wm mmm&m ost m smeriki
WnUr: £« ver* In w*ro& — pravite in fttnim — 9& So?« la mbb?«2
GLASILO SLOV. KATOH DEGSVSTVX V AMERIKI IN URADNO GEASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V TOOETU; S. P. DRUŽBE S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽA
'(.Official Organ of, font Slovenian Organizational
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH«
ŠTEV. (NO.) 85.
CHICAGO, ILL., SREDA, 3. MAJA — WEDNESDAY, MAY 3, 1939
LETNIK (VOL). XLVIIL
Hitlerjev govor pokazal, da ni upanja na kako mirno spravo, in so se zato priprave za vojno pospešile.—Anglija na Poljskem ne bo posredovala, marveč tej samo pomagala. — Pospešena pogajanja z Rusijo.
London, Anglija. — Rezultata, ki ga je dosegel s svojim govorom zadnji petek, si Hitler gotovo ne more šteti sebi v prid. Res je sicer, da je, vsaj po svojem lastnem mene-nju in mnenju nazijskih pristašev in zaveznikov, "dobro povedal" Rooseveltu, ko je zavrnjl njegov apel po garancijah in mu dejal, naj se briga za A'm'eriko in pusti Evropo pri miru, toda njegov kljubovalni nastop je le še izrazitejše pokazal ostalemu svetu, da se je nevarnost, ki preti iz Nemčije, poostrila namesto zmanjšala, in sorazmerno s tem se je tudi reakcija proti tej nevarnosti utrdila.
O Poljski je bilo že včeraj poročano, da je takoj po Hitlerjevem govoru odredila oja-čenje meja, predvsem pa je obrnila podvojeno pozornost nai mesto Gdansk, ko je Hitler o njem povdaril, da se mora brezpogojno vrniti Nemčiji. V podobni !m'eri pa je Hitler tudi v Angliji pomnožil število svojih nasprotnikov. Celo od tistih, ki so doslej zagovarjali popustljivo in zmerno "stališče napram njemu, so se zdaj izrazili za odločnejši nastop. Poročila iz vladnih krogov trdijo, da v slučaju Poljske ne bo skušala Anglija podvzeti n i k a k e g a podobnega posredovanja, kakor je to storila prt Cehoslovaški; želi sicer, da bi ne prišlo med Poljsko in Nemčijo do oboroženega! spopada, toda, ako pride do njega, bo Anglija ta>-koj izpolnila svojo obveznost, ki jo je dala Poljski, in bo od svoje strani napadla Nemčijo.
Zdi se, da je tudi pogajanja z Rusijo Hitlerjev govor pospešil. Zadnj,i teden so ta pogajanja nekako počivala; Anglija je 'bržkone pričakovala, da bo Hitler pustil kako pot odprto za prijateljske razgovore, in je bila pripravljena, zgrabiti za vsako bilko samo, da ji ne bo treba sklepati zvez
STAVKE PRE-POVEDANE
Španska vlada odpravila pravico stavk.
ITALIJA SE
ZALAGA
Napolnila bo skladišča s potrebščinami za vojno.
Burgos, Španija. — Vlada je izdala zadnjo nedeljo odredbe, s katerimi je preuredila sistem delavskih organizacij, in sicer popolnoma originalno, namreč, da se pri tem ni opirala na metode, ki so uvedene v drugih totalitarnih državah. Po tem sistemu bo obstojala; za vsako industrijsko panogo posebna delavska unija, v katero bo moralo spadati vse delavstvo tiste industrije, in med te so všteti tudi višji uradniki podjetij. Stavke pa so povsem prepovedane; vlada si namreč jemlje pravico, da v slučaju kakega spora izreče sama končno besedo.
-o-
ZDRAVNIŠKO OGLAŠEVANJE Chicago, 111.—Zveza zdravnikov ne dovoljuje svojim članom, da bi se oglašali v listih na način, kakor delajo trgovska podjetja, namreč, da bi vabili ljudi k sebi in se hvalili, kaj lahko napravijo za nje. Dovoljeno pa jim je, kakor je zveza zadnji teden objavila v svojem obvestilu, da lahko povedo v oglasih toliko, kakor se. navadno navede na vizitkah (business card), namreč ime, naslov, tel. številko, uradne ure ter vrsto špecijalizma.
-o-
NOV KORAK PROTI JUDOM V ITALIJI Rim, Italija. — Iz vladnih krogov se je objavilo zadnjo nedeljo, da se namerava podvzeti nov pritisk na Jude, ki pa je" naperjen le proti tuje-zemskim Judom. Tem se je namreč ukazalo, da morajo zapustiti držatvo do 12. marca ;par tisočev pa jih je prosilo za podaljšanje roka, toda izdalo se je samo 128 dovoljenj, dočim bodo morali vsi , drugi brezpogojno oditi. Do omenjenega dne se je izselilo iz Italije 3,720 Judov.
s komunistično Rusijo, toda petkovi govor jo je prepričal, da ni nobenega upanja, in tako so zdi^j pogajanja z Rusijo znova oživela in utegnejo biti končana v par dneh. Kakor se ugotavlja, Anglija zdaj ge razmišlja o končnem predlogu, ki ga je stavila Rusija, namreč da se tri države, ona sama, Anglija in Francija, obvežejo med seboj, da bodo varovale neodUsnost Belgije,
Rim, Italija. — Italija je
začela svoja vojna skladišča mašiti z rezervno zalogo raznih bojnih potrebščin, kakor rnunicije, petroleja in premoga. Veliko množino teh zalog je Italija izrabila tekom vojne v Abesiniji in v Španiji in na nujno nadomestilo je baje opozoril Mussolinija vrhovni načelnik nemške armade, gen. von Brauchitsch, ki je točasno na obisku v Rimu. Istočasno je ta general izvedel od Mussolinija, kakor vedo povedati govorice, da ima Italija točasno nad en milijon mož pod orožjem in da so njene aero-planske tovarne tako plodovi-te. da se vsak dan izdela po šest novih letal, kar bi pa se lahko še podvojilo v slučaju potrebe.
--o-
KONGRESNIKI BI RADI POKOJNINO
Washington, D. C. — V poslanski zbornici delujejo nekateri člani na to, da se zakonu glede federalnih uslužbencev pridene dostavek, ki bi dovoljeval pokojnino za kon-gresnike. V to svrho bi se od mesečne plače vsakega senatorja in poslanca odtegnilo po pet odstotkov in se vložilo v pokojninski sklad; enak znesek pa bi prispevala za vsakega tudi vlada in iz tega sklada bi se izplačevala kongres-nikom določena letna svota.
■-o--
SMRT NAPRAVILA KONEC
VESELJU
Scottville, Mich. — Veseli zabavi, prirejeni zadnjo nedeljo v čast dvema zlatoporočen-cema je tragičen dogodek napravil nenaden konec. Smrt je namreč posegla vmes in iztrgala nevesto samo. 69 letna slavljenka, Mrs. C. Andersen, je šla plesat, toda pri tem se je hipoma zgrudila v naročje svojega partnerja in par minut pozneje izdihnila, zadeta cd kapi. Med gosti na zabavi, katerih je bilo okrog dvesto, je bil tudi neki zdravnik, ki je skušal nuditi pomoč, a je ailo brezuspešno.
WAGNER JE V ZAKON BRŽKONE OSTANE
Washington, D. C. — Kakor se izražajo senatski krogi, ki zahtevajo izpremembo Wagnerjevega del. zakona, bržkone ne bo prišlo do nika-ke revizije tekom letošnjega zasedanja. Pravijo namreč, da bi se moralo zasedanje zaradi tega zavleči vsaj do avgusta.
KRIZEMJVETA
—	Pariz, Francija. — Francoska vladna aeroplahska družba je zadnjo nedeljo objavila, da ima v načrtu, ustanoviti zračni potniški promet med Francosko Indo-Kitajsko in kitajsko provinco Junan.
—	Stokholm, Švedska. — Pri neke'm' mestu v južni Švedski je v soboto ponoči utonilo deset mladih mornarjev, ko so se vračali na ladjo po kratkem obisku v mestu. Potopil se jim je čoln, ko jih je šio vanj 14, a je bil prirejen le za osem oseb.
—	Tangier. — Nemško bro-dovje, ki je zasidrano deloma tukaj, deloma ob španskem obrežju, se je v ponedeljek zbralo na odprtem morju, na kar je bilo odločeno za od-plutje proti Portugalski. V Nemčijo se namerava baje vrniti okrog 15. maja.
POLITIČNI ZNAČAJ PROSLAV
Letošnje prvomajske proslave bile prepojene od političnega vpliva; izgubile svoj razredni značaj.
Iz Jugoslavije
Industrijska proizvodnja v Jugoslaviji se je lansko leto povečala za sedem odstotkov napram proizvodnji leta 1937. — Več nesreč velikonočnega streljanja v Slovenskih goricah. — Razne druge novice.	.
-•"i
Nizozemske, Švice,. Litvenije, Lejtvjje, Estonije, Poljske, Ru-munije in menda tudi Turčije. Rusija je popustila v toliko, da zdaj ne zahteva več, da bi se pakt ra,ztegnil tudi na garancije Daljnjemu vzhodu.
Kakor drugod, se je v podobni meri opustila tudi v Franciji vsaka misel na kako nadaljnje popuščanje napram Nemčiji. Tamkaj pravijo, da je Hitler že tolikokrat prelomil svojo besedo, da ni vredno več začeti nikakih pogajanj z njim.
PRIMEREN NASVET NEMČIJI
Pariz, Francija. — Francija je odločena, da bo podpirala Poljsko, ako se bo ta vpletla v vojno za mesto Gdansk (Danzig). Na povdarke nazijev, da je Gdansk nemško mesto, in da mora zato spadati Nemčiji, še tukaj ne polaga več važnosti, ali so resnični, ali ne, marveč se odgovarja sledeče: Naj Hitler najprej zapusti Čeho-slovaško, ki ni nemška, potem se bo šele pričelo razpravljati gdansko vprašanje.
-o--
ŽELEZNIŠKA NEZGODA Kenosha, Wis. — Vsled razrahljane proge se je' zadnjo nedeljo zvečer nekj potniški vlak 18 milj južno od tukaj ponesrečil. S tira so skočili trije vozovi, vendar pa se potnikom ni nič zgodilo.
ČUDNA POMOTA
Chicago, lil. — Ko je v nekem restavrantu na 63. cesti zadnjo nedeljo neki Albert Winter povečerjal, se je vse-del v avto, ki ga je imel par-kanega zunaj, in se odpeljal domov na 1101 Garfield blvd. ter se odpravil spat. V istem restavrantu je ob istem času večerjal tudi Albert Dillon, 6427 Yale ave., in tudi ta se l'e po končanem obedu odpeljal domov. Med vožnjo pa je Dillon ugotovil, da aVto, v katerem sedi, ni njegov, dasi je istega izdelka, iste vrste, iste barve in tudi s svojim ključem ga je lahko odprl. Povedal je to dvema detektivoma in ta dva sta pričela preiskovati. Po licenčni številki sta prišla do Winterja, ga spravila iz postelje in prisilila, da je moral iti v garažo. V resnici je stala tamkaj Dillonova kara.
Pariz, Francija. — Letošnji prvi maj je imel dokaj drugačno zunanjost kakor prejšnja leta. Njegov tradici-jonelni razredno-socijalni značaj se je moral letos takorekoč docela u'm'akniti vplivu, ki ga je rodila sedanja mednarodna situacija, in tako so imele proslave ponekod patrijotično-po-litičen značaj, drugod milita-rističen značaj, zopet drugje pa se sploh vršile niso.
V	Franciji so se v nekaterih mestih sicer vršile prvomajske parade, toda' večina govorov je bila takih, da je pozivala delavstvo ne na boj proti kapitalizmu, marveč na skupni nastop proti nevarnosti od zunaj .
V	Nemčiji, kjer je zdaj 1. maj nazijski praznik, so razni voditelji, med njimi Hitler sam, izrabili to priliko, da so znova udrihnili po "zastarelih" demokratičnih državah in poveličevali mlado moč Nemčije. V Rusiji pa so se nasprotno vršile ta dan velikanske parade in istočasno se je izdal komunističnim pristašem celega sveta poziv, naj delujejo za trdnejšo fronto proti fašizmu.
-o-
LICENCA ZA AVTO VOZNIKE V VELJAVI
Springfield, 111. — S tem ponedeljkom je stopil v 111 1-ndisu v veljavo novi zakon, po katerem! mora imeti vsaka oseba, ki vozi avto, posebno vozniško licenco. Kršitev tega zakona je podvržena kazni do $300. Za licenco se je priglasilo nekaj nad dva milijona oseb.
-o-
"POMLAJEVANJE"
ARMADE
Washington, D. C. — V kongresu je točasno predlog, po katerem se imajo starejši višji častniki v armadi upokojiti, da prepuste mesta mlajšim močem. V poštev bi prišlo tekom prihodnjih sedem let okrog '2,300 častnikov.
O industriji v Jugoslaviji
Ljubljana, aprila. — Indu-
OČISTITI NAMERAVA SODIŠČA
Generalni pravnik Frank Murphy (drugi od desne) se je pred kratkim izrazil, da	potrebujejo
ameriška sodišča temeljito čiščenje, da bodo ohranila zaupanje ljudstva. Na sliki so	od leve na
desno: Sen. Capper; amer. poslanik v Mehiki, Jos. Daniels; Murphy in predsednik zveze	časnikarjev, K. McLean.
atrijska proizvodnja se je v letu 1938 nasproti letu 1937 povečala za 7%. Vendar pa ta napredek ni' enakomerno porazdeljen na vse panoge. Največji je bil napredek pri opekarnah, tovarnah keramike in stekla, v kovinski in električni industriji. Manjši je pa bil napredek v živilski industriji. Nasprotno so pa 'bile tekstilna, lesna in papirna industrija že v nazadovanju. Tfekstilna industrija> radi pre-nasičenosti domačega tržišča, lesna in papirna industrija pa radi padanja izvoza. — Število industrijskih obratov se je lani povečalo za 20%.
Najmočnejše je industrija zastopana v Beogradu, dravski, savski in dunavski banovini. Neugodno pri tem je to, ker so ta industrijska središča tako oddaljena od notranjih tržišč v državi, kar zelo po-dražuje izdelke. Vendar pa se ie v smislu vladne politike industrija že začela pomikati na jug.
Posebno težak je problem financiranja industrije. Prihranki pri nas počasi naraščajo in se vlagajo po večini v nakup zemlje, gradnjo hiš, v državne papirje in vloge pri denarnih zavodih. Vsi ti načini nalaganja prihrankov niso primerni za financiranje industrije. — V vsej naši industriji je naloženih 13 milijard dinarjev. Od tega sta naložena le dva milijona dinarjev v podjetja z domačim kapita-ldrrf. Država je vložila leta 1938 nad 800 milijonov dinarjev v industrijske akcije. To je 80% vsega denarja vloženega 1. 1938 v nove akcijske družbe.
Naša industrija je naVezana v veliki meri na tuji kapital. Od 13 milijard investicij predstavlja tuji kapital 7 milijard, j V čisto tujih podjetjih je investirana ena milijarda, v presežno tujih podjetjih 4 milijarde, v pretežno domačih podjetjih pa sta investirani samo dve milijardi' tujega kapitala.
Industrija je eden najvažnejših virov državnih dohodkov. Povprečno so obremenjeni industrijski izdelki s 23% z državnimi davščinami. — Na izdelke 170 industrijskih podjetij, ki zaposluje eno petino vseh v industriji zaposlenih delavcev, je odpadlo 1. 1938 — 1200 posrednih in 170 milijonov neposrednih davkov. Ta podjetja so izkupila za svoje izdelke 4832 milijonov dinarjev. K temu je prišlo 1200 milijonov neposrednih davkov.
-o-
Nesreče pri streljanju
Sv. Ana v Slov. goricah 14. aprila. — Pretekle velikonočne praznike so ponekod po
običaju hoteli posebej proslaviti s streljanjem topičev. Kakor vsako leto, tudi letošnje streljanje ni 'bilo brez posledic. V Bačkovi, občina Sv. Benedikt v Slov. goricah, se je v soboto zvečer ponesrečil posestnik Rakovec Ferdinand, ker je neprevidno sprožil nabit možnaf z žarečo cigareto, pa je naboj bliskovito udaril ter mu odtrgal mezinec na desni roki, mu iztrgal glavno žilo do komolca in povzročil še nevarne poškodbe po glavi. Nevarno poškodovanega Ro-kavca so pripeljali v mariborsko bolnišnico. — Na skoraj sličen način tee je ponesrečil Moleh Franc, posestnikov sin iz Zg. Ročice, občina Sv. Ana v Slov. goricah, Moleh je v nedeljo popoldne nabijal svojo pištolo ter pri tem nabijanju uporabljal železen bat, zaradi česar se mu je pištola nenadoma sprožila. Odtrgalo mu je palec na levi roki. — Na Zg. Ročici se je ponesrečil viničar Vurer Jožef, ki je nabijal možna\r enako z železnim batom. Dobil je več poškodb na roki in obrazu.
Ogenj
Huda nesreča je zadela v Ševčniku posestnika Vida Ko-zmela in njegove svojce, ko se je vnel lesen dimnik in od njega slamnata streha, ki je bila naenkrat v plamenih, kot bi bila posuta s smodnikom. Njegova tašča Marija Jalen in soseda Neža sta poskušali rešiti iz hiše čevljarski stroj, pa se je nenadoma v veži zrušil strop ter jima zažgal obleko^ S hudimi opeklinami sta se komaj še rešili na prosto. Za Marijo Jelen dvomijo, da bi opekline prebolela. Hudo se je tudi opekla gospodarjeva žena Angela; in soseda Jožefa Rebernik.
-o-
Smrtna kosa
V Mostah v Ljubljani je It miri Martin Tomažič, upokojeni sodar ljubljanske tobačne tovarne. — V Domžalah je umrla Marija Ušeničnik, rojena Januš. — V Ljubljani je umrl Stane Čuk. uslužbenec državne železnice. — V Mariboru je umrla Ida Schmid,vdova po mariborskem trgovcu in sestra nemškega pesnika Otekanja Kernstocka stara 82 let.
-o-
Nezgoda Razburljiv dogodek se je pripetil ob dravskem nabrežju Ruške ceste blizu tovarne Doktor in drug v Mariboru. Avguština Do'braj se je preveč nagnila čez železno ograjo ob cesti, izgubila ravnotežje in strmoglavila v globino proti Dravi. Kotalila se je po strmem bregu, tik nad reko je pa obvisela vsa opraskana in pobita na grmovju, ki jo je rešilo, da ni izginila v valovih in utonila.

MAJ 1	P Filip in Jakob 2	T Atanazij ■ 3 S Najdba sv.Kr.^ 4	č Flori jan, muč. C P Pij +• 6	S Janez Dafri. 7	N 4. po Velik. 5	P Moniko 9 T Gregorij 10	S Antonin 11	Mamert 3) 12	P Pankracij + 13	S Robert 14	N 5. po Velik. 15	P Izidor 1C T Janez Nepomuk

AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda
se tudi pri družini Mr .in Mrs. Struckel in tudi tam podarile luštno punčko. Pri družini Germitch so pa pustile krepkega fantka.
Amerikanski Slovenec
Dogodki
■S3 Slovenci ga
Prvi in najstarejši slovenslci The first and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in America.
Ustanovijen leta 1891.	Established 1891.
Izhaja Tsak dan raznn nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-ieljkov In dnevov po praznikih,	day and the day after holiday«.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto -__________________$5.00 For one year ---------------------$5-00
Za pol leta________-__2.50 For half a year--------------2.50
Za četrt leta_________________ 1.50 For three months --------------------- 1-50
£a Chicago, Kanado kx Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Z a Celo leto____$6.00 For one year------------$6.00
Za pol leta___3.00 For half year------------3.00
Za četrt leta______________—. 1.75 For three months ----------------- 1.'5
Posamezna Številka___________ 3c Single copy ....................................... 3c
Dopisi važhega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo TOaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
■ ■ - - ' ..........................
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	_
Smrt pionirja
Cleveland, O. — Pred kratkim je tukaj preminul rojak Joseph Staric v starosti 83 let. Pokojni je bil doma iz Jezer pri Trebnjem na Dolenjskem in je prišel v Ameriko že pred 49 leti. Ranjki je bil eden izmed ustanoviteljev fare sv. Vida, ki je bila prva slovenska župnija v Clevelandu. Zadnjih 14 let je živel pri svojem sinu. V domovini zapušča brata. — V Lakeside bolnišnici je pred kratkim umrl po dolgi in mučni bolezni rojak Louis Kocjan v starosti 57 let. Pokojni je bil doma iz Sežane na Krasu, kjer zapušča več sorodnikov, tukaj pa zapušča bratranca Jakoba Kocjana. — Umrla je tudi znatna posestni-ca doma in cvetličarne Johana Svete z 6120 St. Clair Ave. v starosti 59 let. Doma je bila iz Preserja, po domače Jelov-čeva, kjer zapušča 84 letno mater, dva brata in sestro. Tukaj pa zapušča brata, dva sina in tri hčere. Pokopana je bila v petek 28. aprila iz cerkve sv. Vida.
Nagla 'smrt
Cleveland. O. — Ko se je v ponedeljek zadnji teden rojak Anton Kmet, ki je bil zaposlen v Aluminum Co. tovarni napotil domov od dela) ga je nenadoma zadela srčna kap, da se je mrtev zgrudil na tla. Pokojni je bil rojen v Clevelandu in je bil sin znane pionirske Kmetove družine. Star je bil 46 let in poročen z Jennie, rojeno Ogrin, ki je doma iz vasi Podžaga, po domače Kališčerjeva iz Velikih Lašč. • Zapušča soprogo, dve hčeri, ■ sina, očeta, mater, dva brata . in sedem sester. Pogreb je bil - iz cerkve Marijinega Oznane-> nja v West Parku.
Rev. P. Aleksander Urankar na vzhodu
Chicago, 111, — Koncem zadnjega tedna se je vrnil č. g. P. Aleksander Urankar iz misij ona, ki ga je imel v San Francisco, Calif. Obiskal je še nekatere druge kraje ob Pacifiku. Takoj se je pa podal na vzhod in sicer v So. Bethlehem, Pa. kjer je začel zadnjo nedeljo sv. misjon.
vis^K'*'
lili
Mrs. Ožbolt operirana
i
Chicago, 111. — Mrs. Paula Ožbolt se je morala zadnji četrtek podvreči operaciji, kate- , ro je uspešno prestala in se ji zdravje polagoma boljša. Nahaja se v bolnišnici sv. Anto-1 na. — Želimo ji čimprejšnjega okrevanja in povratka domov.
Važna seja
So. Chicago, 111. — V četrtek 4. maja zvečer se vrši v cerkveni dvorani seja, na kateri se bo izbral odbor, kateri bo skrbel za prireditev cerkvenega piknika, kateri se bo vršil enkrat v mesecu juliju. Na sejo ste vabljeni vsi dobro misleči farani in faranke, zlasti zastopniki društev.
Poroka
Cleveland, O. — Preteklo soboto 29. aprila sta se v cerkvi sv. Vida poročila Miss Julia Marolt z East 68th St. in Mr. Frank Marolt z Alha'm-bra Avenue.
Rojenice
BaAerton, O. — Vile rojenice so vasovale v naši naselbini in obiskale družino Mr. in Mrs. Udovich ter jim podar rile zalo deklico. Oglasile so
Angleško jamstvo
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs
TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO'
TOJMire
FEATURE SYNDICATE. Ins,
Da bi dobil novih moči za nadaljno plavanje pod vodo, se je Tarzan naglo dvignil na površje vode, da zajme veliko porcijo zraka. Na nesrečo se je pokazal iznad vode ravno ob ladji, kateri je hotel ubežati. Vojaki so ga seveda takoj pograbili in tako so bili uničeni njegovi nadaljni narčti.
To bi se mu bilo morda posrečilo, da ga ni ovirala druga nevarnost. Velika riba, namreč je plavala v obližju ladje, ki je iskala, hrane. V svetlobi, ki je prihajala od ladje, je zapazila, da je nekaj skočilo v vodo. Riba velikanka je naglo zaplavala proti Tarzanu in ga hotela prijeti,
S tem, da se je velik čoln obrnil proti njemu, je Tarzan spoznal, da so ga opazili. Kaj naj sedaj stori? Samo ena rešitev je bila mogoča in ta je, da. se potopi in plava pod vodo. Tako je tudi napravil. Potopil se je in zaplaval pod vodo, da se neopazen oddalji od nevarnega čolna.
Tarzan pa ni čakal, da bi ga riba napadla. Potegnil je izza pasa oster nož in ga, zasadil ribi v beli trebuh. — Svetloba,; ki je prihajala od ladje, je privabila &e večje število teh rib, ki so se: z vso gladno cjivjostjo vrgle na svojega ranjenega tovariša in ga kmalu razkosale in požrle..

Stran 2
svobodomiselci zagrešili velik greh s tem, da so slovenskim delavcem vzeli in uničili v srcih vero, ki jim je bila v živ- ' Ijenju velika moralna opora. Mesto tega, kar so jim vze- 1 li, jim niso dali v nadomestilo nič. Pustili so jih prazne v srcih in dušah. In to je veliko zlo, ki so izvršili nad slovenskimi delavci slov. socialisti in svobodomiselci.
Glede angleškega jamstva Poljski, da jo bo ta branila v slučaju napada na njeno neodvisnost, je zelo dvoumno. Je nekaj takega, kakor zvito sestavljena zavarovalninska polica, ki našteva take pa take pogoje, ki so pa veljavni v Lakih in takih slučajih. Kar pogoji nudijo, slučaji podero. Zelo zavito je angleško jamstvo Poljakom in je veliko vprašanje, če je sploh kaj vredno, oz. bo vredno če pride sila in potreba.
Švicarski list "Neue Zuericher Zeitung" povdarja med drugim to-le:
"Z izjavo, ki jo je pred nedavnini podal v parlamentu Chamberlain in ki je bila po diplomatski poti sporočena tudi italijanski vladi v vednost, se Velika Britanija obvezuje, da nudi Poljski vojaško pomoč v primeru napada na njeno neodvisnost, proti kateremu bi se morala vojaško upreti. Gre torej za obvezo, ki ne izključuje poskusov za mirno ureditev morebitnih akutnih sporov — kakor na primer za novo ureditev gdanskega vprašanja —, ki pa stopi avtomatično v veljavo v trenutku, ko bi se morala Poljska z orožjem upreti proti napadu, če bi zaradi takih sporov nastal. Prevzem te v danem primeru po posledicah zelo daljnosežne obveze je značilen za spremembo angleške politike po poslednjih dogodkih v srednji Evropi."
Glede Gdanska je švicarski list mnenja, da bi bila mogoča mirna ureditev tega vprašanja v neposrednih poga- l janjih med Poljsko in Nemčijo samo v primeru, ako bodo j1 Poljski priznane njene pravice in zavarovani njeni življenjski interesi. Življenjski interes Poljske pa je ohra- , nitev njenega svobodnega dostopa do morja. Ako bi za-radi Gdanska bila neposredna nevarnost tudi za ta dostop, potem na mirno ureditev spora ni mogoče misliti.
In za slučaj, da začne nastajati nevarnost za Poljsko in njeno neodvisnost, kar najbrže bo, ji zna kak Chamberlain svetovati mirno poravnavo, kakor je svetoval isto Ce-hoslovaški. Če ga bo ubogala, bo zgubljena, če ne ravno tako, ker v zadnjem slučaju bi Anglija umaknila svojo obljubo, češ, da jo Poljska ni ubogala, zato se ne čuti dolžna iste ščititi. Koliko je torej vredna angleška obljuba, bodo seveda najbolje vedeli v Varšavi, najbrže prepozno.
Molek resno povdarja, da dvomi, da bi bilo sploh 200 resnih in odločnih katoličanov med 36,000 člani v SNPJ. Člani SNPJ. imajo zdaj priliko, da to Molekovo trditev potrdijo, ali pa jo ovržejo. Molek se sicer v tem moti, ali pa računa na to, češ, katoličani so mirni in nobeden izmed njih ne bo dvignil prsta proti meni. Toda vse to Moleku ne daje še nobene moralne pravice, da sme zato napadati katolištvo v listu, ki je članska last. Grdo in silno nepravično in nedemokratično je, zapisati na prvo stran jedno-tinih pravil, da jednota daje popolno svobodo članstvu kar se tiče verskih in političnih naziranj, potem pa v glasilu ista jednota oz. njeni uredniki iz vere norce brije jo in napadajo na svoje načine katoličane. Dokler bi bil v jedno-ti le en sam katoličan, bi bili obvezani, da bi se ravnali proti njemu dostojno v duhu njihove načelne izjave. Tako pravičnost in dostojnost! Ampak, kaj zagrizeni Molek da na to?!	'	,
Mr. Kerže, ki zadnje čase modruje pod vaško lipo, se še vedno silno zanima zato, da bi se čimpreje združili vsi Slovenci v Ameriki. Na prvi pogled lepa reč. Drugače v praksi pa neizpeljivo. Molek v Prosveti sam poroča, da je bil Mr. Kerže tisti, ki je začel uvajati svobodomiselstvo pri SNPJ. Kako se je to svobodomiselstvo potem v S. N. P. J. razvilo je znano. Ali misli Mr. Kerže, da bo spravil vse organizacije pod tak klobuk, kakor je spravil SNPJ. kar se tiče verske svobode našega naroda? In ako ne, zakaj ni pazil pri SNPJ. da bi bila ostala v veljavi nekaka demokracija v tem oziru, marveč jo je zavedel v najbolj radikalne vode svobodomiselstva?. Ali naj takim tičem resni ljudje še kaj zaupajo?
Zelo značilno se je izjavil pred leti neki vodilni bivši slovenski svobodomiselc, katerega imena radi njegove pozicije zdaj ne imenujemo, da so naši slovenski socialisti in
KATOLIŠKI SHOD V PUEBLO
Pueblo, Colo.
Kajkor znano je naša za-padna slovenska metropola sijajno zmagala v letošnji kampanji "Amer. Slovenca". To zmago želimo na primeren način proslaviti na način, da bomo imeli v četrtek na; dan 18. maja, na dan Vnebovhoda v naši cerkveni dvorani na Bessmerju ob 8 uri zvečer katoliški shod. Na; tem shodu bo poklonjena naši zmagovalki Kraljici vseh naročnikov "A'mfcr. Slovenca" Mrs. Jose-pini Meglen, zastopnici A. S. glavna kampanjska nagrada srebrna kupa.
Že danes opozarjamo vse naše rojake od blizu in daleč, dal si ta večer rezervirajo in pridejo na shod in sestanek v St. Mary's Hall na Bessemer ob 8 uri zvečer dne 18. maja. , Tega shoda se bo udeležilo j tudi več tujih gostov iz dru- , gih naselbin. Na programu bo- ^ do zanimivi govori. Pripeljite . seboj tudi svoje prijatelje in znance. Gre za važno stvar. ( Natančnejši program in drugo * sledi v prihodnjih dneh.
Na svidenje dne 18. maja zvečer v St. Mary's Hall na Bessmerju!
Poročevalec
---,o-
PRED 40. LETI...
Frederick-Erie, Colo.
Dne 11. aprila je minilo 40 let, ko je preminul v South Chicagi moj nepozabni soprog John Ivaralovič v starosti 33 iet, ki je spadal v Hrvatsko Zajednico in k dr. Vitezov sv. Florijaha KSKJ. Bolan je bil dolgo časa in si je bolezen nakopal v takrat znani "šmelci", kjer je 'bilo zaposlenih večina takratnih rojakov v So. Chicagi. Delo v "šmelci" je bilo silno nezdravo, ki pa seveda ni vsem enako škodovalo. Mojemu možu so od tega dela roke postale take, da jih ni mogel skoro več rabiti. Levo roko je le še za silo k ustom dvignil. Poleg tega se ga je lotila še pljučnica, kateri je v nekaj dneh podlegel. Za časa te bolezni, mi je večkrat potožil, da bi rad ozdravil, kar je pa glede rok, da bi se že kako prebil naprej. Ta njegova želja se mu pa ni izpolnila. — Med hudimi napaidi pljučnice, so sobratje društva Vitezov sv. Florijana pazili nanj preko noči, zjutraj so pa odšli na delo in tako sem po dnevu ostala sama z njim. Tedaj namreč ni bilo tam toliko Slovencev kot jih je sedaj. Ko je eden stopil pogledat k bolniku, sem jaz hitela k •'šmelci5',.
da katerega dobim, da ne bom ; sdma pri bolnem možu. Res, , sem dobila Krist Šemeta, ki je : šel z menoj. Domov grede sva srečavala delavce, ki so odha- ! j alia na delo v šmelco. Med njimi je bil sedaj že pokojni John Kučič, ki je rekel, da natjj gledamo, da nam ne bo brez sveče umrl. Meni so se te besede zdele čudne, ker nisem niti najmanj mislila,da bi moj mož u'm'rl zaradi te bolezni. Ko prideva z Mr. Šeme domov jih zopet pustim same pri možu in hitirn iz mesta kjer je živel moj brat Jakob Sepohar s svojo ženo Katarino. Njegova žena je šla takoj z menoj. Na potu sve srečali Mrs. Alojzijo Merti«,ki je šla tudi z nami. Skoro tekle smo celo pot in ko pridemo do hiše, sem videla da je ravno stopil iz nje Dr. Harwey. Hitro stopim' proti njemu, dal bi ga vprašala če bo moj mož bolj i, on pa, ko me zagleda, skpči naglo na voz in se odpelje. Napravim par korakov proti hiši in skozi okno vidim da gori notri sveča. Krist Šeme je držal svečo, nal tleh je pa klečala ona ženska in na glas molila. Pozabila sem kako se piše, po domače ji pa pravijo Miklav-ževka. Bog ji daj zdravje! — Na postelji je pa ležal moj mož že mrtev. Je ravno izdihnil med tehi, ko sem jaz hitela okro£, da bi kje dobila ka-( ko pomoč in da bi mi kdo kaj pomagal. Tako, med tem ča-1 som se je on rešil vsega zem-; skega trpljenja. — Krist Šeme ^ je morda že na to pozabil.
Največjo pomoč v tej hudi sti- ! j ski sem imela od Kučičeve družine, Mertičeve druž. in pa Frank Medoša, ki so na žalost že skoro vsi pomrli in ležijo na pokopališču St. Mary blizu mojega moža ter čakajo vstajenja.
Kot sem omenila, je bil moj mož član dveh društev, oziroma podpornih organizacij. Zaradi dolge bolezni je bila trda za denar in smo prav težko plačevali asesmente. Ker je bil pri Zajednici ostal dolžan, so ga tam izbrisali iz članstva. Člani dr. Vitezi sv. Florijana so mu pa napravili prav lep pogreb. Plačali so godbo, kot je bila tedaj navada, ki je igrala žalostinke ob pogrebu. Ker so prav tedaj dobili uniforme, je tudi moj mož bil ene deležen in je bil v njej tudi pokopan kot pravi vitez sv. Florijana. Na njegovo krsto so položili sabljo na križ, na njo pa prav lep venec, ki ga je darovalo društvo. Pred smrtjo so bili pri njemu sedaj že tudi pokojni llev. Father
Plevnilc, ki so bili tedaj v Chi- C cagi, pri sv.' Štefanu in so ga tudi spremili na zadnji poti na St. Mary pokopališče.
V zadnjih trenutkih njego- 1 vega življenja mi moji bratje | niso mogli prav ničesar pomai- | gati, kajti Jakob je živel pre- s cej daleč od mene. Mary, žena od drugega brata je pa tedaj ravno dobila sina, medtem ko je tretji moj brat, star 25 let, ravno malo poprej šel z nekim Semčarjem za delom v državo Mississippi. Komaj par tednov sta delala tam, pa je že moral umreti. Razsajala je tam, kot so pravili, rumena mrzlica in je kar mrtev padel na tla. Pokopan je s tistim Semčarjem. Tako mi nikoli ni bilo dano, da bi mogla poklekniti na njegov grob. Ko sem pisala domov očetu, ki so bili tedaj stari 73 let, so mi odpisali, da niso bili še nikoli tako žalostno kot tedaj, ko so izvedeli, da je ta sin umrl,ker jim je precej pomagal. Nekateri Semčarji se ga prav gotovo še spominjajo, ker je bil v Semiču za mežnarja pri fari av. Štefana. Pogrebnik g. Kompare nam je rekel v So. Chicagi, da bomo njegovo truplo dobili v So. Chicago in ga tukaj pokopali, pa še odgovora nismo dobili na pismo. To zaradi nalezljive bolezni, za katero je umrl. — Ob letu spet je drugi moj brat Jakob umrl, ki je pustil štiri m'ale otroke. Torej prav žalostni spomini, katerih, čeprav je že od tega 40 let in je grobove že trava prerastla, se še vedno f.pominjam, zlasti mojega moža in kadar se spomnim na mojega drugega moža, ki že sedem let počiva v zemlji, se spominjam tudi na prvega, katerega, že 40 let krije hladna s^mllja. Naj jim sveti večna luč in naj se v miru odpočijeta ye od svojega truda.
Anna Major i
-o—	!
j KAJ NOVEGA MED ROJAKI V KANADI
Vancouver, B. C. Canada
Vsakovrstne dopise vidim v Amerikatnskem Slovencu, pa menim da bo morda zanimalo številne naročnike in čitatelje tudi če izvejo kaj je novega med nami v mrzli Kanadi ob obali Pacifika. Seveda, kdo ve kaj zanimivih novic ne bote izvedeli iz tega poročila. V prvem kar vam povem je to, da se je pred kratkim poročila dekle iz tukaj dobro poznane Zitkove družine, hčerka Mr. John in Annie Zitko. Za ženina si je izbrala fanta ki je rodom iz Primorja, blizu Su-šaka, kateri je prišel sem še kot majhen dečko s svojo materjo za očetom, kateri je pa na žalost že umrl. Postaven fant Frank Mikelj se je Elsie Zitko dopadel in odločila se je, da se vzameta. Kot poročni dan sta določila soboto 15. aprila, ko je nevestin oče pripeljal ženinu svojo hčer pred oltar. Poroki je prisostvovalo veliko sorodnikov neveste in ženina ter prijateljev. Sploh je bila cerkev prenapolnjena ljudstva. Poročne obrede je o-pravil Rev. Father Bordingnon in cerkev je bila okrašena s
po'mladanskim cvetjem in pal- r mami. Petje je spi-emljala na orgle Mrs. Brayden, da je bilo zares vse prav lepo. Lep je < bilo pogled na belo oblečene tovarišice. K veselemu razpoloženju svatov ter ženina in i neveste' in vseh skupaj je pri- < pomoglo tudi lepo sončno vre- s me, saj je bil prav lep pomla- -danski dan. Svatbena gostija j je bila prirejena v Hasting Auditorium, kjer je bila pogr- < njena miza za 110 gostov. : Glasile so se zdravice in go- : vori v počast nevesti in ženinu : v angleškem, hrvatskem in slovenskem jeziku. Stolorav-natelj je bil Špiro Dabovich, ki je lepo vodil ves program. Prebrani sta bili tudi dve brzojavki in sicer od nevestinega' strica Antona in Joe Grdina iz Clevela^da, O. USA. ter od Mirko Tomicl. V veseli družbi je čas kaj hitro potekal. — Ob 10 uri sta ženin in nevesta zapustila svate in se podala v pristanišče, kjer sia se ukrca-la na parnik, ki ju je odpeljal na ženitovanjsko potovanje v Seattle, Wash. USA. Vsi jim,1 želimo obilo sreče, blagosta-
nja in dolgega življenja.
I	Poročevalec
-o-
OD DRUŠTVA KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER
Chicago, III. ' Članice zgoraj imenovanega društva ste pra:v- uljudno pro-šene, da se udeležite skupnega sv. obhajila v nedeljo 7. maja med pol osmo sv. mašo (7:30). — Ob enem ste vse opozorjene na društveno sejo, katera se bo vršila v petek 5. maja zvečer, takoj po cerkveni pobožnosti. Na omenjeni seji se bo razdelilo nagrade, kakor vam je že znano. Ako še katera želi vrniti karto, naj to stori na prihodnji seji, da ne ho potem kake zamere. — Po seji bomo imele tudi nekoliko prigrizka, zato ste še bolj uljudno vabljene na sejo v petek 5. maja. Pridite v polnem številu. Pričakuje vas
odbor.
Kjer katoličani ne skrbe za razširjevanje svojega katol. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širijo ti svoj protiverski tisk.
I. !
CP i 5O ]
13 2 I
O B	I
& P & !
° t » ' M. Ilf * |
3 O o» (
•d S" i 3 5 |
£ S ®
M "
» t) <
a 3 I i
p- 9< £ !
i £ § s ;
; S I i ; t S !
: Fff i
t, '
Sreda, 3. maja 1939
AMERIKANŠKI SLOVENEC
Stran 3

jiw<mmmmmwmwvw*wmwmwmwwwv
>
| Zapadna i Slovanska
DENVER

Zveza
A D O
Naslov in imenik glavnih uradnikov
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primqzich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
3.	nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Frank Glach, 1096 E. 77th St., .Cleveland, Ohio. 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. I 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah.
4.	porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo.
5.	porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo.
URADNO GLASILO: "Amerikanslci Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
I THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
THE BEST HOME SAFEGUARD
IZ URADA II. GL. NADZORNIKA ZSZ.
South Chicago, Illinois.
Akoravno pričakujem še od štirih društev, da dobim povoljen odgovor na pismo, katerega sem jim pred kratkim poslal, glede izvolitve kapitana, sem do danes jako zadovoljen z uspehom, katerega je moja prva divizija dosegla v teku prvih treh mesecev. Le tako naprej moji dragi sobratje in sosestre in zmaga bo naša. Kakor mi je poročano iz Chicage in drugih naselbin, smo zelo lepo napredovali tudi v mesecu aprilu. Kakor izgleda sedaj, ne bo naša divizija samo na prvem mestu, temveč bo v doglednem času imela več kreditov, kakor pa obe, druga in tretja divizija skupaj. Torej čast in hvala društvom pod zastavo prve divizije! Nad vse bom pa tudi vesel in ponosen, ako bo eno izmed naših društev deležno ne samo denarne nagrade, ampak tudi gl. nagrade, katera obstoji z zlatim kladivom in srebrno trofejo. Torej, dragi mi člani, naredimo vse kar je v naši moči, da bo naša prva divizija zmagoslavna na celi fronti ob zaključku te Zmagoslavne kampanje. Jako sem tudi vesel, ko zasledujem izvanredno lepo delo gotovih društev, od katerih sem malo pričakoval. Vsa čast in hvala jim gre za lepo bratsko delo, za katero so se zavzeli v teku te kamr panje.
Ker nameravamo letošnje poletje po baseball igri obiskati Leadville in tam narediti predstavo z plesom, mislim, da bi bilo nad vse lepo in na mestu, da leadvillska društva naredijo vse v svoji moči, da store kar je največ mogoče za dobrobit njihovih društev in prve divizije. (Več o temu se bo pisalo pozneje.)
Vsa društva spadajoča pod moj delokrog, pa ponovno prosim, da nadaljujejo z lepim bratskim delom in da porabijo vsako priložnost, da pridobe novo članstvo pod zastavo naše dobre matere Zapadne Slovanske Zveze.
u
Za napredek in dobrobit ZSZ in prve divizije, ostajam vaš udani, z bratskim pozdravom
MIKE POPOVICII, vodja prve divizije. -—o-
Help The Organization That Helps You.
It is your loyal duty to take an active part in all affairs of YOUR Association. Read below how you may help yourself, your lodge and the Association.
Victory Campaign
Ending on December 31, 1939.
FREE MEDICAL EXAMINATION
Medical examination fees for adult applicants will be paid by the Supreme Office.
No medical examinations are required for juvenile applicants, excepting in the State of Ohio which will be paid by the Supreme Office.
COMMISSIONS
50c commission will be given for each juvenile applicant, accepted, providing such applicant pays at least three monthly assessments.
New juvenile members will not be required to pay the first month's assessment, but a few month's dues should be collected.
For new adult applicants accepted, and providing they pay at least three monthly assessments, the following amounts will be paid: $1.00 for every new member insured for $ 250.00 $2.00 for every new member insured for $ 500.00 $3.00 for every new member insured for $1000.00 $4.00 for every new member insured for $1500.00 $5.00 for every new member insured for $2000.00 SPECIAL PRIZES The lodges of the Association are evenly divided into three separate groups. Each group will participate in the following prizes in accordance with the terms stated herein.
One (1) credit will be given for every new adult applicant accepted, providing they pay at least three monthly assessments.
One-half (y2) credit will be given for every new juvenile applicant accepted, providing they pay at least three monthly assessments.
Twenty-five (25) extra credits will be given to any person who organizes a new lodge. Such credits may be given to any lodge by the recipient of the same.
FIRST PRIZE of $150.00 to the group that secures the most credits, providing a quota of 250 credits is obtained.
SECOND PRIZE of $125.00 to the group that secures the second most credits, providing a quota of 200 credits is obtained.
THIRD PRIZE of $100.00 to the group that secures the third most credits, providing a quota of 150 credits is obtained.
The Division Manager will divide the prize money, won by his group, among his lodges in proportion to the credits they obtain. A lodge must obtain at least 10 credits before it is eligible to share in the division of any prize.
A Grand Prize of a GOLDEN GAVEL will be presented to the lodge that secures the most credits in the Victory Campaign, and the "Championship Trophy", properly engraved, will pass into its temporary possesion. Said trophy becomes permanent property fo lodge winning three consecutive membership campaigns.
A beautiful WRIST WATCH shall be given to any person who organizes a new juvenile branch of not less than 15 juveniles, providing such person sees that said branch is fully active and properly supervised with at least 15 members on the rolls for the period of one year.
ADDITIONAL CREDITS
According to the rules in the Special Contest to select juvenile delegates, credits will be allowed for all new members secured in this Victory Campaign as soon as applicant completes one year of membership. These credits may be secured by the juveniles themselves, or by adults who may transfer credits to some worthy juvenile.
members, if we want to become a united people, to forge forward into the frontiers of fratcriia^jsm, which still lie undiscovered, and become the
greatest.
Wc in the WSA will continue being great, and doing great things, we are UNITED!	Mac.
-0-
RAZNE ZANIMIVOSTI
fragnwmmrmmnnmtawnifiimr^^
Dopisi lokalnih društev
•laiaiHiiiaiuiiiujiiitjimiiiiuuuuiiiiiniiicjiiiiuiiUiiijjiuuiili)®
IZ URADA DRUŠTVA KRALJICE SV. ROŽNEGA VENCA ŠT. 7, ZSZ.
Denver, Colo.
članice zgoraj omenjenega društva sta naprošene, da se udeležite prihodnje seje ki se bo vršila v nedeljo dne 7. maja ob 2 uri popoldne. Ker imamo več važnih stvari za rešiti. je potrebno, da pridete kolikor mogoče vse na sejo. Po seji bomo imele prosto zabavo za članice in če bo katero veselilo, se bo lahko tudi zavrtela, ker bomo imelo muzi-kanta, ki nas bo kratkočasil.
—	Ob enem vas prosim cenjene članice, da bi pridno agitirale za; nove članice. Pomagajmo naši tajnici, da bo dosegla najsibo eno ali drugo nagrado, ko je bila izvoljena za kapitanko našega društva.
—	Sesterski pozdrav.
Anna Težak, preds.
IZ URADA DRUŠTVA SV.
KATARINE ŠT. 29, ZSZ.
Cleveland, O.
Ze precej časa je preteklo, kar je bila pri našem društvu sprožena ideja, da bi se ustanovil pri mladinskem oddelku vežbalni krožek. No in ta ideja, se je sedaj vendar uresničila, dasi je stala mnogo truda in stroškov. p0d vodstvom Stelle Herbut, obstoja krožek
z nad dvajset deklic, ki znajo že dobro korakati in imajo tudi lepe uniforme. Te deklice bodo prvič javno nastopile v nedeljo 7. maja v Knavsovi dvorani. Ta dan bo prirejen za materinsko proslavo in program bo sledeči: 1) Dvema1 mamicama, deklaimira Florence Ponikvar; 2) Gor čez izaro, pojeti sestri Poje; 3) Igranje na akordian, izvaja 9 letni Eddy Zadnik; 4) Tam v dolu roža raste, pojo ob spremljevanje kitare Olga Mi-šič, Julia Kosec in Anna Kri-gel, 5) Klavir solo, igra Olga .MožiČ; 6) Deklamacija, Anna Legan; 7) Akordian solo, izvaja Dorothy Kamin; 8) Moja mamica že v grobu spi, zapoje zbor. Končno pokaže svojo umetnost Drill Team in na koncu skupno zapojo "God oless America".
Program se prične ob 3 uri popoldne in po končanem programu se prične prosta zabava in ples. Vstopnina je samo 25c. — Prav prijazno ste vabljeni člani in članice vseh tukajšnjih društev ZSZ., da pridete na to našo prireditev. Pa še, svoje prijatelje pripeljite s teboj. Za pripomoček do dobre volje bo vsega dovolj. — Kakor pomladno sonce vse o-greva in prebuja, tako človeka poživi in povzdigne ddbra vesela družba. — Torej na svidenje v Knavsovi dvorani v nedeljo 7. maja popoldne. -Pozdx*av.
Frances Ponikvar, tajnica
ZSZ ENGLISH SECTION f
WSA ACTIVITY CLUB NEWS
The temporary officers who arc. to serve until the regular election, probably in September, are: Geo. J. Miroslavich, Honorary President; John Gerbenc, President; Carl Sever, Vice President; Agnes Kucler, Recorder; John Trontel, Secretary; Anthony Jer-sin, Treasurer; John Peketz, Jr., Chairman Board of Trustees; Jennie Marr, 1st Assistant and Helen Marr 2nd Assistant. This group will be known as the Executive Committee and will be responsible for the supervision and management of the club's affairs and activities. A Branch Manager will be selected for each individual activity. In this way the Club and its various activities will function regularly thus eliminating the necessity of too many meetings.
President John Gerbenc and Vice Pres. Carl Sever are busily attending to the work needed at the present time. The by-laws, rules and other items of importance will be ill shape to be officially approved at the. next meeting. Applications are ready and the nice membership cards will be issued.
The next meeting will be held at the Slovenian Hall on Thursday, May 18, at which time we ask all those who pledged to join to be on hand. Any others interested are urged to attend this meeting. Or you may see Secretary John Trontel at 625 E. 47th or call him at Cherry 7843.
Wc desire to thank all tliose who assisted before and during the dance on April 22. Likewise to Mr. Ed Kelly and Mr. James P. McConaty who helped so generously.
The following contributed to the Activity Club, especially for baseball activities: Mike Mavetich, Joe Obe-cina, Fritz Maier and the Barr Lumber Cor We appreciate this and thank you. Many other firms and individuals have promised their willingness to help out.
More and more members and friends are coming to the front to assist in the future program of the W. S. A.
PUEBLO BOOSTERS BRANCH NO. 3
Pueblo, Colo.
Friends:—
Well here I am again. I know it has been a long time since I had last written in this paper, but there are many reasons for that which I'll not go in discussion.
As wc all know Mother's Day falls on the second Sunday in May and on that day we will have our usual meeting, following a lovely program for our dear mothers who do so much for us. If you want your mother to enjoy herself on that day, make it possible to bring her with you, because what wc have planned is very much different from the other Mother Day programs, that is we will do things which we have never done on that day.
Before the entertainment we will have a very short, but very important meeting, because we will discuss matters about having meetings during the three summer months.
Dorothy Jesik, Pres.
UNITY
Ain't it the truth-y-a man all wrapped up in himself makes a very small package.
Pueblo, Colo.
Does that word strike you as a particularly familiar word of today, do you see it in editorials in your newspapers, do you see it in articles of all kinds? The wprld is conscious, today, of Unitedness! All over the world are examples of what unity is doing. In some cases it is a union of a people who are united because of fear, dread and hatred, a union which is governed by domineering self-centered, powerful egotists. In most cases it is a union of people who are united because of their love for their country and their God. The former union is dangerous, because when . fear and hatred are united, you have two elements which fester unhappiness and greed, a greed for things not acquired peacefully. The latter union is the type of union most of us belong to, a union where brotherhood and loyalty reign .supreme, a union in which peace is a password and love is a key.
The W. S. A. is a type of unitedness that offers any class and creed a chance to experience a true unity, it is a fraternal organization which offers brotherly love and loyalness to all, we are one of the greatest fraternal organizations in the United States, and if we continue expanding we may become the largest. It is up to us
KAKŠNA JE DANES ANGLEŠKA MORNARICA
V poročilu, ki ga je podal poslancem o proračunskem predlogu za ministrstvo vojne in mornarice parlamentarni tajnik admiralitete Gofrey Shakespeare, je naiglasil, da se je angleška mornarica v preteklem proračunskem letu povečala za 43 novih ladij, v teku novega proračunskega leta pa bo postavljenih v službo še 60 novih ladij. Shakespeare je med drugim poseb no poudaril, da angleški pomorski program zelo računa s sredstvi za obrambo angleške obale pred pomorskimi in letalskimi napadi. Pomorski program določa graditev dveh hitrih linijskih lajdij po 40.000 ton, oboroženih s topovi kali-hra 16 col. Danes imamo 15 prvovrstnih linijskih ladij, od katerih so bile samo tri zgrajene pred vojno. Do konca leta 1931 bomo imeli 21 linijskih ladij. V teku novega proračunskega leta bodo naše ladjedelnice vzele y delo 20 novih ladij. Začeli bomo graditi 6 linijskih ladij, 25 matičnih la£;j, 43 križark, 25 rušilcev, 19 podmornic in druge.
Shakespeare je omenil, da so v ,teku prvih povojnih let tedaj, ko je šlo za to, da se sklene pogodba o omejitvi oboroževanja, največje angleške tovarne vojnega materiala opustile delo te stroke in začele izdelovati druge proizvode. Ta okoliščina je v začetku otežkočala ponovno o-borožitev Velike Britanije. Od tedaj dalje je bilo zgrajenih dovolj novih tovarn in je zdaj povečana kapaciteta angleške mornarice. Proizvodnja težkih topov se je v zadnjih treh letih v Veliki Britaniji 20 krat povečala. Kar pa se tiče topovskih izstrelkov, vseh vrst .torpedov in min —• je nadaljeval Shakespeare — imamo že zdaj rezervo, ki nam je po mnenju strokovnjakov zadostna za prvo le£o vojne, pa če bi bila vojna še tako strašna. Popolnoma sera prepričan, da je pojava1 vojnega letalstva kot činitelja v vojni postavila čisto nova vprašanja s stališča obrambne strategije, prav tako pa morem reči, da je strokovna skušnja pokazala, da s samimi letalskimi napadi ni mogoče zlomiti volje do odpora kakega naroda. Toda če bi kdaj izgubili nadoblast na morju, bi nas čakala končna propast. Moremo pa mirno smatrati, da ;>e ahgleška mornarica danes tako močna, da more 'biti kos kakršnikoli sovražni koaliciji.
V nadaljnem delu svojega tkspozeja je Shakespeare govoril o čedalje slabšem sodelovanju med vojno mornarico in zasebno industrijo, o usposabljanju častnikov trgovske
mornarice za rezervne častnike vojne rriornarice, o izpopolnitvi angleškega orožja za uničevanje podmornic in o drugem. .
KRIZA V RADIJSKEM RUDNIKU
Kakor poročajo iz Liberca, je morala tovarna za radij v Jachimovu svoj obrat večji del ustaviti, ker je prejšnja uprava odneslaj najvažnejše aparature in vse sirovine in vmesne .proizvode, iz katerih izdelujejo uranove barve ter radij.
Ta čas je zavoljo tega v teku odškodninski proces proti prejšnji upravi. Tovarne tudi ne morejo založiti z novo rudo iz jachimovskega radijskega rudnika, ker je bivše vodstvo v zadnjih treh letih vse vidne zaloge v rudniku porabilo. Kako bo z obratom, še ni odločeno.
POKOPALIŠČE SLONOV
Znaino je pripovedovanje divjih plemen iz notranjosti Afrike, da se sloni, ko začutijo, da jim pešajo moči, umaknejo daleč notri v pragozdove, kjer v samoti čakajo svojega konca. Zato je bilo taiko težko dobiti mrtvega slona. Tudi evropski raziskovalci so vedeli za to pripovedovanje afriških domačinov, pa se jim je zdelo več ali manj legenda. Belgijski listi pa sedaj poročajo, da so v belgijskem Kongu v samotnih močvirjih pragozda našli celo goro okostij slonov, fe to najdbo se je pripovedovanje izkazalo za resnično: tu sem so se umikali sloni Bog ve koliko stoletij,s da so v miru poginili.
-o-
Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar t:speh!
PRAGA — MILIJONSKO MESTO
Zlata Praga je dane3 že milijonsko mesto ali pa bo to postala; v nekoliko dneh. Po neki cenitvi je v februarju živelo v njej 985,000 ljudi. Ker je bilo v zadnjih mesecih opažati veliko priseljevanje ljudi, je to število skoraj gotovo naraslo že preko milijona, kar bodo mogli ugotoviti z novim štetjem po hišah, ki ga ta čas opravljajo.
Samo v oktobru se je v Prago priselilo skoraj 35,000 ljudi, v novembru nad 24.000, v decembru skoraj 15.000. V januarju in februarju je priseljevanje. popustilo, v marcu in v začetku aprila pa je začelo spet naraščati.
-o-
ŠTEVILNA ZAKLONIŠČA
NA ANGLEŠKEM Ob začetku tega leta so angleške oblasti izdale prvo naročilo za 400.000 prenosljivih jeklenih zaklonišč zoper zračne napade, ki so namenjeni za 4 do 5 ljudi in ki naj bi jih varovali proti drobcem bomb ter ruševinam podirajočih se zgradb. Sedaj bo vlada namočila še milijon takšnih zaklonišč in hoče z vsemi silami pospešiti tijih produkcijo.
Istočasno je naročila potrebne množine jekla za predelavo hišnih kleti v zaklonišča. Vsa ta naroČila bodo angleško jeklarsko pi-oizvodnjo letos tako povečala, da bo znašala več nego 11 milijonov ton, tako da bo lansko proizvodnjo prekosila za milijon ton.
*!IIIIIIII|III{]!|||||||||||[]||||||HIII|[1IIIIII...........................................lUllllllllUlirillll.....................H...........................
I
==
TAJNIKI (CE) KRAJEVNIH DRUŠTEV ZSZ.
POZOR!
Radi reda pri dostavljanju Glasila ZSZ. prosimo vse | | krajevne tajnike(ce), da naj nam blagovolijo vsaki mesec | | točno poročati imena in naslove vseh ODS^OPLIH,' ČRTA- g 1 NIH IN UMRLIH članov pri njihovih društvih. To lahko | 1 store kar na navadnih dopisnicah. Prosimo vse tajnike(ce), | | da ta apel upoštevajo in pomagajo Glasilu, da ne bodo iste- M 1 ga sprejemali taki, ki do njega niso več upravičeni.
J	Uprava Glasila ZSZ. j
DENARNE POŠILJAT VE
nakazujemo za Jugoslavijo, Ita- < lijo in vse dele sveta po dnevnem lcurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj to bile naše cene:
ZA DINARJE:
Za $ 2.40................ 100 Din
Za $ 4.70................ 200 Din
Za $ 6.80................ 300 Din
Za $10.70................ 500 Din
Za $21.00................1000 Din
Za $41.00................2000 Din
ZA LIRE:
Za $ 6.30................. 100 lir
Za $12.00.................. 200 lir
Za $29.00................i 500 lir
Za $57.00..................1000 lir
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
ZAHVALA Vancouver, B. C. Canada
V dolžnost si štejemo, da se zahvalimo za veliki "Sower" katerega so priredili moji hčeri Elsie Zitko pred njenim poročnim dnevom. Največja hvala za požrtvovalnost gre v prvi vrsti moji sestri nevestini teti Ivani Sertich, kakor tudi njenim tovarišicam Olgi Pot-konjak in Mrs. Josephine Gr-dina, bratovi ženi in Mrs. Ceciliji Zanon, njeni birmanski botri in Mrs. John Popovich. Teh pet žensk se je zavzelo in niso se strašile truda ne stroškov in so privabile 110 žena in deklet, ki so prinesle v Hasting Auditorij lepe darove, da je bil v resnici bogat suprajz za mojo hčerko. Enako lepa hvala vsem ženam' in dekletom, ki so se zbrale v tako velikem številu. Najiskre-nejša zahvala vsem skupaj v mojem imenu, kakor tudi v imenu moje hčerke. Po svojih močeh bomo skušali ob enakih prilikah biti tudi mi prav tako gostoljubni do vas, kot ste bili vi dragi prijatelji, ter vam skušali povrniti vašo naklonjenost in prijateljstvo.
Annie Zitko in hčer Elsie Helen Zitko, sedaj Mikelj	(Ogl.)
NOVE KNJIGE
"Naša župnija" je ime knjigi, ki jo je izdala Liturgična knjižnica. Založba "Božji vrelci", Ljubljana. Knjigo je spisal č. g. Janez Oražem in ima sledečo vsebino: Župnija — Cerkvica Kristu-
1. Posvetilo. — 2. Hjvod: sova.
Potem I. del vsebuje "Sedmero svetih stebrov".
1. Krst. Rojstvo božje družine; 2. Birma. Na delo poklicani! 3. Mašniško posvečanje. Duhovnik v župniji. 4. Rešnje Telo. Sveto ognjišče in družinska miza. 5. Pokora. Vir novega zdravja. 6. Maziljenjc. Pozabljeni sodelavci. 7. Zakon. Od svetega ognjišča k dtfmačemu ognjišču.
Nato sledi II. del: "Župnija živi".
1. Bogu naproti. Adventno pismo. 2. Srečanje z Bogom. Božično pismo. 3. Bog z nami. Pobožično pismo. 4. Borba za božje življenje. Postno pismo. 5. V cvetu življenja. Velikonočno pismo. 6. Božja setev zori. Binkoštno pismo. 7. Posebni dnevi božjega obiska-nja. Prazniki v župniji. 8. Go spodovi dnevi. Nedelje. 9. Vsak dan pri božjem delu. Delavniki. 10. Slovstvo v župnijskem življenju. 11. Pomožno slovstvo. — Knjiga je lepo vezana. .
Ta knjiga je najnovejše delo, izdano v pomoč duhovnikom zlasti v dušnem pastir-slvu. Knjiga nudi bogato snov in podlago za cerkvene govore. Kot tako prav toplo priporočamo vsem našim' slovenskim duhovnikom, da sežejo po njej. Knjigo je sprejela v prodajo naša knjigarna in stilne s poštnino vred $1.10. Naroča se pri: Knjigarna "Aro~-rikanski Slovenec", 1549 West Cermak Rd. Chicago, III.
SPRETNA KUHARICA
nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, kako se kuhajo dobra in okusna jedila.
Vsebuje 243 strani in je lepa v platno vezana knjiga.
STANE S POŠTNINO VRED
$l*SO
Naročite jo od
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Stran "4
==r=
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 3. maja 1939
"Podkrnoški gospod"
Dolores Vieser:
— ROMAN
Poslovenil Janez Pucelj.
ftannmnmnnmimnniamminnrniiuniiiuiniiMuc^^
2A BOLJŠE P.AZPOLOŽENJE ANGLEŠKEGA VOJAŠTVA
iiiiiiliiiniiiiiiiliiiiniiminiiiiuiiiiiNiiuiif
Poleg tega te oči...
Počasi gresta oba moža po strmi, zaviti poti ki pelje doli do proštije. Pod drevjem se že mrači, zadnji udarci zvona še bme v skalah.
Pod neko tiso Kališnik nenadoma po-
"Čestokrat sem mislil na vas zadnje čase," reče prostodušno in toplo. Lenart ga presenečen pogleda.
"Zakaj," mu uide.
"Ker bi rad kdaj govoril z vami," odgovori častitljivi stari mož.
Zdaj je tudi Lenartu kar nenadoma, kakor da si je tudi sam že čestokrat želel, da bi srečal Gosposvetskega. Pa tega mu vendar ne more povedati?
Gresta dalje do ovinka, kjer stojita nenadoma pred podkrnoško proštijo. Vla-žnozelenkasto se dviga zidovje iz gozdnih tal. Mala okenca so črna in ozka. Samo iz dveh mrli motna luč, druga strme mrtvo in temno.
"Mora vam biti samotno," reče Jakob Kališnik pomisliv in pogleda vstran od mrke hiše spremljevalcu v mlado, plavo-laso obličje.
Lenart silno strese z glavo, vendar se Kališnik nasmehne temu. Reče mu vljudno:
"Seveda, našli ste dosti dela. Ni vam lahko. Pa kadar prihajam sem od Svaten, sem vselej vesel, ker se je zdaj že dosti izboljšalo v primeri z lanskim letom. Dosti 7eč obdelanega sveta in vas ima tudi vse drugo lice."
Lenart je vesel pohvale. Toda meni pošteno :
"Ne vem, kakšno je bilo lansko leto.
Meni se zdi, da je ves trud zastonj--.
Nemara da tudi napak poprimem."
"Zastonj ni nič, kar začne človek z dobro voljo," reče kanonikus.
"Kadar boste potrebovali kakega sveta ali pomoči, pridite k meni. Pri sedem in šestdesetih letih mora človek vendar mnogo več vedeti kakor pri tri in dvajsetih."
Malce oklevaje, vendar v srcu osrečen, prime Lenart za ponudeno roko.
"Mi je marsikaj še tako tuje," prizna skoraj proti volji. Mu je, kakor da bi bila pred neskončno plemenito dobroto tega obličja skoraj smešna vsaka ohola zape-tost.
"Vem," reče Kališnik in se nasmehlja tako vedro, da Lenart še ni videl nobenega človeka se tako nasmehljati. "Mi je pravil gospod Sebastijan, da ste kanili vse kaj drugega, kakor da bi postali pod-krnoški prošt."
"Saj," reče Lenart in vzdihne. Tako rad bi pristavil: "Bilo bi tudi bolje, če bi ne bil postal!" Vendar se mu zdi strahopetno, da bi rekel še kaj takega.
Starec pa je po dozdevi uganil njegove misli. Krepko položi roko proštu na rame.
"Za vas — mogoče — da bi bilo bolje. Toda mi ne vemo, kaj še vse hoče Bog od vas! Morda imate tu večjo in svetlejšo dolžnost, kakor je jahati nad Turke. Kajti— tukaj gre za domovino in ne za slavo." Lenart bi pač rad.rekel: "V vojski gre tudi za domovino," toda ta trenutek ve, da bi za njega ne bilo popolnoma res. In nekaj novega se mu zasvita v duši: da slava in čast niste tisto najvišje, kar si naj pribori človek.
V gozdu šelesti skrivnostno. Mimo ob visokem zidu, s katerim se prosti j a upira ob strmi breg, vidita oba moža daleč tja ven čez dežel. V dežel, tako polno zastrte lepote in smehljajoče se otožnosti, da prevzame srce kakor zmagovita muzika. Mrak že straši iz daljnih dolin, toda oba moža, ki tu počasi korakata do obrambnega zidu, vesta za zlate luči nad gozdovi, za modro, stekleno prozorne gore in za oblake ,težke od hrepenenja, ki slikajo nad to deželo prelepo bleščeče sanjskp podobe. In oba poznata ono strastno ljubezen do zemlje, ki spreminja pot čez polje v skrivno nežnost in prestvarja pogled v daljo v zanosito razodetje. Vesta, da ju je Bog upodobil iz te zemlje in da sta ji dolžnika.
Težki belec Kališnikov se pase po pro-štijskem dvorišču; zdaj prerivka mehki, topli smrček med oba moža.
"Domov bi rad," se zasmeje starec in pogleda po jermenju. "Pa kadar pridem spet h Kastelbarku, tedaj pogledam tudi k vam. Ali pa vi pridite k meni!"
SlavČki pojo zdaj sleherni večer v le-ščevju. Staro hišo obcvetajo njihove ihte-če pesmi. Dom Silvester stopi k oknu svoje učenjaške sobe in grebe mrzlo četrt ure dolgo o tem, zakaj pač gnezdi prav v teh senčnatih, negostoljubnih, skalnatih re-breh toliko teh ljubeznivih pevcev.
Janez Rutar pa, kapelanus — kadar se ta vrne zvečer s svojih dolgih dušnopa-stirskih potov, tedaj hiti mimo njih kakor mimo skušnjave. Sladki, jasni spev bi ga premamil, da bi začel sanjariti in tratiti čas, pa najsi bo samo tudi, da bi mislil na ljubeznivo in milo nebeško Kraljico, ki prestoluje nad zvezdami in se ji smili trudni mož. Zato hiti Rutar mimo; išče si odrešenja v neugnanem delu, ki se da prijeti. Vse drugo mu je igračkanje. In prav je tako. Kaj bi sicer postalo iz njegovih tako na daleč raztresenih ovčdc?
Spodaj pa v lesenem prilepku, ki je prilepljen med rebrijo in podzidjem, poseda zdaj Lenart večkrat s starim Kališnikom in se resno pogovarjata.
Nocoj je noč polna lepote in pokoja. Vsa širna dežel je bela od mesečine. Daljne gore so kakor Kz bledega opala zidane, enake zidovju večnega Siona in vse zemeljske luči so ugasnile.
Lenart spoštljivo prisluškuje besedam svojega gosta, ki hoče nocoj, kakor že tolikokrat prenočiti pri njem. Kajti kanonikus je mladega Podkrnoškega iz srca vzljubil in povrh tega mu postaja ježa v Svatne čim dalje mučne j ša. Ni bolan. Le čuti, kako vedno bolj slabi, kakor da mu použiva skriven ogenj zadnjo moč. Zato mu je tolikokrat, kakor da mora pohiteti, da bo mlademu prijatelji zaupal vse, kar si je priboril sam v dolgih in trdih bojih.
"Saj bi človek mislil, da bi bilo najbolje, da se odpoveste proštiji," reče pravkar tiho Lenartu, ki sedi tiho in sam vase zgru-den v temnem kotu mostovža. "Kajti, če hočem govoriti po pravici, tako moram tudi nocoj reči, da je bila nespamet, da so vas postavili Pod Krnos. Poleg tega krivica cerkvi in tudi vam, kakor vidim sedaj.
(Dalje prih.)
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Angležem je prišlo na misel, da bi Mlo dobro, če bi mornarjem, ki opravljajo težko in enolično službo, preskrbeli kakšno zabavo, ko križarijc po raznih morjih. Gre za neko čisto novo stvar. Od sedaj naprej mislijo vsako bojno in šolsko ladjo opremiti s prvovrstno kino-dvorano, kjer bodo vsak teden kazali najboljše in najrazličnejše filme, kakršni so na sporedu v Parizu, Londonu ill Newyorku. Pomorska filmska družba bo vsako leto izbrala dvesto filmov, ki jih bodo smatrali za najboljše.
Prva predstava, ki ji bosta prisostvovala kentski vojvoda in vojvodinja! ter lordi angleške admiratitete kot komisarji, bo pomenila začetek te "po-morsko-kinematografske dobe". Vsak spored bo zelo pe-
ster. Poživila ga bo ikfeka Walt Disneyeva risba, drugi del bo predstavljal film iz sodobnih dogodkov in novosti, tretji del pa bo izpolnjen s filmom kakšne druge vsebine. Pomorska filmska družba bo izbirala filme tako, da bodo lahko gledali mornarji v šan-gajskem pristanišču, ali pa v Singapouru zadnje filmske novosti nič pozneje kot civilisti po mestih.
Kakor se zdi, poskušajo Angleži vse, da bi ohranili pri moštvu čim boljše razpoloženje. Anglež naj pri kulturnih dogodkih ne bo prikrajšan zato, ker mora služiti vojake.
"Amerikanski Slovenec" in "No\i Svet" sta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina!
6ipinitniiinOTnniwn[Hi!iii»»niiiiiiiwi)a^
Sveto pismo - novi zakon
Vsebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je priredil in sestavil č. g. Jožef ZidanšeJc, duhovnik lavantinske škofije. Vsebuje 541 strani in je primerne žepne oblike.
STANE S POŠTNINO || Q0 Naroča se na naslovu:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	..... _ Chicago, Illinois
fc - - «»«»« »»»»»»«»■»«« mM mm mmrnmnmm mrnmmmmmmmmmmm »m mmmmmmm mm ijAmmm mm m 4^'m »««»«»«? g
piimmiiicMiiirjiioinM
fttwiyf tytttWTWtWTTtttWMllWttfttty******1
Zanimivi romani
katere je spisal
Kari Mav
Vas po vedejo s svojimi pripovedovanji okrog sveta.
— V njegovih romanih srečujete vse razne ljudi. Z romanom potujete skozi črno Afriko, skozi divje kraje Indije, skozi ameriške pokrajine, kjer srečujete življenje Indijancev. Naša Knjigarna ima v prodaji 14 njegovih interesantnih romanov, ki so:
BELA REKA ^ knjige) s slikami 624 strani. Vsebina: — - Dvojnik. — Pred vojnim »sodiščem. — Ob Uruguaju. — Črez mejo. Cena 4 knjigam....................................$1.50
DOLINA SMRTI (4 knjige) s slikami 630 strani. Vsebina: - — Miss Alma. — Derviš. — Spletke in zanke. — Pekel. Cena vsem 4 knjigam........................................$1.50
IZ BAGDADA V ŠTAMBUL (4 knjige) s slikami 627
— strani. Vsebina:-—Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu v Evropo. Družba En Nasr. Cena vsem 4 knjigam..........:.:.:...:..:..................$1.50
KRIŽEM PO JUTROVEM
Pisano polje
J. VL M
Iveri.
(4 knjige) s slikami 598
- strani. Vsebina: — Jezero
smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kako sem v Meko romal. — Pri Šamarih. — Med jezidi. Cen« vsem 4 knjigam....................$1.50
PO DEŽELI ŠKIPETARJEV (4 knjige) s slikami
■	577 strani. Vsebina:—
Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridt. — Ob Vardarju.
Cena tsem 4 knjigam ..........................................................................$1,50
PO DIVJEM KURDISTANU (4 knjige) s slikami 594
strani. Vsebina:—Ama-
dija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena vsem 4 knjigam ............................................................................$1.50
SATAN IN IŠKARIJOT 02 knjig) S slikami 1704 stra-
- ni. Vsebina: — Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden.
—	V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na div-jenj zapadu. — Pueblo. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena vsem 12. knjigam ..................................................................................$3.50
SOBOLJAR IN KOZAK (4 knjige) s slikami 592 stra-============================ ni. Vsebina: — Kozak številka
deset. — Na sledu. — Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse 4 knjige ....................................................................................................$1.50 \
SUŽNJI 02 knjig) s slikami 1885 strani. Vsebina: — V Kairi. - — Konji in ljudje v svetu. — V grobnici in po puščavi. — Bele sužnje. — V levjem brlogu. — Jezero krokodilov.
—	Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje.
—	Ljubite svoje sovražnikie. — Na apribah. — Ugnan. Vseh
12 knjig ...........................................,.......................................................$3.50
V	CARDILLERAH (4 knjige) s slikami 625 Stranj. Vse-
==================== bina: — Gran Chaco. — Puščavnik.
—	Lov na Sendadora. — Božja sodba. Vse 4 knjige................$1.50
V	GORAH BALKANA (4 knjige) 576 strani s slikami.
__===== Vsebina: — Kovač Simen. —
Zaroka z zaprakami. — V golobnjaku. — Mohamedanski svetnik. Vse 4 knjige ..................................................................................$1.50
» WINNETOU 02 knjig) s 1753 stranmi s slikami. Vsebina: * =========: — Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje.
_Nšo-Či, lepa Indijanka. — Prokletstvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Win-netou roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetoua smrt. — Winnetoua oporoka. Vseh 12 knjig .........................„...$3.50
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU <4 Mige)624
- strani s slikami. Vsebina: — Med drvarji divjega zapada. — Na Butlerjevi farmi. — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi. Vse štiri knjige ....................................................................................................$1.50
Ž U T I (4 knjige) s slikami 597 strani. Vsebina: — Boj z — medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Vse štiri knjige..........................................$1.50
Vsi ti zgoraj navedeni romani se naročajo slcupno z vsemi zvezki ali knjigami, ki so navedeni pri zgo-rajšnjih cenah. Za posamezne zvezke, kateregakoli romana je cena 45c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke vsakega romana, ker na ta način pridejo zvezki ceneje, kakor pa če bi jih posamez naročali. Z vsakim naročilom je poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, raz-ven če naročnik želi, da se mu pristojbina za C. O. D. njemu zaračuna. Naročila naslovite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec i
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois |
■ . ■. ■..... i
»««««H«»«»«««H««»«»««««t»»»«»»««««««««»»IH«»»»««
Japonec -štokne tu pa tam pod nos tudi Moskvo, če le kak sovjetski vojak malo pokuka čez mejo. V Moskvi je potem, kakor bi jastreb udaril med piščeta. Usta do ušes, ampak takoj se vsedejo za mizo in Japonec dobi več, kakor zahteva. Sovjetska piščeta se oddahnejo, da jaiponski jastreb ni zahteval več, in morejo oni v miru paradirati po Rdečem trgu. Tudi Japonec bo vzel vse, kar bo le hotel, ko pride čas, saj sta Japonec in Hitler prijatelja in poznata ta moskovska judovska piščeta. Francozom in Angležem mora res vroče postajati, da upata na ta piščeta.
*
Za kratek čas, ali kaj, smo zdaj Slovenci pri vseh; homa-tijah tam in tu zopet močno pri — opicah. Molek je zakli-cal: berite, berite, čitajte. . . da boste napredovali v "znan-stvu", ker znanstvo je nad vse, in najvišje znanstvo je v tem, da veste, da ste le ra'zvi-te opice. Povprečnemu Slovencu to zadostuje, saj vsakega grize v srcu, in če sliši, da ni Boga in je vse le neka afna-rija, je tako vesel, da bi še kravo jahal. Tudi pri "Napre-ju" ne striejo zaostati pri vsem zanimanju za enotno fronto brez fronte in za Jugoslavijo brez Jugoslavije. Za tisto hladilno afnarijo se tudi tam močno znanstveno zanimajo in jo prodajajo svojim čitate-ljem, da potem grejo z njimi skozi drn in strn in jim do pičice verjamejo vse, kar zapišejo o sovjetskem paradižu. Sicer hočejo malo zapostaviti tisto "idejno trenje", ampak afnarija hudo hladi, in tako razlagajo in razkladajo svojim naivnim1 čitateljem, kako je vse nastalo, in kako so nastali tudi oni iz opic in so zdaj '"opica — človeki". Ta afnar-ski evangelij se začne: "V začetku je bila megla, in megla je bila začetek in vse je prišlo iz megle, in vse je megla". Ni čudaL da je — megla tudi "znanost". Pri tem frčijo mi-ljončki po zraku, saj bi brez takih miljončkov ne šlo, ko prava znanost pozna sledove sedanjega človeka, ne morda "opica — človekov" le kakih dvanajst tisočletij. Ko vsi štri-ki popokajo, morajo miljončki priti na pomoč.
Za kratek čas, dasi to ni špas. Povem, da se tudi jaz zanimam, ker mi dela špas. Precej dam tudi jaz celo na
tisto — meglo,almpak J. Smel-nik je pozabil povedati, odkod in odkje bi bila tista predrta megla prišla. Ali je skozi ravfank' padla nekam na srca teh "opica — človekov"?? Povejte, no.
*
Kdor se zanima za koroške Slovence, ve kako je zdaj med njimi. Vse je šele pri začetku, ampak tudi že pri koncu. In ti koroški Slovenci so polnomoč-ni državljani. Čehi so pod protektoratom, toraj nemška kolonija, niso državljani. Pa jih je nekaj miljonov, in med njimi je precej husitskih in trdih glav. Tudi tam je šele pri začetku. Na glave pa Nemci niso padli. Zato nemški listi pihajo Cehom na srca, kako lepo bo vse, samole mirni morajo biti in ubogati. V Olo-mucu poživljajo Nemci češke sosede, naj spoznajo in naj se učijo. Kakor gospodar svojega kužka. "Nice doggy. ." dobiš kost. . . priden moraš 'biti, ne kazati zob.
-o-
MESTO ŠPORTA V FRANCIJI
Največji francoski športni "list "L'Auto" si je izmislil za francoska mesta tekmo za naslov najbolj športnega mesta. Vsako leto dobi to ali ono mesto na slavnosten način ta naslov in bronasto plaketo. Nagrado obdrži leto dni, do naslednje tekme. Prvo mesto, ki je bilo deležno te plakete, je Strasbourg. Ko je sprejel nagrado, je strasburški mestni poglavar Charles Frev izjavil, da ima alzaška prestolnica že 40 športnih prostorov in da bo še nadalje podpirala vse športne organizacije z ustvaritvijo novih sportišč.
-o-
NAPOVED ZA LETO 1940
V Clevelandu je imel astronom Russell govor, v katerem je napovedal za priV.odn.ie leto izbruh velike vojne, katere se bo udeležil ves svet. Vojna je dejal Russell, bo spremenila Evropo v razvaline. Ko bo končana, napoči zlata doba za Ameriko, ki bo postala največja sila na svetu. Amerika izide iz svetovne vojne kot zmagovalka in diktatorka sveta. EVropa si bo morala v Amleriki izposoditi denar, da bo lahko nanovo pozidala razrušena mesta.
ČAS ZA ODLOČITEV
Semena iz Jugoslavije
smo zopet sprejeli. Pišite po brezplačni cenik, ali pa takoj naročite Izmed
sledeče zbirke: SALATA, listnata, najzgodnejša SALATA, zgodna krhka glavnata SALATA, ljubljanska ledenka SALATA, rdečkasta glavnata SALATA, poletna velika fclavata ZELJE, fino okroglo zgodno belo ZELJE, ljubljansko veliko kasno KORENJE, srednjedolgo rumeno KORENJE, veliko kasno rudeče PETRŠILJ, gladki s korenom PESA, rudeča okrogla namizna REDKVICA, zgodna fina rudeča RADIČ, za solato, širokolistnat EN DIVJA, rumena zgodnejša ENDIVJA, pozna široka zelena MOTOVILEČ (repincelj) domači KUMARE, fina domača vrsta GRAH, užiten v stročju, visok FIŽOL, brez niti, nizek zelen FIŽOL, brez niti, nizek rumen FIŽOL, visok zelen brez niti FIŽOL, visok rumen brez niti PARADALJZI, srednjeveliki rudeči
CENA teh semen je 12c paket.
Lahko kar izrežete ta oglas, podčr-tate semena katera želite in ga nam vrnete z Money Ordrom in naročilo bomo točno poslali.
"Bahovec Planinka"
Sprejeli smo tudi novo zalogo direktno iz Ljubljane pravega slavnega zdravilnega čaja. T.o je svetovnb slavno zdravilo za kri, želodec, ledvice, jetra, žolč, čreva ter še posebno za ženske bolezni.
CENA je: 1 škatlja $1.00, 3 šk. $2.90.
STEVE MOHORKO CO.
704 South 2nd St., Milwaukee, Wis.
te
Kljub vsemu se že sedaj težko dobi prostor na boljših parnikih v poletni potovalni sezoni. Ako ste namenjeni v stari kraj to poletje, je zato nujno potrebno, da se odločite in si prostor rezervirate brez ozira na to kedaj in s katerim parnikom potujete. Ako pa želite potovati v veseli družbi sebi enakih rojakov in rojakinj, se pridružite enemu izmed naših skupnih potovanj: 3. maja na brzoparniku NORMAN-DIE,
31. maja istotako na Normandie, in 28. junija bo naš glavni letni izlet tudi na NORMANDIE. Potnike tega izleta spremlja prav do Ljubljane podpisani Leo Zakrajšek. Za nadalnja pojasnila takoj pišite na spodnji naslov.
ZNIŽANE CENE ZA DENARNE POŠILJKE.
Za
$ 2.40.... 100 Din 4.70.... 200 Din 6.80.... 300 Din 10.70.... 500 Din 21.00....1000 Din 41.00....2000 Din 100.00....5060 Din
Za
£ 3.25.... 50	Lir
6.30.... 100	Lir
12.00.... 200	Lir
17.70.... 300	Lir
29.00.... 500	Lir
57.00....1000	Lir
112.00....2000	Lir
Cene so podvržene spremembi—doli ali gori.—Pri večjih zneskih dajemo sorazmeren popust.
DRUGI POSLI S STARIM KRAJEM Kadar rabite pooblastilo ali kako drugo listino za stari kraj, bodete najbolje uredili, ako se obrnete na:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc.
302 E. 72nd Str., New York, N. Y. Ti prazniki bodo toliko lepši za vas