto, popoldne v Gornjem gradu. Na osrednji proslavi ob dnevu krvodajalcev in ob 25-letnici krvodajalstva na Slovenskem so podelili priznanja za aktivno delo na področju krvodajalstva 32 posameznikom, sindikalne organizacije Elkroj, TOZD Mali gospodinjski aparati Gorenje Nazarje, Smreka in konferenca sindikata GLIN Nazarje so prejele priznanja s plaketo, diplomo v znak priznanja in zahvale za sodelovanje v krvodajalstvu pa sta prejeli osnovni organizaciji sindikata uprave skupščine občine Moziije in Gradbenika iz Ljubnega ob Savinji. Občinski odbor Rdečega križa je za osnovnošolce že pred časom razpisal nagradno tekmovanje v pisanju spisov na to temo. Po tre m naj-boljsm mladim piscem iz vsake od štirih osemletk so podelili knjižne nagrade, resnično najboljši avtoiji iz posamezne šole pa so svoje izdelke na proslavi tudi prebrali. Prav tako so na sobotni slovesnosti v članstvo Rdečega križa sprejeli 103 učence 7. in 8. razredov gomjegrajske osemletka. Sprejeme so pred tem že opravili tudi na ostalih šolah in število članstva se je v kratkem času povečalo za 615 novih članov. Slavnostni govornik na proslavi v Gornjem gradu je bil predsednik občinskega odbora Rdečega križa dr. Franc SIRKO, ki je pristojnim orisal razvoj krvodajalstva in njegov pomen ter na začetku med drugim dejal. „Ni naključje, da je Občinski odbor RK Mozirje izbral ravno Gornji grad za mesto osrednje proslave tega jubileja. Organizacija RK v Gornjem gradu ima tradicijo v svojem kraju, njeno vodstvo je tesno povezano s krajevnimi družbeno-poli-tičnimi organizacijami in iz tako čvrstih vezi lahko krajevna organizacija črpa dovolj moči za uspešno delo na vseh področjih delovanja Rdečega križa." Ko je dr. Franc Sirko orisal uspehe na področju krvodajalstva je dejal: „Ideja Rdečega križa se je rodila sredi strahot bojnega polja in prav kot odgovor na strašno mizerijo, ki jo vojna povzroča. Danes, ko se človeštvo bori za odpravo vojn in vseh njihovih posledic, ne lajša Rdeči križ samo človeškega trpljenja in se ne bori samo proti boleznim, ampak igra prvenstveno vlogo v borbi za mir, za bratstvo med narodi in za medsebojno razumevanje, ne glede na vse razlike, ki vladajo med ljudmi. Naš predsednik Tito je dejal: Jdeali miru in obsodbe vojne, ki jih je tudi RK začel razvijati pred več kot 100 leti, so postali odsev prizadevanj vseh naprednih sil sveta in imperativ časa v katerem živimo." Naša družba ceni organizirano dejavnost Rdečega križa, ki deluje kot prostovoljna humanitarna, množična in samoupravna družbena organizacija delovnih ljudi in občanov in izvaja svoje poslanstvo na zdravstvenem, socialnem in vzgojnoizobraževalnem področju." Na slavnost so bili povabljeni številni aktivisti RK in govornik je tudi njim namenil besede zahvale: ,ySvoj delež ste doprinesli, kot aktivni organizatoiji dejavnosti RK v svojem kraju, kot plemeniti in človekoljubni darovalci krvi, kot sposobni predavatelji na tečajih prve pomoči, kot aktivisti v svojih krajih, ki ste bili takorekoč zmeraj pri roki in ste ne oziraje se na prosti čas s svojim požrtvovalnim delom veliko doprinesli k uspehu vseh akcij. Pri svojem delu niste bili materialno stimulirani, delali ste v globokem prepričanju, da pomagate humanitarni organizaciji, da s svojo krvjo rešujete življenja tistim, ki so jo izgubili ali jo zaradi bolezni potrebujejo. Svoje strokovno znanje ste prenesli na mlade člane, ki so tako obogateni sposobni nuditi prvo pomoč sočloveku na delovnem mestu, doma in v prometu. Nobena organizacija ne more prav zaživeti brez tistih pravih aktivistov, ki sicer niso v vodstvenih organih pa vendar s svojo stalno pripravnostjo za delo predstavljajo nepogrešljiv kamen v celotni zgradbi organizacije. Za vas, za vaše delo v ogranizaciji za vaš odnos do sočloveka, naj veljajo tele besede: vsi ljudje le trenutek časa, dokaz dobre volje', trohica razumevanja, prisrčen stisk roke, prijazen nasmeh, lepa beseda, del materialnih dobrin. Edinole ob takih menjavah darov, velikih im majhnih se človeštvo lahko počuti enotno." Na koncu je dr. Franc Sirko z veseljem ugotovil, daje Rdeči križ v delovnih organizacijah mozirske občine vedno našel sposobne organizatorje krvodajalskih in drugih akcij in jim je, tako kot vsem ostalim posameznikom,izrečeno priznanje le skromna oddolžitev. Vsem prisotnim so se zatem z bogatim kulturnim programom predstavili učenci osnovne šole Gornji grad, program pa je s svojim nastopom popestril tudi moški pevski zbor iz Bočne. J. P. ven njega, pomoči starim in invalidnim osebam, prek prizadevanj za varstvo okolja, do akcij za preprečevanje nesreč pri delu in v prometu. Ob koncu se je zahvalil vsem krvodajalcem za darovano kri, aktivistom, ki neumorno skrbijo za razvoj krvodajalstva pa tudi vsem organizatoijem, ki vsak dan širijo vrste krvodajalcev in dejal: „Naj nam bo ob 25-letnici prostovoljnega krvodajalstva v organizaciji Rdečega križa skupna nova akcijska naloga, da bo tudi vsak krvodajalec postal aktivist Rdečega križa, tako da bo svoje humano sp in solidarnostno hotenje razvi še na drugih področjih de vanja Rdečega križa. Velik spevek k še večji akcijski sobnosti organizacij Rdeč« križa bo, če bodo vsi krvodaj ci, ki jih je na sto tisoče, aktiv sodelovali tudi na drugih p« ročnih delovanja Rdečega kri S tem bomo resnično uresnič tudi geslo letošnjega tedna R< čega križa ,.Akcije Rdeče križa - naše skupne akcije." Kulturni program so izva člani angleškega okteta, red Mira Cr< torka Branko Hladin .retnik in so Kdaj gradnja bloka v Šoštanju Pred kratkim je bila v Šoštanju seja sveta krajevne skupnosti na kateri so obravnavali aktualno problematiko tega kraja ter si zastavili program dela za letošnje leto. Najprej so ocenili pripombe in predloge komisije, ki je proučevala urbanistični projekt mesta Šoštanj. Dopolnitve, ki so bile sprejete na seji sve ta krajevne skupnosti bodo obravnavali na bližnjem zboru občanov, ko bodo dokončno sprejeli urbanistični načrt. Člani sveta so spregovorili tudi o gradnji novega bloka na Kajuhovi cesti. Mnenja so bili, da se s to novogradnjo vse preveč zavlačuje in da so opravičene trditve krajanov te krajevne skupnosti, da se vedno zatakne pri investicijah v mestu Šo- Na seji je bil sprejet tudi progn dela za letošnje leto, tako iz sredst samoupravne interesne komunal skupnosti, kot iz sredstev samoj spevka. Letos nameravajo v Šošta« dokončno urediti okolico kult nega doma napeljati javno razsvi ljavo in obnoviti športne in rekre cijske objekte. Del sredstev bo namenili tudi za gradnjo vrtca tet rekonstrukcijo in vzdrževanje cs cesto prometne signalizacije, zela in ostalih komunalnih objekte Sofinancirali bodo tudi toplifikac Aškerčeve, Levstikove in Tovarni; poti, uredili toplifikacijo Sindii nega doma ter sofinancirali dofl ditev gasilskega doma in uredi* okolice jezera. Uspešno začeli sezon Tako kot že leta nazaj, je tudi letos ribiška družina Paka Šoštanj zelo aktivna. Komaj so se obrnili zimski meseci, so ribiči s pomočjo mladincev in učencev osnovne šole Biba Roeck očistili okolico vedno večjega Družmirskega jezera ter se pripravili na novo sezono. V jezero so v preteklem obdobju vložili precej rib, tako da je sedaj bogato s krapi, smuči in amuiji. Letos so organizirali že tudi nekaj tekmovanj. 20. maja je tekmovalo 25 tekmovalcev iz Maribora. 16. maja je bilo meddružinsko tekmovanje v suhih disciplinah za mlade ribiče. Tekmovanje je štelo za republiško prvenstvo, udeležilo pa se ga je 11 mladinskih ekip, ki so dosegle prav lepe uspehe. Prvo mesto v suhih disciplinah posamezno je do- segel Vlado Mešič iz Skornega.k tekmoval za ribiško družino zirje. Ribiška družina Paka Šoštanj I 16. tega meseca organizirala družinsko člansko in mladiiul tekmovanje na tem jezeru, ki: bodo udeležile ribiške družine Šempetra, Velenja in Šoštanja. Mladi ribiči ribiške družine M so se izkazali tudi preteklo ne