S. številka. V Ljubljani, dne 10. februarja 1917 IV. leto Sslaven izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 1’30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za •elo lem 5 mark. za Ameriko 2 dolarja. Podiljatve na uredništvo in upravništvo : Ljubljana, Šelenburgova •lica št. 6, prvo nadstr. Rokopisi se ne vračaio. — Inserati z enostolpnimi netit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po Iti vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih ebjaahv po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Z napetostjo in vznemirjenostjo opazuje ves svet priprave, sklepe v obeh taborih svetovne vojne. Pripravljanja so velikanska in s tesnobo v srcu pričakuje človeštvo odločitve, ki jo pripravljajo stranke z vsemi mogočimi pomočki in strastjo. Boji so se razvijali, bili so velikanski u-spehi, toda ni še dovolj. Sedaj se bojišče le še poveča, novi mednarodni zapljetljaji nastajajo in prav mogoče je, da vstopijo v vojno še nekatere države. Kako grozovita utegne postati zadnja faza bojevanja za evropske narode! Ko je predsednik Zedinjenih držav objavil svetu mirovno spomenico, smo to spomenico smatrali kot resen korak, ne pa kot staro diplomatično zvijačo. Če je predsednik največje demokratične države govoril o miru, ni mogel nihče misliti, da misli ta reprezentant prav takrat, ko govori o miru, najbolj na vojno. Wilson je priporočal kompromisni mir. Kompromisni mir seveda ni nikomur prijeten, pa če bi se bila vojna končala brez zmagovalcev in premagancev, in bi bil sporazum pričel pogajati se, bi bil mir mogoč, ker bi bilo v tem primeru sovraštvo mnogo manjše in spravljivost lajša ter bi se bilo lažje ustanovilo ravnotežje med državami in njih interesi. Sklenili bi bili mir, ki bi bil kolikortoliko pravično razdelil koristi zemlje med posamezne države. Ker se to ni zgodilo je diplomatični mir skoro popolnoma izključen, zakaj nasprotje in sovraštvo med vojujočimi se je še poostrilo in utegne napraviti mir res le orožna sila. To dejstvo ni razveseljivo z moralnega stališča, toda samoobramba je naravni zakon vsega stvarstva, zato gre drama svojo pot in aktualno ostane le: Poraz ali zmaga. Zmaga in poraz sta pa stvari, ki orjeta^ v človeške duše globoke brazde, iz katerih vzklijeta prevzetnost in sovraštvo. Odklonitev mirovne ponudbe je torej zločin in signal za strahoviti končni boj, ki utegne donesti le usodni uspeh. Sporazum blokira osrednje države že več nego dve leti. To je tudi kos vojne. Proti tej vojni se Wilson ni izjavil, dasi ni človekoljubna. Osrednje države so sedaj pričele vračati lakoto z lakotjo. V načinu tega boja je pa razlika. Osrednje države so namreč jele blokirati Anglijo, Francijo in Italijo s podmorskimi čolni. Blokada je torej v obeh primerih enaka, le pomočki so različni. Anglija ni raztegnila svoje blokade le na osrednje države marveč tudi na nevtralne dežele, čemur po mednarodnem pravu ni bila upravičena. Nevtralci se temu niso uprli, ker so bili preslabotni in drugi pa so se pola-komnili bogatih angleških nagrad. Nasprotno se je pa morala evropska trgovina popolnoma ustaviti. Da se odpravita pristranost, se je iznašlo novo orožje, podmorski čoln. Ker porablja Anglija ne le svoje ladje, marveč tudi ladje nevtralcev za svojo preskrbo, so se odločile o-srednje države, da popolnoma blokirajo države sporazuma ter s tem odvrnejo tudi nevtralne ladje, da ne bodo zalagale sporazuma z blagom, živili in municijo. To se pa seveda tiče kupčije, ki jo imajo nevtralci s sporazumom. To je novi konflikt, ki je nastal med vojujočimi in nevtralci. Razumljivo je, da je Zedinjenim državam, tej veliki, ošabni državi, težavno se ukloniti, ter pridržati svoje ladje doma. Amerika se lahko izgovarja, da ni nikomur ničesar storila, torej tudi ni pravično, da jo zadevajo posledice sovražnosti. Pozabiti se pa ne sme, da se je Nemčija glede podmorskih čolnov že enkrat uklonila Ameriki, v nadi, da bo Amerika prisilila tudi sporazum, da odneha v blokadi ter se s tem prepreči nevarnost lakote. To bi bilo umestno in pametno. Zakaj le tako bi se bil dal doseči kompromisni mir, ki ga je priporočal Wilson, ker bi ne bilo mogoče izstradati ne Nemčijo, ne Anglijo in ne premagati Anglijo na morju in Nemčijo ne na kopnem. Zedinjene države so prekinile diplo-matične zveze z Nemčijo. S tem je šele pretrgano prijateljstvo. Pričetek sovražnosti to še ni. Toda že se opaža, da napenjajo nekateri vse svoje sile, kako spravijo Zedinjene države v vojno, tako da se s tem utegne razširiti požar svetovne vojne na vse dele sveta. Današnji rod, mora torej doživiti največjo strahovitost, ki je sploh kdaj zadela Človeški rod. Naredba slede varstva najemnikov. V varstvo najemnikov stanovanj in obrtovališč je vlada izdala posebno na-redbo po § 14. Njene določbe pa ne stopijo neposredno in takoj za vse kraje in ozemlja v veljavo, marveč le za tiste o-kraje in kraje, ki jih določi posebna naredba justičnega in ministra za javna dela, ker so se v dotičnih krajih najemnine izredno podražile ali se utegnejo podražiti. Naredba velja za najemnino stanovanj, obrtovališč, če najemnina z drugimi pristojbinami (najmarino, šolsko doklado, odškodnino za rabo vrta itd.), ne presega v naredbi določeno najvišjo letno mejo. Kraji so razdeljeni na štiri razrede, ki veljajo pri odmeri aktivitetnih doklad za državne uradnike. V varstvo najemnikov malih in srednjih stanovanj prepoveduje naredba neopravičeno zvišavati najemnino in omejuje pravico odpovedati stanovanja. Najemnina se sme zvišati le toliko, kolikor je utemeljeno v zvišanju rednih letnih vzdrževalnih in upravnih stroških, v javnih davkih, ki jih treba plačevati od hiše ali v obrestni meri in pristojbinah za hipoteke na hišah. Kot podlaga služi najemnina, ki jo plačuje najemnik ali jo je plačeval zadnji najemnik.^ Za hiše, ki dobe stavbeno dovoljenje šele po razglasu te naredbe, ne veljajo te določbe. Svojcem mobiliziranih ali v vojaško službovanje poklicanih v zmislu vojno da-jatvenega zakona, se starina tudi v omenjenih mejah ne sme povišati, če svojci prejemajo državni stanarinski prispevek ter bi bili s tem ogrožani. Dogovori glede najemnine, ki bi presegali to mejo, so neveljavni. Prostovoljno plačani večji znesek se more v teku enega leta zahtevati nazaj. Odpovedati se vnaprej zahtevku po povrnitvi, ni dopustno. Zvišanje najemnine, ki je bilo dogovorjeno že pred razglasom naredbe za poznejši rok, ne spada pod določbe te naredbe. Odpoved stanovanja je dovoljena samo iz važnih vzrokov, n. pr. če stranka ne plača pravočasno stanarine, če se brani plačati dovoljeno povišanje, če se nedostojno obnaša, da s tem greni sostanovalcem bivanje v hiši in dr. Naredba prepoveduje dalje zvišanje obresti za hipoteke na hišah do 31. decembra 1918. Ali je zvišanje najemnine opravičeno ali ne, o tem razsoja stanarinski urad, kjer ga pa ni, pa okrajno sodišče. Stanarinske urade morajo osnovati mesta z lastnim Statutom in občine, ki so imele ob zadnjem ljudskem štetju nad 20.000 prebivalcev. Izšla je tudi že naredba, ki določa kraje, ki spadajo za sedaj pod zaščito naredbe v varstvo najemnikov. Ti kraji so: Dunaj, Dunajsko Novo mesto z okolico, Sv. Hipolit z okolico, Line, Urfahr, Steyr, Gradec, Maribor, Ljubljana (policijsko območje) in Plzen. O internacionali. Kaj je z internacionalo? Ali je pričakovati, da se v bližnji bodočnosti skliče mednarodni kongres ali ne? Tako se vprašuje socialistično delavstvo. Ali so mogoča skupna posvetovanja? Ali obstojajo res taka nasprotstva med socialističnimi strankami raznih narodnosti kakor pisarijo dannadan najraznovrstnejši časniki meščanskih, zlasti klerikalnokapitali-stiških strank? Dopisnik iz Amsterdama pravi v berlinskem »Vorwdrtsu«, da je skupno zborovanje socialistične internacionale res odvisno od raznih okoliščin, med katere spada tudi dovolitev potnih listov k takemu zborovanju, ki jih morajo dati razne vlade ob sedanjih izrednih razmerah. Ame-rikanski socialisti predlagajo kongres mednarodnega odbora, in vse socialistične stranke so se takorekoč izrekle za kongres. Prav zanimivo je torej, kakšno stališče zavzemajo socialistične stranke po posameznih deželah napram kongresu. List »Socialiste Belge« z dne 20. januarja navaja o tem pregled, kateremu dostavlja »Vorwarts« še stališče socialističnih strank v vojujočih državah. Po tem poročilu so se izrekle: A. Nevtralne dežele: Za kongres internacionale: Holandska, Švica, Španija, Danska, Švedija, Nor-vegija, Zedinjene države, Argentinija, U-ragvaj; proti sklicanju ni nobena nevtralna dežela. B. Vojujoče dežele: Za sklicanje kongresa so osrednje države: Nemčija, Avstrija in Čehi, Ogrska, Bulgarija ter ententine dežele Poljska, Finska, Rusija, Italija, Portugalska, Srbija, Rumunija, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Južna Afrika. proti sllicanjn s!ni;w2?ra kongresa so'ententne države:’ Francija' (zahteva naj Nemčija prej pove svoje vojne smotre), Anglija (p odpira francoski predlog), Belgija (nekaj s: drugo v zahteva, naj Nemčija prej opusti Belgijo). Ta predlog nam dokazuje, da so socialisti po vseli nevtralnih deželah za takojšnje sklicanje mednarodnega kongresa. O' vojujočih dežel so socialisti vseh osrednjih držav tudi za sklicanje. Sociali stično stranke v ententnih deželah so tri proti sklicanju, a devet jih je za sklicanje. Pri teni pa ne vštevamo Finsko, ker sc rincit pravzaprav ne udeležujejo, vojne in. tudi ne Poljsko, ker spadajo deli po! k c stranke tej skupini, deli zopet oni skupini vojujočih držav. Pregledati pa tudi ir. vnetno, da je francoski parmski kongres odklonil takojšnje sklicanje le z večino K537 glasov, dočim je bilo za takojšnje sklicanje 1407 glasov. Ta pregled dovolj jasno ovrže trditev, da se je izkazala internacionala v ententnih deželah v tej vojni kot varnostna četa ententnih vlad- V ententnih deželah pa pravij / seveda zopet drugače. Res pa je to, da internacionala prepričuje sama sebe in ves svet bolj in bolj, da je—- internacionala. Ugovor Francozov in Angležev je nepraktičen, ker vojni smotri Nemčije niso program nemških socialistov, ki pa nimajo's sklicanjem mednarodnega odbora prav iiič opraviti. 35 let rudar- pa nima »e penzite »a dela. Rudar Oton Wolf v Češki Novi vasi je ponesrečil dne 23. marca 1916 in bolehal zaraditega dolgo časa ter je bil za delo nezmožen. Do dne 20. avgusta je dobiva! -bolniščino. Nezgodna zavarovalnica je priznala Wolfu 10% rento v znesku K 16:47 mesečno. Wolf je delal več nego deset let pri tisti jami, je od 1. septembra 1880, torej več nego 36 let nepretrgoma član centralne bratovske skladni-ce in 52 let star. Wolf je zahteval sedaj provizijo, ki jo je pa centralna bratovska skladnica odklonila, češ, da ni za delo nezmožen. Nastopil je torej tožbo proti bratovski skladnici in proti nezgodni zavarovalnici. Razsodišče nezgodne zavarovalnice mu je zvišalo rento od 10% na 12%. Razsodišče bratovske skladnice pa je tožbo zavrnilo, ker je zdravniški izvedenec, sodni zdravnik dr. Mautner, izjavil, da se pri Wolfu dajo dognati le spremembe na mrenah in da znaša izguba njegove pridobitne zmožnosti le 20%. Vsekakor bi bilo moralo priti pri obravnavi v razpravo tudi vprašanje, je li Wolf zaradi slabega sluha še sposoben za rudarsko delo (kopač). Pravorek razsodišča je končnoveljaven, ker je razsodišče zadnja instanca in zato je razsodba veljavna, čeprav se nam zdi, da se nam je krivica zgodila. Zavrnjeni delavec mora torej poskrbeti, da pride zopet v delo, če ne mara izgubiti pravic pri bratovski skladnici. Dne 28. decembra ga je razsodišče zavrnilo, dne 29. decembra se je javil pri svojem obratnem vodji za delo, ki ga je tudi dobil s pripombo: »No, ker ste že toliko časa pri tej jami, Vas sprejmem«. Wolfa so poslali k bratovskoskladničnemu zdravniku dru. Freundu, da ga preišče, če je sposoben za rudarja. Zdravnik bratovske skladnice mu Opravi: »Vas rte rtlorem sprejeti, slabo slišite, če se Vam kaj pripeti, ne morem prevzeti odgovornosti« in zapiše na sprejemni list, da za rudarsko delo ni sposoben. Obratno vodstvo pošlje moža nato k upravi bratovske skladnice v Mostec. Tam ga je dne 2. januarja šef- :>rcM al ter tudi izjavil, da. mož ni sposoben za rudarsko del \ Penzije torej ne, dobi, dcia pri rudniku-pa tudi ne, če bi* ga tudi hotel, ker temu nasprotujejo zdravniške izjave. Ponavljamo torej: mož je 36 žet član bratovske skladnice, ves čas je delal le pri treh podjetjih, 36 let je plačeval visoke prispevke bratovski skladbici. sedaj pa, ko je star, ni več zmožen za (telo, ne. dobi ne penzije ne dela. Tukaj se e(e-{nt‘ komu usiliti vprašanje, kaj pa je res, ali je mož za delo nezmožen popolnoma ali je izgubil na sposobnosti le 20%? Ce ni sposoben mu gre provizija, če pa je še sposoben morda tudi le deloma, ga pa mora rudnik sprejeti v delo. Razsodišče nezgodne zavarovalnice je odklonilo provizioniranje, ker je stalo na s-taiišču izvedenca, da je prošnjik še zmožen za delo; toda zdravnik bratovske skladnice je izjavil, da Wolf ni zmožen za rudarsko delo; enako se je izjavil tudi šef-zd ravnik. V tej dogodbi tiči velika nepraktič-nost in :: alo zmisla za socialno pravičnost. Kaj pomagajo zakoni, naredbe in vsi ukazi, če pa se stvar, ki je takorekoč popolnoma jasna tako nerodno in brez pravega presodka odloča očividno krivično v škodo prizadetega člana bratovske skk'',.iiee. Na podlagi nelogičnih sklepov in razsodb naj izgubi onemogli rudar svoje pravice do provizije! To je že precej gorostasna krivica! Svetovna volna. Osrednje države so pričelo ostrejšo blokad, s podmorskimi 6-lni proti Angtjlji, Franciji in ltali:i. Ustaviti hočejo kar najbolj dovoz živil in '*iu-ecije v države sporazuma te s tem povzročiti tisto, kar skuša sporazum že dve i ■ po! leti napram Evropi. S tein ukrepom so najbolj piizadete nevtralne države, ker bodo ob strogi izvedbi blokade morale opustiti trgovino s sporazumom. Proti temu ukrepu so se najprej oglasile Zedinjen'' države. Prekinile so di-plomatične zveze z Nemčijo ter zaplenile nemške trgovske ladje, ki so se nahajale v ameriških pristaniščih. Zedinjene države so tudi pozvale druge nevtralne države, da se jim pridružijo, toda doslej so izjavile Švica, Španija, Danska in Švedska, da ostanejo dalje nevtralne. Osrednje države so dobile v Zedinjenih državah enajstega nasprotnika, ki pa ne prihaja mnogo v poštev. Zedinjene države sporazumu naj-brže drugače ne bodo koristile, nego da mu odpro nove kredite ter ga vbodoče še bogateje zalagajo z vojnimi potrebščinami. Vojske se pripravljajo na vseh važnejših bojiščih za silne boje. Na vsem italijanskem bojišču se ponavljajo topovski in patruljski boji. Sprememb ali večjih operacij pa ni, ker imajo sneg in do 7 stopinj mraza celo ob soški bojni črti. Na ruskem bojišču so imeli minule tedne hude boje pri Rigi. ob reki Aa in ob Zlati Lipi ter ob Narajovki. Napadi so bili odbiti. V zadnjih dneh pa počivajo bojevanja skoro popolnoma. Enako je tudi na Rumunskem Zaradi vremena je vojskovanje nemogoče. Ob Seretu in pred Galacom pa imajo Rusi prejšnjo vojsko. Na macedonskem so imeli do zadnjih dni le topovske boje kakor smo že zadnjič poročali. Sedaj se razvija nekaj novih bojev. Ob Tigrisu v Aziji so Angleži napadli turške postojanke s kakimi tremi ali štirimi divizijami. Vršili so se precej hudi boji, a so bili Angleži končno občutno poraženi. Tudi na Francoskem je oviralo vo-jevanje izredno neugodno vreme, a boji kljub temu niso popolnoma prenehali. Angleži in Francozi napravljajo posamezne sunke med rekama Ankre in Somme, da bi s tem preprečili, da bi Nemci zbrali na kakem določenem mestu večjo vojsko adnice še enkrat j ter pričeli z nrcijativni boji, kakor so to Stor'i lani pri Ve dunu. Pno-ilicna. p dmor-ka vojna ima že mnog': uspeh •/ Prve dni je bilo potopljenih nad 30 bde"; med prvim-: je b,ja iudi amerikansl;. transportna iadj.1. Drugih posebnih dogodit v ni D©m$či pregled. Občinski Svet ljubljanski je v torek dovolil magistralnemu uraduištvu in uslužbencem zvišane draginjske doklade v oni izmeri, kakor jiii imajo državni nastavljene!. Zvišanje velja za leto 1917. N e Kaj pod.itKOv iz ie>n ke mrl ške statisto e Lansko leto ie umrlo L ubijam 1262 civilnih oseb in sicer ie b ’o 806 domačinov ti-r 456 tujo v. V d- želu Iv I ci j:h je umilo 418, od teh j- oi:.> 269 ‘>;,c..■ in 149 domačinov. Nt jetiki jih j» ■ mrhi 260 in sicer 113 v deželni bolnici. 147 pr. vc,. v Ljubljani de In.m a po raznih hiralnicah, sanatorijih iri drugih sličnih zavodih, deloma v za se b n > h sta h,v •.. j • h Mo smrtnimi slučaji na jet>ki izven d žel. e bolnice j bilo 81 domačinov in 66 tujcev, med jetsčr.ik' v deželni bolnici pa je b io 68 tu c -v in 45 domačinov, to’je takih ;'Res je, da Tiszu ni za ločenjg, marveč ! mu je za gospodstvo v dualizmu. Vprašanje je le, ali ta pomota (v berlinskem listu) govori Tiszu v prilog... Po vsem tem je dobilo časopisje v Nemčiji v tem odgovoru eksempel kulturelne kakovosti tega »Pester Lloyda«. — Omenili smo to - dehtečo polemiko, ker je »Pester Khuen, ali Andrassy, ali Aponnv. ali kak ’ Košu* —• vsikdar najverneje trobiio in zr-Lloyd« — pa naj je na krmilu Tisza, ah' calo stvari in ljudi na Ogrskem. Gr o? Tisza o podmorski vojni« V ogrskem državnem zboru je grof Tisza izjavil, da za podmorske,, .čolne ni uporabljati tistih pravnih n,ačel, kakor za ladje, ki izvršujejo blokado. Sicer pa je to vpra-' šanje zakasnelo, ker je sovražnik progla-, sil velik del morja za polje min in je važ-| ne pristane zaprl z minami. Če je to do-i voljeno — in nevtralci temu niso ugovarjali — bi se potem gotovi deli morja ne smeli blokirati s podmorskimi čolni. To pomeni za nevtralce tisti riziko, kakor mine. Proti našemu stališču ugovarjajo edinole Zedinjene države. Svoj čas smo se odpovedali rabi podmorskih čolnov, da se ognemo nasprotjem, danes pa nam je to postopanje nasprotnikov naredilo nemogoče. — V odgovor na našo tudi od Wilsona pospeševano mirovno ponudbo, so brutalno proklamirali naše uničenje. Na tako izjavo je obramba z vsemi, sredstvi edini odgovor. Odločili srno se za podmorske čolne v zavesti, da so dani vm predpogoji za popolno zmago in da je prišel čas za njih uspešno rabo. Storili smo to oziraje se kolikor mogoče na nevtralne države. Nimamo še vzroka misliti, da večina nevtralnih držav ne razume našega postopanja.sSamo Zedinjene države sc, odgovorne s pretrganjem x,ez z Nemčijo Upamo vzlic temu, da bodo Zedinjene države nvaževale, kaj nas je vodilo, pred-no se odločijo za dejanje, ki bi bilo po našem prepričanju škodljivo sveti stvari človeštva in mira ravnotako, kakor lastnim interesom Zedinjenih držav. Prijeli smo za to orožje, da se približamo mira, ki bo slonel na podlagi, katero je V/ilson označil. Stojimo še danes na stališču po Wilsonu predlaganega miru, ki nikogar ne zadene v pogojih njegovega obstanka, ki neče nikogar ponižati in zamore biti podlaga trajnega miru. Pripravljeni smo tudi še danes na pogajanja, čim dobimo jamstva, da se hočejo sovražniki pogajati za tak mir. Dokler pa nam strežejo sovražniki po življenju, smo prisiljeni in odločeni, porabljati vsa dopustna sredstva, ki so zmožna, nam zagotoviti uspeh. Semena za zelenjavo, ki so bila kupljena na poziv poljedelskega ministrstva na Holandskem in Danskem je dobiti po določenih cenah in pogojih pri centrali za krmila na Dunaju (Futtermittelzentrale, Wien I., Trattnerhof). Interesentje, ki hočejo kupiti najmanj 50 kg posamezne semenske vrste, se morajo obrniti neposredno do centrale ** krmila. Onim interesentom, ki si hočejo nabaviti manjše množine, bi se bOo c/brniti do trgovcev s se-tneni. Boieča so kurja očesa in njih odstra-j i lite v je prava dobrota. Nikdar pa se to ; ne sme zgoditi z izrezavanjem kurjih, očes j z r.bžc-ri. Krav lahko se zgodi, da pregio-i boko zarežemo in si s tem nakopljemo za-j strupljenje krvi. Da se pa noža ne upo-i rablja lahkomiselno, riporočamo čitate-Ijetv; mnegopreizkušeno, temeljito učinku-1 joče sredstvo. S Fcllerjevim obližem za kurja očesa se ta veliko bolj zanesljivo ; in vsled tega brez nevarnosti in popoino-; ma brez bolečin odstranijo. Tisoči hribo-: lazcev, orožnikov, listonoš, vojakov in vsi, : ki so ga kdaj uporabili, priporočajo rel- I er je v obiiž za kurja očesa, ki je torej najhitrejše in zanesljivo učinkujoče sredstvo za odstranitev kurjih očes brez nevarnosti in stane 1 K in 2 K. Kdor veliko hodi, smatral bo za pravo dobroto, če se bo iznebil' rsadležnih kurjih' očes. Za odstranitev glavobola in migrene (živčnega glavobola) priporočamo iz lastne izkušnje hladeče, bolečine lajšajoče, neverjetno dobrodejno Killerjevo črtalo za migreno (Migranstift), ki stane samo I K. Ti priljubljeni preparati so se tisočerim obnesli in jih lahko kar najbolje priporočamo. Na-roče se pristni pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Eizatrg 334, Hrvatsko. Sploh naroča vatno vse dobre preparate pri Fel-lerjn. . j —1— —— vrJ r.J' 'dJ f ipJ-S ‘t£ 300 pomorskih čolnov so baje Nemci pripravili za poostreno blokado, proti ■Angliji, Franciji in Italiji. Zgradili so tudi mnogo novih Zeppelinovcev. »Gnojni kup.« Ruski vladni list «Zem-: ščina< je pisal ob priliki odgoditve'ruske dume; »Duma je bila odgodena in za nekaj časa je preprečeno temu gnojnemu kupu, da bi razširja! kugo; le škoda, da je ni že končno konec«. Drugi list, »Znami- 1 ja«, govori o Zemstvih kakor o roparskih tolpah in zopet drugi list imenuje Stiir-• merja edinega pravega Rusa in Sazano-| va za služabnika Anglije. Kako delajo vojne dobičke. Pariški list »L’ Oeuvre«, ki je nedavno obtožil senatorja Charlesa Humberta, da je s svojimi vojnimi dobički nakupil dve graščini, poroča v svojem uvodniku »Razkritja o prejšnjih nelepih manevrih Hubertovih«. Po teh razkritjih je Humbert, ko je bil predsednik vojni komisiji, naročil pri firmi 60 tovornih avtomobilov. Firma je imenovala Humberta glavnim agentom s plačo 10.000 frankov in mu obljubila nekaj odstotkov od državnih naročil. »L’ Oeuvre« priobčuje tudi obračun te firme, v katerem je izkazanih 15.795 frankov, ki jih je dobil Humbert kot provizijo za dobo 15 mesecev. Senator Humbert je strasten zagovornik vojne. Postal bi bil rad municijski minister, zato je bil pričel gonjo proti ministrstvu Briand, toda senat je Humberta razkrinkal. Humbert je bil v svoji mladosti natakar. Postal je vojak in častnik. Ko je izstopil iz vojske, se je posvetil politiki, se bogato oženil in potem podedoval še po materi svoje druge žene več milijonov imetja. Nato je kupil vplivni list »Journal« in mu postal urednik ter s tem dosegel velik vpliv na politiko, s katero je morala tudi računati skoro vsaka francoska vlada. S tem je menda dovolj označena Humbertova vnema za vojno. WHson in mir. Zaradi poostrene podmorske vojne je Wilson okrenil svoj plašč. Na srcu mu je anierikanska kupčija in pripravlja se, da brani amerikanski kapitalizem eventualno z orožjem. Wilsonova mirovna spomenica ni ugodno vplivala na kapitaliste, ker — dobiček je le več vreden nego suhoparni mir, ki nosi mnogo manjše profite. Wilson je hotel torej ne kot človek, maTveč kot diplomat, napraviti uslugo kapitalistom, zato je nastopil proti blokadi sporazuma. Svobodno trgovino zahteva, podmorska vojna, pravi, je proti pravicam človeške narave. Wilso-nova zahteva je seveda pravična, toda izstradanje Evrope je tudi krivično in pravično bi bilo le, če bi se blokade sploh odpravile, torej tudi blokada proti Evropi, kar se pa Wilsonu ne zdi tako potrebno, ker je trg Evrope premalenkosten, da bi Amerika reflektirala nanj sedaj, ko niti potrebam sporazuma ne more zadostiti s svojimi dobavami. Kljub vsem tein dejstvom pa Wilson ne namerava nehati s svojimi mirovnimi akcijami. Razvoj konflikta med Ameriko in Nemčijo nam bo v kratkem pokazal, kdo tiči v Wilsonovi koži — človek ali kapitalist. Delo pljuč učinkovito podpremo, če prsa in hrbet vsaki dan masiramo s Fel-lerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko Elsafluid. To pospešuje delovanje kože in kožno izdihavanje, poživlja obtok krvi in na ta način krepi pljuča. Čim živahnejše polje kri, čim delj prodre v najnežnejše organe, tem lažje je potem uničiti mogoče že obstoječe bolezenske kali in ohraniti zdravo telo. Elsafluid se že nad 20 let porablja v tisočih družinah in nad 100.000 zahvalnih pisem izpričuje njegov dobrodejen učinek. Tudi mnogi zdravniki so ga preiskusili in ga priporočajo. Cene pred vojno. 12 steklenic tega izbornega domačega zdravila stane kamorkoli franko 6 K, edino pristno pri lekarnarju E. V. Fellerju, Stubica, Elsa-trg 334, Hrvatsko. Tu se tudi naročajo Fellerjeve voljno odvajajoče rabarbarske krogljice z znamko Elsakrogljice, dobro želodčno sredstvo. Šest škatljic franko za 4 K 40 vin. Te krogljice so si tekom več let pridobile na tisoče odjemalcev, ki nočejo več jemati drugih odvajalnih sredstev. Dočim druga odvajila draže črevo in slabe želodec, učinkujejo Fellerjeve pristne Elsakrogljice želodec krepeče in nimajo nikakega škodljivega stranskega učinka. Zato zaslužijo prednost pred drugimi. Dobra je Fellerjeva migrenska stog-Ia za 1 krono. (vi) Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore, Tiska ^Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Občno iiismi liiltn i Mulili registrovana zadruga z omejenim poroštvom. VABILO na izredni občni zbor ki se vrši v nedeljo dne 4. marca 1917 ob 4. uri pop v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Preosnova § 16. pravil. 3. Raznoterosti. Nadzorstvo. Predstojništvo. lil II1 Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Zdravnik blagajne. Ordinira dopoldne. Za člane: Dr. Tomo Zarnik v Zagorju. Dr. lv*u Premrov, Gradcc pri Litiji Dr. Karol Wlslnger, v predilnici v Gradcu pri Litiji Dr. Božidar Kisel, Trebnje od 9. do 11. ure od 8. do pol 12. ure od 8. do 9. ure od 8. do 11. dop. V občinah: Zagorje, Koiedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat V sodnem okraju Litija, izvzcmšl člane iz predilnice Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji Člani Iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško po^oč, se moralo zglasiti v pisarni bolniške blag ‘ne. da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se iz-kaželo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo prl-zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove diuge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne Načelstvo. Podplati se ohranijof če se na nove ali malo ponošene čevlje pritrdijo nabitki iz usnja. Za en par z žebljički cena za otroke za dame in dečke za gospode 36—42 40—46 26-35 K 1*20 K 1-80 K 1-50 Dobe se v zalogi fevljev „ P E K O “ Peter Kozina & Ko., Ljubljana, Breg, nasproti Sv. Jakoba mostu. UMIH Mamka šiita fc S. re«j5stro«ana zadruga z omejeno zavezo. Tiskovine za šole, županstva itn urade, Najmodernejše plakate in vabila za .-. shode irii veselice. .-. Letne zaključke Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-šur, muzikalij itd. .-. Stereotipgja. Litografija Okralna bolniška blagajna v Ljubljani. Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta Zdravnik blagajne Ordinira dopol. | popol. Stanov Or. Korenina Peter splošno zdravljenje '/sil—Val Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag. Or. Slinar Val.—*/a3. Turjaški trg st. 4 v okr. bol. blag. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolnišcnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se Je obračati do ti* čeinika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. Ivan Jan in sin. Ljubljana Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo Mi strojev io stroje za Me (SlritkKtten) n rodbini) in M. Pisalni stroji Adler. JSMif wmm Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko.